PoStnina plaćana v gotovini*
Leto LXV., št. )0
Ljubljana, ponedeljek 8. februarja 1932
Cena Din i.~
iznaja vsaij aan po po ione, izvzemši aeaeije ld prazniKe. — m spran do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, vecj) inserat) pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica s t. 6.
Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 In 3126.
PO D K IJ Z A 11 t ;
MARIBOR, Grajski trg 9t. 8 — — — —    CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska e., tel. št. 26.    JESENICE. Ob kolodvoru 101.---
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351.
Drugo redno zasedanje banovinskega sveta
Pomemben ekspoze bana dr. Marušiča o uspešnem delovanju banske uprave in proračunu za 1. 1932-33
Ljubljana. 8. februarja.
Davi je pričo1, zasedati banovkisEci svet v baruski palači v veliki reprezentančni vrtni dvorani, ki je v ta namen vsa popolnoma prenovljena.   Tla prijazne    in svetile zbornice so iz lepega ornainentehvvja parketa, ki ga obroblja temna meairdrovti Por-dura. Na zadnji steni je med stebri vi«=ok podij, kjer stoji na rdeči moderni preprogi velika miza, za njo pa visr.fc foteVj za bana in štirje stoli za podbana, banovinskega načelnika dr. Leona Stareta in za načelnika oddelka dr. Orla in za v-s;fcokratnega referenta   Za podijem zakriva težka zavesa iz oranžnega pliša pogled v zimski vrt. pred glavnim podijem je pa *e nižji podij z mizo /a pf^lovodjo banovinskoga sveta ban-skeca svetnika g  dr. Sencfšaviča in za rje-Covecja pomočnika viš. finančnega    taji ika g. Božiča, kot referenta. Ob strani po KjA stoji miza za stenograf o, na drugi strani pa miza za novinarje, a ob rjfanih, ki razsvetljujejo nežno belo posipano dvorano prav udobno /. obeh s<trani str>je male mizice in stoli za načelnike in š^fe samostojnih odsekov. V petih vrstah stoji v dvorani 20 miz, kjer sede člani ba*navin«ke<ja sveta in v prvi vrsti sede tudi trije ljubljanski člani, namreč gospodje Bonač. Ivan Tavčar, in
Orehete ter zastopnik mesta Maribora župan I g. dr. Lipold. Pod golerijo na zadnji steni j je veliko okno s pogCedom na rdeče pregr-njeno, stopnišče in na hodnik pred ba.novi-mi sobami. Stopnišče in prav tako pregr-njeni veliki hodniki ter krasna dvorana na-pravljajo najevećanejši vtis, posebno pa krasita zbornico dva velika starinsico kri-staltna lestenca, ki ju je popravila ter montirala za eMvtrično luč tvrdka FCregar.
Ljubljana, 8. februarja. AA. Danes ob pol 11. uri je bilo otvorjeno drugo zasedanje banovinskega sveta. Na dnevnem redu je razprava o proračunu za dravsko banovino za proračunsko leto 1932 33.
Zasedanje je otvoril ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič ob skoraj polnoštevilni udeležbi članov banovinskega sveta.
Za delovodjo banovinskega sveta je ban uvodoma imenoval g. dr. Senekovi-ča Miroslava, banskega svetnika. Po opravljenih uvodnih formalnostih (izročitev dekretov novoimenovanim članom banovinskega sveta, prečita nje odlokov o sklicanju banovinskega sveta itd.) je g. ban dr. Drago Marušič pre-čital svoj ekspoze.
lisisTize bana cfr. Hlarušfča
Gospodje člani banovinskega sveta!
Čast mi je najiskrejene pozdraviti Vas z željo m v prepričanju, da bomo složno sodelovali v cilju, da dopnnesemo čim več koristi za povzdigo kulturnega, gospodarskega in socijalnega nivoja dravske banovine. Resni časi, v katere pada zasedanje banovinskega sveta, nam nalagajo tem večjo dolžnost, da res smotreno in z vso liubcznijo. katero gojimo do naroda, rešujemo gospodarske probleme in da v združenem in složnem delu vseh slojev in poklicev iščemo poti za boljšo bodočnost vseh državljanov, katerih zaščita interesov nam je poverjena.
Naj mi bo dovoljeno, da se ob priliki, ko otvarjam drugo zasedanje banskega sveta. spominjana predvsem nekaterih važnih dogodkov v preteklem letu. ki so zgodovinskega pomena za razvoj naše države m naše banovine. X aktom Nj. Vel. kralja od 3. septembra 1931 je proglašena ustava za kraljevino Jugoslavijo, s katero je uvedena demokracija, ki odgovarja našim prilikam in razvojnemu stanju naše države. Osobito je dana po ustavi avtonomija banovinam, katerim je na ta način omogočeno, da razvijajo vse svoje kulturne in ekonomske sile tako v prid svoiemu prebivalstvu, kakor rudi v korist celokunne države. Volitve dne S. novembra 1931, ki so bile razoisane na podlagi ustave, so dokazale, da ie jugoslovenski narod brez ozira na prejšnje strankarske in druge razlike v svoji ogromni" večini razumel vzvišeno državniško zamisel našega ljubljenega vladarja ter je v impozantni večini o-rihitel na volišče, da da izraza svoji ljubezni do kralja in Jugoslavije in na prepričanru. da more bit' edino le državna in nacijonalna misel, inaugurirana z manifestom od 6 januarja 1*>?9 sigurno jamstvo za obstoi. moč in napredek države. Zlasti ie tudi slovensko ljudstvo v dravski banovini na jasen način pok^7/do svojo vero. da je samo v krenki In edin* Jugo«'*vijj m*><*nč njegov obstoj in napredek. Taka politična zrelost nagega naroda nam je v ponos in z veseljem la^ko nrtotavliimo. da se število nesodobnih Hudi Vi iščejo nolitične račune v vrnitvi prejšnjih strankarskih časov, vedno bol* krči.
\*p morem si kaj. da ne bi naglasil. da je naš narod Donosen na svojega junaškega :n modrega kralja da mu ie globoko hvležen ker ie znal v naitežjih ča«:h naše narodne zgodovine spraviti naš državni brod s snre^no rnko iz sred*3 mon'a. kamor so dq zanesli viharji nairazbrzdan^j-š;r* noMtierrVi str<»«*i. v varno pristanišče dr^-vnega in narodnega edmstva
To svoje čuvstvo ie naše ljudstvo dokazalo zlasti ob priliki otvoritve velesei-ma. katerega ie prevzel Nt. Vel. knalj pod svoje visoko pokroviteljstvo in katerega ie otvorilo osebno Vje^o Veličanstvo, naši linblien.a kraljica. Ravno tako pa tudi ob priliki odVritia spomenika bla-gopokoinemu kraliu Petru v Ljubljani, ki je oomerrlo za dravsko banovino še neviđeno narodno in državno manifestac;io. ter o priliki s tem odkritjem zvezanih kra-Tiev-'h dnevov katere ie počasrilo NTj. Vel. kraltica s svojim visokim obiskom, ki ie. Ha*t nepričakovan, zgrnil desett;sočc naroda v spontane navdušene ovacije.
Tezafr nn|o7pf ti^sp^a kmeta
Gospodje člani banovinskega sveta!
Poudarjal sem. da so časi, v katerih smo »e sestali, zelo resni. Gospodarska kriza je tudi v preteklem letu postajala vse boli akutna ter so zlasti posledice padca cen
kmetskih pridelkov zavzele velike dimenzije. Navzlic skromnosti in varčnosti našega kmeta, je le-ta v težkem stanju in ne samo prestolna beseda Nj Vel. kralja, temveč tudi vsa delavnost kraljevske vlade in narodnega predstvaništva nam dokazujejo, da morata država kakor tudi banovina, iskati solucijo gospodarske krize predvsem v o jačan j u gospodarske moči našega kmeta. V tem pravcu bo potrebno delati na tem, da se organizira zadružna prodaja kmetskih pridelkov, da se ublaži nesorazmerje med cenami kmetskih in industrijskih produktov da se zniža obrestna mera za dolgoročna kmetska posojila ter da se pristopi k sistematični akciji za razbremenitev kmetskih posestev Banska uprava bo v tem oziru storila svojo dolžnost. Predvsem pa je treba v narodu jačati optimizem v trdnem prepričanju, da bo naš^ narod, ki je v preteklosti prestal še večje težave, prestal tudi to gospodarsko krizo. S složnim delom, z vero v lepo bodočnost našega naroda, z varčnostjo in gospodarnostjo ter s praktičnim izvrševanjem gospodarske solidarnosti vseh slojev bomo premagali tudi to oviro. V pomirie-nie lahko ugotovimo, da gospodarsko stanje ni v vseh srezih dravske banovine prekarno. da so pa v glavnem vinorodni srezi najhujše prizadeti.
Vestno uradnBtvo
Gospodje člani banov:nskega sveta! Absolutna ob jek ti vn ost ter socijalna pravičnost pri upravljanju proračuna banovine je nujen predpogoj za vsako uapes-no gospodarsko delovanje. Po načelu smo se v preteklem letu ravnali. Smatram za svojo dolžnost, da ob te i priHki podil rtam neumorno in požrtvovalno delo podrejenih mi uradnikov tako pri banski upravi kakor tudi v srez'h. On se zavedajo, da so v službi naroda ter preko svo-iih uradnih dožlnosti s srcem vršiio svoie posle ter so vedno pripravljeni, da rf-edo Hud-'itvu na roko v vsadcem primeru. Tozadevno ne samo ni bilo nikakih prito/b od širših slojev naroda, pač na sem slišal od vseh slo;ev in od vseh krajev iziave priznanja To je tudi razumljivo, saj /vimo v narodni državi in je »iradništvo tudi sestaven del naroda, med katerim živi.
Skrb za kmetijstvo
Razume se. da je banska uprava v preteklem letu posebno skrb posvečala kmetijstvu. Razen pospeševalne službe in podpor v vseh poljedelskih panogah ie banska uprava ustanovila nov kmetijsko-so-piiahr referat Pri banski upravi, kateri se ima brigati za vse socialne potrebe našega kmeta ter staviti primerne predloge, da s- tem potrebam odnomore. Izvršili smo dva važna gospodarska akta. ki sta zlasti za naše zadružništvo dalekosežnega pomena, to ie: sanacija Celjske zadružne zveze ter Gornjeradgonske posojilnice, katera sanacija je stala banovino blizu 8 milijonov. Včeraj smo otvorili Kmetijsko gospodinjsko šolo v St. Juriju ob južni železnici tako. da ima sedaj na*a banovina dva lastna zavoda te vrste ter s tem prednjači vsem drugim banovinam.
Priznanje učiteljstvu
Zvest obljubam, katere sem dal pri zadnjem zasedanju banovinskega sveta ter sledeč pobudam gg. članov banovinskega sveta, je banska uprava ukrenila potreb-io. da se prosvetne razmere v dravski banovini :zbolišojo in zlasti, da sodelovanje med naš'm učiteljskom ki narodom posta-
ne čim tesnejše in prisrčnejše. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da se je to posrečilo in da je naše učiteljstvo ne samo v šoli mogočen faktor prosvete, temveč da ga vidimo tudi v iz vts.n šolskem prosvetnem delu med prvimi. »Sokol«, kateri nam mora vzgajati moralno in telesno zdravo mladino, je v preteklem Wu svoje vrste več kakor podvojil, za kar gre nemala zasluga tudi našemu učiteljstvu. To smotreno delovanje bo banska uprava nadaljevala tudi v bodoče. Tudi v kmetijsko-nada-ljevalnem šolstvu, katero vodijo naši požrtvovalni učitelji, je zaznamovati v tekočem letu razveseljiv napredek.
Skrb za ceste
Kar se tiče tehnične službe, se je banska uprava predvsem trudila, da s sodelovanjem cestnih odborov ohrani m usposobi naše ceste za potrebe modernega prometa. Delala je na rekonstrukciji in normalizaciji naših cest ter na izpopolnitvi cestnega omrežja. Sprejela je med banovinske ceste okoli -K>0 km občinskih cest in si s tem naložila novo breme v prepričanju, da bo to v korist prebivalstva. Delo na elektrifikaciji banovine dosledno napreduje ter je električna transformatorska postaja na Črnučah bila pred enim mesecem slovesno otvorjena. Tudi ostale tehnične posle smo normalno izvrševali.
Delo na zdravstvenem in socrjal-nern polju
Mnogo smo storili na zdravstvenem in socijalnem polju. Organizirali smo v pre-tek.]em leni zdravstvene občine ter posta-viji banovinske zdravnike za posamezna področja. Določili smo tarifo za zdravniško pomoč, katera ustreza potrebam ter gospodarski zmožnosti našega kmetskega prebivalstva.
Z zadovoljstvom omenjani, da je umobolnica v Novem Celju začela poslovati i-n s tem za sedaj odzdravila našo najbolj skeiečo socijalno rano. Ravnotako bo v b-ižnjih dneh otvorjena nova porodnišnica v Cei ju. ki bo no svojem modernem ustroju in opremi v ponos dravske banovine. Posrečilo se nam je v glavnem finančno osigurati razširitev mariborske, ptnjske in mursko"soboške bolnice, s katero razširitvijo se bo v najkraišem času pričelo. Tudi razširitev in modernizacija ljubljanske splošne bolnice ter umobolnice napreduje ter upamo, da kljub težkim finančnim prilikam ne pridemo v zastoj. V pretekem letu je banovina prevzela tudi novomeško bolnico ter se je od časa prevzema do sedaj število bolnikov v tej bolnici podvojilo. Banska uprava si ;e bila v svesti bremena, katerega s tem prevzame, vendar ne obžaluje truda, ako se s tem more koristiti širokim slojem našega prebivalstva. S pre-vzetzem prejšnje deželne bolnice v državno last. je država prevzela na sebe vzdrževanje iste in s tem znižala banovinski budžet
Banska uprava ie posvetila vso brigo perečim socialnim vprašanjem ter je, koidkor je bilo mogoče, skušala olajšati socijalno stanje našega delavstva, kakor tudi ostalih slojev. Kjerkoli je bila potrebna kakšna pomoč, je banska uprava po načelu »bis dat. Qui cito dat«, brez okrevanja vsako pomoč prožila, pa naj si bo to pri požarih, vremenskih in dragih gospodarskih nezgodah ali brezposelnosti. V ceft vrsti slučajev se je nudila banski upravi prilika, da poseže v aifcutne socijalne probleme, in da ublaži
s svojim posredovanjem nastale diference. Omenjam naj končno v tej zvezi tudi inicijativo, katero je banska uprava podvze-la v smeri znižanja najemnin.
Za povzđigo tujskega prometa
Istotako uspešno je bilo delo banske uprave v zvezi s pospeševanjem in zaščito industrije, trgovino in obrti. Zlasti se je mnogo storilo za pospeševanje tujskega prometa ter so v tem oziru uspehi, navzlic gospodarski krizi, očividni. Prijetno mi je povdariti, da se za razvoj tujskega prometa interesi rajo široki sloji, kateri uvide vajo gospodarsko važnost istega ter z vnemo fn razumevanjem podpirajo to našo akcijo. Gotovo je% da je tujski promet, zlasti na Gorenjskem, znatno olajšal gospodarsko stanje prebivalstva.
Analiza proračuna
Povdariti moram zlasti, da me je v izvrševanju proračuna in pri gospodarstvu banovinskih ustanov predvsem vodilo načelo brezkompromisne racijonalne varčnosti in da sem zlasti neproduktivne stroške skrčil na minimum.
Gospodje člani banovinskega sveta!
Mislim, da je potrebno, da se tudi v prihodnjem proračunskem letu ravnamo po načelih, po katerih smo delali v prosiem letu. Po teh načelih je sestavljen tudi proračun, ki vam je predložen Izhajali smo tudi iz principa, da se morajo dobiti sredstva za neobhodno potrebne izdatke in da bi brisanje izdatkov za nujne potrebe imelo baš to posledico ,da bi se, gospodarsko stanje poslabšalo mesto poboljšalo, z drugimi besedami, morali smo imeti na umu, da mora proračun poleg vse potrebne skrajne varčnosti biti sestavljen tako, da omogoča vsem gospodarskim slojem udejstvovanje in razvoj. Iz teh razlogov in posebno še z ozirom na sedanje neugodno stanje našega narodnega gospodarstva je v banovinskem proračunu popolnoma izveden princip absolutnega varčevanja na eni strani in kolikor mogoča oprezna izbira dohodkovnih virov na drugi strani.
Glede potrebščin je treba še omeniti, da ■jih ni mogoče popolnoma kriti z enim proračunom ali v enem letu, temveć je treba razpoložljiva sredstva porazdeliti na posamezne panoge sorazmerno njih nujnosti potreb tako, da se najnujnejše potrebe zadovoljijo pred manj nujnimi in da se te preložijo eventualno na poznejši ugodnejši čas. Kot nujnejše potrebe smatram one, ki služijo ublažitvi sedanje gospodarske krize in one izdatke, ki so v stanu dvigniti gospodarsko moč najširših slojev prebivalstva, to je: predvsem kmečkega ljudstva. Le na ta način je mogoče varovati vrhovno načelo budžetiranja, da se smejo redni izdatki kriti le z rednimi dohodki Vsak drug način budžetiranja je neracijonalen.
Vpoštevati pa je treba še drugo načelo, da se izredne potrebščine, posebno investicije, ne smejo kriti iz rednih dohodkov. Za take potrebščine se morejo najeti dolgoročna posojila, da se bremena razdele na daljši čas eventuelno tudi na poznejši rok, kar je v svojem bistvu popolnoma opravičljivo, ker koristi od takih investicij ne prejema le sedanja generacija, temveč tudi poznejši rodovi.
V formalnem oziru je proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1932-1933 sestavljen na isti način, kakor v letu 193132 s to izjemo, da so se pri pričujočem proračunu izdatki razdelili na vsak oddelek posebej ter so tudi osebni izdatki predvideni pri dotičnem oddelku. Proračun se deli na obči proračun izdatkov in dohod-l:ov ter proračun banovinskih podjetij in ustanov. Ker se bodo potrebna pojasnila in detajlni pregledi podali pri podrobni obravnavi posameznih poglavij, se bom omeji' samo na to, da povdarim glavne momente za pravilno oceno proračuna ter pri vsakem oddelku obča načela, ki so nas vodila pri sestavi istega.
Proračun zmanjšan za 4,400.721 Din
Proračun občih izdatkov in dohodkov znaša Din 111,951.978 izdatkov in ravno toliko dohodkov, ter je napram sedanjemu proračunu zmanjšan za Din 4,400.721, t. j. za 3.78 </ć. Proračun banovinskih podjetij in ustanov pa znaša Din 52,686983 izdatkov in Din 52.699.192 dohodkov, tako da se pokaže presežek Din 12.209. Med tu navedenimi dohodki podjetij in ustanov je upoštevana tudi že dotacija banovine v znesku Din 14.692.050. ki je tudi upoštevana že med izdatki banovinskega proračuna. Last-
ni dohodki podjetij, zavodov in ustanov pa so predvideni z zneskom Din 38,007.142. V proračunu tekočega proračunskega leta pa znašajo izdatki podjetij in ustanov Din 56 milijonov 67.469, skupni dohodki pa Din 56 milijonov 116.421. Od tega zneska odpade na dotacijo banovine Din 20,523.372. Kakor izhaja iz tu navedenih številk, se po predloženem proračunu zmanjšajo dotacije za celih Din 5,831.322, medtem ko se lastni dohodki zvišajo za Din 2,414.093. Skupno se torej pri banovinskih ustanovah in podjetjih predvideva za prihodnje leto zmanjšanje od Din 8,245.415. Razliko med tema dvema zneskoma bodo morali zavodi prihraniti z najintenzivnejšo štednjo v gospodarstvu. Na ta način se večina zavodov približuje privatnemu gospodarstvu na ta način, da morajo svoje gospodarske izdatke kriti z lastnimi gospodarskimi dohodki. S tem je banska uprava skušala zadostiti obljubi pri lanskem zasedanju banovinskega sveta, da bo skušala upravo banovinskih podjetij in njenih ustanov racionalizirati v smislu varčnosti In gospodarnosti.
Osebni izda«
Osebni izdatki za pragmatične banovinske uslužbence, ki so nameščeni pri kraljevski banski upravi odnosno pri sreekih načelstvih, so bili do sed?j predvidel cen tralno v I. poglavju proračuna. Kakor omenjeno, so pa po nalogu ministrstva financ sedaj predvideni po posameznih poglavjih. V letu 1931/32 je predvideno 212 mest z letno potrebščino Din 5,921.622. V pričujočem predlogu proračuna pa je predvidenih 210 mest z letno potrebščino Din 6 6S3.1S2. Kljub razmahu in povečanju poslov, ki se vidno opaža pri k -ajevski oanski upravo, se število mest ni zvišalo, temveč v mejah depustnosti znižalo. Isto velja za k on trak-tualne uradnike in dnevničarle, za katere je v tekočem proračunu predvideti kredit v znesku Din 1,530.036, v predlogu sedanjega proračuna pa v znesku Din 1,482.810.
Celokupne osebne potrebščine znašajo torej Din 7,166.000, ali 6.40 % -elotnega proračuna Tudi pri zavodih tn podjetjih a* j> v mejah dopustnosti skušal doseči prihranek na osebnih izdatkih, ki znašajo v tekočem proračunu Din 9,646.875, v predloženem proračunu pa Din 9,499.393 Havno-tako moram zaznamovati prihranek za os obje cestno-vzdrževalne službe v znesku dinarjev 156.533.
Važno je še pripomniti, da je v prvem poglavju predviden tudi asneeek 1,500 000 dinarjev za pospeševanje elektrifikacije, ki zasluži radi svojega narodno-gospodarskega pomena vso našo pažnjo. Napram tekoče mu proračunu je ta znesek povišan za 500 tisoč dinarjev, ker se je izkazalo potrebno, da se drži korak z vedno inteztvnejdim delovanjem v elektrifikaciji. Toliko v pogledu prvega in drugega poglavja.
Kmetijstvo
Izdatki za kmetijstvo so proračunani na Din 13,503.040.—. Ako jih primerjamo z letošnjim proračunom, so ti izdatki za 3,391.000 Din manjši. Toda glede na to, da so se tudi dotacije zri kritje nedostatka dohodkov banovinskih kmetijskih ustanov znižale za skoro 3,300.000 Din, so izdatki za ostalo pospeševanje kmetijstva v splošnem na isti višini, kakor v letošnjem proračunu. Naglasiti moram, da znižana dotacija nikakor ne bo kvarno vplivala na razvoj kmetijskih ustanov, ker je to znižanje posledica reorganizacije istih v smislu racionelnega gospodarstva, katera reorganizacija je bila upravičena ne-le iz gospodarskega, temveč tudi iz vzgojnega stališča, kajti naša kmetska mladina se mora učiti ne sanao kako se pridelujejo najboljši pridelki, ampak tudi kako se jih najbolj poceni prideluje.
Šolstvo
Glede na zelo razvito šolstvo v dravski banovini je razumljivo, da mu mora banska uprava posvečati posebno skrb. Mladina je narodna bodočnost, zato je potrebno, da se ji omogoči, da napreduje intelektualno, moralno in zdravstveno. Zato je tudi predloženi proračun oddelka za prosveto za 2,407.000 Din večji od letošnjega, Povišek gre predvsem na račun podpor občinam za zgradbe in popravila osnovnošolskih poslopij. Ta povišek je bil potreben, ker postajajo bremena za amortizacijo dolgov povodom zgradbe šol za siromašne občine vedno težje zmagljiva.
Za sokolstvo
Posebno skrb bo banska uprava tudi letos posvetila razvoju >Sokola kraljevine Jugoslavije«, za katerega je predviden znesek Din 500.000.—.
Ceste
Eno najvažnejših, pa tudi najtežavnejši! poglavij   v letošnjem proračunu tvori
Stran ?
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 8. februarja 1932
tehnični oddelek. Izdatki za ta oddelek enašajo 38.147.918 Din ali 34% celotnega proračuna, torej procentualno najvišjo postavko našega proračuna iz česar nujno eledi. da moramo temu vprašanju posvetiti največjo pažnjo. V svoji skrbi za dobre ceste ne bomo odnehali, ker so dobre ceste predpogoj za dobro gospodarstvo in ker moramo prištevati izdatke za ceste med produktivne izdatke; zlasti pa tudi glede na to. da se ti izdatki v svoji večini trosijo za delo. med tem ko so izdatki za materijal primeroma nizki. S tem se daje zaslužek širokim slojem prebivalstva, kar je najboljše sredstvo za pobijanje gospodarske krize. Pri lanskem zasedanju smo predvideli za ceste ustanovitev cestnega fonda. S tem velevažnira vprasaniem zaenkrat nismo usrpeli Ali to vprašanje Je postavHeno na dnevn-' red in uerotoviti moramo, da je zanimanje za cestni fond tudi v centra^ zeTo veliko ter sem oreni**čar> da bo končno prifilo do ustanovitve takega fonda. Ravno tako nismo uspeli z nameravano ustanovitvijo lastnegra gradbenega pod-ietia Ugotoviti pa moram da nam tudi izkušnje letošnjega proračunskega leta dokazujejo, da bi s tem banovina prihranka znatne vsote .
Socijalna politi** in narodno zdravje
Posebno važnost zadobiva v sedanjem Času oddelek za socija'no politiko in narodno zdravje Res je sicer, da 1e predloženi Droračim skoro za poldrusri milijon manjši kakor letosnU, /endar pa se postavke, zlasti za sociialno skr*> in za preventivno medicin j niso znižale nasprotno, povečale, ker so se radi Drihranka pri bolnicah našM potrebni zneski rietailna 00-jasnila dotrtte ori Droračunslc? ra.7mravi Omeniti moram, da ie kot nova postavka vnesen znesek od 1 000 000 Din za podnoro bratovckim sk^aor.icam Vi rsoi nazadova-nia aktivnih članov v seo'an-n o-ncrrvo^aT-crki krizi ne morejo iz lastnih sredstev izplačevati rentnine
Anuitete
Finančni oddelek izkazuje 10.690.676 Din izdatkov. Največja postavka pri tem poglavju odpade na anuitete, obresti in vračilo posojil banovine m njenih ustanov, pri čemur je potrebno naglasiti, da je velik del teh dolgov bil kontrahiran že od bivših oblastnih samouprav. Razume se pa, da je tudi banovina dosedaj in bo v bodoče vse večje investicijske naprave, od katerih imajo trajne gospodarske koristi tudi bodoče generacije, finansirala na podlagi dolgoročnih posojil.
Trgovina, obrt, industrija
Glede izdatkov oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kateri znašajo 2.S05.152 Din, naj poudarim, da so tukaj vneseni samo izdatki za neposredno pospeševanje teh gospodarskih panog, da je pa velik del izdatkov, ki so posledica delovanja teh panog, vnesen v tehničnem in socijalnem oddelku. Posebna pažnja bo posvečena tudi vnaprej tujskemu prometu, za katerega je v predloženem proračunu predvideno skoro 800.000 Din.
Agrarne operacije
Izdatno so zmanjšani stvarni izdatki komisije za agrarne operacije. Banska uprava bo proučila možnost, da priključi komisijo za agrarne operacije odseku za agrarno reformo pri kmetijskem oddelku, h kateremu organska tudi spada
Končno naj omenim, da je predviden kot izdatek tudi rezervni kredit v znesku 2.552.573 Din. katera vso<-3 je potrebna kot proračunska rezerva za slučaj, da se tekom proračunskega leta pokažejo kake spremembe v cenah za stvarne potrebščine, ker so te cene vzete skrajno nizko kot baza za proračun
Predloženi Dro račun temelji v pogledu izdatkov na realni potrebi, to je. v proračunu so predv dene samo take potrebe, katere so za liudstvo nujne in katere se morajo zadovoljiti ako želimo, da bo naše delo v resnici oi gosnodarske koristi. Toliko sem hotel poudariti v pogledu proračunskih izdatkov.
Dohodki
V pogledu dohodkov, ki so predvideni v enakem iznosu kakor izdatki, s čimer je torej proračun uravnovešen, moram poudariti, da sem se potrudil, da so bremena v skladnem razmerju z gospodarsko močjo davkoplačevalcev. Viri dohodkov so ostali v glavnem isti. kakor v letošnjem proračunu, vendar pa se "*e iznos teh dohodkov moral po večini znižati, ker se je po dosedanjih izkušnjah pokazalo, da v tekočem letu proračunskih vsot ne bodo mogli doseči. Tako je obča banovinska dokla-da pri istem odstotku znižana za Din 2.000.000. trošarina na alkoholne tekočine pri isti stopi za 5 milijonov in pol, kakor so se tudi morali znižati nekateri drugi dohodki Zaradi tega in pa, ker se izdatki brez stvarne škode ne morejo dalje zniževati, je bila kraljevska banska uprava prisiljena iskati novih virov.
50% taksa k dopolnilni prenosni taksi
Na novo se namerava uvesti 50%-na doklada k dopolnilni prenosni taksi, dalje taksa na nakladanje in razkladanje tovorov na železniških postajah, ki bi znašala 20 do 50 par od 100 kg. že lansko leto sem utemeljil potrebo in pa upravičenost take takse ter mislim, da bo naše gospodarstvo to takso še najlažje preneslo. Ta vir dohodkov smatram za važnega tudi iz tega razloga, ker je njegov efekt v direktnem razmerju z mtenzivnostk) gospodarskega življenja in s tem tudi z obsegom potreb.
10% doklada k državnim neposrednim davkom
Znano je. da je zakon o zdravstvenih občinah naložil    banovinam   znatna nova bremena. Vse naloge bivših zdravstvenih okrožij so prešle na banovine. Zdravstvena okrožja so pobirala doklade k državnim neposrednim davkom 10—30%. Te doklade so s 1  aprilom 1931 odpadle. Z do-i  sedanjimi sredstvi  banovina   zdatkov za I  zdravstvene občine ne zmore. Zato je pri-I siljena, da uveae 10%-no doklado k držav-I nim neposrednim davkom    na teritoriju
1 združenih zdravstvenih občin, vendar pa % se iz tega razloga ni bati absolutnega po-
2 višanja   doklad    v banovini. Kraljevska i banska uprava gleda pri odobravanju občinskih proračunov pred vsem  na to. da
1 se z uvedbo smotrenega gospodarstva pri \ občinah v letu 1932 znižajo občinske do-1 Klade, ki so znašale v letu 1931 povprečno
70%. v letu 1932 se bodo te doklad« znižale povprečno vsaj za 10% Ravno tako se bodo v letu 1932 znižale doklađe ■reskih cestnih odborov, ki so znašale am leto 1931 povprečno 30.5%, vsaj za približno 5—10%. Iz tega izhaja, da bo celokupna obremenitev s samoupravnimi doklada mi v letu 1932 manjša vsaj za okroglo 15 do 20%, kljub temu. da uvede banovirn 10%-no zdravstveno doklado.
Državna dotacija
Med dohodk' je predvidena tudi državna dotacija v istem iznosu kakor lansko leto. Ker vrši banovina izvestne funkcije v prenesenem delokrogu, katere bi morala vršiti država, je fa dotacija upravičena. Potrebna pa je z ozirom na uravnove-šenje budžeta, ker bi vsak izpad dohodkov mogel postaviti banovino v težak gospodarski položaj.
Gospodje člani   banovinskega sveta!
To so v glavnem momenti, katere sem smatral za potrebno, da jih naglasim v svrho boljšega razumj/anja predloženega proračuna Poskrbel sem da dobite letos proračun pravočasno v roke. da ga morete podrobno proučiti V podrobni debati bomo imeli priliko da vsestransko osvetlimo vse probleme. ki utegnejo gani mati vas. kakor tudi ostalo prebivalstvo dravske banovine Končam z željo da bi tudi v tem zasedanju bila razprava tako plodna in na taki višini, kakor je bila lansko leto v korist in čast narodu, katerega zastopate.
Banov ekspoze so člani banovinskega sveta sprejeli s splošnim odobravanjem in aplavzom.
K besedi se je nato priglasil najstarejši član banovinskesra sveta g. Gajšek Florijan, ki je predlagal udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru T., predsedniku vlade g. Petru Živkoviću in notranjemu ministru g. dr. Srškiću.
Vse tri brzojavke so bile sprejete z velikim navdušenjem in z ovacijami za Nj. Vel. kralja Aleksandra L
Brzoiavke se glase:
Njegovao Veličanstvo Aleksander l, kralj Jugoslavie,
Beograd.
Pod predsedništ\'om bana dr Maruši-ča Draga zbrani člani banovinskega sveta dravske banovine smatramo ob otvoritvi drugega rednega zasedanja za svojo prvo državljansko dolžnost zagotoviti tudi ob tej priliki Vaše Veličanstvo sv*o/e neomajne vdanosti in zvestobe, ki nas bo vodila pri vsem našem delu posvečenem vsestran-
Ljubijana, 8. februarja. Državno prvenstvo v smučanju ha umetnem drsanju je za nami. Včerajšnja nedelja nam je dala nove smuš"ke in drsalne prvake Jugoslavije Slučaj ie nanesel. da sta se obe tekmovanji za naslov prvaka Jugoslavije vršiln istega dne. česar menda v kroniki našega z mskeca sporta še ne pomnimo. Tudi z vremenom ie imel JZSS to pot za obe tekmovanji srečo: V Kranjski gori so imeli idealno, krasno solnčno vreme ter na:bolišo smuko, v Ljubljani oa na drsališču Ilirije, kjer se ie vršilo prvenstvo v umetnem drsanju, ko zrcalo gladek led.
V smučanju smo dobili novega smuške-ga državnega prvaka Ponosni naslov je že celo vrsto let branil naš favorit Joško Janša, lani so si osvojili prvenstvo Cehi. letos je pa v hudi mednarodni konkurenci zasluženo zmagal mladi m talentirani Albin Jakopič, član Smuškega kluba Mojstrana, dočim se je Bogo Sramel. član Smučarskega kluba Ljubliana odlično plasiral na drugo mesto pred Nemcem Len pol dom. Tudi v umetnem drsanju smo dom>: novega prvaka, naslov si je priboril Polo Schwab. član Ilirije, damsko prvenstvo ie pa z uspehom braniila ga. Kadrnka iz Zagreba.
V zveza z včerajšnjimi tekmovanji se je naš urednik obrni-l na odlična predstavnika JZSS. generalnega tajnika g. Josipa Gorca in inž. g. Stanka Bloudka. da povesta nekaj o splošnem vtisu tekmovanj, o napredku mladega našega smučarskega in drsalnega sporta in nekatera druga pojasnila. Oba naša agilna športna organizatorja sta se Ijubeznjivo odzvala prošnji.
G. Goreč ie med drugim dejal: »Državno smuško prvenstvo je pokaza" lo v prvi vrsti ogromen napredek naših tekmovalcev. Napredovali so na vsej črti. tako v tekih, kakor tudi v skokih Dočim smo imeli popreje samo v Jožku edinega renrezentanta mednarodne kvalitete, imamo danes celo vrsto odličnih tekmovalcev za tek in za kombinirano tekmovanje, ki lahko z uspehom tekmujejo na mednarodnih prireditvah Res je sicer, da Jožko Janša letos ni mogel zaradi nesrečnega padca dovotj trenirati m da ga ie tudi ovirala bolezen, da m* mogel pokazati vsega svojega znanja, gotovo pa je. da imamo že celo vrsto tekmovalcev, k« mu bodo najtrši oreh To veJia predvsem za Jakopiča, ki ie danes gotovo med naibo^išmri oredstavnfki našega smučarstva. on je dober v teku m razvi* se bo rudi v odličnega skakača. Isto ve4ia za Sramla, ki vedno len še napreduje ki ima svoj plus pred Jakopičem v skokih, zaostala oa v teku.
Da je napredek na vsei črti res ogromen, je razvidno že *z samega števila prijavljenih tekmovalcev, na drugi strani pa tudi. da si ie domačin priboril državno prvenstvo. Tudi inozemski tekrnovalci so priznali odličen napredek naših smučarjev, zlasti so se temu čudrii Cehi, ki so « lani z lahkoto priboriJi prvenstvo. Avstrijski tekmovalec Konig mi ie pa omeniJ: Lani sem bil tri minute pred Jakooičem. letos sem bil štiri sekunde za Neumannom! Izvrsten ie tudi Knapov rezultat, saj ie p-ri-vozil samo pet minut za prvim tekrnoval-
skemu procvitu in napredku banovine ter veličini in slan mile nam kraljevine Jugoslavije.
Prežeti s temi čustvi pristopamo k izvrševanju poverjenih nam nalog ter kličemo: Bog živi našega velikega vladarja in kralja Aleksandra 1 in ves naš vzvišeni kraljevski dom.
Gospod dr. Milan Srskič, minister ta notranje posle,
Beograd.
Ob otvoritvi letošnjega rednega Mase-d»"ja pod predsedniitvom bana doktor Marušiča Draga zbrani člani banovinskega sveta pozdravljamo Vas z najboljšimi željami, da bi naše delo, posvečeno napredku in razmahu dravske banovine, služilo tudi skupnim interesom naše mile, edinstvene in nerazdruiljive Jugoslavije.
Gospod Peter R   Zivkovič, predsednik ministrskega sveta
Beograd.
Ob otvoritvi letošnjega rednega zaseda nja pod predsedstvom bana doktor Marušiča Draga zbrani člani banovinskega sveta dravske banovine pozdravljamo predsednika kraljevske vlade, kateri je zaupanje kralja in naroda poverilo zgodovin sko nalogo končne ureditve prilik v naš' državi. Z najboljšo voljo, da s svojim delom v naši ožji domovini priporu oremo k popolnemu oživotvorjenju modrih inten-cij Nj. Vel kralja, kličemo: Živel predsednik naše kraljevske vlade, živela srečna, napredna in silna Jugoslavija.
Nato je g. ban otvoril proračunsko razpravo in višji finančni tajnik Božič Jernej je podal pregled o prvem poglavju, splošni oddelek in glavna pisarna.
G. ban je pri tem prekinil poročevalca in stavil banovinskemu svetu predlog, naj bi bila razprava o osebnih izdatkih vseh oddelkov skupna.
Banovinski svetnik g. Tavčar je predlagal, naj bi1 se vr«ili razprava o načrtu novega banovinskega proračuna najprvo v odsekih, nato pa v plenumu.
G. ban je uerotovil v svojem odgovoru, da ie r#otek in na crn lanskoletne debate obrodil obilne sadove in da se je tedanji način vsestransko izkazal. Razen tega zakon in pravilniki tega postopka ne predvidevajo. Zato prosi banovinski svet, naj ostane pri dosedanji praksi, nakar ie ^oročevalee nadaljeval s svojim poročilom.
cem, Nemcem Lenpođdom. ki velja za enega najboHštb Sredaieevropcev.
V splošnem ie naš naraščaj v teku in skokih veliko pokazal, šele sedaj se poznajo vidni sledovi Hansenove in Guttormso-nove šole. Za skoke pa nam še vedno manjka prave uglajenosti in oieganoe, treba bo na vsak način, da dobimo za naše talentirane  skakače dobrega trenerja.
Pa tudi v propagandnem pogledu so prireditve krasno uspele in gotovo je, da so prišli vsi oni gledalci, ki so se pripeljali iz Ljubljane in drugih krajev, v vsakem pogledu na svoj račun. Tekme so nudile obito zanimivega, zadivili so pa zlasti občinstvo krasni skoki s skakalnice. Na inozemske tekmovalce je napravila Kranjska gora nepozaben vtis. Takoj je Nemec Leupold ki doslej skoraj na niti vedel, kje je Jugoslavija, izjavfl, da je bito tekmovanje sicer zelo težavno, toda za fizične napore je bil oškodovan glede na pestrost proge, ki mu ie nudila pravi užitek, saj ni bila enolična, temveč je nudila vedno nekaj novega m lepega. Krasen je bil pogled na Prisank izpred »Erike«, užival ie. ko mu je uhajal pogled nad Ratečami proti Višarjam in diviđ se je ves čas lepoti in veličastvu naših planin.
Tudi Cehi so se divili idiličnemu kotu naše Gorenjske. Glede organizacije so bili tekmovalci v splošnem zadovoljni, dasi ni btia brezhibna. To velja zlasti za skakalnico, ki m bila najboljše prirejena. V organizaciji sami so bile nekatere hibe. ki pa gredo na račun naglega in deloma nepripravljenega prenosa tekmovanja iz Maribora v Kranjsko goro, na drugi strani je pa res, da Kranjska gora na našla popolnega razumevanja za važnost te prireditve in da je bilo celo opažati s strani Kranjskogor-čanov nekaka pasivna resistenca. To menda zato, ker je savez inozemske tekmovalce nastanil v »Eriki« Gotovo je. da je treba inozemskemu gostu nuditi ves komiort. ki je mogoč in kaj takega premore trenutno v Kranjski gori samo »Erika«, kjer imajo tekmovalci poleg komforta tudi potrebni mir.
V splošnem je pa JZSS s prireditvami zadovoljen. sa?j so pokazale ogromen napredek našega smučarstva. videti je rud* bflo, da imamo dovolj materijala zdravega in krepkega, na razpolago za bodoča tekmo van ja.«
O drsalnem sporta je g. inž. Bluudck podal naslednje mnenje:
»Letošnja zima nam ie naklonita ugodno vreme za drsalni sport in seveda so zato posledice vidne Naš drsalni sport je napravfl letos ve!<Sk skok naorei Na ©n; strani je to kot rečeno prednost zime. na drugi strani je pa res. da ie zaslugo v nekoITci meri rudi pripisati organizaciji in tepop^nftvi sodnikov za drsanje Kakor ste videli, ie večma stareiših tekmovalca opustila drsanje ter se boli posvetna organizaciji sami ter dedoma tudi vežbaniu n> vzgoji naraščata. To se nam ie posrečilo Zanrmanie za drsam> je zeV> nara^tlo. nai-Ho4i le Da razveseliivo. da smo odVrili med miad'no m no »o novih talentov, od katerih nekateri veliko obetajo. Nali seniorji tako
Schwab in Thuma, so pokazali že toliko znanja, da bi lahko danes nastopni v mednarodni konkurenci, še več si pa obetam od mladine, zlasti če bo imela priliko za trening. Na drugi stram ie na res, da ne moramo računati s trajno formo naših drsalcev in z mednarodnimi uspehi, dokler Ljubljana ne dob' umetnega drsa'išča SK Ilirija ki ie doslej največ žrtvovala in položila temelje drsalnemu sportu ne samo v Ljubljani, temveč v državi, se že resno bavi s tem problemom, toda jasno ie da klub
Moskva, 8. febr. Po odpotovanju Lit-vinova in sovjetsko-ruske delegacije v Ženevo k razorožitveni konferenci je sovjetska vlada od zanesljive strani izvedela, da nameravajo belogardisti izvesti atentat na Litvi nova ter ga že prihodnje dni umoriti. Zaradi tega je namestnik ljudskega komisarja Karahan poslal generalnemu tajniku Društva narodov Drummondu brzojavko, v kateri mu sporoča, da je sovjetska vlada od zanesljive strani dobila informacije, da so ruski emigrantski krogi iz tabora v Pa-
danes glede na ogrorrme dosedanje nve-stiene ni v staniu realizirati tega načrta. Zgraditev umetnega drsališča ie zvezana z ogromnimi strosk in v tem oogledu bi nač morale merodajne ob'ast* priskočit* na pomoč ter pokazat: maJo več razumevanja za sport
Glede napredka ie treba še omeniti da je zlast razveseliivo da imamo danes že tudi ekipo dam. med katerimi »e več ta'en-tov. V damskem drsanin namreč dozdaj nismo še zabeležili posebnih uspehov.
rizu živečih generalov Milerja, Dragomi-rova in sapilova najeli skupino morilcev, ki imajo nalogo v prihodnjih dneh umoriti predsednika sovjet sko- ruske delegacije pri razorožitveni konferenci Lit-vinova. Ker se Litvinov nahaja na teritoriju Švice, s katero sovjetska Unija nima nobenih odnosajev in ker je delegacija odpotovala v Avico na povabilo Društva narodov, smatra sovjetska vlada za potrebno o teh stvareh obvestiti tajnika Društva narodov.
Velik napredek
našega zimskega sporta
V smučanju in drsanju smo od lani nepričakovano lepo
napredovali
Vremensko poročilo
Ljubljana, 8 februarja AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohmjsko jezero —8 jasno snega 18 cm; Bled-Jezero —4. oblačne; Brežice —7. jasno; Celje —4. oblačno; Dravograd-Meža —5, jasno, snega 5 cm; Jesenice —5. jasno; Kamnik —4. oblačno; Kranjska gora —5. jasno, snega 25 cm; Kočevje —7, jasno; Kotoriba —4. oblačno; Ljubljana g. k. —6, jasno; Ljutomer —5 oblačno; Maribor g. k. —2, oblačno .snega ni; Novo mesto —6. jasno, snega ni; št. Janž na Dolenjskem —9. jasno; Tržič —3, jasno; Rakek —4. jasno.
Tragična smrt otroka
Ljubljana, S. febreuarja.
V Prešernovi ulici v Mostab se je pripetila včeraj popoMne tragična nesreča, ki je zahtevala živLjenje sinčka sluge carinarnice Plećka, 17 mesečnega Marjana. Otrok je doma stikal po omarah in predalih in končno našel steklenico, v kateri je bila solna kislina. Nič hudega sluteč je steklenico nagnil in kislino izpii. Posledice ao bile seveda strasne. Otrok se je začel zvijati v silnih krčih io bolečinah in takeua je našla mati. Naglo sa je pobrala in odšla z njim v bolnico.
Dežurni zdravnik v bolnici je otroka pregrledal in spoznaL, da je njegovo stanje zelo kr učno. Zato je svetoval materi, naj na nemudoma odda v otroško bolnico. Plečkova je pa bila nekako skeptična in dejala je, <ia otroka ne izroči otroški bolinici, češ, da ji ne zaupa. Zato je odnesla Manjančka zopet domov.
Doma se je otrokovo stanje eeveda poslabšalo »n zvečer je bilo tako kritično, da je bila mati primorana znova oditi v bolnico. V bolnici so otroka sprejeli in zdravniki sv se trudli vso noč. da bi mu rešili živi jen ie. Ves njihov trud pa je bi zaman in ubo2To dete je davi v zgodnjih urah po hudih mukah podleglo zastrupljenju.
Tragična usoda mladega Marjana naj bo glasen opomin roditeljem, da dece ni puščati brez nadzorstva, na drugi strani je pa to zopet nov dokaz, kako usodne posledice trna lahko neprevidnost in oaivnost
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 8. februarja Včerajj lai danes je bolnica zopet sprejela več žrtev nesreč Težja nesreča se je pr.petila zlasti v Vrhovčevi ulici, kjer se je 21-letna služkinja Ana Pevčeva, U6lu-žbena pri ge. Štefanajn Strasser, grela pri štedilniku, pa se ji je vnela obleka m je zadobila opekline po vsem telesu, zlasti no obeh r»ogah in desni roki. Včerai je bilo njeno stanje zelo resno, davi pa že znatno boljše
Mesarwk: pomočnik Jože Kištelj se je včeraj aa Jezici pri deln nevarno vseka) v desno roko. — V bolnico so morali prepeljati tudj poeestnlika Avgusta Pečnika, ki ga je nekdo na Jezici m^d prepirom s kokvm udardl po levi nogi in ga precej poškodoval.
Žrtev nesreče je postala tudi 43-ietna posestnik ova žena Terezina Mandelj iz Mamice vasi. ki je tako nesrečno padla, da si je zlomila 1p»vo nogo V bolnico so morali   prepeljat!  tudi  3-letne»ga posestni-
OTROŠKE NOGAVICE
najtrajnejse, zato oaiceoeišef
kovega sinčka Antona 6ušxeršič* z Zaloške ceste t Mostao. M mu je neki otrok nehote vrgel k-a.ruen v levo oko in ga rwno poškodoval.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek 8. febrnarja. katoličani: Janez Mat Zvezdodrag. pravoslavni 2€. Januarja: Kseaiofont.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino  Matica:   Bela opojinosL
Kino Dvor: Koraigsmark.
Kino Ideal:  Naprej noge!
ZKD: Pat m Patachon riredstanra ob 14.30 r kinu Matlot
Koncert komorne glasbe pihal ob 30, t veliki dvorani Ljubljanski Dvor.
Predavanje Ing. L. Bevea ob 90, r dm štvenem lokalu Jadrajiasev.
Predavanje g«. Ružene čem« ob 11 t damski sobt kavarne Emona.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Bahovec, KongTeani trg t%, Ustar, Sv Petra eesta 78, Hočeirac, L0uft>-Uajia VIT.   Celovška cesta 54.
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20, Ponedeljek 8. februarja: zaprto. Torek 9. februarja: ob ti. Rema kot oar-fcvena mdč. Is ven Znitacieceno.
Na pu«t»v| torek 9***&ev aaetM dramska preletava točno ob 21. url. Vprteor* m po zni&anlh   cenaft velezabavina komedija >Revna kot rertev-e-na rr^S«. t običajni ae> sodbi in režije g. prof. . «*ta_ OPERA Začetek ob 20, Pon**det1ek. 8. febraanja: eaiprto. Torek 9. februarja: ob 50. TnH** nrn*ket±r-jl. Izven, Znižane cene.
>THJe mušketirji« se ponovno vprV zore v naši operi na pustni torej zvečer ob 20. uri po ziržanih opernih cenah. Za sedba ista kakor pri dosedanjih vprhjorrt-vah. Režija Kreftov a, nmzkkaino Todstvo d<r. &vara
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj časo naravne »Prane Jožef ove -grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franc Jožefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri. pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo »Franc Joeefova« grenčiea se dobi v v-*b lekarnah, j drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Zvezdna vožnja v M on te Car I o v Januarju 1932, Pri Ra!lye Monte Cairlo t. j. zvezdnd vožnji v Monte Carlo v januarju 1932 L j. najtežji preizkusni vožnji, ker se vrsi v najhujšem zimskem času. se med zmagovalce manjih voz atejeta francoska vozača Lavalette ta BoHJot na serijskih vozeh Peugeot tipa 201. Pri tej vožnji je treba prevoziti v treh dneh najdaljšo progo od Monte Carla ter sta s! izbrala omenjena vozača za start od Monte Carla najbolj oddaljene kraje L j. TJmea 3751 km ln pa vseh/prestan ih movalcemetek krajuazvjiq. Atene 3786 km. Na svoji vožnji sta morala prevoziti največji del po zledenelih cestah in sta kljub temu pri vseh prestanih tetko čah In slabih ceetan dospela kot prva na cilj t- j. v Monte Carlo. Pri imenovanj vztrajnostni vožnji sta bila oba zmagovit* voza najnovejši model tovarne Peugeot s nihalnimi oanri m sicer tipa 201 Comfort in je ta velika zmaga najboljši dokaz za kvaliteto tega za potovanje najreč vezenega voza v Franciji. Ta voz je v tej veliki mednarodni konkurenčni voznfjl doprinesel ponovno najboljši dokaz svoje kvalitete imenovani voz je tudi pri nas najbolje poznan
— Smučarska sekcija Ilirije, Prihodnja seja odbora se vrši sele v četrtek 11 trn. ob 20  uri v kavami Europa    — Tajnik.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize:   Amsterdam   2263 27 _ 3274.68,
Berim 1331.41—1342.21, Bruserj 783.49'do 787 13 Curih 1098 15 _ 1101 «6. London 193.43_195.03. New York 5595.73-5623 99. Pariz 22l.17_222.29. Praga 166.32—167 IS, Trst 202 20— 294 60.
INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.06. Pariz 20 17a^, London 17 685, New York 512.50, Bruselj 71 45. MHan 36 75. Madrid 39.50. Amsterdam 206.475. Berlin 12175. Sofija 3 71. Praga 15J.75. Varšava 57.45, Bukarešta* 3 05
PUSTNI PLES V
re«tavraciii Fttion-
BO NAD VSF Pm-JFTEN
Nameravan atent at na Litvinova?
Po informacijah sovjetske vlade nameravajo belogardisti   v Ženevi umoriti Litvinova, ki vodi sovjetsko delegacijo na razorožitveni konferenci
-tev 29
»SLOVENSKI NAROD«, dne S. februarja 1032
Rfra 3
jutri; jutri!
Velesenzacija?
Jutri grandiozna premiera
monnmentalnega velefilma
Traper Horn
Radi velike dolžine filma predstave ob 1, 7. in 9 v4 zvečer! — Predprodaja vstopnic od jutri od 10. dopoldne naprej!
Da ne bo prevelikega navala pri blagajni, priporočamo cenj. občinstva nabavo
vstopnic v predprodaji!
ELITNI KINO MATICA
Letošnja črno-bela reduta
Prireditev je bfla prav dobro obiskana in je dosegla popoln uspeh
Dnevne vesti
_ Razpisane službe vseofiliških profesorjev. Rektorat univerze v Beogradu raz.pi suje natečaj za 4 izredne profesorje in sicei za socijologijo iD slavistko, za narodno eko nomijo, za finančno vedo in za civilno pravo z meda rodni m privatn:m pravom. Prošnje je treba vložiti do 18 marca
— Razpisana zdravniška služba. OUZD ▼ Skoplju razpisuje natečaj za glavnega ura-dovega zdravnik« s sedežem v Skoplju. Prošnje je treba vložiti do 10. marca. Pod robu »>-sti natečaja so razvidne iz >Službenih Nevin« št. 27 z dne 5. t. m
— Kino-filmska   kmetijska predavanja v kranjskem srazu. Tekom meseca febru arja in marca t. 1. "priredi kranjsko sres-ko nacelstvo pet poučnih  kino-filmskih kme-tipskih  predavanj   in  sicer v žabnici. Pre-dosljib,    Kranju. Naklem in na Trati med škofjo Loko  Prireditve se vršijo dogovorno z   lastniki    filmov, t. j. s Kmetijsko nJQT>rihorkotpželez  t ,-6aijl.vD  ncBF Mnqž družbo za   dTavsko banovino in Agrikul-tnrno-kemičnim uradom v Zagrebu. Predvajalo se bo tri velezantaiiTe filme, 1. živinoreja oa evetovui kmetijski razstavi v Dortmundu v NemčiM, 2. Znameniti >fliui o  naprednem  kmetovalcuc,    3. Takozvani >TrLkfilm4:   Predavanja se bodo vršila po sledečem sporedu:  v nedeljo, dne 21. fe-beniarja ob 9.30 url dopoldne v žabniei v Gasilskem domu, istega dne ob 3. uri popoldne v Narodni šoli v Predosljih. v ponedeljek dne 22. februarja ob 9.30 uri dopoldne v dvorani Narodne Čitalnice v Kranju. Tu se bo    vršilo pri    tej priliki tudi zborovanje  kmetijskih  podružnic  rn posebej še razgovor v sadjarstvu. Nadalje bo filmsko predavanje v nedeljo, dne 6. marca ob 3. uri popoldne v novi šoli v Naklem in v nedeljo 13. marca ob 2. uri popoldne na Trati nad   Skofjo Loko. Filmske slike bosta tolmačila kmet ref. Josip Sustič in ravnatelj A^rik. urada v Zagrebu  S- Konrad  Pučnik. V Kranju in na Trati bo sodeloval  tudi    tajnik  Kmetijske  družbe g. Franjo   Kaiol.   Ker so   kmetijska kino-fiLmska predavanja ne samo zelo nazorna in poučna, temveč tudi zanimiva In celo zabavna (Trikfilm!), se priporoča kmetovalcem in drugim interesentom iz prizadetih okolišev, da izrabijo lepo priliko. Vstopnine ne bo
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. jan. do 31. jan. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): OtvorjenJ konkurzi: v dravski banovini 6 (2), v savski banovini 9 (—), t primorski banovini 3 (—), v drinski banovini 3 (2), v zetski banovini — (1), v dunavski banovi nj 3 (1), v moravski banovini 3 (3), v vardarski banovini 2 ( (2), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (2). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 5 (6), v savski banovini 17 (6), v vrba&ki banovin: 1 (—), v primorski banovini 2 (—), v drinski banovini — (1), v dunavski   banovina 11  (9), v moravski
banovini 1  (_),   v vardarski banovini 1
(—), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (—). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (4). v 6avski banovini 8 (3), v drinski banovini 4 (2), v dunavski banovini — (1), v moravski banovini 1 (3), v vardarski banovini — <2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 5 (4), v savski banovini 6 (—), v primorski banovini 3  (_), v drinski banovini 1  (—),
v dunavsk.i banovini 4 (1).
_ Poseben vlak za savezne smučarske
tekme v Bohinju. V soboto, dne 13. in v nedeljo 14. februarja se vrše v Bohinju savezne smučarske tekme, ki so obenem izbirne tekme za prvenstvo Saveza }S«o-vansko Sokolsivoc. Direkcija državnih železnic bo uvedla zimski turistovski vlak v nedeljo, dne 14. februarja s polovično vozno ceno, a»ko se iavii zadostno število izletnikov Vlak odide zjutraj ob 5.20 In pride v Boh Bistrico ob 9., vrača se iz Boh Bistrice ob 18.30 in pride v Ljubljano ob 9 30 — Prosimo, da se javijo vsi, ta" nameravajo uporabiti ta vlak v pisarni Jng Sok Matice. Narodni dom, pritličje, vhod rz To man ove ulice najkasneje do torka 9 t, m do 19 ure zvečer. Legrtimaci-je za to vožndo niso potrebne. Glavne točke nedeljskega programa se bodo vršile po prihodu  oosebnega vlaka
— Belgijski konzulat v Ljubljani nar prosa vse one p. t. tvrdke dravske banovine, fc. so v poslovnih zvezah ali zastopajo belgijske tvrdke. da sporočijo pismeno, v kako blagovno skupino spadajo uvoženi predmeti. Tudi naj navedejo nedostatke sedanjega poslovanja in predloge za izboljšanje, n. pr. dobavne kondicije, plačilo, cene. rok itd.
_ Zakon s zadrugah državnih uslnibcn-
eev- >Službene Novinec st 27 z dne 5. t. m. obiavljajo zakon o zadrugah državnih uslužbencev.
— Profesorski izpit je naredil pred stalno izpitno komisijo za profesorske izpite v Ljubljani g. Capuder Franc, suplent reame ginmazioe v Novem mestu. Čestitamo!
— še 10 eksternih gojenk sprejme zavod za zdravstveno zaščito mater In deoe v Ljubljani, proti plačilu šolnine od 200 Din mesečno
_ Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino obvešča tem potom vse večje posestnike in sorodne kmetijske obrate, da se je priglasilo društvenemu tajništvu (Kranj) večje število absolventov raznih kmetij skih strokovnih šol. ki želijo nameščenja kot kmetijski oskrbniki, pristavi. prakt» kantje itd interesenti, ki reflektirajo na kakega nameščenca kmetijske stroke, se ponovno vabijo, da 6e obrnedo na omenjeno društvo, ki Jim bo rade volje postreglo s pojasni M.
— Nove cene mesečnih voznih listkov na železnicah. Dosedanja cena mesečnih voznih Listkov na železnicah je znašala za razdaljo 1—10 krm za potniški vlak n ra.zreda 260, Ml razreda pa 130 Din. Odslej bo pa veljala skoraj za vsak ki lome ter drugačna cena. Od 1—4 km stane mesečni vozn« listek II. razreda 110. III. pa 55 Din. na progi 5 km K razred po 30. ID. razred 65. na progi 6 km. II razred 160, HI razred 80. na progi 7 km, II. raz red 190. HL razred 95. za 8 km II razred 210, ITC. razred 105, za 9 km II razred 240, III 120 m za 10 kan H. razred 260, Ml pa 130
— Akcija za gnojilne poizkuse Društvo kmet.jskih strokovnjakov za dravsko banovino opozarja tiste praktične kmetovalce v okrajih Kirško. Metlfcka. Logatec, Ptuj in Kranj, kateri so Člani tega društva Ln 6e Želijo udeležiti letošnjih poizkusov z brezplačnimi umetnimi gnojili, da se brez odloga prijavijo pri pristojnem sreskean kmetije kem referentu.
ZA TRGOVCE: Tudi druga številka >Detajlitvtac, ki je pravkar .zšla ima prav tako zanimivo vsebino kakor prva Mislimo, da za detajlista ni primerneošega beriva kakor je >Detaj4ietc, ki trgovca bodri, uči in mu daje pogum -ztrajati v teh težkih časih Letna naročnina Din 30 Naslov: Uprava >Detajlista< Ljubljana.
— >Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vsem našim cenj. članom kakor vsemu cenj. občinstvu, da ni v nobeni zvezi s podpornimi društvi >Vzajemna samopomoč« v Ljubljani in > K met i jaka eksportna zadruga« v Mariboru Naše poslovanje je bilo revidirano meseca oktobra 1931 od inšpektorja ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, ki je našel isto popolnoma v redu; radi tega prosimo za na daljno zaupanje kakor dosedaj. 9€-n
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa neizpre-menjeno. Včeraj je bilo po večini krajev naše države jasno in precej hladno, saj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 2, v Mariboru 1.4, v Zagrebu 0, v Beogradu —0.*2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.9, temperatura je znašala —5.6.
— Samomor uglednega sodnika. Včeraj popoldne si je končal življenje predsednik prvostopnega sodišča v Kavadaru Jevrem UgriČič. Pred tremi meseci je prišel v Beograd in čez nekaj dni bi se moral vrniti nazaj na svoje mesto. Star je bil 65 let. V smrt je šel zaradi neozdravljive bolezni.
— Strašna smrt otroka v plamenih. V Zlat aru na Hrvatskem se je pripetila v hd-ši železniškega delavca Ivana Pozaiča težka nesreča. Delavčevi otroci so ostali sami doma, ker je mati v bolnici, drugI domači so bila pa na deru. Otroci so zakurili v peči in se igrali z gorečim paprrjean. Kar se je vnela oblekca 4-letn.l BlaženJri,
.hčerki Pozaičevega soseda. Otroci so za-čeM klicati na pomoč, goreče đe&tetee Je steklo na dvorišče. kjer so ogenj na nji pogasili in brž poklicaM zdravnika, ki pa nI mogei nič pomagati, ker je bilo dekletce preveč opečeno. V silnih mukah je Blažen -ka čez nekaj ur umrla.
Iz Ljubljane
-Jj Lep športni večer. JZSS in 9K Ilirija sta priredila snoči drsalcem v restavracijskih prostorih g. sterka na >Bellevue< prijateloski večer, na katerem so bale razdeljene nagrade, pokali, diplome m pri znanioe. V salonu se je zbralo mnogo nadebudne mladine v spremstvu roditeljev Ln seveda tudi predstavniki JZSS in Ilirije Zbrano družbo je v me«o SK Ilirije najprej pozdravil podpredsednik If i^apaj-ne. povdarjajoč. da se je tod' pri -Irsiinem scoita začelo st istem stično delo in da je ta*io kakor pri plavanji* opasati velik rapredefc pri drsanju. V tm.anu JZSS je govoril dr. Vrtačaik in bodril tekmovalce
k nadaljnjemu delu. nato je pa g. Betetto tekmovalcem in tekmovalkam razdelil lepa darila, Polo Schwab je prejel v trajno posest pokal dr. Fuchsa ln pokal JZSS gospa Kadmka več daril in krasen šopek nageljnov, drugi tekmovalci pa lično izdelane spominek e plakete. Ing. Bloudek je v svojem govoru povdarjaJ. da rudi ne smemo prezreti najmlajše sekcije, to je hokejske, ki ima mnogo odličnih talentov in gotovo je, da bo Ilirija med prvimi v države, ki bo priredila mednarodna tekmovanja v hockevu na ledu Govoril je še g. •Ivo Kavšek. eden nadih bivših najboljših drsalcev m prvakov v vodnem sportu, ki ie povdarjaL da ga zlasti veseli, da kažejo tudi roditelji razumevanje za drsanje, ki je gotovo eden najidealnejeih športov. V imenu roditeljev se je zahvalil dr Lnck-mann, povdarjajoč, da gre nedvomno največja za-skisra za razvoj sporta rn srploh športnega pokreta med mladino SK Iliriji, kateri je treba fizreč; vse priznanje, zlasti pa njenim odličnim voditeljem. Večer je notekol v prav animirani zabavi.
V SREDO ZVEČER
„Slanikova pojedina44
Restavracija „ZVEZDA"
—lj I. Cankarjeve >Hlapce) bodo Igrati člani srednješolske organizacije >2ar< na drž. klaeičnd gimnaziji v Ljubltfani v dramskem gledališču v peteik 12. februarja, ob 8. arvečer v recfciji g. M. Skrbineka. Upamo, da se bo občinstvo te prireditve številno udeležilo.
—1 j Levo nabrežje prt tromost ju je nasuto ter zravnano. V soboto so odstranili žerjav z desnega mostu, ki je zdaj Že odprt za osebni promet; jama je zasuta ob desnem mostu in breg; zravnan do Dvornega nasipa. Dvorni nasip je zdaj odprt tudi od Marijinega trga, ni pa še splaniran in očistiti ga je treba, ker je bil doslej zasebno mestno smetišče.
—lj Umrli so v Ljubljani od 25. januarja do 4. februarja: Ravnikar Marija, roj. Lumpert, 61 let, žena fin. služitelja, Breg 2; Mlhelčič Marija, 41 let, delavka, VMov-danska c. 9; Valenta Dimitrij, 2 mes., sin zasobnice, Oegnarjeva ul. S; Kocmur Ivan, 5S let, odvetniSki soUoitator, Wol<fova uL 6; KJemenčič Jeram, 93 let, žena delavca, Vidovdana&a c. 9; Rasberger AiojziJd. 59 tet, trgovec Na storbi 8; GaberŠek Adolf, 25 let, dijatk, Miklošičeva c, fftV. — V ljubljanskih bolnicah: Po tokar Marin, 57 let, Litija 3. delavec; Bučar Jožef, 20 minut, sin orožnika. Draga tuš; Gol jar Josip. 1 uro, čin mizarskega pomoč., Poljanski nasip 40; Klopčlč Martina, 12 minut, hči kmetovalca, žiče 6;; Košir Ana, 9 let, hč! mizar. drž. žeL, Mojstrana 5; Aleks Ivana, 35 let, žena vratarja, Poldaneki nasip 40: Bloudek Uršula, 29 dal hči tajnika čeho-6krv. konzulata, Aleksandrova c. palača >Vitanja*:; Hus Branko, 31 let, magister pharm.. Robova ul. 21; Kejžar TomaŽ, 56 let, drvar. Sp. Sorica 6; Narobe Ivana, 2S let, žena miz. pomočnika, Vič, Tržašika c 28.
Na pustni torek 9« februarja t. L
v vseh prostorih SOKOLSKJC-GA   DOMA   NA »TABORU«
PUSTNI KORZO
(Šentpetrskih fantov)
Godba „SOKOLA I« Vstopnina Din 10*—
— Zaradi velikega vesolja in vseobče-ga navdušenja za Pata in Patachona je ZKD obdržala film   se danes na sporedu!
Včerajšnja predetava ZKD >e dosegla *m> pom uspeh. Natlačeno polna dvorana m je smejala od vsega srca in občinstvo se 0e poslavljalo od svojih komikov-junakov z obžalovanjem, da sta zapustila filmsko polje. Pat m Patachoa sta pač tako prirasla širšemu občinstvu srm da bo po njunem odhodu breadvomno vrzel, ki jo bo občinstvo se dolgo občutHo. ZKD bo aleje na splošno priljubljenost obeh >kraljev smeha« obdržala njun film še danes s sporedu in ponovila svoio predstavo e danes v Elitnem kinu Matici ob pol 3. tiH popoldne. Cene najnižje, tako ho ~> -i-stav* dostopna najširšemu občinstva.
—lj Na pustni torek vsi v Union. Se-mada, *koX, predpueta. 35 «
f Jnhljnna, g. februarja. Črn o-belo reduto lahko imenujemo tisto prireditev, kjer Ljubljana in Slovenci sploh poskusimo pokazati, v koliko postajamo velikome« trn in s ve taki. Čeprav se je tudi tej veliki, elitni in elegantni prireditv prav zelo poznala kriza, vendar je pa uspela lepše in je bila boljše obiskana, kakor je javnost pričakovala. Druga -ta je bila tako velika gneča, da ni bilo mogoče plesati in se ni mogla razviti prava zabava, v soboto so bili pa ljudje veseli in Ljubljana je pokazala, da zna biti tudi temperamentna,
Arhitekt Spinčič in slikarja Niko Pirnat ter Olaf Globočnik so dekorirali prostore na prav originalen in efekten način, da so bili v resnici učinkovit okvir elegantni množici. Velika dvorana je bila podobna kakor lani okrašena s serpentinami, ki so padale kakor sneg s stropa, na odru je pa ob piramidah stala velikanska bela maska, ki je segala od tal do stropa ter je bUa prav monumnetalno ozadje pisanega vrvenja. Maskerado je poselilo občinstvo z vseh strani dežele in v množic! smo opazili tudi bana g. dr. Drago Marušiča, pod bana dr. Pirk-maverja s soprogo, divizijskega generala g. niča z gospo in hčerko, župana g. drja. Dinka Puca s soprogo, sreskega načelnika g. žnidaršiča s soprogo in hčerko, polkovnika Ljubo Novakoviča in mnogo članov oficirskega zbora z družinami, vis. državnega, pravdnika g. dr. Grasselija, a konzularni zbor so zastopali avstrijski generalni koncul legacijski svetnik g. grof Or&ini-Bosenberg s soprogo, francoski konzul Neu-vile s soprogo in češkoslovaški podkonzul Cihelka s soprogo, na prireditvi smo pa prvič opazili tudi več zastopnikov domače aristokracije.
Goste so sprejemale zastopnice kluba Primork s predsednico go. Mašo Gromovo in podpredsednico go. Olgo dr. Pucovo, predsednik namestnik senatorja g. Sancin
ter odborniki g. dr. Grade«. Urbar, dr. Biroa, bratje Sancin in drugi, a vso prireditev je vodil predsednik prireditvenega odbora mestni geometer g. Cerne, Za umetniško dovršeno plesno godbo je res izvrstno poskrbel jazz-odeon g. Svare v glavni dvorani, v baru pa jazs-emona. Stranska dvorana v prvem nadstropju, kjer je bil bar. je bila zaradi svoje dekoracije prava znamenitost, ki je skod> za njo, da je ne moremo ohraniti Na* znani karikaturist g. Niko Pirnat je namreč vse stene poslikal s res duhovitimi karikaturami različnih scen zunanje politike.
Pod vodstvom g. Ivančica je otvoril ples kolo, ki so ga vodili ban dr. Drago Marušič, ga. generala Ilica, soproga pod bana ga. dr. Pirkmajerjeva .župan in županja. Po 9. uri so pa v povorki prikorakale v dvorane maske, ki so dokazale, kako dober okus imajo naše dame. Razsodišče pod vodstvom ge. sena torjeve dr. Novakove je priznalo prvo nagrade za najoriginalnejšo damsko masko ge. dr. phiL Adi Ender, pohvalo pa ge. Albini ffltty-aZdnekovi ter gdč. J usti Stare, Marjeti* Mleko* Ln Svetki Papež. Prvo nagrado za najboljšo moško masko je dobila gdč. Jelka Schwahova iz Celja, a nagrado za najbo.jšo »»kupino sta sprejeli ^\1C. Kiksl Janovski m Frika ftegula, pohvalo pa prav originalni lr>dl Janki gdč. Eli ca ThaUer iz kofje Loke in gdč. Danica Ražem. Za najlepšo damo in kraljico plesa je občinstvo o prav veliko vtčino in v splošno zadov ^j-nest izbralo gdč. Mari on Detnetrovič-Gan-diif*»l. ki ie r ( sila krasno stilno krinottno ter g o. Pav o Obereigner in pa dva srAka-na mornar * k*, gdč. Ido Knunerjevo in gdč. Ančko Trepse. Prav umestno so prireditelji preskrbeli tudi za fotografa in g. Bešter 3a imel ves čas dosti opravka, za odrom so pa dame imele tudi česalni salon >Vesnac Zabava je bila prav animirana in je trajala do jutranjih ur.
Postna nedelja v znamenju zelja
Bila je pusta in vsi smo čutili težo resnih časov, Id nas vedno hoQ
tarejo
Ljubljana. 8. februarja.
Morali bi zapisati, da je bila včeraj pustna nedelja — ne le zato. ker so jo nekateri obhajali, temveč tudi zaradi tega. da bi kaj zvedeli o nji tisti, ki se jim taksni dnevi ne zde tako neznansko važni. Baš zaradi tega zasluzi — ker je tako strašansko pomemben dan. da se o nji govori in razpravlja.
Predvsem pa moramo priznati, da je ne moremo proslaviti dovolj dostojno, kajti pustno nedeljo moraš doživeti tako rekoč notranje. V duši se morajo oglasiti strune, blaženstvo ter najmogočnejša pustna čustva morajo prekipevati v srcu in v glavi ki ju vati, da jih lahko ponazoriš in serviraš spoštovanemu občinstvu, ki je tako potrebno takšne duševne hrane.
Moremo pa le ugotoviti, da je bila res pustna nedelja in baje je bilo tudi nekaj maškerad. Gotovo je dvakrat žalostno, če ne moreš zapeti himne o maškerad ah, o prekrasnih maskah. Sarmu, gracijoznosti in kitajski svili, za katero se pretepajo celo Japonci. Toda volja je dobra; prav dobro se zavedamo velikanskega pomena pustnih prireditev. Vemo, da je pustna nedelja eden najpomembnejših dni v pratlki in da je višek pred pustne sezone ta dan ter da je ta sezona bila izredno znamenita kljub vsemu tudi letos. Menda ni brez pomena, da se je te dni začela razo roži tvena konferenca. Skratka, proslavljamo pred-pust na vso moč in po skromnih močeh.
Pri nas se seveda vlada Karnevala ne more uveljavljati tako pompozno in zmagovito. Smo pač še vedno v deželi rdeče marele. če se torej kaj zgodi, ne gre brez marele. Torej: »jaz pa ti, pa zidana mare-la — —< in predpustu je zadoščeno. Seveda se mora marela reprezentirati tudi v primernem prostoru ne le ob primerni priliki. Ni treba Še posebej ugotavljati, da je bilo ustreženo vsem tem pogojem. Zato je tudi razumljivo, da je dosegla tista prireditev tako velik uspeh.
Sicer trde nekateri, da so letošnje prireditve slabo obiskane ter da se občinstvo ne zaveda svojih svetih in prokletih dolžnosti in vzvišenih namenov prireditev. Ljudem pač ni nič ve^ sveto, niti pred pust. Gode se pa še st rasne jše reči. Ljudje ne obiskujejo predpustnih prireditev dostojno oblečeni, se pravi, kršijo osnovna pravila pred pustne olike. Čuti se potreba, da bi kdo izdal knjigo o lepem vedenju v pred-pustu, ali bi pa naj povzdignil glas vsaj v Časopisju. Pride ti dama — sicer vsa čast, toda pride ti v dvorano, kjer je opravljala Kurentova garda v najsijajnejših paradnih uniformah svečan obred. Vsi so bili maskirani, seveda in vse drugo je bilo brezhibno — dama pa vstopi v dvorano v kožuhu. Ples se je ustavil; plesalci so strmeli v damo kot v prikazen. Dama se pa ni dala kar tako odgnati in sploh so kožuhi zdaj že tako redki, da se ga lahko posluži dama na pred pustni prireditvi kot apartne pleane toalete,
Takšni in podobni činitelji vplivajo na letošnjo predpustno sezono tako, da je bila včerajšnja nedelj* kar smešno resna, pusta. Nekoliko je k pustemu, nepustnemu razpoloženju pripomogel se mraz, ki nas je Se bolj iztreznil Naravnost tragično je. ker takšnega pomembnega dne ne moreš preložiti na boljše čase.
NI čuda, da je bilo v soboto na trgu takšno povpraševanje po kislem zelju. Tista narodna: »Hopeasa, bo psa. pustna nedelja — lan' sem bil špeha sit. letos pa zelja —< Je prišla letos do popotne veljave, de danes diši Ljubljana po zelju kot zeljna ta kad.
Treba Je pa končno tudi priznati, da je nekatere ljudi včeraj strašansko skrbelo, kako bi zapravili denar, ki $m ga zaradi te vražje krize čedalje več preostaja. Na
verjamete T Nič nenavadnega! Vrag*, aaej vendar moramo živeti vsi vedno skromnejše, denar se kupic-: saj ga ne morM otpraviti. Če bi ga še tako rad in ceno podajo. Družabnih reprezentančnih prireditev je čedalje manj, hočemo reči, da ai balo predpustnih prireditev, skratka, kriza na celi črti! Saj se človek dandanes na sme niti napiti kot včasih, vsi _ eda jo nanj. pa bi ga obsodili, češ. zapravlja denar, tisoče brezposelnih pa strada
Kaj bi torej pisali o taksni nedelji? Bt-la je kisla vsestransko, val ao čutili težo resnega Časa ter smo vsi danes Se t e-mbotj resni. Kaj bi ne bUL Jutri je povrh
še pustni torek.
Na vsestransko zahtevo
se danes ob f-. 7:..; m 9V4
„Bela
opoinost"
Smučarji to prijatelji ztrnakega ta, oglejte si ta prekrasni film!
Jutri nova senzacija TRADEB HOKM
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Iz Celja
—c Poroka narodnoga para. V soboto
6. t m sta se poročila v ljubljanski stolnici okrožni in železniški zdravnik m starosta Sokola g. dr. Fran Svetina iz Sv. Jurija ob južno železnici m gdč. Marta Krnelo v a, hčerka ugledne in narodno zavedne set jurske rodbine. PoročU ju je kneso-škof g dr. Gregor Rozman. Novoporočen-cema iskreno čestitamo!
—e Najdba, Pred celjsko okoilftko narodno šolo na Dolgem polju sta biLi najdeni 4 t m 2 hranilni knjižici tukajšnje Mesto« hranJhic^ ižanatt s. na roend Vinka ka Slavice Baumgarto*-r. I>>h.' se pri mestna policiji.
—c Celjska podružnica SLO !• imela svoj rodn: letni občni zbor v nedelje 14. t. m. ob 16. v hotelu >Hu,bertuj> •Jed-n/jim dnevnim redom: Pozdrav in 7>"r«^5ik> predsednika, poročilo odborafcko n "preglednikov volitve, razgovor o rt-*»rgaai*a> eudi društva aa podlagi novega .«» akasjej zakona, samostojni predlogi in iMe knaaH Ker se do Da obenem »boru tud - •:<**• ljaio o tem. kateri srezi naj spada.,., doče v delokrog celjskega lovskega <iru-štva, se naprošajo zunanji tovariši, da se občnega zbora zanesljivo ln polnoštevUno udeleže.
—e G odbor o društvo železničarjev v Celju obvešča občinstvo, da bo t prihodnjih dneh pobiral društvene Članarine g. Jože Gombeč, kj je edini pooblaščen za to oa podlagi posebne nabiralne knjige S seboj ima tudi članske pristopnice, ki naj se ;.h Celjan* v obilnem številu poslusijo
—c Mostna knjižnica v Celju Je taposo-dšla v januarja t L 3260 knjig, kar dokazuje, da zanimanje za to prekori »t ne uets-med   najširšim    občinstvom stalne
fttrar.
»SLOVENSKI  NARODf, dne 8. februarja 1932
Albert
Roman
Chebskv se ji je počasi bližal; njegov srepi, strogi ukazujoč* pogled je bil uprt v Genovefo. Planila je pokonci in hitela proti njemu, dva koraka pred njim se je pa drhteča po vsem telesu ustavila; z zobmi je šklepetala, roke so ji omahnile ob izsušenih mečih; suha, slabokrvna se je zdela izredno visoke postave; izsušeno lice je izražalo samo strah, zadrego in obuo; njene oči, nekoč take nežne in -sladke, so tičale zdaj globoko v očnicah in svetile so se motno kakor na«rroone lučke. Izpod črne rute so ii silili sivi kodri: na erolem vratu je imela srloboke gube. tilnik je bil uposmien. kakor no^ težo crlave Jrtika m blaznost sta bil' uduš^i v nii dušo. zdaj sta oa polagoma razjedali v tem ubogem bUju še zadnie ostanke človeške Dodobe  Živlien^p «amo je uhajalo.
To je bila Gertovefa.
Chebskv je ostal hladnokrven; njegov živahni in mišičasti obraz se niti za hip ni zganil; roka. ki je v nji držal luč, mu ni zadrhtela. Vsa njegova sila, vsa enerpija in železna volja je bila osredotočena v njegovem pogledu. Fon-temors je sledil vsaki njegovi kretnji in to ga je tako prevzelo, da se je rahlo dotaknil roke gospodične de Rofosse ter jo opozoril na zdravnika. Chebskv se je obrnil, postavil rač na peč in stopil k velikemu, obokanemu, edinemu oknu v sobi, rekoč:
— Tu je strašno zatohlo. Tu primanjkuje zraka. To ni prav.
Blazna Genovefa je zbežala nazaj v svoj kotiček.
Chebskv je odprl okno; imelo je močno železno mrežo: obrnjeno je bilo proti dolini
Bilo je baš po dežju: rdečkasti lunin krajec je plul p^ nebu nad oblaki in slikal po gričih črno nazobčane jelke, lesketajoče se še po dežju. Tam doli je spala voda ribnika, tu pa tam zalita z mesečino, ki se je visoka jelka v njenem svitu odražala liki prikazen: žarki so padali na samostan, plazili so se po stenah in ugašali med globokimi oboki; v nočnem vetru, podečem oblake in pripo-gibajočem krone dreves, je narava za hip oživela in zdelo se je, da jo sprele-tava skrivnostno drhtenje.
— Pojdimo ven, — je dojal Chobskv in zaprl okno. — Vi tudi, prosim, — se je obrnil k strežnici.
— Bolnice vendar ne moremo pustiti same,
— Ne uvidim te potrebe, — je odgovoril Chebskv. — Rad bi se pomenil s strežnico in ta starka jo za hip prav lahko nadomesti
— To ne gre! Naš zdravnik je prepovedal Gaubergi hoditi v to sobo.
— Zakaj pa?
Gospodična ni takoj odgovorila; Š3le po dolgem razmišljanju in zelo nerada je dejala:
— Ker njena navzočnost bolnico razburja. Bolnica te ženske ne more prenašati ...
— Saj je ne more spoznati, — je ugovarjal Chebskv. — Sicer pa gre samo za poskus in to nalogo prevzamem
jaz.
In ne da bi čakal, kaj poreče na to gospodična de Rofosse, je odprl vrata v sosedno sobo in poklical Gauberge, ki je takoj prišla.
— Sedite tu k peči in ne ganite se, če bi vas pa kaj skrbelo ali vznemirjalo, me pokličite, jaz bom v sosedni sobi. Se ne bojite?
— Ne,
In pri tem se je plaho ozrla na gospodično in Rofossa.
Oba sta molčala: Gauberge je storila, kar ji je naročil zdravnik. Drugi so odšli iz sobe.
V kabinetu je zagledal zdravnik Emmo. Gledala ga je vprašujoče in plaho. •
— Govoriti moram z vašimi roditelji, gospodična, — je iejal. — Lahko brez strahu odidete. Današnja kriza je brezpomembna. Zagotavljam vas, da ni prav nobene nevarnosti.
— Pojdi, dete moje, — je dejal baron svoji hčerki
Ko je Erama zaprla vrata za seboj, je dejal Chebskv:
— Sedimo. Predno izrečem svojo sodbo o bolezni, bi vas rad nekaj vprašal.
— Vi torej mislite, da nocoj ni treba ničesar ukreniti? — je vprašal Fon-temors. — Nobenih zdravil?
— Zdravil ? — se je zasmejal Chebskv. — Duševno bolnim še svoj živ dan nisem dajal nobenih žira vil.
— Kakšno pomiri^valno, uspavalno sredstvo, ker je grozno gledati, kako u božica trpi... je dejala gospodična.
— Od kar ste zdaj tu je še niste videli trpeti; sicer se pa svojega stanja itak ne zaveda. Lahko bi jo za nekaj ur »zastrupil«« toda prebudila bi se še bolj izmučena in razburjena, olajšanja bi pa ne čutila prav nobenega. Ta zdravila bi bila samo za vas. Zatisnite oči. pa bo dosežen isti cilj Če ji hočete stre-či, so na razpolago drugačna sredstva in da jih najdem, zato sem vas prosil ostati tu. Ali hočete vedeti moje mnenje, gospod baron ? — se je obrnil k baronu.
Resna zdravnikova beseda je imponirala baronu.
— Zelo bi me veselilo, — je odgovoril.
— Torej izvolite odgovarjati na moja vprašanja. Koliko je stara gospa baronica ?
— štiriinštirideset let
— Kdaj so se pokazali prvi znaki bolezni ?
— Pred dobrimi petnajstimi leti, — je odgovoril baron, toda šele ko je bil vprašal z očmi svojega svaka in svojo sestro, Ce sme.
Potopljeno mesto v Sitnu
Sovjetska znanstvena ekspedicija je izdelala na dnu morja film, ki kaie razvaline starodavnega mesta
Chersonesa
V Moskvi bodo videli te dni film, ki je velikega znanstvenega pomena. Vse pa kaže, da bo vzbudil ta film velike z?nimanj2 ne samo med učeaiaki, temveč tudi med širšimi sloji frimskega občinstva. Film se imenuje »Mesto na dnu morja«. Po naslovu s-'-deč bi bi. to navaden fantastičen film. ki bi ne pred" stavlja! nič posebnega. Tcda v novem sovjetsksm filmu ni nič fantastičnega, nasprotno, film je strogo dokumentaren.
Zanimivo je. kako je film nastal. Arheolog prof. Grtnevič je vodii zadnjih deset let v zapadnem delu Krima zini-msivo in za znanost zelo važno akcijo. Leta 1927 so izročiti prof. Grinsviču poročilo čuvaja hersonskega morskega svetlinika blizu Sevastooola. Čuvaj je trdil, da se vidi ob lepem vremenu, ko je morje mirno, z vrha morskega svetilnika na morskem dnu blizu obale podkvi podobna temna lisa. Učenjaki so domnevali, da gre za razvaline starodavnega Chersonesa. ki so zgodovi" narri zanj vedeli, toda nihče še nrl btl našel po njem nrti najmanjšega sledu. Starodavni Ch3rsor.es omenja v prvem stoletju kot eden zadivih Strobon. ki pravi: »Če se voziš po morju ob obali, se razprosrira za tremi pristanišči po novem Chersouesu, ki sem ga opisal, blizu morja ^tari Chersoncs, ležeč v razvalinah«-. Pozneje se to starodavno mesto ne omenja več.
Se istega leta. ko je bril prof. Gnir.e-vič o tem obveščen, je začel iskati starodavno mesto. Pomagal si je s kovinsko cevjo, ki je imela na ene-ir. koncu stekleno napravo, da je prihajala v cev svetloba. In ob lepih solnčnih dneh je videl učenjak skozi to cev na morskem dnu ostanke zidov. S tem pri:pomoči.om pa nn mogel spoznati, kaj ie prav za prav na dnu morja. Prišel je samo do prepričanja, da gre res za. nekakšne razvaline. Leta 1930 je pa sovjetski ar-beotoštei zavod organiziral posebno ekspedicijo, da bi preiskala te razvaii" ne. iikspediciije so se udeležil poleg učenjdkov tudi najboljši potapliači. O delu eksroediciJe je bilo objavljeno v moskovska reviji »Mofodsja gvardija« obširno pero čilo.
En pota.ptjač je vod'i'l med ekspedicijo dnevnik. Njegove betežks so zeio zanimive. 16. julija ob 7. zjutraj je zapisal, da se je spusti] 10 m globok^ in ostal pod vedo dobro uro. Pomikal se je proti zapadu, pa ni ničesar našel. Istega dne ob 3. popoldne j 2 brodil pol ure po morskem dnu. ne da bi se držal točne smeri. Naletel je na nakaj. kar ga je spominjalo na 2 ni visok okroge-I stolp. Malo dalje j 2 naletel na stene in ostanke poslopij. Kmalu je spoznal, da so na morskem dnu razvaline celega mesta in da iskanje ni bilo zaman. Ta-
ko so 16. julija 1930 našli ostanke me-^ta Chersonesa. Mesto leži 10 du 12 m ood morsko gladino. Takoj za potaplja" čem se je spustil na dno morja tudi prof. Orinevič in ugotovil, da spadajo glavni deli razvalin v predhelensko epoho.
Takoj za prvo je poslala državna akademija znanosti in umetnosti drugo ekspedicijo na Krim. V nji so bile štiri skupine, arheološka, geološka, filmska in potapljaška. Posebno veliko važnost so polagali na delo filmskih operaterjev. Morda prvič v zgodovini kineina-I tografide je bilo treba snemati morsko dno tako globoko in v tako velikem obsegu. Udeleženci ekspsdicije so se spustili na morsko dno 45 krat in za film so posneli vse razvaline starodavnega mesta.
Avtor v »M^lodoj gvardiji« objavljenega članka A. Amasovič. ki je brl s filmskimi operaterji na morskem dnu. opisuj 3 svo?e vtise takole: »Zagledali smo zairmiv prizor. Na dnu morja smo našli rrmogo ostankov glavnih poslopij in poedinih hiš. Vsa poslopja so bila zgraiena v simetrični vrsti. Dobro so se ohranil: kamniti podstavki sten m tal. Sredi mesta leži glavni trg. Tu je bilo očividno središče političnega in javnega življenja. V enem d?lu trga so napol porušeni ostanki svetišč. Ves trg je umetno dvignjen za en meter nad ostalim delom mesta. Pod trgom vodi z južne strani podzemni hodnrk, čigar pomen se je posrečilo pojasniti. Od trga proti pristaniškim vratom vodfta dve dobro ohranjeni ulici, tlakovani s kamenjem. Blizu stoji ogromno kamnito korito. Vse mesto je obdano z obrambnim zidom, ki je občutno poškodovan in dosega zdaj komaj 2 m višine. V obrambnem zidu ja v enaki razdalji 18 bojnih stopičev. Vse mesto ima obliko podkve. Vse razvaline so močno zasute z ilovico in preraščene z vodnimi rastlinami.
Predmestje zalitega mesta so našli na suh^tn blizu morskega svetilni/k a. Naleteli so med drugim tudi na zelo do" bro ohranjeno hišo. razdeljeno v tri sobe. Našli so rudi ostanke stopnišča. V eni sobi je stal žrtvenik. OdkopaJi so tudi mnogo orožja in domačega orodja. Geološki oddelek akspedicije je skušal 11 gotovini, kako je prišlo mesto pod vodo. Prišel je do prepričanja, da verz-jja o potresni katastrofi ne drži. Nepričakovana katastrofa mesta ni zadeia. Zapuščeno mesto se je potapljalo polago" ma, morska obala se je krušila in ta proces je trajal več let. Morje je v teh krajin zelo burno, in dno se vedno bolj poglablja- Mesto je izginilo pod vodo najbrže v četrtem stoletj-u naše ere. Po-edine prizore iz filma so že pokarali na platnu. Gledalci pravtio, da se je fiJra
prav dobro posrečil. Poleg razva n starodavnega mesta zanima gledalce še posebno življenja na morskem luu. kajti film kaže tudi mnoge nb in najrazličnejših morskih rastlin. Prebivalci morja so se pustili fotografirati v večini primerov brez pro^s^a. ker sp rttso ustrašili niti potapljačev, nit: najrazličnejših aparatov. Rib Var mrgpli po ulicah potopljenega mesta, a stolpiči v obrambnem zidu so polni rakov in drugih morskih živali.
Dva mrliča
vstala od mrtvih
V Bolgariji in Rumuni." sta vstaja te dni od mrtvih dva »mr!;ča-. ki bi .iu biti kmalu živa pokopali. V Bolgari'i se ie pripetilo to v vasi Dmkata. Kmet Elin Penev ie imel težko bolezen na sluznicah in dal se je operirati domačemu ranocelniku. Operacija je izpadla tako. da se je bolezen poslabšala in kmalu kmet ni dajal od sebe nobeni znakov življenja več. Sorodmki so biH nrepričani. da ie mrtev. Objokovali so ga, pripravili krsto, naroČili popa 1 drugi dan se ie že pomikal ob zvonenfu zvonov mrtvaški sprevod na vaško pokopališče. Pogrebni obredi so bli /e končani in baš so hoteli spustiti krsto v grob, ko je mrlič naenkrat začel obračati glavo in začudeno gledati svoj pogreb. Prazjiiovernih kmetov se ie polastila prvi hip silna namka. kmalu so se pa pormrili in čestitali sosedu, ki se počuti zda i dobro j,n ki mu proroku jej > dolgo življenje.
V romanskem mesta Braševu je umrl bogat mesar V. Schiller. Krsto z dozdevno mrtvim mesarjem so postavili v nemško protestantovsko cerkev in baš ko je pastor govoril o pokojnikovih vrlinah in zaslugah, je mrlič v krsti na ves glas kihml, pokrov krste se je dvignil in presenečeni mesar je vstal. Iz cerkve je odšel domov in vse mesto se je zanimalo zanj. Toda vstajenje od mrtvih bo imelo še sodni epilog. Pogrebni zavod je namreč predložil mesarju masten račun za pogreb, ka ga pa »mrlič« noče plačati, češ, da ni bil pokopan. Pogrebni zavod je poskusil zlepa, predlagal je mesarju, da ga pokoplje brezplačno, kadar bo v Tesnici umri, če poravna račun zdaj. Mesar pa noče o tem ničesar slišati in tako bo imelo zadnjo besedo sodišče.
Ubogala je.
Evica se pelje z mamico ▼ tramvaju. Vstopi debela dama In Evica pravi mamici: >Mamica, ali je mogoče, da je Človek tako debel?«
Ves tramvaj se za krohota, debela dama zardi, mamica tudi. Ko dama iz-topi, pouči mama Evico: »Kadar mi hočeš povedati kaj o tej aH oni dami v tramvaju, počakaj, da prideva domov.«
Drugi dan se Evica zopet pelje z mamico v tramvaju m zopet vstopi debela dama. Evica se nagne k mamici in vzklikne: »Mamica, o tejle debeli dami ti nekaj povem, ko bova doma.«
Vsaka :<«ra4i »*> P«r- Plaća «e tartke, cuU » uu^mkan ate odgovor znamko l No vprašanja brra criamk* nr ——   ,,Mn,.«rnfnn        M nimam Si <*t>ln«  IMn S- - "
STROJEPISNI POUK novi večerni tečaji za začetnike in izvežbance. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do S. ure zvečer. Šolnina nizka. — Chritofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 712
ZIDANA HIŠA
z opeko krita, pritlično 3 sobe, kuhinja in klet; elektrika in vodnjak. Poleg vrt in njiva, oddaljena 20 minu od postaje Oto-če, pet minut od okrajne ceste. Zelo lepa sončna lega. Pripravna za vpokojenca ali letoviščar-ja. je radi selitve takoj naprodaj Valentin Pogačnik, Zgornja Dobrava 31, pošta Podnart.
838
DIN  135—
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja c. 25. Telefon 2708.
BUFET
Točilnica vina, žganja in piva v centru Zagreba, naprodaj radi zidanja hiše. Iztoči se letno 170—200 hI vina. Jako dobro mesto za lastnika bizeljskih in ljutomerskih vinogradov Potrebno 60.000 Din z blagom in inventarjem. — Knežević, bu-fet, Preradovićeva ulica št. 9, Zagreb. 835
SOSTANOV ALKO
sprejmem Gosposvetska cesta 13. I. nadst.. soba št 100 818
v »Slov. Narodu«   so najcenejši način oglaševanja.
Vsaka beseda stane samo 50 par brez vsake druge pristojbine.
Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah:
MARIBOR, Grajski trg št. 8; CELJE. Kocenova ul. 12; NOVO MESTO Ljubljanska cesta; JESENICE  Ob kolodvoru ŠL 101.
Poslužujte se ugodne prilike!
»Slovenski Narod« je edini slovenski popoldanski dnevnik.
Poročni
D O r O Č fc a
Jedilni
pr fcer v kaset a h
Čuden
Prt sef nova >.
Bujni  lasje  in dražestni brki.
Mnogi tisoči dam in gospodov vsake starosti imajo zahvaliti bujno rast las zdravniško priporočenemu »Tilo«-iluidu za moč las. — »Tilo odpravi prhljaj in prepreči izpadanje las, predčasno osivenje, krhkost, lomljenje in cepljenje las, oživlja in osvežuje lasišče in povzroči naglo, obilno in bujno rast las, tako da dosežejo lasje že po kratkem času dvojno dolžino. »Moja frizura je postala žep o štirikratni uporabi vašega »Tilo«-fluida za moč las trikrat tako bujna« piše gospa T. I. — Cena Din 16.—, 3 steklenice Din 24.—, 6 steklenic Din 55.—.
Dr. Nic. Kemenv, Košice, poštni predal 12/N 26, ČSK,
KLAVIRJI
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje.
Najcenejša izposojevalnica.
WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5      Rimska c. 2
OPOZORILO
Sercer Amalija, 2urge št. 6, Osilnica opozarjam javnost, da moj mož nima ničesar in nisem plačnica njegovih dolgov. 840
RADI PRESELITVE
prodam poceni motor 4^ k. s. 5e v dobrem stanju in tudi sla-moreznico. Naslov v upravi »SI Naroda«. 839
Ki;Pl JEM JABOLKA
same najboljše vrste, id to v partijah 00 100 kg na teden postavno v Zagreb, za ceno po kvaliteti in pogodbi proti pla čUu po prevzemu blaga Ponud be z vzorci v poštnih paketih pt povzetju na naslov: Mljekar stvo L Horvatič. Zagreb. Hira br. 69. 834
VTNOGRADNO POSESTVO
obstoječe iz treh oralov vinograda, 5 oralov njiv, travnikov ln sadonosnika, z moderno urejeno hišo in z gospodarskim poslopjem ugodno naprodaj za Din 80.000. Natančneje se po-izve pri Franc Povalej, Lava št. 30, p. Celje. 833
BRIVSKI IN DAMSKI SALON STANE KAKA K. LJUBLJANA, Prešernova ulica 7 — se priporoča cenjenemu občinstvu. Postrežba prvovrstna. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne 808
v»ke puške,  tloberte, orovning   pištole   lovske  in tibiškt
potreb 1 uie
F. K. K.AISER, puškar
LJUBLJANA   iicmrresni trg 9
Izdelujejo se na> novejši modeli e* troškib vozičkov, razna najnovejša tvokolesa, šivalni stroji Is motorji. Velika izbira. Najnižje ceno Ceniki franka
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. KarlovSka cesta 4.
VEČ SODOV
od tiskarske barve ceno naprodaj. Ogledajo se v „Narodni tiskarni44
M. VIDMA JER
Semena za vrt, polje in travnike
Cankarjevo nabrežje 5t. 3
STOJNICA: POG A CARJEV TRG
Jtlakutatutni paph
££ o <2>ttt
Stodaja uprava f&torensftega 71a\oda,
ĆRNF  ^LKNIE   IN OBLEKF ZA ?F.NINF
s'    nabavite    ia'cene'$e or tvrdk;   Anton P'e^ker Liub 'iana  Sv  Petra ~esta M 71?
"REŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po na ročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih tn železnib okvirjih tvrdka Pavel Strmec Ljubljana. Gosposvetska cests št. 13 (Kolizej)  poleg skladi sca »Alko«. 12.V1
VE£ MASK
se posodi ali proda. Poizve se prt: Dolenc. Ljubljana. Resi jeva cesta 10. 806
MEBLIRAJVO SOBO
oddam Separatni vhod, elektrika. Križevniška ul. 7/m.
819
KLAVIRJE PLANINE
inozemskih svetovnih znamk vam nudi najugodneje Muzika  Sv  Petra c. 40. 18/T
JBaai)®S)(?f)ffoCs
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23.
IzvrSuje enobarvne ln večbarvne črtne klišeje, enobarvne ln veCbarvn«* autorlplje. kombinirane kllSeje za navaden ln rinejsi papir, klis« je po pero risih, illkab ln risbah, rokopisih ln fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjeta
ii«*««.«* Jnain Zunančlč, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerdek. — Za upravo in inaeratnj dai usta: Oton CbnstoL - Vi i Ljubljani.