raziskovalna dejavnost 159 Physical activity and workplace challenges of personal trainers during pregnancy and after delivery Abstract The purpose of the research was to investigate the physical activity of personal trainers during pregnancy and after childbirth and to determine how their work takes place during these periods. We used a partially structured interview and netnography to obtain data. There are 13 mothers in the interview sample who are personal trainers. The sample for netnography includes 15 posts from various websites that relate in any way to our topic and 13 Instagram profiles of mothers who are personal trainers and have shared their experiences publicly. Data were coded in the MAXQDA 2020 software program. The frequency of physical activity was maintained in most trainers during pregnancy, while the intensity decreased. Immediately after giving birth, lighter forms of exercise were mentioned. They reported very differently about starting with some form of structured exercise. Many reported a decline in physical activity after giving birth, and that the purpose of exercise changed. In personal training during pregnancy, they mentioned the following challenges: rushing between different locations, busy work schedules, fatigue, pain and difficulty in showing certain exercises and leading high-intensity classes. Some had an extremely positive attitude towards their postpartum body, while others were burdened by the appearance. After maternity leave, they were bothered by the work schedule which is difficult to coordinate with family time. Keywords: physical activity, personal trainer, pregnancy, childbirth. Izvleček Namen dela je bil raziskati telesno dejavnost osebnih trenerk med nosečnostjo in po porodu ter ugotoviti, kako v teh obdobjih poteka njihovo delo. Za pridobitev podatkov smo uporabili delno strukturirani intervju in netnografijo. V vzorcu za intervju je bilo 13 mater, ki se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, v vzorcu netnografije pa 15 objav z različ- nih spletnih strani, ki so kakor koli povezane z našo temo, in 13 pro- filov na Instagramu – gre za matere, ki se ukvarjajo s trenerstvom in so svoje izkušnje javno delile. Podatke smo kodirali v računalniškem programu MAXQDA 2020. Pogostost telesne dejavnosti se je pri večini trenerk med noseč- nostjo ohranila, medtem ko se je intenzivnost zmanjšala. Takoj po porodu so poročale o lažjih oblikah vadbe, strukturirano vadbo pa so začele zelo različno. Številne so po porodu poročale o upadu telesne dejavnosti, spremenil se je tudi cilj vadbe. Pri osebnem tre- nerstvu med nosečnostjo so omenile naslednje izzive: hitenje med različnimi lokacijami, naporni urniki dela, utrujenost, bolečine in te- žave pri prikazu določenih vaj ter vodenju visoko intenzivnih vadb. Nekatere so imele do svojega poporodnega telesa izjemno poziti- ven odnos, druge so se z videzom obremenjevale. Po porodniškem dopustu jih je motil urnik dela, ki ga je težko usklajevati z družino. Ključne besede: telesna dejavnost, osebna trenerka, nosečnost, porod. Tjaša Rojko, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Ana Šuštaršič Telesna dejavnost in izzivi pri delu osebnih trenerk med nosečnostjo in po porodu Vir: osebni arhiv 160 „ Uvod Zaradi vse večje promocije zdravega na- čina življenja se za obisk fitnesa in drugih vadb odloča vse več ljudi, kar povečuje povpraševanje po osebnih trenerjih. Med temi je mnogo žensk, ki v času svojega de- lovanja izkusijo nosečnost, porod, porodni- ški dopust in vrnitev na delo. Nosečnice, ki so po poklicu tudi osebne trenerke, morajo svojo telesno kondicijo ohranjati ne le zara- di svojega zdravja in zdravja svojega otro- ka, temveč tudi zaradi značilnosti dela, ki ga opravljajo vse do porodniškega dopusta. Nosečniške slabosti in utrujenost prinašajo dodatne izzive pri že tako napornem delu osebnih trenerjev. Osebne trenerke, ki niso zaposlene pri večjih zavodih, ampak so samostojne podjetnice, imajo lahko med porodniškim dopustom še težavo z izgubo rednih strank. V tako dolgem obdobju, kot navadno traja porodniški dopust, si stranke običajno poiščejo druge trenerje. Delo osebne trenerke lahko obsega dolg delovnik in določene telesne obremenitve (npr. prestavljanje uteži, prikaz vaj, varo- vanje svojih vadečih pri delu z utežmi), ki so lahko za nosečnico velik izziv. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja v Re- publiki Sloveniji nosečnicam sicer prepo- veduje ročno dvigovanje bremen, težjih od 5 kilogramov (Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen – ZVZD-1, 2005, 7. člen), vendar Vi- demšek idr. (2015) navajajo, da lahko dobro trenirana ženska tudi v času nosečnosti pri nekaterih vajah dvigne bremena, težja od 5 kilogramov, pri tem pa mora poslušati svo- je občutke in upoštevati telesno kondicijo. Od vsake posameznice je odvisno, kakšne obremenitve bodo še varne zanjo (ob upo- števanju njenega zdravja, telesne aktivnosti in stopnje nosečnosti). Ameriški nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (The National Institute for Occupational Safety and Health, b. d.) nosečnicam svetuje, naj se izogibajo ponavljajočemu se nagibanju, sklanjanju in počepanju, dviganju težkih predmetov s tal (oz. izpod sredine goleni- ce), dviganju nad glavo in dolgemu stanju oz. naj vse našteto zmanjšajo. Navajajo tudi, da so nosečnice zaradi sprememb v drži in ravnotežju ter nezmožnosti držanja pred- metov tik ob svojem telesu bolj podvržene poškodbam pri dvigovanju. Nevarnost za poškodbe pri dvigovanju težkih predme- tov povečajo tudi nosečniški hormoni, ki vplivajo na ligamente in sklepe v hrbtenici. Našteto lahko postane ovira že v zgodnji nosečnosti, še preden je ženska »videti no- seča«. Po porodu je vrnitev v prvotno kondici- jo pomembna tudi z vidika nemotene in varne vrnitve na delovno mesto osebne trenerke. V tem obdobju so številne obre- menjene s svojim videzom (morebitni odvečni kilogrami, izgled trebuha, strije), ki je do neke mere pomemben za njihovo uspešnost. Raziskovalci so namreč ugo- tovili, da je videz osebnega trenerja med najpomembnejšimi dejavniki, na podlagi katerih se posameznik odloči, da bo svoj trening zaupal določenemu trenerju (Mel- ton idr., 2008; Berry, 2018; Boerner idr., 2021). Po drugi strani pa stranke želijo videti tudi človeško plat svoje trenerke, ki ni obsedena z zdravjem, ampak živi uravnoteženo življe- nje, pri čemer tudi izguba telesne mase in pridobitev kondicije potrebujeta svoj čas (Berry, 2018). Po končanem porodniškem dopustu se trenerke lahko srečajo še s težavnim uskla- jevanjem dela in družine, to v trenerskem poklicu ni tako redko. Urniki osebnih tre- nerjev so navadno netipični (največ za- nimanja je za vadbe zgodaj zjutraj in po- poldne, vse do poznega večera, lahko tudi med vikendi). Tak delovnik ni ravno idealen za matere z mlajšimi otroki. Številni trenerji imajo dolge urnike in težko usklajujejo delo z družino (Oglesby idr., 2020). Čeprav uživa- jo v vlogi starša in zaposlenega hkrati, po- udarjajo, da zaradi tega trpita tako delo kot družina. Številne zahteve službe in družine lahko trenerjem povzročajo časovno stisko, kar vpliva na kakovost dela in tudi na po- zornost, namenjeno družini (Kahanov idr., 2010). Stres, dolg delovnik, delo ob koncih tedna in izmensko delo lahko negativno vplivajo na družinske odnose (Losoncz in Bortolotto, 2009). Tako imenovani konflikt med delom in družino je pozitivno pove- zan z izgorelostjo in zamenjavo službe ter negativno z zadovoljstvom na delovnem mestu (Mazerolle idr., 2008). Namen dela je bil raziskati telesno dejav- nost osebnih trenerk med nosečnostjo in po porodu ter ugotoviti, kako v teh obdo- bjih poteka njihovo delo. Obdobja pred nosečnostjo in med njo ter med porodni- škim dopustom in po vrnitvi na delo smo raziskali z vidika vadbe in dela. Zanimalo nas je, kako se spreminjajo vrsta, intenziv- nost in pogostost telesne dejavnosti ter s kakšnimi izzivi so se trenerke srečevale na delovnem mestu. „ Metode Preizkušanci V vzorec smo vključili 13 mater, ki se ukvar- jajo z osebnim trenerstvom (ali pa so ga pred nedavnim opustile), imajo vsaj enega otroka, starega 6 let ali manj, in so se že vrnile z vsaj enega porodniškega dopusta. Za 6 intervjuvank je bilo osebno trenerstvo primarni vir prihodka, sedmim pa je služilo kot dodaten vir prihodka ob drugi službi. Stare so bile od 25 do 41 let, imele so 1 do 2 otroka in prihajale so z različnih koncev Slovenije. Hkrati smo v vzorec vključili tudi vse upo- rabnike spletnih skupnosti, katerih prispev- ki so se nanašali na našo temo in so služili kot vir podatkov za netnografijo. O iskani temi smo našli 26 objav z različnih blogov in forumov ter iz člankov v spletnih revijah – v raziskavo smo vključili 15 najprimernej- ših. Hkrati smo vključili tudi 13 profilov na Instagramu – gre za nosečnice oz. mamice, ki se ukvarjajo s trenerstvom, imajo otroke, stare 6 let ali manj, in so svoje izkušnje deli- le na svojem profilu na Instagramu. Pripomočki Podatke smo pridobili z delno strukturira- nim intervjujem in netnografijo. Vprašanja za intervju smo sestavili na podlagi teore- tičnega dela in raziskovalnih vprašanj, ki smo si jih pred tem postavili. Netnografija pa je raziskovalna metoda, ki kot vir podat- kov uporablja računalniško posredovane informacije (Kozinets, 2010). Gre za neka- kšno spletno etnografijo. Raziskovalec po- išče in analizira javno dostopne podatke iz spletnih skupnosti (npr. spletni forumi, blo- gi, vlogi – videoblogi, podkasti, skupine na Facebooku, profili na Instagramu). Postopek Intervjuji so trajali od 40 do 75 minut. Dva intervjuja sta bila izvedena v živo, deset jih je potekalo po videoklicu prek Facebooka ali aplikacije Zoom, ena udeleženka pa je na pisno posredovana vprašanja odgovo- rila z zvočnimi posnetki. Osnova intervjuja je bila pri vseh enaka, vendar je z vsako po- sameznico diskusija potekala v rahlo dru- gačno smer, zato so sledila različna podv- prašanja. Intervjuji so bili zvočno posneti, na koncu pa smo iz posnetkov izoblikovali transkript. Pri metodi netnografije smo na internetu poiskali različne vire, ki govorijo o izkušnjah in problematikah osebnih trenerk na splo- raziskovalna dejavnost 161 šno ter o njihovih izkušnjah med nosečno- stjo in po njej. Viri so izhajali iz javno do- stopnih podatkov na internetu. Z uporabo iskalnika Google smo prišli do različnih blo- gov, forumov in člankov. Primerne zadetke smo kopirali v program Microsoft Word. Na družbenem omrežju Instagram smo iskali prek ključnika (angl. hashtag) in pri najde- nih objavah preverili profile v ozadju teh objav. Profil je bil primeren za raziskavo, če je bilo razvidno, da gre za osebno trenerko, ki ima otroka, starega 6 let ali manj. Pri iz- branih profilih smo pregledali vse njihove objave in v Microsoft Word kopirali tiste, ki so se nanašali na nosečnost, materinstvo in delo osebne trenerke. S podatki iz obeh metod (intervjuji in ne- tnografija) smo opravili odprto kodiranje, pri čemer gre za prosto opisovanje pojmov z namenom kategoriziranja enot kvalitativ- nega gradiva. Ker je količina surovih podat- kov (transkripti) prevelika, nam je kodiranje pospešilo analizo in nam omogočilo hitrej- še združevanje pomensko sorodnih podat- kov (Kordeš in Smrdu, 2015). Kodiranje smo opravili v računalniškem programu MAXQ- DA 2020 (https://www.maxqda.com/), ka- mor smo uvozili Wordove dokumente. „ Rezultati z razpravo Telesna dejavnost osebnih tre- nerk pred in med nosečnostjo ter po njej Pred nosečnostjo so bile vse intervjuvane trenerke telesno dejavne v povprečju od 4- do 5-krat na teden. Nekatere so hodile na vodene vadbe (predvsem višje inten- zivne), druge so trenirale same (povečini v fitnesu), tretje so bile telesno aktivne v okviru službe ali izobraževalnega progra- ma. Stopnja intenzivnosti je bila srednja do visoka. O redni telesni dejavnosti trenerk pred nosečnostjo smo večkrat naleteli tudi v netnografiji. Med nosečnostjo se v telesu zgodijo šte- vilne spremembe, ki zahtevajo drugačen pristop k telesni dejavnosti. Ženske, ki so telesno dejavne že pred zanositvijo, lahko nadaljujejo dejavnosti, če so te varne za no- sečnico in plod (Videmšek idr., 2015), česar se je držala tudi večina udeleženk raziskave. Telesno dejavnost v nosečnosti so trener- ke označile za dobro pripravo na porod in poporodno obdobje. Če govorimo le o prvih nosečnostih, se je pogostost telesne dejavnosti med nosečnostjo v primerjavi z dejavnostjo pred nosečnostjo povečini ohranila. Pri netnografiji smo zaznali, da je več trenerk visoko intenzivnost telesne de- javnosti in vadbo s težjimi utežmi ohranilo tudi v nosečnosti, medtem ko je pri inter- vjuvankah srednja do visoka intenzivnost pred nosečnostjo prešla v nizko do srednjo med nosečnostjo. Vadbo, namenjeno no- sečnicam, so izmed 13 intervjuvank obisko- vale le tri, hodile so na pilates za nosečnice. Preostale trenerke se za nosečniško vo- deno vadbo niso odločile zaradi različnih razlogov: ena je omenila, da ji taka vadba še ni bila blizu, druga je iskreno pripomnila, da so ji bile vadbe za nosečnice občutno predrage, tretjo pa je motila prenizka in- tenzivnost. Nekatere trenerke so svoje vad- bene vzorce ohranile, druge so vadile manj ali pa so se preusmerile v nove aktivnosti. Nekatere so na začetku nosečnosti še tekle, pozneje pa so tek zamenjale za sprehode ali hojo v hrib. Plesno aerobiko je nadome- stila klasična aerobika, crossfit je zamenjal krožni trening z lažjimi utežmi. Trenerke so izključile poskoke in vaje za trebuh, uteži so zmanjšale (ali povsem odstranile). Ena izmed trenerk je poudarila, da se lahko pri vadbi utrudiš kljub prilagoditvam: Spustila sem edino poskoke. Ravno tako sem lahko naredila trening tako, da sem se zadi- hala. (X7, 29 let, 2 otroka) Nekatere so spremembe uvedle že na za- četku nosečnosti, druge šele pozneje, ko so dejansko začutile, da jim ne ugaja več. Številne so med nosečnostjo poskusile z bolj umirjenimi vadbami. Poročale so, da so bolje spoznale svoje telo, se umirile in se naučile pravilnega dihanja, kar jim je pomagalo tudi pri porodu. Fitnes z utežmi je nadomestil fitnes z manjšimi utežmi ali z lastno telesno maso. Videmšek idr. (2015) navajajo, da lahko trenirana ženska v času nosečnosti pri določenih vajah uporabi bremena, težja od 5 kg, kar je prakticirala tudi večina naših udeleženk: Nisem se držala tiste omejitve 5 kg, ampak pretiravala pa tudi nisem. Tam do ene 10 kg sem še dvigovala, več pa ne. (X1, 25 let, 1 otrok) Dve trenerki sta bili vajeni treninga s težki- mi utežmi, vendar sta težo postopno prila- godili, »da ne bi bilo kaj narobe«. Nekatere trenerke so uteži med nosečnostjo prepro- sto pospravile. Ena nosečnica je omenila skoraj neizogibno breme pri mamah z več otroki: Vse, kar težkega dvigujem, je moj otrok, ki ima 13,5 kg. Ga dvignem. Pač to si ne morem po- magat, njega dvignem. Drugače pa ne. Ne, zdaj res ne. (X12, 39 let, 1 otrok, noseča) Nekatere so v prvem trimesečju poročale o upadu telesne dejavnosti zaradi utruje- nosti, slabosti ali strahu pred spontanim splavom. Udeleženke raziskave z več otroki so večkrat omenjale razlike v telesni dejav- nosti med prvo in drugo nosečnostjo. Naj- večkrat omenjeni razlog za upad v telesni dejavnosti med nosečnostjo je bil starejši otrok; do podobnih zaključkov so prišli tudi Pereira idr. (2007): Ko sem bila z drugo noseča, me je potem že prva zahtevala in sem zmanjšala telesno de- javnost. (X2, 33 let, 2 otroka) Po porodu se priporočajo raztezanje, di- halne vaje, sprehodi in vaje za mišice me- deničnega dna (Mottola, 2002; American College of Obstetricians and Gynecolo- gists [ACOG], 2020). Intervjuvanke, ki so začele vaditi že v prvih dneh po porodu, so vaje opisovale s podobnimi besedami: »Keglove vaje«, »aktivacija mišic medenič- nega dna«, »bolj umirjene vaje«, »terapev- tske vaje«, »dihalne vaje«, »osnovne vaje«, »sprehod« in »meditacija«. O začetku struk- turirane vadbe so poročale zelo različno, saj se stare vadbene navade ali nove de- javnosti po porodu vzpostavijo glede na zdravstveno stanje matere (ACOG, 2020). Prve so začele po 4 tednih, medtem ko za- dnje šele po 6 mesecih. Vadbo, namenjeno poporodnicam, je obiskovala le 1 izmed 13 trenerk, in sicer poporodni pilates. Pri za- četkih poporodne strukturirane vadbe jih je kar 8 poročalo o vadbi doma. Delale so raztege, vaje z lastno telesno maso, z elasti- kami, nekatere tudi z utežmi. Druge so obi- skovale fitnes ali vodene vadbe. Nekatere udeleženke so zahtevnejšo vadbo začele nekoliko prehitro, zaradi česar so čutile po- sledice. Trenerka je omenila, da v poporo- dnem obdobju ni znala oceniti, kaj njeno telo v resnici zmore in česa ne, saj je bila vajena zahtevnih treningov in dobre fizične pripravljenosti: Verjetno zaradi tega, kaj glava misli, da lahko, kaj pa telo dejansko zmore, je pa nekaj druge- ga. Sem si dejansko potem naredila več škode kot koristi. (X13, 38 let, 2 otroka) Nekatere je bližajoča se vrnitev na delo spodbudila, da so telesno dejavnost sto- pnjevale, kar jim je omogočilo nemoteno in varno vrnitev na delovno mesto osebne trenerke: Potem ko sem izvedla, da bom začela že malo prej delat, sem mogla vrnitev v formo malo 162 pospešit, zato, ker ko enkrat začneš delat, je to drugače, kot če bi jaz hodila na vadbe kot udeleženka. (X12, 39 let, 1 otrok, noseča) Več udeleženk je poročalo o upadu telesne dejavnosti po porodu. Razlogi, ki so jih na- vedle, so bili pomanjkanje spanja, energije in časa, slaba organizacija časa in druge prioritete (raje so se posvetile otroku). Do podobnih razlogov za upad telesne dejav- nosti po porodu so prišli v svojih raziskavah tudi Albright idr. (2006) ter Downs in Hau- senblas (2004). Ena izmed intervjuvank je naporne prve mesece materinstva opisala tako: Prvo leto po porodu se vadbi sploh nisem na- črtno posvečala. … Ponoči smo vstajali na 1 uro, tako da je bilo res zelo težko obdobje. Pa tisti krči so bili 3 mesece. Pač takrat samo pro- baš preživet, pač res. (X1, 25 let, 1 otrok) V zvezi z dojenjem in vadbo intervjuvanke niso poročale o težavah. Nekatere so dojile brez kakršnih koli skrbi, medtem ko so ime- le druge na začetku nekaj pomislekov, ven- dar se je izkazalo, da dojenje poteka brez težav. Več jih je namreč omenilo, da njihova vadba ni bila tako intenzivna, da bi telesna dejavnost sploh lahko vplivala na dojenje. Veliko objav iz netnografije je bilo o tem, kako se po porodu spremeni namen vadbe – niso več trenirale za videz telesa ali težo, ki so jo želele dvigniti, temveč za funkcio- nalno telo, ki bo lahko vzdrževalo naporen ritem materinstva: Moji cilji vključujejo pridobitev resnične funk- cionalne moči. … Da skrbim za svojega otro- ka ves dan in me nič ne boli. Da sem na nivoju telesne pripravljenosti, kjer lahko živim svoje življenje. Da lahko kampiram, hodim v hribe, skačem na trampolinu z otroki, se ukvarjam s športi, ki jih imam rada, deskam na valovih z možem. Saj veste, stvari, ki zares štejejo. Ko bomo stari 80 let in se bomo ozrli na svoje življenje, sem skoraj prepričana, da ne bomo rekli: »Želim si, da bi takrat izgubila teh zadnjih 10 kilogramov.« (Motzkus, 2019, 7. junij) Odlašanje z nosečnostjo Zanimalo nas je, ali so intervjuvanke zara- di narave dela osebnega trenerja (izzivi, ki jih pri delu s seboj prinese nosečnost, in neprimerni urniki dela) odlašale z nosečno- stjo. Nekatere so o naši domnevi res poro- čale – ene so se bale, kako bodo uskladile vadbe z družino, druge zaradi ustanovitve lastnega podjetja, ki je od njih zahtevalo veliko časa: Mogoče sem se ravno zaradi svoje kariere odločila malo kasneje ustvarit družino. Ker si iskreno nikoli nisem niti predstavljala, kako bom jaz shendlala svojo službo, ki sem jo ime- la res zelo rada. (X12, 39 let, 1 otrok, noseča) Izzivi, s katerimi se osebne trenerke srečujejo med noseč- nostjo in po porodu Udeleženke raziskave so omenile naslednje izzive pri delu osebne trenerke med noseč- nostjo: hitenje med različnimi lokacijami vadb, zgodnje jutranje ure vadb in posle- dična utrujenost, naporni urniki dela, teža- ve pri prikazu določenih vaj, bolečine, ki so se pojavile v nosečnosti, in težave pri vode- nju visoko intenzivnih vadb. Pri demonstra- ciji vaj so se znašle tako, da so potek vaje samo opisale, jo pokazale v drugi ravnini, prikazale lažjo različico, z lažjimi utežmi ali brez njih ali pa je vajo izvedel eden izmed vadečih. S prestavljanjem uteži niso imele težav, ker so to delale njihove stranke same. Nekaterim v nosečnosti ni več ustrezalo vo- diti visoko intenzivnih vadb, zato so jih prej ali pozneje opustile: Vadeče so bile ful dobro pripravljene, tako da za njih sem morala dat težke vadbe. Ne bi mogla lažje naredit, se pravi, da bi izključila poskoke ali pa kakšne težje vaje oziroma vaje s težkimi utežmi. Sem jih morala nekako vklju- čit. Ampak mi pa ni bilo več to tok fajn. Sem bolj uživala v tistih vadbah, ki so bile manj intenzivne, sem se pač boljše počutila, bolj suverena. (X1, 25 let, 1 otrok) Večinoma pa so imele udeleženke raziska- ve kar prijetne spomine na vodenje vadb v nosečnosti: Jaz sem baje bila fenomen, tako se je govori- lo. Dokler sem lahko, sem izvedla vajo. … Itak me je tist adrenalin, pač sej pravim, mene je to res ful napolnilo z energijo. In tist adrenalin me je kar ponesel kdaj, da sem delala več, ka- kor bi lahko delala. (X2, 33 let, 2 otroka) Samostojno podjetništvo Samostojno podjetništvo je lahko v času nosečnosti – pa tudi sicer – velik izziv. Iz- med 13 intervjuvank jih je (v času nosečno- sti) 6 imelo osebno trenerstvo za primarno dejavnost. Od tega je vseh 6 delalo prek s. p. Več samostojnih podjetnic je zaradi stra- hu pred izgubo prihodka in strank porodni- ški dopust nastopilo zelo pozno: Delala sem do zadnjega dneva. Tukaj nimaš trte mrte. Tukaj nimaš tako bi pa ne bi. To je življenje trenerk in podjetnic. (X10, 40 let, 2 otroka) Hkrati so se nekatere zelo hitro vrnile v te- lovadnico (prva že po enem mesecu, neka- tere pa celo skupaj z dojenčkom): Tako da ja, potem pač prideš z dojenčkom in delaš skupaj z njim. (X10, 40 let, 2 otroka) Večkrat so omenjale, da pri samostojnem podjetništvu ni več 8-urnega delovnika, saj je poleg vadb, na katerih so prisotne kot trenerke, v ozadju še kup stvari, ki jih je treba urediti: načrtovanje vadb, iskanje re- šitev za težave strank, montiranje videov za spletno osebno trenerstvo, urejanje financ, objavljanje na družbenih omrežjih, odgo- varjanje na e-pošto itd. Poročale so tudi o težkih začetkih samostojnega podjetništva, ko so se borile za vsako stranko in so želele biti ves čas dosegljive, kar je vplivalo na nji- hov odnos z družino: Na začetku, ko se boriš res za vsako stranko, ti res ni vseeno, pa hočeš na vse odgovorit. Potem pa že malo vidiš, ko imaš že toliko enih strank pa en renome pa ugled pa tako, da pač tudi drugi znajo počakat, da pridejo do tebe, pa je potem malo lažje. (X6, 41 let, 2 otroka) Kljub temu da so si pri samostojnem pod- jetništvu same urejale urnik dela, so se do neke mere morale prilagajati strankam. Zaradi tega se je več trenerk odločilo za ustanovitev spletnih programov vadbe, pri čemer so imele večji doseg (ko gre za število strank), ni se jim bilo treba časovno prilagajati strankam in niso izgubljale časa s prevozom na lokacijo: V primerjavi s prej, moram rečt, da se je obrni- lo kar zelo v pozitivo. Dopoldne dam na gas, naredim večino pomembnih stvari, poskušam čim več naredit. Popoldne tudi delam, seveda, ker itak ne morem vse v 3 urah naredit, ampak je lažje. Več sem z družino, to mi je pomemb- no. In hkrati furam svojo firmo. (X10, 40 let, 2 otroka) Obremenjenost z vizualno podobo Približno polovica intervjuvanih trenerk je do svojega poporodnega telesa imelo zelo pozitiven odnos, medtem ko se je druga polovica z videzom obremenjevala. Čeprav naj bi bil videz osebnega trenerja med naj- pomembnejšimi dejavniki, zaradi katerih se posameznik odloči, da bo svoj trening zaupal določenemu trenerju (Melton idr., 2008; Berry, 2018; Boerner idr., 2021), v naši raziskavi tega nismo zaznali. Od trenerk, ki so bile obremenjene s svojim poporodnim raziskovalna dejavnost 163 videzom, ni namreč niti ena omenila, da bi jo to skrbelo zaradi strank. Motili so jih odvečna koža na trebuhu, strije, diastaza in dejstvo, da telo nikoli ne bo več isto: Bolj me moti odvečna koža in pač to, da telo nikoli ne bo več isto. Ne pogrešam tistega tele- sa od prej, ampak se ga ne bi branila. (X8, 29 let, 1 otrok) Berry (2018) je ugotovila, da si stranke želi- jo videti tudi človeško plat svoje trenerke, pri čemer poporodna izguba telesne mase in pridobitev kondicije potrebujeta svoj čas. Nekatere trenerke so poudarile, da je izguba posledic, ki jih na telesu pustita nosečnost in porod, proces, ki se ga ne da prehiteti: Tako kot mora biti, mora biti po porodu. Ne moraš prehitet procesa. (X11, 31 let, 2 otroka) V netnografiji je več trenerk izpostavilo, da je na družbenih omrežjih veliko pritiska za- radi videza poporodnega telesa: Spomnim se, da sem po prvem otroku čutila veliko željo po vrnitvi v telovadnico in da bi izgledala, kot da sploh nisem bila noseča.⁠ Na- mesto da bi se osredotočila na povezovanje z otrokom, ugotovila, kako je z dojenjem, in si pustila, da si opomorem, sem že razmišljala o vseh vajah, ki bi jih naredila, da bi se čim hitre- je vrnila. Toliko je pritiska, da bi bila videti tako, kot da nikoli nisi imela otroka. (Dalton, 2019, 6. november) Vrnitev na delovno mesto po porodu Trenerke so se povečini vrnile na delovna mesta, na katerih so delale pred porodom, se je pa približno polovica intervjuvank vr- nila še pred potekom porodniškega dopu- sta. Težav s kondicijo ob vrnitvi niso imele, je pa tudi res, da večina ni vodila visoko intenzivnih vadb. Delo omogoča staršem, da imajo prijatelje in aktivnosti tudi zunaj doma, da se za ne- kaj ur spočijejo od otrok, zadovoljstvo na delovnem mestu pa lahko izboljša kako- vost družinskega življenja (Losoncz in Bor- tolotto, 2009). Na delo so se trenerke vrnile s pozitivnimi občutki, več jih je omenilo, da jim je menjava okolja ugajala: Mi je bilo lepo doma, vse lepo, ampak neka- ko sem morala malo zamenjat okolje in mi je prav pasalo, da se nisem pogovarjala o otrocih, o plenicah, o dojenčkih. … Šla sem nekam drugam, napolnila sem se z drugo energijo. Sem komaj čakala, no. (X2, 33 let, 2 otroka) Nekatere so še izrazile nezadovoljstvo z urniki osebnih trenerjev, zaradi katerih so s svojimi otroki preživele premalo časa: Ta prvič sem imela malo več krize pri otroku, ko ga potem pustiš za tistih 8 ur v vrtcu, prideš domov, ga vzameš in potem … Trenerstvo je pač taka dejavnost, ki jo kdaj delaš tudi po- poldne. … Ko otroka vidiš ravno tisto 1 uro v dnevu, ko prideš domov, že spi in je tako malo žalostno vse skupaj. (X13, 38 let, 2 otroka) Izgorelost V zvezi z izgorelostjo osebnih trenerjev so udeleženke intervjujev poročale o različnih vedenjih, ki bi lahko vodila k izgorelosti: na- porni urniki, nezmožnost prekinitve dela (sploh samostojne podjetnice) in dejstvo, da za stranke niso samo trenerke, temveč tudi nekdo, ki jih posluša in motivira. Ena iz- med trenerk je omenila, kako dobro pozna svoje stranke in jih zna motivirati, zaradi če- sar potem izčrpa sebe. Podobne občutke so v svoji raziskavi opisali tudi Prochnow idr. (2020) – nenehna skrb za vadeče na psihični ravni na koncu pusti trenerja brez energije: Res poslušam ljudi vedno in jih poznam v dno duše in njihove travme in izzive in vse. In v meni vidijo tako kot enega človeka, ki jih dvignem gor. In to pomeni, da tudi jaz en kup svoje energije porabim. (X10, 40 let, 2 otroka) Z omenjenimi vedenji so se spopadale raz- lično, nekaj pa jih je poročalo tudi o blažjih oblikah izgorelosti v preteklosti. Usklajevanje dela z družino Po vrnitvi na delo so se nekatere trenerke spopadale s težavnim usklajevanjem dela z družino. Losoncz in Bortolotto (2009) poročata, da stres, dolg delovnik, delo ob koncih tedna in izmensko delo negativno vplivajo na družinske odnose. Ena izmed trenerk je izpostavila, da ob urniku oseb- nega trenerstva trpi odnos z otrokom ali s partnerjem: Problem pri poklicu osebnega trenerstva je ta, da se moraš izključno in samo strankam prilagajat. Kej malega lahko zamakneš sama, ampak večinoma je vse zaradi njih. Kar je lepo, ampak ko si mama je to … Mislim, da te otrok več ne dobi, kot dobi. Razen, če ga imaš pač zjutraj doma, da ni v vrtcu, si z njim/z njo in potem popoldne prevzame tvoj mož. Am- pak to pomeni pa, da bo zveza trpela. Pač, na žalost je tako. (X8, 29 let, 1 otrok) Za lažje usklajevanje dela z družino si je več trenerk po porodu prilagodilo urnik dela. Tega so se lotile po različnih poteh: spro- stile so si kakšno popoldne, opustile delo med vikendi, zmanjšale so število trener- skih ur, se preusmerile v spletne telovadni- ce ali pa so v delo vključile tudi svoje otro- ke. Tako so več časa lahko preživele z njimi, čeprav nekatere še vedno ne toliko, kot bi si želele. V netnografiji so poročale tudi o ob- čutkih slabe vesti, ki so se pojavljali zaradi zapostavljanja družine ali dela: Rada vodim svoje podjetje. Rada imam svojo družino. Rada imam oboje. Dolga leta sem se zaradi tega počutila krivo. Zdelo se mi je, kot da mi oboje ne uspeva, ker sem zanemarjala družino, ko sem preveč časa posvetila svoje- mu poslu. Ko sem ves svoj čas in energijo po- rabila za družino, pa sem zanemarjala svojo strast. Leta sem pustila, da mi krivda uničuje veselje. In potem sem se nekega dne odločila, da bom odlična mama in odlična poporodna fitnes trenerka. Konec. (Dalton, 2020, 9. junij) Opustitev osebnega trenerstva Trenerke, ki so osebno trenerstvo opustile, so to naredile zaradi naslednjih razlogov: različne lokacije dela, prenizko plačilo, po- goste odpovedi vadb zaradi bolezni svojih otrok in dejstvo, da jih to preprosto ni več zanimalo. Kahanov in Eberman (2011) poročata, da je pri športnih trenerkah po 28. letu starosti zaznati velik upad na trgu dela, kar (med drugim) povezujejo s konfliktom med de- lom in družino. Ena izmed trenerk je imela resne pomisleke zaradi trenerskih urnikov in usklajevanja teh z družino: Mogoče me malo odbija delo trenerstva. Predvsem zaradi tega, ker je tudi urnik tak, kot je. Če delaš kot trener, delaš lahko cel dan. De- laš zjutraj, delaš popoldne, delaš zvečer, delaš ves čas. Kako boš imel otroke? Mislim, ne bom rekla, da se ne da. Seveda se da. Ampak zdaj pač spet, a ti je to res toliko pomembno, da boš tvegal ene stvari? Ne vem. Nisem se tukaj še čisto odločila. (X3, 28 let, 1 otrok, noseča) Nekaj pomislekov je bilo tudi zaradi upo- kojitve in osebnega trenerstva – nekatere intervjuvanke so se spraševale, do katerega leta starosti bodo lahko delale kot osebne trenerke: Jaz bom naslednje leto 40 let stara. Si rečem: kaj, a bom pri 65-ih še vedno to delala? … In sem si danes tudi rekla: zakaj se nisem šla jaz izobraževat še tko kej ekstra zraven, a veš, da bi imela nekaj. … Mislim, kdo me bo pa hotel pri 60-ih recimo še? Da ga poučujem pa vo- dim, ne vem. (X12, 39 let, 1 otrok, noseča) 164 „ Zaključek Raziskava je bila izvedena zaradi primanj- kljaja informacij o populaciji osebnih tre- nerk v obdobju nosečnosti in materinstva ter z namenom, da se ženske, ki se odločajo za poklic osebne trenerke, seznanijo z vse- mi prednostmi in slabostmi tega poklica. Za nadaljnje raziskovanje tega problema bi bile potrebne nove raziskave na področju izzivov, s katerimi se spopadajo osebne tre- nerke na delovnem mestu med nosečno- stjo in po porodu, saj člankov, ki bi razisko- vali to temo, nismo našli. Večjo veljavnost študiji bi dalo tudi večje število raziskoval- cev, s čimer bi odpravili pristranskost ene same raziskovalke pri interpretaciji rezul- tatov. Ko gre za telesno dejavnost osebnih trenerk, bi lahko v prihodnje oblikovali tudi kvantitativno raziskavo in jo posplošili na širšo populacijo. Posploševanje je bilo v našem primeru omejeno, saj je šlo za kvali- tativno raziskovanje, vzorec preizkušancev pa ni bil izbran povsem naključno. Udeleženke raziskave so bile pred noseč- nostjo redno telesno dejavne s srednjo do visoko intenzivnostjo. Pogostost telesne dejavnosti se je med prvo nosečnostjo po- večini ohranila, intenzivnost pa pri številnih zmanjšala. Po porodu so začele izvajati lažje oblike vadbe, o začetku strukturirane vadbe pa so poročale zelo različno (od 4 tednov do 6 mesecev po porodu). Pri do- jenju niso poročale o težavah, povezanih z vadbo. Zaradi pomanjkanja spanja, energi- je in časa ter sprememb prioritet se je po porodu več intervjuvank spopadalo z upa- dom telesne dejavnosti. Osebne trenerke, ki so hkrati tudi matere, se srečujejo z mnogo izzivi. Poleg napornih urnikov, težav pri prikazovanju vaj ter dvi- govanju uteži med nosečnostjo je pogosto še težavno usklajevanje trenerskega dela z družino ter dejstvo, da za stranke niso samo trenerke, temveč tudi nekdo, ki jih posluša in motivira. Številne osebne trener- ke delujejo kot samostojne podjetnice, kar jim vliva dodaten strah pred izgubo strank med porodniško odsotnostjo, zato se več podjetnic na porodniški dopust odpravi tik pred porodom (delajo do zadnjega dne) in se na delo vrnejo zelo hitro (prva med ude- leženkami raziskave že po mesecu dni po porodu). Od trenerk se pričakujeta določen izgled telesa (še posebno veliko pritiskov zaradi tega je na družbenih omrežjih) in kondicija za vodenje vadb, kar jih spodbu- ja, da se po porodu vrnejo v svojo prvotno kondicijo. Po drugi strani pa stranke želijo videti tudi trenerkino ranljivost, pri čemer poporodna izguba telesne mase in prido- bitev kondicije potrebujeta svoj čas. Po po- rodniškem dopustu si več trenerk prilagodi urnik dela, kar jim omogoči lažje usklaje- vanje dela z družino. Nekatere udeležen- ke raziskave so trenerstvo pred nedavnim opustile zaradi napornega menjavanja lokacij dela, prenizkega plačila, pogostih odpovedi vadb zaradi bolezni svojih otrok in nezanimanja za nadaljevanje tovrstnega dela. Pojavilo se je tudi vprašanje glede upokojitve osebnih trenerk – dve intervju- vanki sta se spraševali, do katerega leta sta- rosti bosta lahko še opravljali to delo. „ Literatura 1. Albright, C. L., Maddock, J. E. in Nigg, C. R. (2006). Physical activity before pregnancy and following childbirth in a multiethnic sample of healthy women in Hawaii. Women & health, 42(3), 951 10. https://doi.org/10.1300/ J013v42n03_06 2. American College of Obstetricians and Gynecologists. (2020). Physical Activity and Exercise During Pregnancy and the Postpartum Period: ACOG Committee Opi- nion No. 804. Obstetrics and Gynecology, 135(4), 178–188. https://doi.org/10.1097/ AOG.0000000000003772 3. Berry, E. P . (2018). “But you still have the same insecurities”—Navigating Personal Trainer and Client Body Image through Emotional and Aesthetic Labor [Magistrsko delo, James Madison University]. https://commons.lib. jmu.edu/master201019/570 4. Boerner, P. R., Polasek, K. M., True, L., Lind, E. in Hendrick, J. L. (2021). Is What You See What You Get? Perceptions of Personal Trainers‘ Competence, Knowledge, and Preferred Sex of Personal Trainer Relative to Physique. Jo- urnal of Strength and Conditioning Research, 35(7), 1949–1955. https://doi.org/10.1519/ jsc.0000000000003027 5. Dalton, J. [@jennadaltonfitness]. (2019, 6. november). Have you ever found yourself apologizing for looking like you had a baby? You know, saying something like, “I’m going [fotografija]. Instagram. https://www.insta- gram.com/p/B4ik0avnCwe/ 6. Dalton, J. [@jennadaltonfitness]. (2020, 9. junij). I love running my business. I love my family. I love both things. For years I had gu- ilt over both. [fotografija]. Instagram. https:// www.instagram.com/p/CBOOwvEjvQY/ 7. Downs, D. S. in Hausenblas, H. A. (2004). Women’s exercise beliefs and behaviors during their pregnancy and postpartum. Journal of midwifery & women‘s health, 49(2), 138–144. https://doi.org/10.1016/j. jmwh.2003.11.009 8. Kahanov, L. in Eberman, L. E. (2011). Age, Sex, and Setting Factors and Labor Force in At- hletic Training. Journal of Athletic Training, 46(4), 424–430. https://doi.org/10.4085/1062- 6050-46.4.424 9. Kahanov, L., Loebsack, A. R., Masucci, M. A. in Roberts, J. (2010). Perspectives on Parentho- od and Working of Female Athletic Trainers in the Secondary School and Collegiate Settings. Journal of Athletic Training, 45(5), 459–466. https://doi.org/10.4085/1062- 6050-45.5.459 10. Kordeš, U. in Smrdu, M. (2015). Osnove kvali- tativnega raziskovanja. Založba Univerze na Primorskem. https://www.hippocampus.si/ ISBN/978-961-6963-98-5.pdf 11. Kozinets, R. V. (2010). Netnography: Doing Ethnographic Research Online. SAGE Publi- cations. 12. Losoncz, I. in Bortolotto, N. (2009). Work-life balance: The experiences of Australian wor- king mothers. Journal of Family Studies, 15(2), 122–138. https://doi.org/10.5172/jfs.15.2.122 13. Mazerolle, S. M., Bruening, J. E., Casa, D. J. in Burton, L. J. (2008). Work-Family Conflict, Part II: Job and Life Satisfaction in National Collegiate Athletic Association Division I-A Certified Athletic Trainers. Journal of At- hletic Training, 43(5), 513–522. https://doi. org/10.4085/1062-6050-43.5.513 14. Melton, D. I., Katula, J. A. in Mustian, K. M. (2008). The current state of personal trai- ning: An industry perspective of personal trainers in a small southeast community. Journal of strength and conditioning research/ National Strength & Conditioning Associati- on, 22(3), 883–889. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e3181660dab 15. Mottola, M. F. (2002). Exercise in the Po- stpartum Period. Current Sports Medi- cine Reports, 1(6), 362–368. https://doi. org/10.1249/00149619-200212000-00010 16. Motzkus, B. [@getfitwithbritm]. (2019, 7. junij). My goals have changed. I no longer appro- ach my workouts with a certain amount of calories I want to burn [video]. Instagram. https://www.instagram.com/p/BybFWogh- tuN/ 17. Oglesby, L. W., Gallucci, A. R. in Wynveen, C. J. (2020). Athletic Trainer Burnout: A Sys- tematic Review of the Literature. Journal of Athletic Training, 55(4), 416–430. https://doi. org/10.4085/1062-6050-43-19 18. Pereira, M. A., Rifas-Shiman, S. L., Kleinman, K. P., Rich-Edwards, J. W., Peterson, K. E. in Gillman, M. W. (2007). Predictors of Change in Physical Activity During and After Pre- gnancy: Project Viva. American Journal of Pre- ventive Medicine, 32(4), 312–319. https://doi. org/10.1016/j.amepre.2006.12.017 19. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdrav- ja pri ročnem premeščanju bremen – ZVZD-1, Uradni list RS, št. 73/05 z dne 8. 7. raziskovalna dejavnost 165 2005. (2005). http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV6846 20. Prochnow, T., Oglesby, L., Patterson, M. S. in Umstattd Meyer, M. R. (2020). Perceived bur- nout and coping strategies among fitness instructors: a mixed methods approach. Ma- naging Sport and Leisure. https://doi.org/10. 1080/23750472.2020.1825986 21. The National Institute for Occupational Sa- fety and Health. (b. d.). Physical Demands (lifting, standing, bending) – Reproductive Health. https://www.cdc.gov/niosh/topics/ repro/physicaldemands.html 22. Videmšek, M., Bokal Vrtačnik, E., Šćepanović, D., Žgur, L., Videmšek, N., Meško, M., Karpljuk, D., Štihec, J. in Hadžić, V. (2015). Priporočila za telesno dejavnost nosečnic. Zdravniški vestnik, 84(2), 87–98. http://vestnik.szd.si/index.php/ ZdravVest/article/view/1220/1005 Tjaša Rojko, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport rojko.tjasa@gmail.com