Dožlo -o,o ulici in se ni nrav nič plašil* limdi. Šele. ko so io začeli otroei preganjati in so vnr^orili na te*»a nenavadne«« gosta nravcati lov. se ie Fsica zat^Vla ▼ neki kanal kier so !o nozneie ubil' S tem pa so tudi nola«sniene kokoSie ta* 'dne. ki "*o jih omagali v radniern času v soseščini zborne cerkve K<»ko se le ca zatekli* v sredo mesta, si ne more nib če pojasniti. FRANCOSKO-NEMŠKA POGAJANJA Sklicanje konference na pomagati Nemčiji, Pariz, 5. novembra, d. V Parizu vlada živahna diplomatska aktivnost. Ministrski predsednik Laval je včeraj sprejel belgijskega poslanika, zunanji minister Briand pa angleškega poslanika. Oba poslanika 6ta bila informirana o poteku razgovorov med Lavalom in nemškim poslanikom v. Hoschem. Lavial je započel razgovore tudi s predsedmkom finančnega odbora parlamenta, s katenm je razpravljal o parlamentarnem postopku 6 stvarmi, ki pridejo v razpravo 2e sedaj je gotovo, da bo prvi teden po otvoritvi parlamenta 12. novembra posvečen sptošni interpelaici iski debati. Med tem se je v pariških listih razvila 06tra polemika o vprašanju, ali je nujn-ej-ša konsolidacija nemških kratkoročnih kreditov ali pa obnova Youngovega načrta. Pariz, 5. novembra, d Po informacijah pariških listov se smatrata na podlagi razgovora Lavala z nemškim poslanikom v Hoschem zagotovljeni dve akciji mednarodnega značaja, in sicer skorajšnje sklicanje odbora, ki ga določa 51. 119 Youn-govega načrta za proučitev plačilne sposobnosti Nemčije, ter sklicanje konference upnikov Nemčije, ki naj bi se bavila 7 novo do'očitvijo reparaoi 'skih obrokov po poteku Hoovrovegia moratorija in z likvidacijo kratkoročnih kreditov v Nemčiji v višini 7 mtfiijard. Ta konferenca naj bi se sestala najikasneje meseca januarja v Parizu. Kakor zagotavljajo, ©o bila na konferenci Lavala in nemškega poslanika Hoscha obravnavana vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarske krize ter reparacij. Poslanik Hosch je predlagal, naj 9e mednarodna konferenoa skliče istočasno z odborom po Voungovem načrtu, da bi ©e obstoječa vprašanja obravnavajte istočasno. Laval se je nasprotno izjavil za sklicanje konference šele po posvetovanju odbora. Vprašanje, ali naj mednarodna konferenca meseca januarja obravnava najprej reparacije aH pa kratkoročne kredite, kli zapadejo meseca februarja, je rešil Lava^ v tem smislu, da se priznava reparacijskemu vprašanju prednost pred zasebnimi dolgovi. ker imaio reparacije zakonski značaj. Razen tega bi se pri obravnavanju zasebnih dolgov lahko pokazalo, da Nemčija po izpolnitvi svojih kratkoročnih obvezno- držav upnic Nemčije — Francija pripravlje-če opusti zahtevo revizije mirovne pogodbe sta ne bi mogla prenesti nova bremena na reparacijski račun. V političnih krogih smatrajo kot goto« vo, da ima Laval že odobren je vlade za svoje načrte za nemško-framoosko zbliža-nje in reformo Youngovega načrta, vprašanje pa je še, ali bo našel tudi v parlamentu potrebno večino. Kot pogoj za politično zbližanje Nemčije in Francije ter finančno podporo Nemčiji bo bržkone Lava! zahteval odpravo vojaških demonstracij raznih brdmbnih organizacij, kakor tudi agitacije za revizijo mirovnih pogodb. Če bo nemška vlada na to pristala, bi Francija s koncesijami na finančnem polju pomagala Nemčiji priti iz sedanjega težavnega položaja. Nemške zahteve Berlin, 5. novembra. AA. Nemški poslanik v Parizu v. Hoesch je po sestanku z Lavalom poslal državni vladi dolgo, šifrirano brzojavko o načrtih francoske vlade. Vladni krogi se sedaj posvetujejo, kakšno naj bo ravnanje Nemčije. O sestanku Hoescha in Lavala še niso znane podrobnosti, zdi pa se, da je predsednik francoske vlade predlagat naj bi Nemčija povzela in obnovila svoja reparacijska plačila po Youngovem načrtu. V zvezi s tem predlogom naj bi posvetovalni odbor banke za mednarodna plačila dognal, kakšna je plačilna zmožnost Nemčije. Nemška vlada je mnenja, da ta anketa ne bo mogla nasprotovati poročilu, ki so ga že podali strokovnjaki tega zavoda pismeno. Če pa bo prišlo do te ankete, bo morda nemška vlada zahtevala, naj upošteva ne samo tako zvane politične obveznosti, temveč tudi privatne dolgove, zlasti kratkoročne kredite, ki fih dolguje Nemčija inozemstvu. Glasovi francoskega tiska Pariz, 5. novembra AA. Listi priobču-jejo živahne komentarje o razgovorih predsednika francoske vlade Lavala s tukajšnjim nemškim veleposlanikom Hoeschem. »Petit Parisien« pravi, da je v. Hoesch bržkone skušal Lavalu dokazati, da je Nemčija pred brankrotom in da ne more misliti na izplačilo anuitete po Youngovem načrtu. »Matin« je mnenja, da je treba vezati znižanje nemških reparacijskih dolgov s popusti, ki jih bo ameriški kongres dovolil dolžnikom Zedinjenih držav. Predsednik Zedinjenih držav je v načelu že pristal na to zveznost. Glede obnove kratkoročnih kreditov pa bodo morale angleške in ameriške banke dobro premisliti, kaj je v njihovi koristi, ker so se doslej že dovolj igrale z ognjem. »Echo de Pariš« poroča, da je v. Hoesch obvestil Lavala o nemškem načrtu, ki naj bi ga odobrile banke. Zasebne interese je pač treba uveljaviti v isti vrsti z interesi upniških držav List ne izključuje, da bo sklicana konferenca držav, ki so podpisale Youngcrv načrt »Le Temps« prati v komentarju razgovora predsednika francoske vlade Lavala z nemškim veleposlanikom v. Hoeschem, da Francija ne bo žrtvovala Youngovega načrta in svojih pravic do reparacij. Francija uvideva, da je Nemčija v težavah, zato pa mora biti rešitev tega vprašanja iskrena in pravilna v duhu Youngovega načrta in v sporazumu z vsemi zainteresiranimi državami. Javno mnenje v Franciji ne bi soglašalo s tem, da bi Francija žrtvovala reparacijske interese trenutnim finančnim Interesom Nemčije. Po mnenju nemških listov skuša Nemčija združiti vprašanje reparacij z vprašanjem obnovitve in konsolidacije kratkoročnih kreditov, ki so trenutno blokirani v NemčijL Nemška teza, da imajo privatni dolgovi pred reparacijami prednost, je nemogoča. V pričakovanju Lavalovega govora o francoski zunanji politiki Pariz, 5. nov. n. Za bližnje zasedanje francoske poslanske zbornice vlada veliko zanimanje. Pri predsedstvu je vloženih že nad 15 interpelacij o zunanj e-nol itičnih vprašanjih, predvsem o rezultatih potovanja ministrskega predsednika Lavala v Washing.ton ter o odnošajih med Nemčilo in Francijo. Bržkone se bo debata o francoski zunanji politiki pričela že dan po otvoritvi parlamenta, ki se sestane 13. novembra. Ministrski predsednik Laval bo 12. t. m. na skupni seji odborov za finance in za zunanjepolitične posle imel velik zunanjepolitičen govoi. Jeseniško delavstvo odklanja demagogijo strankarskih zagrizencev VeUk vofflni shod na Savi pri Jesenicah — Brezuspešni poskusi za slepljencev, da bi shod onemogočili Jesenice, 5. novembra. Nocoj se je vršil v dvorani kina Radio na Savi shod, ki se ga je udeležilo nad tisoč ljudi. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Zborovanje je otvoril dr. Kogoj, ki je predal predsedstvo g. Ivanu Gogali, nakar je pričel govoriti sreski kandidat Ivan Ažnian z Lesc. Ob pričetku njegovega govora je nastal v dvorani silen hrup, ki so ga povzročili pristaši bivše SLS pod vodstvom obeh kaplanov Andreja Križ-mana in Tiringerja. Oba sta namreč pripeljala okoli 150 svojih ljudi, med njimi mnogo takih, ki niti volilne pravice nimajo. Kandidat Ažman pa je s svojim močnim glasom kričače prevpi]^ nakar je postalo še precej mirno. Za njim je govoril župnik Avsee iz Lesec, proti kateremu pa sta razvila oba hujskajoča kaplana silno kampanjo. Vznemirjali so ga neprestano z medklici in je le z veliko težavo mogel župnik nadaljevati svoj govor. Naglašal je, da bomo imeli Jugosloveni le toliko svobode, kolikor smo je sami vredni. Njegova izvajanja so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem. Za njim je nastopil krščansko - 9ocijalni delavec Albin Gase, ki pa ni vedel ničesar povedatj in je s svojimi smešnimi izjavami pobijal samega sebe. Splošno veselost je izzval, ko je dejal, da prj volitvah njihova stvar ne bo dobro iztekla. Nato bi imel govoriti kaplan Andrej Križman, ki pa se ni upal priti na oder. Nastal je tolik hrušč in tako silno žvižganje, da sploh ni spravil nobene besede iz sebe. Go- voril je sredi dvorane s stola, vendar pa ni mogel ničesar povedati. Za njim je povzel besedo glavni zaupnik delavstva Kranjske industrijske družbe Jurij Jeram. Njegova stvarna, mirna izvajanja so vplivala zelo pomirljivo. Končno je pozval Jeram delavstvo, naj se jutru zvečer udeleži v dvorani pri Jelenu volilnega razgovora, na katerem bodo določili taktiko za nedeljske volitve. Govornik je poudarjal, da hoče vse delavstvo močno in veliko Jugoslavijo, v kateri naj bo en narod in ena država. Poudarjal je, da je v naši državi dosti svobode in da so oni ljudje, ki stoje na čelu, dali več svobode, kakor pa oni, ki so v opoziciji. Delavstvo lahko mirno pričakuje boljše bodočnosti od nove Narodne skupščine. Njegova izvajanja so žela splošno odobravanje. Za g. Jeramom je še enkrat povzel besedo sreski kandidat g. Ivan Ažman, ki je v svojem lepem in patriotičnem govoru ovrgel vse klevete opozicijonalcev ter dokazal s stvarnimi izvajanji, da je kmet, čeprav ubog in skromen bolje razumel današnje potrebe, kakor pa razni izobraženi gospodi kaplani, ki so vzeli ljudsko prosveto v zakup. Shod je nazadnje zaključil predsednik obrtniškega društva in član volilnega akcijskega odbora g. Ivan Gogola, ki je z lepimi besedami pozval vse navzoče, da se v nedeljo udeleže volitev ter tako izvrše svojo državljansko dolžnost. Francosko-italijanska trgovinska pogajanja Uvoz italijanskega vina v Francijo kljub preliminarnemu sporazumu še vedno prepovedan Rim, 5. novembra, d. Dne 28. avgusta so okrog 15. t m. Rimska pogajanja pa 6e n« ▼ Franciji prepovedali uvoz italijanskega bodo nanašala le na ureditev uvoza italijanskih vin v Francijo, marveč tudi n« splošno revizijo vseh konvencij trgovinskega značaja, ki so bile sklenjene med Italijo in Francijo v zadnjih letih. Italijii je v prvi vrsti na tem. da reši krizo italijanskih prevoznikov, ki so uvažali v Francijo v prvi vrsti življenjske potrebščine Zaenkrat je uvoz italijanskega vina v Francijo še vedno prepovedan. Razen o vprašanju italijanskega vinskega izvoza pa so se v Parizu pogajali tudi o trgovinskih odnošajih med itali ionsko in francosko težko industrijo Pogodbo, ki je bila sklenjena 29 maia 1926, so nadomestili z novo konvencijo, ki so jo podpisali italijanski poslanik za Itaflijo ter Briand in Flandin za Francijo. vina. Italijanski vinogradniki, ki pridelalo letno povprečno 50 do 60 milijonov centov grozdja, so bili zaradi tega zelo prizadeti, ker so dotlej velko količino svojih vin pošiljali francoskim tvrdkam za izdelavo šampanjca in likerja. Ko je leto6 pridelek italijanskega grozdja napram lanskemu letu še porastel za okrog 5 mili ionov stotov, so se znašli vinogradniki in vinski trgovci v Italiji v naravnost obupnem položaju. tembolj, ker še ni bilo prodano niti v«e lansko vino. Med Italiiio in Francijo je obstojala trgovinska pogodba po kateri je bil določen kontingent italijanskega vina za uvoz v Francijo. Ta pogodba je potekla in pred kratkim je odpotovala v Pariz italijanska trgovinska delegaciia. da uredi* v prvi vrsti vprašan ie itafti ia-nskega vinskega izvoza v Franci io Pogajanja še niso def;n'tivno za-kliučena dosežen na ie bi" v Parizu m«k-»Vnalen sporazum katerega «»o seda i predložili obema vladama Včeraj ie po skle-niitv; te«a nreVminamego ^orflzuma itali-tonska delegacija vrniHa v Rim. Pogajanja 9e bodo nada'jevala v Rimu čim bodo strokovniaki obeh držav prouČih' oredlof? o konvenciji, sestavlieni v Parizu. Francoska delegacija pride v Rim Nova Macdonaldova vlada London, 5. novembra g. V poznih popoldanskih urah je bila objavljena lista nove angleške vlade. V vladi so med drugimi: ministrski predsednik Macdonald, zakladnf kancelar Nevalle Chamberlain, zunanje zadeve sir John Simon, trgovina Runsiman, notranje zade>ve sir Herbert Samuel,, delo Henry Ditertton, dominjoni Thomas, kolo nlje Conley Lister, Indija Simuel Hoare, prvi lord admiralitete Bolton Eyreo, lord čuvar pečatov Snowden, predsednik tajnega državnega sveta Baldwin. Iz šnanslr* ustave Madrid. 5. nov. AA Prt razpravljanju o posameznih odredbah nove Soansfce ustave ie nm-lument od'očil. da se akfvnJ ministri ne bodo smeli več baviti z no beniimi drugimi posli in tudi ne bodo smeli biti ne direktno ne indirektir.o udeleženi v upravah zasebnih ustanov in podj* tij. Znižanje železniških tarif , vČSR Praga, 5. nov. s. V železniškem ministrstvu živahno razpravljajo o znižanju iarl-fov. Kakor znano, hočejo železnice preprečiti avtobusno konkurenco s tem, da bodo znižale prevozne cene, in sicer že z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Znižanja bodo na mnogih progah dosegla 33 odstotkov. Tudi za prevoz z brzovlaki preko 100 km oddaljenosti bodo cene znižane. Železniška uprava pričakuje, da bo^ » tem znižanjem povečala frekvenco na železnicah in tako zopet nadomestila iaagHibe, ki jih je imela sedaj. Preosnova rumunske vlade? Bukarešta, 5. nov. g. Kakor poroča »Ga-ventml«, je reorganizacija rumunske vlade tik pred durmi. Zdravstveni minister Can-tacucino je izjavil, da bo podal ostavko^ ker proračun niti najmanj ne upošteva po trd> njegovega resora. Tudi mesto notranjega ministra bo baje nanovo zasedeno^ in sicer z dosedanjim ravnateljem lista »Eooca« Filipescon.. V primeru, da bi dosedanji zunanji minister Ghica zopet prevzel mesto rimskega poslanika, bo na njegovo mesto imenovan bivši zunanji minister Mitilineu. Lis* smatra za verjetno, dm se bo tudi bukarešti nadžupan Bobrescu umaknil s svojega mesta. Dve nomorski katastrofi Stockhotm, 5. nov. d. Včeraj dopoldne se je v bližini Helsingforsa pripeHa ve-lika nesreča, katere žrtev ie postalo šeat momariev. Mala ladia ie bila s cementom tako težko obložena, da je osem mož posadke nregovorilo kapitana, nai se vrne v luko. V trenutku, ko je kapitan tiksral obrniti ladio. jo je močan val preolavil tet prevrnil. Ladia se je takoj potonila. Dv* moža posadke in kanitana so rešili z reševalnimi čolni. En mornar se je rešil • plavanjem .dočim je ostalih 6 mornarie« uton ilo. Druga nesreča se je pripetila ob severni Švedski obali, kier se ie potonil finski na*. nik »Ansio«. V ie VI na r>oH iz Konen. hatfma v severno Finsko Sedem ran/ no-sadke je utonilo, dočim so se trite rešili Novi podpreds*vf«lk Državnega sveta Beograd, 5 novembra r. S kraljevim ukazom je imenovan za podpredsednika Državnega. sveta dr. Dragoljub Radojtovid. Naš kmetovalec In volitve Oni, ki iz onemogle jeze, iz užalie-nosti in razočaranja begajo naše ljudstvo in ga odvračajo od volitev, so se vrgli v prvi vrsti na naše kmečko prebivalstvo. Računajo pač s tem. da je slovenski kmečki človek, ki nima časa za redno čitanje, najmanj poučen o pravem položaju v naši državi in da ga bodo zato najlažje preslepili. Računajo pa tudi s tem, da živi danes kmečko prebivalstvo tudi pri nas večinoma v veliki bedi in hudih stiskah in da bo zato v svojem obupu najbolj dostopno njihovemu razdiralnemu delu. Sredstev pri tem prav nič ne izbirajo. Vsako jim je dobro, ako more ljudi zbegati. ozlovoljiti ali preplašiti. Ne strašijo se najgrših laži, ne najbolj neumnih izmišljotin in ne kaznivih groženj. Samo tega ne povedo, za kaj jim v resnici gre. Ne povedo, da nočejo take države, kjer bi državne oblasti ne služile strankarskim voditeljem, temveč pošteno in pravično vsemu prebivalstvu. Ne povedo. da jim gre le za strankarsko osebno moč in oblast, ne pa za blagor države im državljanov. . Res veliki morata biti brezvestnost in zaslepljenost onih, ki si upajo v današnjih težkih razmerah ravno od slovenskega kmeta zahtevati, naj se ne briga za državo in njene posle. Ako »ploh kdo, potem je naš kmet v prvi vrati dolžan sebi samemu in svoji rodbini, da uveljavi ves svoj vpliv za to, da se državno gospodarstvo čim hitreje in čim bolj uredi. Nihče ne potrebuje bolj miru in reda v državi kakor kmečko prebivalstvo in nihče ni bolj kakor »aš kmet prizadet, ako se državna polička ne vodi v prvi vrsti z vidika splošne koristi. Zato si slovenski kmet, pa naj je pripadal nekdaj tej ali hni stranki, prav nič ne želi, da bi se vrnili nekdanji nesrečni strankarski boj!. Pametna in pravična ureditev davkov, znižanje obrestne mere za posojila, možnost prodaje kmetijskih pridelkov za pošteno ceno in pocenitev industrijskih izdelkov, ki jih mora kupovati — to so najnujnejše potrebe in želje slovenskega kmeta. Nobena se mu ne more izpolniti, ako bi država zopet postala Dlen strankarskih bojev in kupčij. Reši- Štirje krasni shodi v Ljubljani Ljubljana, 5. novembra. Nocoj ob 20. je bil v salonu hotela Miklič sijajno obiskan volilni shod. Udeležba je bila impoznatna. Shod je otvoril železniški inšpektor g. Gregorka, ki je podal v dailjšem govoru pregled zgodovinsko najvažnejšh dogodkov v preteklih letih. Svoja izvajanja je zaključil 6 pozivoip vsem prisotnim, naj volijo ministra .1: Pri levu-?. Tu je bila zlasti lepa udeležba delavcev. Zborovanje je otvoril gimnazijski direktor Jug, ki je predstavil kot glavnega govornika namestnika kandidata gosp. Ivana Tavčarja. Gosp. Tavčar je govoril o splošnem političnem položaju, kakor tudi o nalogah našega novega parlamenta, pri čemer je zlasti poudarjal zasluge in uspehe kandidata dr. Kramerja. ki posveča zlasti kot minister za gradbe posebno zanimanje razvoju ljubljanskega mesta. BaviJ se je tudi z raznimi socijalnimi vprašanji mesta Ljubljane, med drugim s stanovanjskim vprašanjem, pri čemer je poudarjal potrebo različne ureditve razmerja med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki. Za šentjakobski okraj se je vršil shod v restavracijskih prostorih g. Kavčiča. Obe sobi sta bili nabito polni. Poleg stare garde se je shoda udeležilo tudi mnogo mlajših volilcev, poleg inteligenta obrtnik in preprost delavec, ki so vsi z največjo napetostjo poslušali izvajanja govornikov. G. Anton Likozar je v svojem pozdravnem govoru opravičil odsotnost kandidata dr. A. Kramerja ter podelil nato besedo dr. VI. Ravniharju, ki je z njemu lastnim sarkazmom bičal postopanje onih, ki skušajo odvrniti narod od velike državne in narodne manifestacije na dan 8. novembra. Za njim je v kratkih in jedrnatih besedah označil pomen sedanjih volitev prof. dr. Pavel Pe-stotnik, g. Fran Batjel pa je v imenu obrtništva pozival vse. da gredo na volišče. Za njim je govoril še dr. Brnčič. ki je pojasnil gotove dogodke politične zgodovine zadnjih let. Krasen je bil tui shod v gos teniški h prostorih pri »Fortuni« na Vodovodni ce-pt? za volilce bežigrajskega okraja. Predsedoval je prof. Čeh, g Ivan Deržič pa je informiral volilce v položaju naše države od njenega postanka, mimo vseh strankarskih bojev in krvavih dejanj v parlamentu. pa do odgovorne fcraljeve odločitve, ko je razpustil parlament in vse bivše politične stranke Podčrtal ie ofVjubo kralja. M jo ie podpisa' na manifestu 6 ianuaria. obljubo katere bomo pokazali vredne pri nedeljskih volitvah Za g. IVržičem «o govorci Se dr St Lapa ine. dr Rape in /unan dr D Puc Sestanek volilcev 73 bežit»rai«ld okraj ie poka-7a) da je tudi ta okrai M ie pretežno de* lav-M ves za politiko razuma in ne bo nikogar. ki bi se v p ed 'o pustil zavesti 7. ma'odušjem od svojih državljanskih dolžnosti. tev lahko prinese le parlament, v katerem ne bo časa in prostora za politične prepire, temveč le za stvarno gospodarsko delo. In tak bo naš novi parlament. V njem ne bo političnih strank in ne strankarskih borb. Vlada mu je že sama v svojem volilnem proglasu poleg drugih nalog začrtala v prvi vrsti skrb za izboljšanje življenja kmečkega prebivalstva. iNiso pa potrebe kmetov enake v vseh delih države. Zato bo zlasti za nas Slovence izredno važno, da bodo naši poslanci znali spraviti do veljave potrebe slovenskega kmeta, ker se v mno-gočern razlikujejo od potreb kmečkega prebivalstva v drugih pokrajinah države. Da bodo naši poslanci mogli to storiti. je treba, da imajo dovolj možnosti in volje; še bolj pa je treba, da lahko pokažejo na ogromno število volilcev, ki jih imajo za seboj. Čim več bo oddanih glasov v kakem okraju, tem večji bo vpliv poslanca iz dotičnega kraja in tem več bo lahko dosegel na korist svojih volilcev. Prav nič se ne varajmo: poslanci iz drugih banovin bodo izvoljeni z ogromnimi številkami. Tudi naši morajo biti, drugače bi bil njihov položaj zelo težak, kadar bodo hoteli kaj doseči za naše kraje. Ureditev naših kmečkih dolgov je nemogoča brez odločnega posredovanja in izdatne pomoči države. Omiljenje neznosne krize našega hmeljarstva, vinarstva in lesnega gospodarstva je mogoče le s sodelovanjem države. Prodajo kmečkih pridelkov v tujino — saj doma jih moremo porabiti le mal del — nam lahko omogoči le smotrena gospodarska politika države. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo, da nujno rabimo pomoč države v tej ali oni obliki. To pomoč rabimo in jo zahtevamo, vsi. vsak dan. Kako pa jo bomo mogli še zahtevati, ako državi v nedeljo pri volitvah ne damo tega, kar ona nujno potrebuje za svojo okrepitev, da bo mogla izvršiti svoje naloge do celote in še posebej do nas? Kdor bo v nedeljo ostal doma in ne bo volil, ta ne bo imel več pravice se pritoževati, da država premalo stori zanj. Vsi trboveljski rudarji gredo volit! Trbovlje, 5. nov. V veliki dvorani restavracije Forte se je vršil nocoj velik shod trboveljskih rudarjev. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika m je pokazala, kako veliko zanimanje vlada za volitve tudi med trboveljskim delavstvom. Shod je vodil znani delavski voditelj gospod Koren, kot ela\^v«qrornik P3 ie,pit-Stopil sreski kandfč lat g- Jtfvan Po otVJS ritvi shoda je ,g. Koren pclsaj. trenutni, po* ložaj v državi ter pozval delavstvo, ki se je svoječasno zavzemalo za njegovo kandidaturo, naj podpre pri volitvah kandidaturo g. Juvana. Nato je povzel besedo g. Juvan. ki je v obširnem govoru očrtal vse glavne probleme delavstva, posebej pa še trboveljskih rudarjev ter poudaril, da bo mogoče tem lažje doseči uresničenje delavskih teženj, čim boli bo delavstvo z udeležbo pri volitvah podprlo državo Če bo država videla, da lahko računa tudi na delavstvo, ne bo smela im ne bo mo-g:la odrekati delavskih zahtev. Njegova iz vajanja je podkrepil nato še g. Koren, ki je poudaril, da so bile njegove dosedanje intervencije v Beogradu še vselej uspel-ne. Položaj pa bi se lahko izpremenil, če bi se izkazalo, da delavstvo ne podpira države in če pri volitvah ne bi pokazalo, da ima do države zaupanje. Delavstvo je pazljivo sledilo izvajanjem govornikov te» je bil ob koncu soglasno °prejet sklep, da se trboveljski rudarji polnoštevilno udeleže volitev. Shod se je naposled pretvoril v mogočno manifestcaijo za jugoslovensko narodno in državno misel ter je pokazal da tudi naše delavstvo pravilno presoja položaj in da se ne da zapeljati od raznih demagogov, ki so tudi tokrat skušali »peljati delavstvo na svoje strankarske Iima-nice Proslava osvobojenja v Z*i"unu Beograd. 5. nov. d. Zemun je danes svečano proslavil obletnico osvoboditve. Na današnji dan pred 13. leti so vkorakale * Zemun prve čete osvobodilne vojske pod poveljstvom takratnega polkovnika Tuca-koviča. Proslava je bila izredno svečana. Vse mesto je bilo v zastavah. Dopoldne se je vršila svečana se i a mestnega zastopstva. na kateri je načelnik občine dT. Sve tislav Popovič orisal zgodovinski pomen tega dogodka in se spominjal junaških borb srbske vojske, k' je naposled prinesla osvobojen je in uedinienje tudi wpre-čanskim« krajem. Po seji se je vršila ma-nifestaciiska povorka po mestu, posebna deputaciia pa se je poklonila generalu Vu-koviču kot najvišjemu predstavniku vojaških oblasti v Zemunu. P^f- 1 %*foneora dpkMa v? A*!or!J?<» v Afrilftf) London. 5. nov. AA. Devetnaistletna mladenka Peggv Salaman je v s50 mili sta preletela prei. kakor sta tmala Zato ju ie pozdravilo pri prihodu le malo ljudi Pr«Wel" c t a skurvno v 5 'n oa! dneh nad 7nno mili °,nn.la sta zel" malo Prejšnjo noč sta orehila v pragozdu, spat' pa nista mni propagirajo volilno abstinenco. Ti ljudje so živeli od strankarskih razdorov in ker teh po 6. januar« ju 1929 ni več in se tudi ne povrnejo več. so nezadovoljnii 6 sedanjim stanjem, pravega in 6plošno koristnega dela pa se itak ne znajo oprijeti. Po njegovem govoru je g. Golež v imenu obrtnikov prečital resolucijo o solidarni volilni udeležbi Ob sklepu dobro uspelega shod« je govoril še sanitetni 6vetnik g dr Jenko. Po končanih referatih je g. ereski šolski nadzornik Potočnik zaključil zborovanje ter apeliraj ponovno n« zbrane poslušan oe. da gredo ne samo sami volit, temveč, da naj kakor apostoli gredo od hiše do hiše ter podučijo vsakega nevcdneža. omahljive« aH p« zapeljano«. Nada Stipanič, ki mu je po lepem nagovoru izročila šopek in mu po stari belokrajinsk! navadi ponudila kruha, soli in vina. Med spalirjem šolske mladine, ki je sipala na cesto cvetlice, je prispel gosp. ban na trg pred mestno hišo, kjer ie bil postavljen slavolok in je bilo zbrano skoro vse prebivalstvo. Prvi je pozdravil gosp. bana v za nosnem govoru starosta Sokola gosp. Makar, za njim pa banski svetnik Nemanič. Ves čas. od prihoda g. bana v Metliko pa do trenutka, ko je stopil v mestno hišo. so na okoliških hr.-bih pokali topiči. Vidno ganjen nad izredno prisrčnim sprejemom je g. ban zagotovil prebivalstvu. da bo veren tolmač njegovih želj in potreb. Živahno odobravanje in vzkliki: »Hvala vam! Bog vam plačaj!« so sledili prisrčnim banovim besedam. Gosp. ban je nato prešel na gospodarsko krizo, ki tare svet. Le z združenimi močmi bo mogoče, ie naglasil, prebroditi vse sedanje težave. Zato pa je treba, da pokaže naS narod ravno v sedanjih momentih svojo eno-dušno voljo, da bo sledil intencijam kralja, kj nas je privedel na pravo pot medsebojne ljubezni, dela in zaupanja. Ako bomo sledili njegovemu zgledu in tudi z dejanji pokazali, da smo razumeli sedanjo dobo. se nam ni treba bati za našo bodočnost. Vihar navdn-šenja. ki je sprejel te besede, skoro ni h»-tel ponehati. Gosp. ban je nato odšel v dvorano mestne hiše. kjer je bila slavnostna seja mestnega zastopstva. V svečanem govoru ga je tam pozdravil župan Golja, na čigar predlog je bila najprej odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter brzojavni pozdrav predsedniku vlade in nosilcu državne liste gosp. Živkoviču. V svoiem nadaljnjem govoru je župan orisal težkoče belokrajiiiskega prebivalstva ter zaprosil gosp. bana, naj zastavi ves svoj vpliv, da se želiam prebivalstva ugodi. Zbrana množica je ves čas trajanja seje vztrajala na trgu pred mestno hišo ter vzklikala Nj. Vel. kralju in domovini. Nato je gosp. ban sprejemal v prostorih sreskega načelstva deputaeije ter si ogledal metliško vinarsko zadrugo, zvečer pa se je vrnil v Ljubljano. Fašisti in nase volitve Italijanski listi z veliko naslado in odkritim zadoščenjem objavljajo letake, ki nosijo podpis dr. Korošca in Id zahtevajo od bivših pristašev SLS, da ne gredo volit. To mora dati misliti vsakemu treznemu človeku. Enako je vredno pomisleka dejstvo, da našim kmetom, ki hodijo na svoje njive onstran meje, italijanski obmejni organi priporočajo, naj ostanejo v nedeljo doma in ne gredo volit! V Selški dolini Volilni pokret v Selški dolini, ki jo smatrajo nasprotniki z« nekako svojo domeno, je zelo živahen V sred« popo'* dne se je vršili sestanek volilcev v obmejni občini Sorici. Gostilniški lokali pri Pin-tarju so bili polni, ko je otvoril sestanek domači župan g. GrohaT, pozivajoč navzoče, da se volitev polnoštevilno udeleže Člani akcijskega odbora iz Škofje Loke gg. notar Stevo Š'nk, živinozdravnik France Goljar in dT. Jože Rant so zborovalcem do podrobnosti reztolmačili veliki pome« voli+ev. Železniki so na volitve dobro pripravljeni in računajo na sijajno zmago. Stari sloves te mrodne trdnjave bo v nedelio znova potrjen. Pridno se gibljejo tudi drugod. Župnik v Zalem logu g. Hribar je pozval svoje vernike, naj se klicu dolžnosti do države polnoštevilno odzovejo. Sestanke rn posvete imajo volilci tu-di v Selcih, Bu-kovici, Buikovščici, Dražgošah in drugod. V metliškem srezu Semič, 5. noveoaibra. V nedeljo je imel sreski kandidat gosp. Dako Makar več volilnih shodov po Belo-krajini. Shodi so bili povsod dobro obiskani. V Semiču je imel g. Makar javni volilni shod takoj po prvi jutranji maši pred občinsko hišo. Shod je otvoril J. R a z p o t-n i k ter dal besedo J. W e i s u iz Metlike, ki je opisal pomen volitev. Izjavil je, da je bil tudi on sam kot zvest dolgoleten pristaš bivše SLS hud nasprotnik g. Ma-karja v politiki. Sedaj pa so razmere take, da je treba na vsa nekdanja nasprot-stva pozabiti in skupno delati za državo. G. Weis je polagal volilcem, posebno bivšim pristašem SLS na srce, da gredo 8. t. m, vsi na volišče G. dr. š e r k o je opisal težak položaj kmetov v sedanji krizi, ter razložil potrebo udeležbe pri volitvah 8. novembra. Kandidat g. Makar je prav po domače razložil volilcem, da on ne kandidira iz dobičkaželjnosti, temveč le zato, da bo pomagal, kolikor bo mogoče, ker ve, kje danes kmeta tišči pomanjkanje, saj to tudi sam občuti. Volilci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo vsi delali za veliko udeležbo pri volitvah. Seveda so tudi pri nas ljudje, ki odvračajo volilce od volitev, toda vsi jih poznamo in vemo, da so to le zagrizeni stari strankarji, ki jim ni nič za ljudstvo, temveč le za stranko in lastne koristi. Zato jim ljudstvo tudi ne verjame in bo šlo v polnem številu na volišče, saj se zaveda, da mu more le močna država nuditi pomoč, katero ravno tukajšnje ljudstvo tako nujno potrebuje. Hmeljski trg Ž&tee, 5. novembra, b. Tendenca mirna. Položaj na trgu nespremenjen s cenami 3)0 do 350 Kč za prvovrstno blago. Nekaj sklepov je bilo celo višjih. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ca dan-1«: Oblačnost polagoma rase Še vedno toplo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Na i iugu in v centru Evrope vlada anticiklon, s ! severa atlantika pa je pritisnila depresija. Pritisk ie padel za 4 do 5 mm. Temperatura je nekoliko narasla in se giblje med 2 'n 9 stopinjo. Dunajska vremenska napoved za petek: Zdi se. da se bo vreme precej spremenilo; morda bodo že jutri ponekod lahke padavine. Maši kraji in ljudje Sreski kandidati v dravski banovini Dr. Miloš Vauhnik ksunclidira v okraju Maribor-desni breg. Rodom je iz ugledne nacionalne obmejne rodbine in sedaj odvetnik v Mariboru, kjer ee z izredno agilnostjo in iniciativnostjo udejstvuje v raznih narodnih in patriotič-nih društvih. Izboren poznavalec je ne samo narodnostnih, temveč tudi kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer v severnem delu naše banovine in priljubljen posebno med našo kmečko in delavsko mladino. Njegov namestnik je g. Matija Volk, posestnik in župan v Fobrežju pri Mariboru. V srezu Maribor-desni breg kandidirata poleg g. dr. Vauhnika še ravnatelj tvor-nice za dužik v Rušah g. Anton Krejči in posestnik g. Ivan K i r b i š iz PrepoL Ivan Mermolja kandidira v slovenjgraškem sreza. Doma je z Goriškega, kjer je ustanovil več usjKi-šno delujočih kmečkih zadrug. Med vojno, ko je moral bežati s svojega doma, si je kupil kmečko posestvo v št. Eju na naši severni meji. Njegova zasluga je, da se je v vsem okolišu c-bnovilo in okrepilo narodno in kmečko stanovsko društveno gibanje. V svojem domačem kraju je ustanovil tudi električno zadrugo. Njegov namestnik je g. Ivan K a c, posestnik v Žsmartnem pri Slovenjgradcu. Poleg g. Mermolje kandidirata v slovenj-graškem okraju še g. dr. Bogumil Voš-n j a k, bivši poslanik iz Beograda, in g. Franjo R u p n i k, bivši železničar in znani delavski organizator iz Ljubljane. Alojzij Turk kandidira v litijskem Sr<*zu. Gosp. kandidat je mlad trgovec in gospodar v Višnji gori, izredno delaven in požrtvovalen tudi v javnem življenju, priljubljen v vsem viš- Največja bomba smeha! Vse se smeje in vsa Ljubljana prizna enodušno, da je najboljša komedija te sezone DEVIŠKI JAKOB Dvolična igra dveh lažimoralistov Felix Bressart in Ralph A. Roberts Kupite si takoj vstopnice! Ta film morate videti! Dve uri smeha in zabave! Najnovejši F os- zvočni tednik Ob 4., 14 8. in 9 Vd zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. m njegorskem okraju kot dober organizator. Njegov namestnik je g. Rudolf Hribar, lesni trgovec v Izlakah. Poleg g. Turka kandidirata v litijskem srezu še znani kmečki in delavski organizator g. geom. Milan Mravlje in odvetnik g. dr. Vinko Zoreč iz Beograda. Anton Grebene kandidira v krškem okraju. Doma je v Brezju pri Krškem, kjer ima lepo, vzorno urejeno posestvo in se agilno udejstvuje v gospodarskih in narodnih organizacijah, zlasti pa v našem svežem kmečkeri pokre-tu, Njegov namestnik je g. Martin Horvat ič, posestnik v Krški vasi. Poleg g. Grebenca kandidirajo v krškem srezu še gg. Ivan Majcen iz št. Janža, Maks Vale iz št. Jerneja in Alojzi j D r-m e 1 j. iz Boštanja. Franjo Petek kandidira v velikem ptujskem srezu. Doma je v Cvetkovcu, kjer ima skrbno urejeno posestvo. Daleč na okrog je znan in priljubljen zaradi svojega agilnega dela v kmetijskih organizacijah. Njegov namestnik je g. Ivan Roje, posestnik v Ormožu. Poleg g. Petka kandidirata v ptujskem okraju, ki je eden največjih v naši banovini, še g. Lovro P e t o v a r, po-sastnik in splošno znani gospodarski strokovnjak v Ivanjkovcih, ter g. Štefan Vuk, župan in posestnik v Cirkovcih. Dr. Vinko Zoreč kandidira v litijskem srezu. Doma Je iz LJubljane iz znane trgovske rodbine, po dovršenih pravnih študijah pa se je naselil kot odvetnik v Beogradu. Kot dijak se je agilno udejstvoval v jugoslovenskem revolucionarnem pokretu tik pred vojno. Po svojih rodbinskih zvezah je v tesnih stikih z našo Dolenjsko. Njegov namestnik v kandidaturi je g. Anton Kovačič, posestnik in gostilničar v Selu, občina Bukovica. Poleg g. dr. Zorca kandidirata v litijskem okraju še g. Milan Mravlje, urednik »Kmetskega lista« in predsednik več kmečkih stanovskih organizacij, ter g. Alojzij Turk, trgovec v Višnji gori. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenebcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Narodni guslar v naših šolskih zavodih Narodni guslar Milovan Barjafctarovič, ki je doslej prepotoval že vso Jugoslavijo, seznanja te dni ljubi jancfco šolsko m a dino z lepoto srbske narodne pesmi. V 6redo je predaval in popeval dijaštvu I. realne gimnazije, včeraj pa na osnovnih šolah pri Sv. Jakobu in na Cojžovi cesti ter zadnjo učno uro na mestni ženski realni gimnaziji. Tu je prednašal zbranim gojenkam vseh razredov srbske narodne peami s sprem)'je van jem narodnih gusii. Z« uvod je govoril o značaju in zgodovini, o plodom osnem in narodno visoko pomembnem delovanju guslarjev med brat« sk'm srbskim in za časa svetovne vojne vsem jugos lov enakim narodom. Njegov lepi uvodni govor je izzvenel v himno narodnemu uedinjenju. Učenke so njegovim izvajanjem, ki je vsekakor odličen inter-pret narodnih pesmi, sledile z veliko pozornostjo in vidnim navdušenjem. Jutri bo Barjaktarovič obiskal osnovni šoli v Komenskega ulici in na Prulah ter II. realno gimnazijo na Poljanah, v soboto pa otmovno šolo v ŠiSki in obe Ijub- ■■iHnHi^nnHH Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov,uporabljajte preizkušeno sredstva ODOL seje v 40 letih izkazal poy. ODOL ni sem svetu, ni nikoli razočaral. Jjanski učiteljišči. Slednjič bo v soboto zvečer ob pol 21. predaval in prednašal narodno pesem oficirjem, podoficirjem in ostalemu občinstvu v Oficirskem domu. 11 Ljubljane odpotuje v Celje m Maribor, nato pa ga bo pot povedla v inozemstvo. Milan Barjaktarovič nastopa v slikoviti, pristni črnogorski narodni noši. Je dijak učiteljišča, doma iz Beran ter uživa 6loves enega najodličnejših sedanjih srbskih guslarjev. Kmetovalci1 Ako hočete, da se bo obrestna mera znižala na znosno višino; ako hočete, da boste lahko prodajali svoje pridelke za ceno, ki vam bo omogočila pošteno življenje, ako hočete, da vam bo država lahko pomagala v stiski in nesreči, potem pojdite v nedeljo vsi volit! Glasovali ne boste s tem za nobeno stranko; glasovali boste le za red in mir ter za pametno gospodarstvo v državi! žalostna smrt železničarja V ranem jutru je legel na tračnice, da ga je vlak razmesaril Maribor, 5. novembra. Bliskovito se je raznesla na vse zgodaj po Pragerskem vest da je našlo neko dekle na progi med Pragerskim Ln Slovensko Bistrico mrtveca brez glave in rok ležečega blizu čuvajnice št. 554. Tja so se takoj podali orožniki in postajno osobje. V nesrečnežu so spoznali železniškega uslužbenca, blagajnika tovorne blagajne postajo na Prage rak eni, 341etnega Matevža Po-lanca. Potniški vlak, ki odhaja ob pol šestih lz Maribora, ga je povozil. Ker Je bila zjutraj gosta megla, ni mogel strojevodja opaziti nesrečneža, ki je samovoljno legel pod vlak in tako tragično končal Po deianskem stanju sodeč se je Polanec vle-gel med tračnice in se z obema rokama prijel zanje ter položil glavo na mrzlo železo m tako pričakal strašno smrt Pokojni je bil vesten in marljiv uslužbenec ter je njegova tragedija vzbudila sočutje pri vseh, ki so ga ooznali. Zadnjo čase je bil silno potrt Vedno je tožil o družinskih razmerah. A vendar, ko je za. trjeval, da bo vsemu temu kmalu napravil konec in da si bo vzel' življenje, znanci tem njjegovim izjavam niso pripisovali resnosti, ket je bil pokojnik trezen m preudaren mož. Truplo 90 prepeljali v mrtvašnico na črešnjevskem pokopališču. Pogreb se b« vršil jutru Nebotičnik v paradi likofa Zrasel je do vrha in je bil včefaj slavnostno okrašen Ljubljana, 5. novembra. Ze ves čas zidanja ljubljanskega nebotičnika so se ljudje radi ozirali na to ponosno gradbo, ki se je dvigala z vsakim dnem višje in hitro zrasla daleč nad ljubljanske strehe. Danes pa je vsak, ki je šel mimo po Dunajski cesti, obstal in se še bolj ladoveden ozrl na vrh, kjer je zrasel iz nebotičnika velik pisan mlaj. Radovednost je bila takoj potodažena, kajti od 10. nadstropja pa do srede stavbe se je odvil širok naipis z ogromnimi črkami: LIKOF. Ljubljanski nebotičnik je torej dosegel svojo pravo višino. Seveda je stavba zaenkrat še v surovem stanju. Z nebotičnikom samim pa je Ljubljanska gradbena družba zgradila med Dunajsko cesto ob Gajevi ulici še druga poslopja Pokojninskega zavoda. Mlajčki so tudi na teh objektih ob Gajevi in Beethovnovi ulick 500 m vencev so spletli delavci in tehniki ter pripravili še druge okraske za olepšanje nebotičnika. Postavili so na vrh tudi 4 reflektorje, ki so se vžgali ob mraku ter razsvetljujejo okolico. Žar svetlobe pa je udarjal daleč tja ven. Istočasno so zažareli tudi dolgi nizi žarnic v vseh barvah, v spodnjih nadstropjih pa je bilo razobešenih okrog 200 lampijonokov. Pogled na vso to krasoto je bil lep že podnevi, dočim je ponoči učinkoval naravnost očarujoče. Kakor nebotičnik saim, je bfla okrašena tudi vogelna palača ob Gajevi in Beethovnovi ulici Tudi tam vihra- | Zvočni kino Ideal | Danes premiera! Velika komedija! jo z mlajev ogromne narodne trobojnice in se vijejo okrog dolgega napisa »LEKOF« pisani venci. Lepo je okrašena tudi tabla z napisom stavbnega podjetja »Ljubljanska gradbena družba«, ki si lahko šteje v čast in ponos, da je v razmeroma kratkem času, in to brez nesreč, dovršila ogromne stavbe. Veličina vsega tega, za Ljubljano rekordnega dela se najbolj izraža v številkah porabljenega materijala. V nebotičniku je 210,000 kg železa, v H. objektu 70.000 log, v IIL objektu pa 170.000 kg, za vse stavbe torej skupino 44 vagonov železa. Samo na nebotičniku so porabili poleg železa za vsako nadstropje 2 vagona lesa in je bilo treba za vso stavbo 75 vagonov hlodom in tramov. Dalje je bilo treba za nebotičnik, pri katerem so zaslužili poleg zidarskih delavcev tudi obrtniki, 3200 kubičnih metrov betona. Ob likofu je treba čestitati vsem delavcem, istočasno pa seveda našemu umetniku arh. inž. Vladimirju Šoibicu, ki je napravil načrt za to impozantno gradbeno umetnino. Čestitati je tudi Ljubljanski gradbeni družbi, ki je prevzela težavno delo in ga srečno dovršila Na svojo stavbo je lahko ponosen lastnik Pokojninski zavod in ž njim vred vsa Ljubljana. Primorske novice Asimilacija na privatni račun Milanska »Societa Umanitaria« je vzdrževala v preteklem šolskem letu postranskih sellh v Julijski Krajini 39 šol, 13 več kakor prejšnje leto. Učencev in učenk je bilo 816. Učitelji so privabili v večerno tečaje za pouk v italijanščini 1975 »dru-gorodcev«. Poročilo naglasa, da sega potom teh šol asimilacija do najbolj odročnih slovanskih naselbin. V Sv. Križu na Vipavskem so otvorih azil »Italia Redenta« za slovensko deco. Velika svečanost, slavoloki, zastave, prišla sta prefekt Tiengo in konzul Avenan-ti, iz Gorice je prihitela tudi cen turi j a fašistov-kolesarjev. Še celo starina Bom-bi(g) je bil navzoč. Govorili so prefekt Tiengo, konzul Avenanti, padre Lorenzo da Drenchia in občinski komisar dr. Gru-sovin, ki je izjavil, da bo vipavsko ljudstvo vedno zvesto kralju in režimu. Domačini v Sv. Križu in okolici so mislili ves ta dan s srčno bolestjo na pregnanega gospoda župnika Rejca. Poleg omenjenih dveh družb deluje * Julijski Krajini posebno še družba »Dante Alighieri« za poitalijančemje slovenskega življa. Za »odrešene prihodnje leto je že pisal nekim svojim znancem ter jih nagovarjal, n®j ubijejo brata, on pa jih bo oskrbel z denarjem, da lahko pobegnejo v Ameriko. Pregovoriti se ni dal nihče, govorijo pa se je vendarle o Mfčinih nakanah. Letos avgusta pa se je Miča nenadoma vrnil domov in nadaljeval živi jen ie z ženo in rodbino popolnoma mirno. Proti ženi in bnata ni kazal nikakih znakov rnržn je. Tako je bilo vse do torka zvečer, ko »e je MiSo s svojo ženo vračal e po\ia do« mov Istočasno p* se je vračal proti domu tudi nie«»ov brat Božo v spremstvu nekega kmeta. Ko sta bila pred h'So. je Mičo nenadoma deial enroti ženi- »Žena. pridi, da te poljubim'« Milen« je bia izmenadr-na nad nenavadno nežnostjo svoieg« moža in oristonil* je bHže. n« dhiteč ničesar hudega. Namesto, da jo poljubi, pa se jr M-1'-čo za«*T?\ Zahteva. iganie- Ceoa: ma!« stekteniea 10 Din, srednja steklenica 26 Ki in volilu stckl^nioa 22 Din. Dobiva m povsod! V nedeljo gremo volit! Obrtniki - volilci! Pozivamo vse obrtnike in obrtne zadruge, naj apelirajo na svoje člane, da se 8. novembra zanesljivo udeleže volitev. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. ___ Gasilcem! Prostovoljno gasilno društvo Ljubljana — severni ded je izdalo na svoje članstvo naslednji poziv: Da dokažemo svojo ljubezen do domovine in naroda, kateremu služimo s svojim prostovoljnim, nesebičnim delovanjem, s® vsi udeležimo v nedelio 8 t. m. volitev poslancev v narodno skupščino. Gasilci! Pri našem delovanju ne poznamo strankarstva, pomagamo vsakemu, ki nas pozove na pomoč. Naše delo je posvečeno narodu in državi in ker prostovoljno vršimo službo za državo, je naša dolžnost, da jo podpiramo tudi sicer, v prvi vrsti pa pri vprašan iih, ki so važna za njen dobrobit in dobrobit vSega naroda, kakor bo nedeljski plebiscit. Zato naprošamo vse tovariše, da v ne* deljo 8. t. m. z oddajo svojega glasu javno manifestirajo za našo veliko, skupno domovino in ji s tem pomorejo do ugleda, Jej ga zasluži doma in v tuiini Pokažimo, da nismo gasilci samo požrtvovalni možie, ampak tudi dobri sinovi svoje domovine! Načelnik Julko Kovačič. Za poveljstvo društvs M. Hojan, poveljnik. Sokolstvo in volitve Naša mogočna in ponosna sokolska armada je strogo narodna, nepolitična organizacija. Zaomagati svojemu rodnemu oikra-j«- Volilne sestanke je imel v soboto v Majcenovičevi restavraciji v Radmirju, v ponedeljek pri Žeklju v Smartnem v Za-dretju, v torek pri Vrta&niku v St. Janžu in pri Bar*!u na Potoku, v sredo pa pri Let on ju na Velikem vrhu in v Rečici ob Paki. Udeležba na vseh sestankih Je bila prav lepa, naravnost sijajni pa so btfi shodi pod milim nebom v nedeljo ob pol 9. pred cerkvijo na Rečici in ob pol 12. pred cerkvijo v Lučah Shoda v Lučah se Je udeležilo nad 300 volilcev. Lep je bil tudi »hod v ponedeliek ob 10. na vasi pred He^ctom v Solčavi Prav številno je bil obiskan shod v nedelio ob pol 10. v Fi-šerjevi restavraciji v Gornjem gradu, dasi Je bil sklican na hitro roko. ker je moral odfpasti shod v Novi Štifti zaradi nepričakovane preložitve maše od pol 7. na 8 uro. Agitacija proti volitvam je tudi r na-iem okraju dokaj ve''ka. vendar se vidi, da zn-atno pomuSča. odkar ie bilo pozvanih na odgovornost par brezvestnih hutekačev. Vse kaže, da bo udeležba pri rSidefj-ekih volitvah prav leoa. tako da bodo *>ab-stinenclarji« kar debelo gledali Slovenskim ženam! Slovensko ženstvo je v obliki letaka izdalo naslednji poziv: V polpretekli dobi, med svetovno vojno L 1917. je slovenska žena dokazala svojo zavednost: dokazala je, da tudi v odločilnih trenutkih narodnega življenja podpira tri ogle vse domovine. Sto tisoči podpisov na majski deklaraciji so to izpričali. Ta svetal dogodek ne bo nikdar izbrisan iz zgodovine Slovencev. Tudi danes nas kliče naša domovina Jugoslavija. Treba ie ojačiti temelje, katere je gradilo slovensko zavedno ženstvo z majsko deklaracijo. Slovenske žene, Id umemo ceniti našo osvoboditev, hočemo v bližnjih dneh biti dobre svetovalke svojim možem. Vse brez izjeme bomo toplo priporočile svojim možem, da gredo 8. t. m. na volišče manifestirat za mogočno Jugoslavijo! Me nočemo, da se z abstinenco 8. novembra skuša oorušiti ono, kar smo L 1917. pomagale graditi, zato porivam naše žene in dekleta, da sodelujejo v smislu kraljevega proglasa, da gredo vsi Vaši možje, bratje in znanci 8. novembra na volišče. Ljubi iana, 3. novembra 1931. Franja Tavčarjeva L r. predsednica Kola jugoslovenskih sester. Občinskim nameščencem dravske banovine Pomen volitev v Narodno skupščino na dan 8. novembra t. 1. vam je znan. Porivamo vas, da se jih gotovo udeležite ter s tem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem vas prosimo, da. vsak v svojem delokroga skuša ovreči vse lažnive vesti, ld se uporabljajo proti volitvam, zlasti opozorite volilce na veliko škodo — abstinence pri volitvah. Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine. V radovljiškem okraja V torek se je vršil številno obiskani volilni shod sreskega kandidata g. Ivana M o-horiča v salonu gostilne Gabrijelčič na Brezjah. Shoda se je udeležilo okrog 150 volilcev iz vseh okoliških vasi. Kandidat Mohorič je poročal o našem političnem in gospodarskem položaju in vzrokih, ki so vodili do izpremembe volilnega reda, da se zasigura v bodoči skupščini mirno in složno gospodarsko delo. Kandidatov namestnik g. Josip Ambrožič je nato očrtal potrebe obrtništva. Shoda se je udeležil tudi domačin dr. J. Bohinjec, ki je v živahnem govoru predočil zborovalcem socialno stran našega gospodarstva na deželi in jih potrdil v prepričanju, da je dolžnost vsakega državljana, da se volitev udeleži. Včeraj se je vršil na Blejski Dobravi v gostilni pri Matjanu volilni shod, katerega se je udeležilo okrog 80 zborovalcev. Shod je otvoril g. Hribar, nakar je upravitelj g. Lahajner pozdravil sreskega kandidata Iv. Mohoriča. Sledila so interesantna poročila sreskega kandidata Ivana Mohoriča in njegovega namestnika Josipa Ambrožiča, dr. Obersnela o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo specialno Dobrave, nakar je g. Miha Cop kot domačin zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom na sigurno udeležbo pri volitvah dne 8. novembra. Skupen nastop kandidatov kamnišWa sreza Kamnik, 5. novembra. Z« včeraj zvečer sta bik v Komendi v Vodetovi gostilni sklicana dva 6hoda od gg. dr. Potokarja in Cererja, pozneje pa se je na povabilo g. Cerer;a zborovanja udeležil tudi tretji kandidat g. prof. doktor Rožič. Zborovalci so bili s tem prav zadovoljni Shod je otvoril in vodil g. Rau= ter, ki je iskreno pozdravi* zborovalce, ki jdh je Mo okrog 150. kar pomeni za Komendo lep uspeh. Prvi je govoril g. dr. Potokar, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da se lahko zborovalcem predstavijo naenkrat vsi trije kandidati Poudarjal je, da čaka izvoljenega poslanca težko delo in da 6« bo moral vedno zavedati odgovornosti. ki jo je prevzel od ljudstva. Orisal je položaj pred in po 6. januarju 1929. in pomen sedanjih volitev. Te volitve so plebiscit za našo državo Jugoslavijo in kdor volilce odvrača od izpolnjevanja te državljanske dolžnosti, greši proti domovini ter se postavlja v vrsto njenih sovražnikov in izdajalcev. Svoj govor ie zaključil z besedami: »Tu smo trije kandidati, nobeden ne agitira zase, pač pa poudarja vsak, da gre sedaj za državo in glas, ki ga boste oddali kateremukoli izmed na®, je glas za državo.« Za njim je povzel besedo g- dr. Rožič, foi je razložil, kako je prišlo do njegove kandidature, ka je naletefa na največje odpore pri nekaterih njegovih bivših somišljenikih od nekdanje SLS. Govornik pa se drži Krekovih besed: Vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, glejte in obdrs žite Jugoslavijo! Vseeno je, kateri izmed treh kandidatov bo izvoljen, na vsak način pa naj volilen oddajo svoje glasove za državo in njeno ureditev. Kot tretji je nastopil g. Cerer, ki je govoril o vzrcfc'h gospodarske krize in ravno tako kakor predgovornrka pozival zboro-vailce k polmoštevilmi volilni udeležbi Krasno uspeli shod vseh treh kandidatov je bK zaključen ob 23. Maribor desni breg Volilni pokret je bil v našem razsežnem okraju izredno živahen. Prekinila ga je za hip le prerana smrt sploSno priljubljenega kandidata Srečka R o b i č a. v katerem so skoro vsi prebivalci našega sreza že videli svojega poslanca. Zavedajoč pa se, da izpolnjujejo njegovo srčno željo, so se vsi, ki jim je na srcu država !n blagor ljudstva, vrnili na delo s podvojeno močjo in sedaj se vrše shodi in sestanki po vseh občinah. Med prvimi je bil velik shod koncem prejšnjega meseca na Pragerskem. nato pa so se vrstili In se Se vrste drugI večji in manj-Si kraji. Povsod se kaže. da zan'nanje za volitve od dneva do dneva narašča in da bo volilna udeležba v nedeljo zelo velika, čeprav nasorotniki mira v državi neprestano begalo volilce z lažnivimi, mnogokrat strupeno protidržavnlmi vestmi Dattss, v petek, dne 6. t. m. se vrši v Narod, čitalnici ob 20. uri VOLILNI SKOD na katerem bosta govorila dva kandidata: dr. Ivo Potokar in dr. Valentin Rožič Vabljeni vsi, brez ozira na stan in prepričanje! Primorcem volilcem! Volitve v narodno skupščino bodo v nedeljo 8. L m. in kličejo tudi naše rojake, ki so morali zapustiti rodno grudo na obalah Jadrana, v kršni Istri, na kamnitem Krasu in v solnčni Goriški, da se javno izjavimo za našo novo domovino. Za nas je odločitev zelo lahka. V Jugoslaviji smo našli odprte bratske roke, katerim moramo biti hvaležni, našli smo narodno in kulturno svobodo, boljšo srečo v gospodarskem in socialnem življenju in postali smo zopet ljudje. Tu smo spoznali, da brez narodne države ni mogoč kulturni in gospodarski napredek, ni osebne svobode in varnosti, ni socialne pravičnosti, ni sreče in zadovoljstva. Zato znamo prav mi najbolje ceniti lastno narodno državo. Svet gleda na nas, prijatelji z nadami in voščilom, sovražniki s strahom in škodoželjnostjo. Naši veliki prijatelji in vsi pristni rodoljubi zahtevajo od nas čim večje udeležbe pri nedeljskih volitvah, naši odkriti sovražniki in vsi prevratni elementi agitirajo s peklensko zlobo za abstinenco. Primorski volilci hočemo aktivno sodelovati pri izvrševanju onega velikega programa, ki ga je nam začrtal naš narodni vladar. Hočeano veliko, srečno, bogato in močno Jugoslavijo, ki bo v svetu spoštovana in strah sovražnikom, ker vemo, da brez lastnega državnega ognjišča ni narodu življenja, ni sreče, ni blagostanja. Ustanovili smo si po krvavih stoletnih bojih svojo narodno državo; sedaj je naša dolžnost, da jo čuvamo, zanjo živimo in zanjo delamo. Pozivamo vse primorske rojake volilce, naj pojdejo do zadnjega moža in kot možje v nedeljo vsi na volišče in da glasujejo za narodno listo, za našo lepo domovino in za našega narodnega kralja. S tem bomo pomagali predvsem samim sebi. Nevolilci pa naj agitirajo od moža do moža in spravijo na volišče vse, kar jugo-slovensko čuti. Kdor ne gre volit, ni vreden prostora pod svobodnim jugosloven-sfkim solncem. 8. novembra m^ra bit! dan sijajne in soglasne manifestacije nas vseh! Društvi »Soča« in »Tabor« v Ljubljani. Razmah volilnega pokreta v ljubljanski okolici Po krasno uspelih shodih na Igu. To-mišlju, Želimljah, Šmarjah, na Grosupljem, v Polhovem gradcu. Logu, Ježici ter posebno nad vse krasnim shodom v Dev. Mariji v Polju, kjer je bilo do 400 volilcev Zbranih, so se vršili ta teden Se sledeči shodi: V Mostah se je zbralo do 150 volilcev, ki so pazno poslušali izvajanja kandidatov ter z burnim pritrjevanjem afirmirali odločno voljo, da pojdejo vsi na volišče. V Zgornji Šiški se je pod predsedstvom zaslužnega župana Zakotnika vršil lepo uspeli shod, kjer sta poleg bivšega oblastnega poslanca Pipana nastopila kandidat g. Ze-bal in Komanov namestnik g. Sancin z velikim uspehom. Soglasna »parola« je bila: Osmega novembra vsi na volišče. V Borovnici je imel shod namestnik kandidata Komana g. Ivo Sancin. Nad 250 volilcev se je zbralo v prostorih odličnega župana Petriča. Na Vrhniki je imel g. Sancin shod, ki se ga je udeležilo do 300 volilcev. Razvila se je lepa in stvarna debata, pri kateri so sodelovali posebno tudi delavski zastopniki. Mi smo pošteni slovenski delavci, so izvajali, smo dobri Jugoslovenl, borimo se za delavske pravice in ker imamo zaupanje v bodoče delo novega parlamenta. bomo šli vsi 8. novembra na volišče. Agilnemu predsedniku volilne odbora Je-lovšku je čestitati k njegovemu organizacijskemu delu. Na Viču je bil impozanten shod, na katerem se je zbralo nad 800 volilcev raznih sloje* in pristašev vseh bivših političnih strank. Na shodu so nastopili vsi kandidati in njihovi namestniki. Le kandidat Šinkovec, ki je bil drugod na apritacijBkem delu, se je opravičil. Kandidat Koman je nastopil z velikim uspehom in sološno pritrjevanje so želi tudi ostali kandidatje in drugi govorniki. Stvarnim in nad vse interesantnim Izvajanjem kandidata prof. Jarca je sledil buren aplavz. Nad vse je čestitati asrllnemu volilnemu odboru, poeeibno predsedniku Mesecu ki je odlično vodil lepo zborovanle, na tako t? rasnem uss>ehu. Glasno pritrjevan ie volilcev nam je porok, da bodo šli 8. novembra vsi na volitve. živeli naSI zavedni volilci! Vs! na delo od moža do moža tu čim večji uspeh! I Delavci! Ako nočete, da bi pošast brezposelnost! zahtevala armado žrtev tudi pri nas, afco hočete, da boste polno zaposleni in da se vam bo omogočilo človeka dostojno življenje, potem pojdite v nedeljo vsi voBt! Manifestacije MisSnjske in šaleške doline za narodno slogo Slovenjgradec, 5. novembra Srečki kandidat g. Josip Rupnik je imel v našem srezu več lepo uspelih zborov. Sestanka v Kavčičevi gostilni v Saleku pri Velenju se je udeležilo nad 40 volilcev, ki so pozorno sledili izvajanjem g. kandidata. Nad vse prisrčen je bil shod v št. Janžu pri Velenju ,kjer so bili udeleženci z govorom g. Rupnika, ki je v prvi vrsti obravnaval malokmetijsko vprašanje, tako zadovoljni, da so prosili za ponoven shod. Potem se je vršil shod>v Mislinju v gostilni pri Pergerjevi žagi, katerega se je v pretežni večini udeležilo tamošnje delavstvo. Na sporedu so bila delavska vprašanja in pomen našega narodnega edin-stva. Na dan vseh svetih je imel g. Rupnik kar tri shode, in sicer v St. Hju pod Turjakom, v št. Florjanu in v Zavodni nad Šoštanjem, Povsod so bili zborovalni prostori prepolni volilcev, ki so pozorno .sledili zanimivemu razlaganju o pomenu manifesta od 6. januarja, o vprašanju malo-kmetijstva, o obrtništvu in drugih aktualnih problemih. Tudi Meža je z obilno udeležbo na shodu pri Komauerju manifestirala za državo. Nadvse uspel shod pa se je vršil v torek zvečer v Slovenjgradcu. Prostori častitljivega Narodnega doma so le malokdaj videli takšno množico. Zastopani so bili volilci vseh slojev, ki so z glasnimi medklici odobravali izvajanja kandidata, ki je razvijal svoj progTam in nam točno začrtal pot, po kateri bo šel v bodoči skupščini za blagor sreza, ako mu bodo volilci omogočili izvolitev. V stvarnem, z domovinsko ljubeznijo prežetem govoru se je spomnil neštetih žrtev, ki smo jih doprinesli za zgradbo naše prelepe Jugoslavije, in je odločno obsojal početje onih, ki z najpodlej-Simi sredstvi delujejo proti volilni udeležbi. Ni poveličeval svoje osebe, ampak je dal vsem na prosto Izbiro, da volijo od kandidatov onega, do katerega imajo za- upanje ,& dolžnost vsakega volilca je, da se na dan 8. novembra odzove klicu našega velikega vladarja. Ni več političnih strank, ki so rahljale naše narodno edinstvo in ki jim je bilo delo za narod deveta briga. Da je nepoboljšljivim strankarjem žal za onimi časi, ko so si s strankarsko politiko polnili žepe na račun državljanov, pač najbolj kaže njihova izdajalska propaganda za abstinenco. Mi vsi, kolikor nas je od sinje Drave pod stenami naše veličastne Urške gore in pod vrhovi zelenega Pohorja tja do starodavnega Šoštanja, bomo pokazali 8. novembra s številno udeležbo pri volitvah, da še bije v nas srce za domačo grudo, za državo in za našega kralja. Dolenjsko volilno gibanje DoL Toplice, 5. novembra V nedeljo je imel sreski kandidat g. Anton Kline več dobro uspelih volilnih shodov. V Dol. Toplicah je takoj po jutranji maši otvoril dobro obiskani shod predsednik občinskega volilnega odbora g. Ivan 2van, ki je zborovalce opozoril na današnji položaj, potem pa dal besedo kandidatu, ki je izčrpno govoril o potrebi volitev, ki bodo pokazale, kdo je za državo in za njeno, nam vsem potrebno ureditev. Obljub, kakor smo jih bili vajeni že slišati od kandidatov v strankarski dobi, ni dajal, pač pa je obljubil, da bo, če ga volilci izvolijo, prihajal vedno med nje ter vse njihove želje in nasvete zastopal na mero-dajnem mestu. Drugi govornik je bil odvetniški kandidat g. dr. Trost, ki je opisal bedni socialni položaj malih kmetov in delavcev. Govoril je tudi domači šolski upravitelj g. Gregorc, ki je tolmačil volilno dolžnost in vzajemnost vseh Jugoslo-venov, ki ljubijo svojo domovino. V imenu zbrovalcev je izrazil zaupanje kandidatu In pozival k volilni udeležbi mizar g. Rom. Istega dne popoldne je bil shod v čr-mošnjicah. katerega se je udeležilo nad 200 volilcev. Prav tako dobro je uspel tudi shod v Poljanah Vsi zborovalci so se zavedali velikega pomena volitev. Največ za- dovoljstva pa sc kazali nad odpravo strankarstva m ostro so obsojali tiste rova rje, ki iz same sebičnosti odvračajo ljudi f>d volitev. Privatni nameščenci! Zveza društev privatnih nameščencev za dravsko banovino je izdala na vse svoje članstvo, ki ga je mnogo tisočev, poziv, v katerem nravi med drugim: TOVARIŠI! Upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubi lani je razpravljal že v svoji redni seji dne 27. septembra t. 1. v Mariboru tudi o sedanjem političnem položaju in soglasno sklenil aktivno udeležbo pri volitvah 8. novembra. Dasi je Zveza društev privatnih nameščencev z vsemi svojimi društvi širom dravske banovine strokovna in nepolitična organizaci ja, vendar nikdar ne pozablja na svojo nacionalno dolžnost, najmanj pa sedaj, ko grre za trajne in najvišje interese naše ljubljene države ter za usodo in bodočnost celotnega jugo-slovenskega naroda. Vsak privatni nameščenec. ki se zaveda resnega položaja, bo z veseljem storil svojo dolžnost in bo pri tem patriotizem delu sodeloval za blaginjo, srečo in napredek naše velike in močne Jueoslavije. Vemo in prepričani smo. da ne bo v naših vrstah nikogar, Id bi kol^bal v malodušnosti, ker smo uverjeni, da se vsakdo zaveda, da bomo samo v složnem in nesebičnem delu ter pravilnem pojmovanju seda-niega položaia nadaljevali intenzivno delo za gospodarstvo ter socialno ln kulturno blagostan je nas vseh. Volitve dne 8. novembra naj torej bodo tudi za privatn^sra nameščenca manifestacije lastne volje za življenje in napredek in bnlišo bodočnost v naši uedi-njeni Jugoslaviji. Kdor ne gre volit, škoduje sebi, svojcem in državi! Tovariši vojni dobrovoljci! Kliče nas na plan notranje prerojena enotna Jugoslavija. Kliče nas na mejdaa vsenarodne sloge, medsebojne bratske ljubezni in vzajemne požrtvovalnosti, iz katerih sta vznikia naša osvoboditev in uedi-njenje, potem ko je bilo žrtvovano na tisoče življenj naših najboljših tovarišev. On, ki je videl v tistih hudih dneh z lastnimi očmi te strašne narodne žrtve, ki j« skupno z nami trpel in bil pripravljen žrtvovati se za svobodo naroda, naš bivši vrhovni komandant Nj. VeL kralj Aleksander L, je moral gledati po Izvršenem narodnem osvobojen ju m uedinjenju skozi dolgih deset let največjo narodovo neslogo, medsebojno sovraštvo in podivjanost, ki so jih netili in širili med narodom bivši strankarski voditelji in njih slepi pri-ganjači, ki bi morali biti narodu kot njegovi voditelji pravi apostoli medsebojnega miru, bratske sloge, ljubezni tn vzajemnega in požrtvovalnega dela za blagor in napredek naroda in države. Da izvrši življenjsko kakor tudi poslednjo željo neštevilnih padlih žrtev in borcev za narodovo osvobojenje in uedinjenje, je bil Nj. VeL kralj Aleksander L kot vrhovni čuvar doseženih narodnih pravic in svobode primoran rešiti 6. januarja 1P29. leta trpeči in že obupajoči narod teh strankarskih diktatorjev in zagrizencev, ki bi sicer, udarjeni od slepe strasti, uničili s svojo borbo za osebne in strankarske koristi ves dosežen uspeh. Z odločnostjo pravega narodovega voditelja je napravil Nj. Vel. kralj Aleksander I. ta svoj zgodovinski korak v pravi nacionalni ljubezni do naroda in države. Kakor apostolski evangelij so odmevale besede kraljevega manifesta v srcu vsega naroda, razširjajoče medsebojni mir, »trpnost, bratsko slogo in ljubezen in vzajemno in požrtvovalno delo za narodno celoto in državo. Dveletni uspehi dela v tem prav-cu so veliki. Da niso še večji, so krivi temu predvsem narodna malodušnost, premajhna domovinska ljubezen in pomanjkanje smisla za skupnost in nacionalno solidarnost. Tovariši vojni dobrovoljci! Naše vrete niso poznale nikjer in nikoli strankarjev, ampak samo brezkompromisne Jugoslove-ne, ker samo v vsenarodni jug »slovenski celoti in slogi je naša moč, je naš napredek in blagostanje, kakor je bil v tem nekdaj naš vojni uspeh. Bodite zato, tovariši, v današnjih 1» dih časih, ki jih preživlja ves svet in z njim vred tudi naša, s krvjo padlih tovarišev zgrajena Jugoslavija, vsak na svojem mestu, pravi apostoli narodne sloge in požrtvovalnega dela! 8. november ne bo dan kakršnihkoli strank .ampak naj bo manifestacija našo narodne zrelosti in viden izraz naše narodne skupnosti in solidarnosti. Tovariši! Bodite med narodom vedno in povsod živi klicarji našega edino pravilnega gesla; Samo sloga Jugoslavijo rešuje! A. Lorger. Usok ie som svoje sreče kovač, kuj železo, dokler je vroče! Dobe se v vseh podružnicah »Jutra« In v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta. Za marsikoga se bo ohladilo, ko bodo naše srečke državne razredne loterije razprodane Buraii ohM 2aJu?a očesa ^ ^ ZW * za obhscance pomaga zanesljivo in brez bblecin ! - «4 :'' •» m Domače vesli • Opozorile gg. pravnikom! Tiskovna z* druga v Ljubljani sporna vsem sodnikom, odvetnikom id notarjem da uide §e pred 30 novembrom »Dodatek k tolmaču karen nkega zakonik « ki ga je aapisal j> prof dr Metod Dolenc Urejen bo pregled-»o '.d bo poudarjal ».lasti načelna vpra Sanja, ki so prišla v novelirani zakonik — Nato Izide pri isti založbi v »Zb.rki zako aov« (50 snopič) »Kazenski »akonik« * druzl. prenarejenl Izdaji, ki je postala -trebna zaradi »Zakona o izpremembah in dopolnitvah v kazenskem zakontku zaso niku o sodnem kazenskem postopku za konn o tisku in zakonu o izvrševanlu kiz tti na prostosti, 1 dne 9 oktobra 1931 &t 121 300. Si N §t 245-LXXV « SlednMč bo ~z Bel okoli božiča nrav tam sistematični pri kaz »Sodneea kazpnskpea nnstonnika kraljevine Jugoslavije« od nrof dr Metoda Dolenca. Naročila snrelema knjlearna Tiskovne zadruse, Liubfana. Selenbnreova ulica 3 odnosno Maribor. Aleksandrova 13 • Slovenec. ameriški književnik. Naš ro Jak Alojzij Adamič, k! ie priznan amerišk' književnik, le nedavno dovršil »vol nov' roman »Laughter ln the .Tunele* (Smeh v džnn*!i) V Vorkn ln Londonu le Isto dobno Izšla zbirka najboliš'h novel. ki fc Javila tudi AdamlCevo novelo »TbP Land of Promlse« (Obljubljena dežela), v kateri onisnje pisatelj traepdijo slovenskega dplavea. ki ne na'de dela v Ameriki ter se prijavi oblastvom kot nrispHenec brez dovoljenja, samo da ga odpravijo v doano vino. • Slovenski novomašnik v Rimu. V Ri mu Je preteklo nedeljo daroval prvo sveto mašo ljubljanski rojak g. Ignacij Lenč>k -ravnin CriV.ebim rermanicum. Novi maši so prisostvovali tudi sorodniki ln prijatplji orlmicljanta Iz Ljubljane • Odobrena inženjeraka praksa. Minister na javna dela le inženJeriu VPku Kille-iu ▼ Ljubljani oodelll dovolienJe. da sme vrši-ti javno nrakso na vBem ozemlju naš? dr lave specialno iz elektrotehnične stroke • Jugoslovenski izseljenci se vračajo 'z Avstralije Kakor poročajo lz Šibenika. sp je te dni povrnila večja skuoina dalmatin skih delavcev, ki so bili zaposleni v A v etraliji. Nekateri so več let delal! v av stralskih rudnikih, domov pa niso prinesli niti beliča, ker so vse svoje prihranke v sadnjem času potrošili zaradi nezaposleno gt: Soglasno pripoveduiejo o hudih prilikah. v katerih živp tamkal naši ljudje. Ziraske snknle. obleke i« vsa draea oblačila za »osno-de ln deco nudi v največji Izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. • Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane te-le koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavč*»-va koča na Vršiču in stara Aljaževa ko^a (neoskrbovana) V Karavankah: Snodnia koča oa Golici (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki). Val-vazorieva koča pod Stolom (stalno odprta ln oskrbovana) V Kamniških planinah: Dom v Kamniški R'strlci. koča na Veliki planin! In Dom na Krvavcu • Planinski vestn'k«. Prejeli smo 11. številko Planinskega vpstnlka. glasila SPD z naslednjo vspbino: Josip Wpster »Z Jezerskega preko Grlntovcev v Kamnik«; Ma-riian Linovšek: »Severna stena Kočne«; Boris Rpžpk' »Vzhodno ostpnje štajerske Ripke in Križa«: Jožef Zazula: »šaljivo-mučnl doživljaji« ter Obzor in društvene vpsti, mpd druarim: Slovensko planinsko društvo v razmerju v neslovanskimi pli-Binsklml društvi, številki je pr!'ožena slika P"PSPdlJa} Konj • Nagrade za pismeno nalogo e materi Ob priliki leto5n,ie proslave Materinskega dneva Je glavni odbor Podmladka Rdečega križa razpisal nagrade za pismene naloge »O materi«. Določena komisija je preglp.ia-la pismene naloge ter nagradila najboljši prispevek, ki ga je poslal učiteljski pripravnik Steva Nedeljkovič iz Sarajeva, z zneskom 500 dinarjev. Dijak 6. razreda gimaazlije v Kranju Ivan Valenčič je za •vol prispevek prejel nagrado 100 Din. » Novi grobovi. V žapužab pri Ljublja-i! je nmrla ga. Marija ž a b j e k roj. šnšter-feič Pnsrreb uarledne posestnice bo Jutri *>b 10 na pokopališče pri Sv Roku v Dravi;ah. — V Domžalah je umrl v 65 letn starosti g. Karel P1 e r i n. mesar, posestnik ln cerkveni ključar Pogreb bo danes ob pol 16. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno s * lje! • Predavanje o dnevu miru. Dne 11. novembra bo v veliki dvorani nove univerze v Beogradu predavala znana javna delavka ravni ca dr Jelica Neškovlč-Vučetičeva o pomenu ln značaju 11. novembra, dneva miru • živkovičl — stara ljubljanska rodbina. Zdaj ko bo v kratkem na tisoče Jugoslo-venov na voliščih izgovarjalo ime našega ministrskega predsednika in nositelja dr iavnega mandata Pera živkoviča, utegne zanimati, da je živela pred 267 leti v Ljubljani rodbina tesra imena, ki se je spačeno beležila: Schfiffkoultz. To so bila Gregor živkovič s soprogo Evo Ana ln otroko na Katarino, rojeno 22 JannarJa 1674 V krsrtni Vremensko uoročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 5. novembra 1931 Številke ta označbo kraja pomenijo! 1 £a» opazovanja 2 stanje barometra, t temperatura 4 relativna vlaga » % 5 ■mer J> brzina vetra 6 -»blačnoet 1—10. 7 »Tata padavin 8 padavine v mm — Temperatura prve Številke pomenijo naJ-rlšlo druge najnižjo Ljubljana: 7. 771.2. 3.0. 88, E2, 1, —, —; Maribor: 7. 7700, —0.2, 94, tiho, megla, —. —; Zagreb: 7. 770.3, 6.8, 87. WNW4, megla, —, —; Beograd: 7, 770.9, 3.4, 92. tiho. 6, —, —; Sarajevo: 7, 773.9, 0.5. 91. tibo. 0, —, —; SkopUe: 7. 775.6. —1.8, tiho. 1, —, —; Kumbor- 7. 770.5. 6.0, 94. tiho. 0. —. —: Split: 7. 771.4. 8.8. 78. NE3. 1, Rab- 7. 770.2. 9.0. 56. N4. 0, —, Temperatura: v Ljubljani 18.6, 2.6. v Mariboru 11.2. —0.4, v Zagrebu 15.8, 4.8, v Beogradu 12.4. 2.8. v Sarajevo 13.2. —0.3, v Sopljn 11.9, —2.9: v Kumboru —. 5.6 v SpKtu 15 3. 7.9. na Rabu —. 8 2. Solnce vzhaja ob 6.43, zahaja ob 16.44; luna vzhaja ob 0.33. zahaja ob 14.4L matici ljubljanske stolne župnije jih je iz taknil pokojni dekan Koblar in objavil med »Ljubljančani 17 stoletja« v IMK 1900, 239. • Na povratku iz Francije okraden. Vid Dragolič iz Banjaluke je bi) letos zaposlen v Franciji, te dni pa se je s tovariši vračal domov Na progi Ljubljana Zagreb Je v brzovtaku malo zadremal To je izkoristil neki tat, ter mu ukradel 1000 Din in 1.800 frankov Ko se je Vid zbudil in opazil tat-ivuo, je nekega svojega tovariša prija?'! policiji Osumljenec je bil takoj aretira-,, a je tatvino odločno tajil, četudi so pri njem našli 4000 dinarjev Dokler se pre skava ne konča in osum'jenec ne dokaže, kako je dobil denar, so ga oridržall v pre 'skovalnem zaporu • Nesreča novosadskega arhitekta. V Novem sadu se je v torek popoldne pr' gradnji neke nove hiše pripetila huda ne sreča Arhitekt Nikola Handler, ki vorii gradbo dotičnega poslopja, je prišel -ia oder, da si ogleda napredovanje dela. V novi gradbi se je nahajal v poznem večeru samo nočni čuvaj, ki se je ponudil, da ?a bo vodil po odru, kar pa je arhitekt »d klonil Nenadoma je čuvaj slišal obupen krik arhitekt je z odra padel na ulico ter se smrtnonevarno poškodoval. Prepeljat so ga takoo v bolnico, vendar je malo upa nja. da bi okreval • Nesrečen padec. Pred dnevi je šel 7-letni Franci, sin posestnika Kotarja iz Ždinje vasi pod Trško goro na domači skedenj po seno za živino. Nesreča pa je hotela, da je fantku na senu spodrsnilo, tako da je padel s skednja na tla, kamor je priletel z glav« na neko ostro reč in dobil hudo rano razen tega pa tudi lažje notranje poškodbe Fantka so morali prenesti v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji • Nesreča pri podiranir drevja Pretekle dni je napravlja! v gozdu drva ^8-letni Obaha Anton iz Brežane nri št Janžu Pri tem se je drevo ki je b'lo že napo! podsekanc nenadoma zrušilo in pokopalo pod seboj starčka Ponesrečenca ki Ima zdrobljeno levo nogo. so spravili v kan-dijsko bolnico. • Smola osijeških vlomilcev. Ko se je Mirko Novak laborant v Oslip-ku, v tor*k zvečer preko Zrinjskega parka vračal do mov, Je opazil, da Je neki mladenič prlš»l iz hiše trgovca Jakoba Gomboša nos°č ročno blagajno, katero je izročil dvema fantoma, ki sta ga čakala v parkn Novaku je bilo takoj Jasno, da gre za tatvino Po zval je fanta, naj pustita blasajno. ker l?o sicer streljal Mladeniča sta res pustila blagajno ter zbežala O dogodku je Novnk takoj obvestil trgovca Gomboša in policijo V blagajni je bilo mnogo zlatnine sre brnine ln drugih dragocenosti Ugotovlo se je, da ničesar ne manjka Za vlomilci Jp bilo uvedeno vsestransko poizvedovanje • Fantovska objestnost. V Srednjem Gr čevju pri št. Petru se je vršila pred dnevi svatba. Po stari fantovski navadi se je podal na to svatbo dn nar Zagorc iz Pake Na vasi pa je naletel na nekega domačega fanta kateremu ni bilo po volji, da je pri4-šel Zagorc kot fant lz sosednje vasi vo glarit. Pozval je Zagorca naj hitro zapusti vas. Ker se pa je ta temu protivil, je dobil močan udarec s • kolom po glavi. Fant je moral v kandijsko bolnico. Iz Ljubljane u— Volilni sestanki se bodo vršili drevi ob 20.: v gostilni pri Oblaka na Tržaški cesti za dvorski okraj, v gostilni pri Zupančiču na Ahacljevi cesti za vodmatski okraj in v gostilni pri Ker-šiču na Celovški cesti za spodnješišenski okraj. Na sestankih bosta poročala kandidat minister dr. Kramer in njegov namestnik Ivan Tavčar, odnosno drugi govorniki Volilci, udeležite se sestankov v čim večjenr. številu! u— Dve vojaški slavi. Dravski vozarski eskadron priredi v nedeljo 8 t m ob 11 v vojašnici kralje Pet.ra I Osvobodite!^ svojo proslavo sv Dimitrija Dopoldne tx služba božja in rezanje Kolača, popoldne pa vojaška zabava. Domačin, konjenižK' kapetan I. klase. g. Dragoljub 1116. vabi na slavo vse prijatelje eskadrona — Dravska stalna vojna bolnica in dravska bolničar-ska četa pa priredita svojo slavo sv Koz me in Damijana v soboto 14. t. m. Služba božja in rezanje kolača bo ob 10. v drav ski stalni vojni bolnici, kjer bo sprejema goste domačin, upravnik bolnice. sanltet;i' polkovnik dr Matej Justin Obrtniki v Ljubljani Danes zvečer ob 18. uri je v restavraciji »Zvezdi« volilni shod vsega zavednega obrtništva. Tovariši. Vaš stanovski ponos zahteva, da se tega shoda polnoštevilno in točno udeležite! Volilni odbor obrtnikov v Ljubljani. u—;.Vs' b|vši mornarji, ki so služili 1 avstrijski ali jugoslov mornarici se vabijo na prijateljski sestanek, ki se bo vršH 6. t m ob 20 uri pri »Novem svetu« Uie-ležite se ga polnoštevilno. ker bomo ustanovili svoj družabni klub Krajevni odbo' Jadranske straže. Llnbljana NOGAVICE damske svilene s svila flor »špico« Din 9.— Din Din 15*— C. AHLIN, Miklošičeva cesta 14, Poljanska e. 5, Celovška c. 56 (nasproti šiS. cerkve) u— Zima nam že maha z gora s svojo ledeno roko. Siromaki se boje letos še bolj njenega obiska nego druga leta, saj mrzli so njih mračni domovi, prazne njihove shrambe Kolo jugoslovanskih sester Je sklenilo na svoji zadnji seji. da hoče »b darovati letos deco že ob Miklavževem kajti mnogo Jih je, k! sta Jih bolezen ln ?o manjkanje že vrgli na bolniško postelj Zavedamo se lzvanredno težkega položaja vseh slojev, a vseeno smo primorane, -»a apeliramo na dobrosrčnost vseh. da nam pomagajo podpirat! najbednejše: gg. trgov cl z blagom, vsak drugI po možnosti; sleherni najmanjdl dar bo hvaležno sprejet, že vnaprej prisrčna hvala! Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. a— Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani javlja, da je pričela takoj po občnem zboru Intenzivno delo Na prvi seji se Je konst.tulral odbor in so se to ločile tudi glavne smernice delovanja formirale poedine sekcije V odbor se je soglasno kooptiral učitelj br Vekoslav Mlekuž. ki je že prisostvoval drugi se^i k! se je vršila 2 t. m ln na kater se Jp sklen.lo pozvati vse nacijonalnokulturae in socialne organizacije, da pristopijo k mestni organizaciji Narodne odbrane ko* kolektivni člani 3 po enim zastoDnikom, k: bo obenem polnopraven član odbora mes oe organizacije Vse osebe, ki žele prist * piti kot člani, dobe prijavnice in vse po trebne Informacije v pisarni organizacije Selenburgova 7-II.. dvor ščn: trakt, v urad neib urah, ki so vsak delavnik razen ob sobotah od 18 io 19 Enako je možno do biti prijavnice In 00'asnila tudi pri **■*--r* -oib odbornikih izven p.sarne u— Pozor Azija! Pozor Avstralija! ZKD nam pokaže v Elitnem kinu Matici zop-»t veliko filmsko noviteto, ki je vzbudila po usem civiliziranem »vetu veliko zanimanje. Film ima že značilen naslov: »Pozor Azija! Pozor Avstralija!« To pa ni samo iz borna reportaža iz najbolj eksotičnih in neznanih ali vsaj malo znanih dežela, nego odkriva pred nami na najbolj zanimiv ia čin problem vzhoda, kakršen je ln kakršen utegne biti v bližnji bodočnosti. More nam biti takoj jasno, v čem je veličina vseh velikih socialnih in političnih pretreslja-jev vzhoia, kaite realistične življenj. sl'ire so v tem filmu tako živo nanizane, da lo-b:mo takoj vtis, da se tam v Jutrovi deželi nekaj vzbuja in nekaj giblje, kar omogoča ustvarlanje točnih slik tistih mnog1 h in oddaljenih življenj. To velikansko filmsko kulturno delo je ustvaril v dolgih treh letih sloviti dr. Colin Ross. V nJem je združil vse momente ln vse prilike, ki delo sitno požive. Ustvari! je svojevrstno filmsko delo brez nepotrebnih fantazij, temveč z golo realnostjo Premiera bo že danes v Elitnem kinu Matici ob 14.15. u— Reaula~ija Malega grabna. Zadnje dni so pričeli zopet z regulačnimi deli Ma-■•-,- t a b p a o^ mo&tu p-oleg Koščeve gostilne ob izlivu Malega grabna v Ljubljanico. Struga bo lepo izravnana, bregova pa bosta dobila lične brežine. kakor so >b Ljubljanici na Krakovskem nasipu S tem bo zlasti ustreženo prebivalcem ob čolnar ski ulici in v tamošnjem okolišu Ponekod bodo napravljene tudi stopnice do vode. kar bo v prvi vrsti služilo gospodinjam ic pericam. u— Razne nesreče. Kovaškega vajenca 18-letnega Antona Petrinčiča je včeraj lo-ooldne brcnil konj s tako silo v trebuh da je fant obležal na mestu nezavesten Odpeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico kjer so ugotovili, da ima. zelo resne jo-škodbe. žena posestnika Helena Mirkova se je včeraj dopoldne pri delu hudo urezala v ievico. Enako nesrečo je imel tudi posest nik Ivan Osolnik iz Sevc pri Drtiji, ki si je močno ranil desnico pri rezanju zeljna-tib glav. V bolnico so dalje včeraj pripeljali posestnika Miho Spruha iz sv. Lenarta pri Cerkljah na Gorenjskem, ki ga je napadel ponoči neki domačin in ga s sekiro nobil na tla. mmm m ce LEVSTIKOVO!!' NA VRTAČI notranjo A MIMMO IKIG-flRCU J-OfTlflUEN ING flRCM D g[RQJNIK Ur u— Dolgi prsti povsod! Polletji je bilo prijavljenih včeraj zopet več tatvin koles in drugih predmetov Kolo znamke Styria je bilo odpeljano predsinočnjim Petru Novaku Izpred čepičeve gostilne Tudi Je bilo ukradeno kolo akademiku Dušanu Cer-netu z dvorišča v Pleteršnikovi ulici 25. Tretje kolo Je bilo ukradeno na škodo >0-sestnikovega sina Valentina Urbanca izpred Ilirševe trgovine v Mostah — Dalje je prijavila posestnica Frančiška Pribilova iz Jeranove ulice 13, da ji je odnesel nekdo 250 Din vreden bakren kotel. a— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral v nedeljo. 8. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) pre mijero »Gašperček prvič v Ljubljani«, bur ko v 5. dejanjih, ki se godi v sedanjosti ia Bledu in v Ljubljani. Začetek točno ob 16 u— Pisarna Osrednjega odbora SPD posluje v novih društvenih prostorih palače Saveza grafičklb radnika, I. nadstropje. Masarykova cesta (poleg hotela Mlkllč) u— Dar za Belo Krajino. V pisarno Rle čega križa v Wolfov.i ulioi Je poslal neime novan trgovec iz Ljubljane 100 Din za Belo Krajino Iskrena hvala plemenitemu brotniku! n— V mestni klavnici ljubljanski s« bo Jutri v soboto ob 15. prodajalo meso na prosti stojnici. u— Preporod. Plesna vaja Jutri zvečer v Trgovskem domu Vodi g. Jenko. Začccek ob pol 20 Novinci bodite točnd. n— Ceneje nego v razprodaji, pri tem oa prvovrstno blago za suknje, plašče, ob leke in vso ostalo manufakturo vam nudi tvrdka NOVAK na Kongresnem trgu št. i* • nasproti nunske cerkvp). 11— Manufakturno blago se še vedno prodaja po zelo nizkih cenah. Olga šlibar Stari trg 21. Iz Celja e— Planinsko predavanje. Drevi ob 20 se bo vršilo v risalnici meščanske šole v Vodnikov ulici zanimivo planinsko prela vanje, kii ga priredi Savinjska podružnica SPD Predaval bo g Cveto Svigelj iz Ljub ljane o temi »S kamero v Julijske Alpe« Predavatelj je znan kot dober fotografski amater in bo dajal eventualna potrebna no jasnUa vsakomur, ki bi kaj želel. Predava teljeva izvajanja bodo spremljale krasna naravne skioptične slike. Reklamni lepak je izobešen v društveni izložbi v Prešernovi ulici. e— Lepo uspel koncert Karla Rupla. V sredo zv se je vršil v mali dvorani Ceij skega doma, ki je bila napol zasedena, kor, cert priznanega tn izredno talentiranega našega mladega vljolinskega vijrtuoza g Karla Rupla, ki ga je spremljal na klavirju g. prof Janko Ravnik iz Ljubljane G. Ru pel je pokazal izvrstno šolo, o spremljova nju g. prof Ravnika pa nI treba posebej govoriti, ker ga že dobro poznamo. Mla.li umetnik g. Rupel obeta postat) eden naj boljših Jugoslovenskib violinistov. Občinstvo je bilo z Izvedbo pestrega programa zelo zadovoljno in je mora! umetnik aa splošno zahtevo in navdušeno odobravanie poslušalcev eno skladbo ponoviti, dve pa iodatl voz 11. razreda. Odhod beograjskega br-zovlaka iz postaje Maribor, gl. kol., je ob 14.28. a— »ženltev« slavnega pisatelja Gogolja, komedijo v 3 dejanjih uprizori Mariborski ljudski oder na odru Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 v soboto ob 20 a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes naprej »Vojvoda Reichsta It« tTn.ion kino samo še danes »Ne verjamem nobeni ženi«. Od četrtka naprej »Bombe n? Mont.e Carin« a— Težka nesreča se je 6koro pripetila včeraj popoldne na Tržaški cesti Težko naložen tovorni avto je podrl na tla 46-letno delavko Kristino Pene in ni manjkalo za las. da ni pri§'a pod kolesa, ki bi jo bile gotovo zdrobile Pri padcu se je le nekoliko potolkla po glavi in so ji rano obvezali na reševalni postaji. Volilni shod v Gaberju Drevf točno ob 18. uri se bo vršil v dvorani Sokol skega doma v Gaberju velik volilni shod, na katerem se bo voBIcem iz Celja-okolice predstavil sreski kandidat g. Ivan P r e-koršek. Volilci, pridite na shod polnoštevilno! po Din ANT. KRISPER MESTNI TRG Moške nogavice 4, S. 6*s« e— Sokolsko društvo obvešča svoje članstvo, da bo telovadnica v mestni narodni šoli v soboto in nedeljo zaprta, ker je določena za volilni lokal. e— »S fotografsko kamero v Julijske Alpe« Je naslov skioptičnemu predavanja, ki ga priredi fotoamater g. Cveto švlgelj Iz Ljubljane pod okriljem savinjske podružnice SPD v petek 6. t m. ob 20. v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici (ljudska univerza). Fotoamaterji, planinci, smučarji in ljubitelji lepih slik, pose-tite predavanje, ki ga spremlja 90 krasnih slik. e— Nova celjska senzacija. Predvčerajšnjim je prispelo v Celje znano podjetje »Smrtni vozači« in postavilo svojo predva-jalnioo na sredini prostornega Dečkovega trga. Včeraj popoldne so se pričele prve predstave, ki zahtevajo od gledalcev precejšnjo porcijo močnih živcev. Kaj enakega v Celju še nismo videli in vlada med občinstvom za (v pravem pomenu besede) vratolomne produkcije veliko zanimanje. Predstave se vrše od 15. dalje vsake pol ure. e— Kupite takoj nove srečke, ker bo žrebanje že 19. L m. Ne odlašajte, ker je srečk polovico manj, kakor doslej! e— Mestni kine bo predvajal drevi ob pol 21. premijero zvočne filmske operete »V službi carja« z Otonom Gebfihrom in Renato Mflllerjevo v glavnih vlogah. e— Karambol avtomobil ista in kolesarja. Včeraj dopoldne okrog 10. je privozll po Prešernovi ulici v smeri proti Ljubljanski cesti neki avtomohilist precej naglo, vendar pa je po izjavah očividcev dajal prei-pisane signale s hupo. V trenutku, ko je dosegel Samostansko ulleo, se je pripeljal nasproti z veliko naglico na kolesu pomoč-* nlk trgovca g. Meštrova. Karambol Je bil neizbežen Kolo je treščilo v avtomobil s tako silo, da se Je popolnoma razbilo. Pa-santom Je ob prizoru skoro zledenela Kri v žilah Izredno srečnemu naključju je tr? ha pripisati, da Je ostal kolesar brez vsakih večjih poškodb Oba vozača sta se poznaJe pogodila glede odškodnine. I? Maribora ar- Praktični izpiti učiteljic. Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru so se vršili od 6. oktobra do 5- t. m. pod vodstvom direktorja S Kadunca praktični iz- Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana. TRIKO Din 13— ROKA VICE moške usnj podložene Din 65.-jelenova koža Din 98- CIR AHLIN, Miklošičeva c. 14, Poljanska c. 5, Celovška c. 56 (nasproti 818 cerkve). piit učiteljic. Izpit ®<> napravile učiteljice: Jožica Praznik, Danijela Sprager, Ana Zupan, Ivanka Kranjec-Bizjak, S. Frančiška-Potočnik, Ana Šaupah, Evgenija Bizjak, Jožica Duh, Ana Toreili, Gita Jamšek, Lidvina Mrovlje-Euletz, Marija Ruter Lucija Bajec, Jožica Starec, Roza Perčič, Magdalena Kramer, Marija NaohtigaJll Ana Beranič. Kristina Kline, Božena Muc. J usta Pipan-Starc, Friderika Kletbofer. Zora Macarol. Jožica Reven. Mariia Plav-šak. Angela Sekirmt<*Stopar. Marij« Mla-ker. Alojzija Verdek Nada Bohič. Josipi na Kavčič Frančiška Ferončak-Aleš m F ranica VolČ^fc a— Poziv vtem bratom! Danes ob 20 -strogo obvezen društveni sestanek: Narod ni dom. mala dvorana. — Odbor Sokol« Matice a— Sodnikom, ki potujejo v Beograd Vse gg sodnike, ki potuieio v ponedeli*l< 9 t .m v Beograd v volilnih zadevah ob veščamo. d« ie z>a niihovo potovanie dala uprava železnic na razpolago en PuLmanov Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Samo še danes! BOŽANSKA GRETA GARBO Diule orhideje Ob 4., pol 8. In 9. zvečer a— Nezgode in nesreče. Posestnik J. Serbinek se je včeraj peljal e kolesom v Maribor Ker pa se je prenaglo hotel izogniti tovornega avtomobila, je tako nesrečno padel, da ®i je izpahnil levo roko. — 56 letno Marijo Kerbermanovo iz Maribora je včeraj zadela kap. — Ko je peljal včeraj popoldne v Jelenčah ob Pesnici stanujoči oskrbnik Karol Ferk voz pese z< njive ( domov, se je med potjo voz prevrnil in padel na oskrbnika ter mu zlomil desno nogo nad kolenom. Vsi so v bolnišnici. — 26 letnega delavca Ivana Nemeša je iime4 tako hud epileptičen napad, da je ležal cele ure nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnioo kjer je prišel k zavesti. — Ključavničarju Rudolfu Faležu ie stroj zmečkal prete na levi roki. posestniškemu snnu Aleksandru Anderletu pa je zmečkalo tri pr* ste pri delu na desni roki. Obema ponesrečencema so nudili pomoč na reševalnem oddelku Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ul. 2, Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah. a— Policijska kronika. Ne m-ine nobe-ia noč, da bi policija ne imela posla s pijanci in razgrajači. Posebno se je med njimi likoval neki Rudolf M., ki je kakor pob'is-nel kričal po ulicah. — Hlapec Albert Har rinski se ga je tako natreskal, da je na ro-zu zaspal Niega Ln konje so spravili v gostilno pri Zlatem levu. — Letošnji vinsic; mošt ima res silno moč. Ljudje po njem zdivjajo in drugi dan obžalujejo s težko glavo svoje vragolije. Tako se je hotel tudi neki R MIkš pošaliti p.ijan s kostanjarjero na Glavnem trgu. Grozil mu je, da ga bo zanesel v Dravo. Kostanjar je moral poklicati stražnika, ki je vzel seboj Mikša. —■ Avstrijski upokojenec HenTik Hirschmao. pa trdi, da mu je nekdo ukradel iz žepa 300 dinarlev, ko je poskušal mošt pri Zlat*.m konjičku. — Hlapcu Antonu Podgorniku 'e odnesel tat novo zimsko suknjo, vredno 700 dinarjev Sumi nekesa svoiesa znanca. a— Sirov napad. V Zimici pri Hočah so obrezovali pri nekem kmetu repo. Že nekaj časa so imeli vaški fantje jezo n Pet« kovega Petra. Ko se je Peter vračal domov. so ga naskočili Franc Trdinek in njegovi pajdaši in g>a obdelali ta.ko z noži, da je obležal na mestu nezavesten. Prizade.iaK so mu tri hude rane na glavi in nevarno rano na prsih. Z reševalnim avtom eo g« pripeljali v bolnišnico. Iz Škofje Loke Š1— Volilni sestanek bo danes ob 19. v Gabrku in ob 20. v gostilni pri Dolinarju v Poljanski dolini. Volilci. udeležite se sestankov v polnem številu! šl— Shod pri Dolinarju v zminški občini bo danes ob 18. uri. Volilci, pridite! šl— Važno opozorilo! Iz lahkomiselnosti ali pa morda nalašč rujejo ljudje iz tal kolce, ki jih nameščajo graditelji avtomobilske ceste na " _ Kolci, ki značijo kilometrino ali pa obeležujejo rob projektirane terase, naj se puste popolnoma v miru. Neupoštevanje opozorila se kaznuje z globoko do 2000 Din. če pa se krivec ne Izsledi, nosi stroške za obnovo občina. šl— Aprovizacijski odbor pri mestni občini škofjeloški, ki ima namen ublažiti trpljenje bednega ljudstva, dajati državnim oblastvom svoje mišlienje o merah za uspešno izvrševanje odredb zakona za pobijanje draginje poizvedovati, ali so prodajne cene primerne, podpirati upravna oblastva pri izsledovaniu krivičnih dobičkov. je konstituiran naslednie: zastonnika trsrovcpv Ravnik Anton in Dpisinerer Josip; za uradništvo Jakob Koselj in Ankele France: za obrtništvo Janko Hafner in Bozovičar Pavel: zastorvnika delavstva Mirko Badfura in Henrik Rpvk in za upokojence Brus Tvan. V škofjeloškem okoli-Su erlede navilania cen ni oritožb le pri nl-Mltvi w oe TTiOrda Avl O lfoi (^rtcoCi šl— Tečai za luženie zakHnFen. Zadruga rokodelskih m sorodnih ob rtov ie nr » redila ta teden tridnevni tečai za luženje. ki «e ie vršil v moderno >«rem1jei»' "Mavnici miVardVecra moi«tr.fi .Toneta Jam-n'V» v kanivfTicilcvn ju. je vodil strokovni učiteli g Ado'f D-^ak 7* ▼<» av+ot<»r>cf,-0 varen i® ki bo nri ^<*'mei- "•'"•rfn rfl TTn i i 8 O 'icforinvitvi "•♦•»tnp nf^l,'«'«? m twt«+«VP V T inhlfani. p«->Vret obrtnikov je vsega priznanja vreden. DOLŽNOST VSEH SOKOLOV JE, DA SE POLNOŠTEVILNO UDELEŽE VOLITEV V NEDELJO IN V POLNI MERI IZVRŠE SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST! DOMOVINI — ZDRAVO! Š1— Potreba elektrifikacije kolodvorske ceste. Nobena cesta v škofjeloškem okraju ni tako močno frekventirana kakor Kolodvorska, ki veže mesto s kolodvorom. Kljub visokemu prometu je vendarle cesta brez prave električne razsvetljave, ki bi bila na tej progi nad vse potrebna. Podnevi se ta nedostatek ne občuti, hudo pa je ponoči in še posebno ob deževnem ali viharnem vremenu. Splošna želja mešča« nov in tudi okoličanov qe. da se Kolodvorska cesta vsaj za silo razsvetli. Iz Kamnika ka— Drevi vsj na shod v Čitalnico. Govorita kandidata gg. dr. Ivo Potckar in dr. Valentin Rožič. Začetek ob 20. uri. Udeležba je dolžnost vseh meščanov, brez razlike stanu in prepričanja! Iz Zagorja z—■ Volilno gibanje je v zagorski kotlini v polnem razmahu. Opažati je posebno v rudarskem sloju stvarno presojanje vei^e važnosti volilne udeležbe. ireski kancn-ia* prirejajo shode, ki so p -uv dobro cb ska-ni. Vedno več j s. spozn-mja, da gre / jedru za plebhciin-i g'asnv.i:.je v pruog ri-rodni državi. Pro-Maiuje mnenje, da igrajo abstinent ni elementi hazardno igro, da stavijo vse na eno kocko in da morajo to igro zgubiti. Vsi. ki jim je v srcih moč..a domovina, bodo šli 8. novembra na volišče. Za Toplice je volilni lokal na županstvu (predsednk g. Pelko Matija), Zagorje pa^ voli v zagorski šoli (predsednik g. Koš-merl Vinko). Predstava »Trije vaški svetniki« je preložena na naslednjo nedeljo ob 20. v Sokolskem dcmu. z— Živinski sejem je bil izvrstno založen. Prignali so 361 glav, med temi 230 volov. Kupčija 6e je >>a slabo razvila: mesarji 60 zahtevali prvovrstno blago, a nu- dili povprečno za en kilogram žive teže 4 Din. C>6tali sejemski predmeti so šli dobro v denar. Iz Ptuja j— Zadnji volijni shodi bodo danes v Ro-goznici v Bračičevi gostilni ob 19. in na Haj'dinl v Antoličevi gostilni ob 18., in3 7. t. m. pa bo shod v Zlatoličju v šolarjev.: gostilni ob 8. zjutraj, v Majšperku v to varni strojil ob 14., zvečer ob pol 19. pa bo shod v Zupančičevi gostilni za vse pri dohitne sloje. Na shodih bo poročal sreski kandidat g. Lovro Petovar. j— Obrtna pekovska zadruga je povišane cene kruhu preklicala, tako da osta hejo stare cene v veljavi. j— Napad z mesarskim nožem. Sodišča je bil ovade.n neki Sekul Janez, viničar v Orešju, ker je nedavno brez povoda napadel Kaisersbergerja Franca iz Krčevine in ga z mesarskim nožem sunil v levo nogo nad kolenom, tako da je Kaisersberger moral skati zdravniške pomoči v bolnici. Sekul dejanje priznava. 5— Zaradj žaljenja Nj. Vel. kralja in dr žavnega uslužbenca v službi je bil ovaden Friderik Trsten;ak iz Studencev pri Mariboru, ki pa se izgovarja na pijanost, in tr di. da nič ne ve, kaj je govoril v pija.nosu. j— Zaradi lahke telesne poškodbe sta oe zagovarjala pred sodnikom Zajšek Martin, delavec iz Hudoš, In Hentakova Ana, želez ničarjeva hči iz Hudoš. Dne 17. avgusta letos je Zajšek Martin v prepiru z nožem zagrozil Hentakovi Ani, poleg tega jo je še udaril z roko po glavi in rokah, da je dobila lahke telesne poškodbe. Hentakova pa je zamahnila proti Zajšku s srpom in s tem zagrešila prestopek zoper osebno prostost, življenje in telo. Zajšek Martin je kot star pretepač prejel en mesec, Hen takova pa 10 dni zapora Prvovrstna nogometna revija v Ljubljani V prijateljskem srečanju bosta v nedeljo moštvi Ilirije in Primorja, izpopolnjeni z novimi izvrstnimi močmi, pokazali prijateljem nogometa svoje najboljše znanje V nedeljo 8. t_ m. se bo odigrala prijateljska tekma med najjačjima kluboma Slovenije — Ilirijo in Primorjem. Odveč bi bilo podčrtavati privlačnost in pomen takih srečanj, ki morejo, prirejene ravno v prijateljskem stilu, nuditi športnemu občinstvu ne le prvorazreden, temveč tudi najboljši šport pri nas. Po ponovnih razpravah o vzrokih slabe forme naših vodilnih moštev v domačih in beograjskih časopisih moramo le pozdraviti srečno idejo prirediteljev, da baš sedaj nudijo prijateljem nogometa priliko, da se na lastne oči prepričajo o stanju in zmožnostih dveh najboljših moštev Slovenije v prijateljskem srečanju, ki so med njima tolikanj redka. In ravno zaradi tega, ker ni v tem primeru onega značilnega boja za točke, imata nasprotnica priliko, da v lepi, fair igri pokažeta vso svojo sposobnost, tehnično in taktično povezano v nebroj Službene objave LNP (Iz seje p. o. dne 4. novembra 1931.) Navzoči gg.: Stanko, Šetina, Novak, Ac-cetto, Berdajs, Grošelj. V nedeljo 8. t. m. se določijo prvenstvene tekme. Ljubljana. Igrišče Ilirije popoldne ob 14. Svoboda II. : Hermes. Dovoli se prijateljska tekma Ilirija : Primorje na igrišču Ilirije. Službujoči odbornik gospod Grošelj. Igrišče Primorja ob 14. Korotan : Sparta, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. kar pa morata objaviti v soboto s časopisno notico. Službujoči odbornik g. Zupane. Poziva se MO. Celje, da pošlje vse obračune od časa svojega obstoja do 20. t. m. Verificirajo se s pravom nastopa dne 7. novemhra za SK Celje Veble Josip, s pravom nastopa 14. novembra: za Slovan, Lj. Jenko Albin, Ribič Emil. za ISSK Maribor Prevolnik Jože, Peče Ivan, Gajšek Emil. S pravom nastopa 14. novembra t. 1. za medmrodne, 4. februarja 1932 za prijatelj« ske in 4. maja 1932 za prvenstvene te.kme se verificira za ISSK Maribor Kokot Josip, za SK Domžale Jesenko Bogdan. Popravlja se verifikacija igralca Jankoviča Vinka (Svoboda. Maribor) tako. da ima pravo takoišnjega na«topa Igralci, ki prestopajo iz Muha v drugi klub, se morajo odjaviti S2mi pri starem klubu, ki potrdi odjavo v legitimaciji. Novi klub. ki prijavlja igralca brez tozadevne odjavnice. mora predložiti dokaz, da se fe igralec pravilno odiavil pri matičnem klubu, a odjavnice ni dobil. Določijo se termini odgodenih prvenstvenih tekem. Maribor: 8. novembra Ra-pid : Svoboda, Ljubljana: 15. novembra Jadran : Ilirija II. in Svoboda TI. : Slovan, 22. novembra. Primorje II, : Hermes. Službujoči odborniki se opozarjajo, da morajo v poročilu vedno navesti vzrok izključitve igralcev pri tekmah. Tajnik II. Službeno iz Odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se k tekmam 8. t. m. v LJubljani: Ilirija : Primorje g. Ocha (nrijfteljska). Svoboda II : Hermes g. Vi-dic. Sparta : Korotan g. Pevalek. Klubi so dolžni javiti igrišče in čas pričetka tekem, kar naj blagovolijo delegirani g«, sodnild upoštevati. ASK Primorje ("nogometna sekciia). Danes strogo obvezen trening za nogometaše: ,Tanč;gaj. Uršič. Jug I in TI, Sveti« I in II. Hasl. ZemT;ak, Siamič, Sočan. Pl-šek II. Peterlin Fr. Za imenovane bo zvečer tudi sestanek. Zbirališče ob 20. pred glavno pošto. SK Svoboda. Danes ob 19. obvezen sestanek vseh igralcev v klubskem lokalu v Del. zbornici. užitka polnih momentov, ki so najboljša propaganda za prospeh nogometnega športa — in za blagajno seveda še posebej. Zato se nadejamo, da bomo v bodoče videli naše prvovrstne igralce obeh vodilnih moštev na delu z vsem onim trudom in lepo igro, ki ne bo dajala povoda razburjanja vročekrvnim, vse prijatelje nogometnega športa pa podkrepila v veri, da bo naš nogomet igral prihodnje leto v državnem prvenstvu vse drugačno vlogo, kakor nam io črnogledi prorokujejo. Moštvi bosta nastopili v svoji najboljši postavi, z novimi igralci, ki doslej še niso imeli pravice nastopa. Zato smo uverjeni, da bomo v nedeljo ob 14.45 na ilirijanskem igrišču prisostvovali res prvovrstni reviji naših najboljših nogometašev. Športniki, v nedeljo dopoldne vsi na volišče, popoldne na tekmo! TSK Slovan. Drevi članski sestanek vseh nogometašev ob 20. pri Sokolu (lovska soba). Opozarjam igralce rezerve, naj pridejo zaradi nedeljske tekme sigurno. SK Jadran. Danes važen sestanek celokupnega članstva Posebno se pozivajo igralci rezerve zaradi skorajšnjih tekem Vsi in točno ob 20. pri Soikliču. — Tajnik. NSK Sparta. Danes ob 20. bo sestanek v Delavski zbornici. Pozivajo se vsi člani, da se sestanka zaradi prvenstvene tekme s SK Korotan o m sigurno udeleže. Smučarji! Zimskosportni odsek SPD Maribor-Ruše vabi vse one smučarje, ki So niso organizirani pri kakem smuškem odseku ali klubu, da pristopijo v odsek, k! se bo potrudi' nuditi svojim članom vse ugodnosti. Odsek bo priredil o božičnih počita i ca h na Pohorju tri smučke tečaje, predavanja im več krmarskih voženj. V imenu Barbare Gouldove Ljubljana, 5. novembra. Vabilu velike s več en Lee ženske lepote Barbare Gouldove so se odzvalle naše dame v tako velikem številu, da je bila prijetna dvorana Delavske zbornice danes proti večeru zasedena prav do zadnjega kotička. G. Gregorič je s spretno roko spremenil dvorano v pravcati čajni sailon. Okusno opremljene mjz^ce je zasedla elita našiih dam, radio-orkester pa je z izbrano glasbo dočaral intimno razpoloženje. Ko se je pojavila na krasno opremljenem odru elegantna pojava Mme. Beyerle-jeve, je zavladala v dvorani popolna tišina. O — razumljivo: glasniki lepote naj« de jo pač vedno zelo, zelo pazljiva ušesca! Mme. Beverle, evropska direktrisa Barbare Gouldove, je pozdravila navzoče dame v blagozvočn, francoščini, nadaljevala pa je v nemščini, hvaleč lepoto naših krajev. Izjavila je. da ni pričakovala tako ogromnega odziva. V kratkem govoru je očrtala pomen kozmetike. razložila je načine negovanja in prednosti metode Barbare Gouldove. Povedala je, da je dolžnost vsake ženske, da posveti negi svoje kože zjutraj in zvečer vsaj po deset minut, kar naj si moški dobro zapcm.n'imo. (Prvi sem si zapomni! to stvar jaz, ki sem sedtfl 6am samcat med bohotnim ženskim cvetov jem!) Nato je povabila Mme. Beverle s pravo pariško gracioznostjo navzoče dame na malo zakusko v imenu 6voje nenavzoče šefinje. Oh zvokih radio-orkestra so naše dame okušale izvrstni prigrizek, ki ga je pripravila gdč. Kmeticeva, srebale čaj in hvalile slaščice, ki jih je napekla slaščičarna Petriček. Mi poročevalci smo izrabili ta odmor ;n pritožni g. Gregorič na6 je predstavil Mme. Beyerlejevi. Elegantna, duhovita dama n« je sprejela uprav prijateljski. Njena opazka, da nam rada odgovori na katerokoli vpraša* nje, nas je spravila malo v zadrego. Pa nam je ona pomagala. S prirojeno ležernostjo nam je pojasnila, da se dandanes žena sploh več ne postara. Tudi to da naj si zapomnimo! Povedala je, da je bila začudena nad uspehom 6vojega predavanja v Zagrebu, ni namreč nislila, da so naše ženske tako napredne. Interes Ljubljančank pa jo je uprav očaral. Na moje vprašanje, da li je metoda Barbare Gouldove morda navezana na prastare kozmetične metode starih Egipčank in Grkimj, je odgovorila pritrjevalno, češ, da so bili najstarejši načini negovanja pravilni, najmodernejši čas jih je le izpopolnil in prive-dol do popoln06ti. Mme. Beverle odklanja vodo in milo, priporoča pa obrazne medi« oinske vode in kreme za čiščenje, nasičenje in očuvanje kože. Povedala je, da je koži koristna le živalska mast v kremah, ki jo koža upija, ne pa rastlinska. Odklanja vode na alkoholni bazi (parfumirane) itd. Prijazno smo 6e poslovili. Nato je Mme. Beyerle demonstrirala svojo čudovito umetnost na živem modelu: našo simpatično mlado igralko Mašo Slavčevo je v desetih minutah izpremeni-la v pravo moderno Venero z bulvarja des' Italiens. Mi moški se zdaj lahko veselimo bodočih uspehov prepričevalnih besed šarmant-ne Francozinje — sicer pa: od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele. GOSPODARSTVO — 114 insobenc r oktobru. Društvo indu-striirev in veletrgovcev v Ljubljani je v oktobru registriralo v vsej državi 49 kon-kurzov (v septembru 43, v avgustu 33) in 65 poravnalnih postopanj (v septembru 56, v avgustu 44). V?pga je bilo torej v ok ^trn 114 insolvenc nasproti 99 v septembru in 77 t avgustu: lanj v oktobru je bilo le 52 insolvenc. tako da se je letos število več kakor podvojilo. Naiveč insolvenc je bilo oktobra v savski banovini (31), v dunavski (27), v drinski (15) in v dravski (11). = Naš industrijski izvoz. Navzlic poostritvi svetovne gospodarske krize je letos nekaterim našim panogam industrijske produkcije uspelo dvigniti svoj izvoz. Tako zaznamuje statistika zunanje trgovine za prvih 9 mesecev tekočega leta, da smo v tem razdobju izvozili 192 vagonov ferosilicija (lani v istenr razdobju 145 vagonov) v vrednosti 10 milijonov Din Člani 8.6). Izvoz cementa se je po količini dvignil od 32.505 vagonov na 33.421 vagonov, po vredonsti pa je seveda za malenkost nazadoval od 1191 na 114.7. Letos smo izvozili tudi 90 vagonov posode iz železne pločevine (Celie) v vrednosti 3.5 milijona Din, dočim je bil lani ta izvoz minimalen in ie znašal le 0.1 milijona Din. Navzlic poslabšanju izvoznih možnost; se naš izvoz ekstraktov za strojenje letos ni v znatnejši meri zmanjšal in je znašal 880 vagonov (lani 1039) v vrednosti 39.1 milijona Din (50.6). Nefasoniranega železa smo letos izvozi)!; 59 vagonov (lani 65) v vrednosti 2.9 mili«. Din (lani 3.5). Zaradi krize v svetovni industrijski produkriji je pri nas najbolj trpel izvoz kovin in kemijskih proizvodov. Tzvoz bakra se ie po količin; zmanjšal sicer le od 1836 na 1691 vagonov, po vrednosti r»a je zaradi nizkih cen padel od 384 na 227 milijonov Din. Zmanjšal se je tudi izvoz svinca od 578 na 439 vagonov, odnosno od 34.7 na 20.2 milijona Din. Zaradi splošne agrarne krize je nazadoval predvsem izvoz aonenega dušika od 930 na 592 vagonov, odnosno od 15.8 na 9.6 milijona Din. Izvoz kalcijevega karbida pa se je skoro obdržal na lanski višini in se je zmanjšal le od 840 na 825 vagonov, odnosno od 17.1 na 15.6 mi®iona Din. Končno je omeniti še izvoz sode (amonijakove in kavstične), ki je po količini nazadoval od 1531 na 1493 vagonov, po vrednosti pa se je celo dvignil od 28.8 na 36.1 milijona Din. = Vnovfenje prvega kupona 7-odsfotnega mednarodnega stabilizaeijskega posojila. Dne 1. decembra L 1. dospe v plačilo I. kupon mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije od 1. 1931. Od tega dne bo Državna hipotekama banka vnovčevala te kupone tako v centrali v Beogradu, kakor tudi v vseh svojih podružnicah. Imetniki obveznic stabilizacijskega posojila pa lahko pri Državni hipotekami banki vnovčijo Svoje kupone tudi pred tem rokorn, seveda po odbitku obresti za vse dni do zapadlosti. rr Naš izvoz vina. Iz pravkar objavljene statistike našega izvoza za prva tri letošnja četrtletja je razvidno, da smo do konca septembra izvozili 1154 vagonov vina nasproti 539 vagonom v istem razdobju preteklega leta. Po količini se je torej letos naš izvoz vina podvojiL V manjši meri je seveda, zaradi nazadovanja cen, narasla vrednost izvoženega vina, ki je letos znašala 38.4 milijona Din nasproti 20.8 milijona Din v prvih treh četrtletjih lanskega leta. — Zboljšanje naše trgovinske bilance s Češkoslovaško. Naša trgovinska bilanca & Češkoslovaško, ki je bila prejšnja leta vedno hudo pasivna, se ie letos po uveljavlje-nju tarifne pogodbe bistveno zboljšala. Po podatkih za prvih 9 mesecev t L smo v Češkoslovaško izvozili za 533 milijonov Din nasproti 355 milijonom v istem razdobju lanskega leta; uvozili pa smo za 670 milijonov nasproti 935 milijonom lani. Naša trgovinska bilanca, ki je bila lani pasivna za 580 milijonov Din je letos pasivna le še m 137 milijonov. = Pred zopetnim ukinjenjem uvozne r»rt-ne na makovo seme. V zvezi s svoječasntm povišanjem uvozne carine na oljno semenje, ki je povzročilo podražitev sirovin za naše tvornice namiznega olja, sta se ob koncu preteklega meseca vršili v trgovinskem ministrstvu v Beogradu dve konferenci, na katerih so bilj zastopani predstavniki tvornlc, delavstva in trgovcev z makovim semenom iz Južne Srbije. Konferenca je po daljšem razpravljajnju sklenila, da se izvrši odkup vsega razpoložljivega makovega semena v Južni Srbiji na podlagi uvozne paritete turškega makovega semena fco. Veles. Ker se interesenti niso mosli zediniti. kakšna je ta pariteta, je bilo določeno, da trgovinsko ministrstvo ugotovi to pariteto na podlagi zanesljivih podatkov. Ministrstvo je sedaj ugotovilo, da znaša mimiimalna cena makovega semena na podlagi uvozne paritete za turško makovo seme. fco Veles 380 Din in za 100 kilogramov. Ministrstvo priporoča, da tvor-ničarji namiznega olja na eni strani in pro-ducenti ter trgovci z makovim semenom na drugi strani sprejmejo to ceno kot bazo za odkup vseli zalog. Likvidacija teh zalog bo potem omogočala nkinjenie uvozne carine. = Slaba ruska žitna ieliua. Vesti, da ie ruski pridelek žita letos navzlic povečanju površine manjši, nego je bil lami in da bo tudi izvoz zaostal za lanskim izvozom, se potrjujejo. Iz Moskve poročajo, da ie predsednik sveta narodnih komisarjev Molotov na konferenc; kmetijskih strokovnjakov izjavil, da je zaradi suše izgubi ieuib več sto milijonov pudov letošnjega žitnega pridelka. Z ozimnim žitom posejana površina se je letos povečala in brer dvoma bo prihodnio spomlad skupna z žitom posejana površina več-la. nego ie bila v zadnjem letu. Žitni pridelek ie letos sicer skoro dosegel lastni pridelek. vendar se bo povečala domača potroS-nia. Zato je računati s tem, da bo ruski izvoz žita maniši. kakor je bil v 1. 1930. = Kritje avstrijskega šilinpa. Kakor znano, drž? avstrijska Narodna banka z vsemi razpoložljivimi sredstvi vrednost šilinga na približni zlati pariteti. Avstrijska vlada je uvedla silno strogo devizno naredbo. ki določa tudi obvezno prijavo vseh starih do-broimetij in naložb v inozemstvu. Kakor poročajo z Dunaja, bo vlada devizne predpise še poostrila. Avstrijska Narodna banka daj« gospodarstvu na razpolago le majhen del zahtevanih deviz in je dodelitev znašala zadnji leden le okrog 5°'». Devize se dodeljujejo uvoznikom na podlagi podrobne proučitve dejanske potrebe uvoza dotičnega blaga. Te omejitve v dodeljevanju deviz vplivajo silno neugodno na možnost izvoza v Avstrijo. Z Dunaja poročajo, da bo Narodna banka sicer povečala odstotek dodelitve deviz, vendar bo oddajala devize le trikrat na teden (v ponedeljek, sredo in petek), dočim je doslej oddajala devize vse dni, razen sobote. Avstrijska Narodna banka izkazuje po najnovejšem stanju ponovno povečanje eskompt-nega portfelja za 33 na 767 milijonov šilingov in povečanje obtoka za 121 na 1134 milijonov šilingov. Kritje je nekoliko nazadovalo in znaša v zlatu in devizah (če ga izračunamo na isti način, kakor je predpisan pri naši Narodni banki) 24.6%. dočim znaša kritje dinarja v zlatu in devizah po zadnjem izkazu 37.7 "V — Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenila dolžnica, tvrd. P. Landstatter & sinovi, tovarna klobukov v Domžalah, s svojim! upniki za 40 odst. kvoto terjatev, plačljivo v 6 mesecih pod garancijo Kred t-nega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. — Nadalje je potrjena prisilna poravnava, ki jo je sklenil prežadolženec Rudolf Smolej, trgovec v Mariboru, Ruška cesta 2, s svojimi upniki za 20 odst. kvoto terjatev, plačljivo v treh mesečnih ob rokih. — Konknrz ie razglašen o imovini preza-dolženke Ivanke Dolničarjeve, najemnice restavracije »Union« v Mariboru (upravnik mase dr. Jos. Leskovar, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrož. sod. v Mariboru 12. nov. ob pol 12, oglasitveni rok do 12. dec., ugotovitven; narok 21. dec.). — Nadalje ie razglašen konkurz o imovini Jan-kota Pezderška, trgovca z usnjem v Roga ški Slatini, po pravomočni ustavitvi poravnalnega pcetopanja (upravnik mase dr. Janko Leskovšek. odv. v Rogatcu; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Rogatcu 12, nov. ob 9„ oglasitveni rok do 30. nov., ugotovitveni narok 15. dec. — Poravnavlno postopanje je uvedeno o imovini Franca Presterla, posestnika in pekovskega mojstra na Jesenicah (poriv-nalni upravnik dr. Aleš St.anov.ič, odv. ia Jesenicah; narok za sklenanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranjski gori 12. decembra ob 10., oglasitveni rok do 7. decembra). Borze 5. novembra. Na ljubljanski borzi so se danee devize Bruselj, London in Trst po zadnji oslabitvi zopet nekoliko okrepile, le deviza Newyork je za malenkost nazadovala. Na zagrebškem efektnem tržišču se fe Vojna škoda obdržala ha približno včerajšnji višini in ie bila zaključena le za aranžma po 272. Tudi dolarski papirji so stabilni in je bil zabeležen promet v 7 odst Blai-rovem posojilu po 58 in 59 in v 7 odst Se-ligmanovem posojilu državne hipotekarnc banke po 62.50. Med ostalimi državnimi vrednotami je prišlo do prometa še. v investicijskem posojilu po 64. Na beograis.ti efektni borzi pa se ie Vojna škoda v teku borznega prometa okrepila: v pocetku prometa se je trgovala po 271.50, ob koncu borznega sestanka pa po 277 do 278. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2269.38—2276.22, Bruselj 785.39 — 787.75, Curih 1098.45 — 1101.75, London 208.56 — 216.06, Newyork 5615.76 — 5632.76. Pariz 221.45 — 222.11. Praga 166.74 — 167.24. Trst 289.07—295.07. Newrork kabel 5626.76—5643.76. Zairreb. 2269.38—2276.22, Bruselj 785.39 do 787.75, London 208.56—209.38, Milan 280.07—289.97, NevvVork kabel 5626.76 do 5643.76. Newyork ček 5615.76—5632.76. Pariz 221.45-222.11, Praga 166.74-167.24, Curih 1098.45—1101.75. Curih. Beotrrad 9.05, Pariz 20.16, London 19.25. NevvVork 512.25. Bruselj 71.40, Milan 25.5750. Madrid 45.20, Amsterdam 206.45, Berlin 121.45. Stockholm 110.—, Sofija 3.71, Praga 15.19, Varšava 57.35. Budimpešta 90.0250. Bukarešta 3.05, Osilo 108.50, Koben-havn 110.—. Efekti. Ljubljana. P1'o Blair 65 bl„ 7% Blafr 60 bi.. Celjska 150 den.. Kreditni zavod 195 den.. Ruše 125 den.. Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 272—273, za dec. 275—280, investicijsko 64—64.50. 4% agrarne 36 bU 8% Blair 65-68. 7°/o Blair '57-58.50. 7'/o Drž. hip. banka 62—63, 69/e begluške 42 do 43. Zasebne vrednote ne noti rajo. Beograd. Vojna Skoda 271.50, 272, 272.50. 273.50, 273, 274, 278. 277 zakli., za nov. 275 zakli., 7% investicijsko 62 zakli., 4% agrarne 36 bi.. 8*/« Blair 66 zakli.. 7*/» Blair 58 do 60, 7«/. Drž. hip. banka 64.50 zaklj., Narodna banka 4850 den. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (5. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 va-gou jelovine III. vrste. SITO + Novosadska blagovna borza (5. t m.). Tendenca nespremenjena, za koruzo čvrsta. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5 Ječmen: baški. sremski. 63/64 kg 120 — 125 Korura: baška, stara 99—101; baška, srem- ska nova, za dec.-jan. 62.50—67.50; za mare-maj 80—85. gornjebanaška stara 95—97 50; južnobanaška stara 90—92.50; sremska stara, okolica Indjija 99—101, okolica Šid 101 do 102; baška sušena 80—82; sremska 82 do 84; banatska 75—77. Moka: baška, banatska >0? in >00« 355—375; >2« 3 >5—355; J5« 300—310; >6« 250—260; >7« 190—200; iS* 122.5—127.5. + Budimpeštanska terminska borza (5. t m.). Tendenca neenotna; promet srednji. — Pšenira; za dec. 11.15—11.17, za marc 12.25 do 12.27; rž: za dec. 12.65. za marc 13.45 do 13.50; koruza: za maj 13.95—14.—. Železniškim upokojencem Da se nahajajo železniški staroupoko-jenci državne in južne železnice v bedi, ni treba opisovati. Da se še železniškim invalidom niso uredile njihove kronske nezgodne rente, je znano. Železniški upokojenci so bili zelo udarjeni, ko se jim je pred letom odvzela neomejena režiiska vožnja. V navedenih primerih je podpisano društvo že neštetokrat prosilo za odpomoč. * do sedaj brezuspešno. Naše društvo se je vedno ogibalo vsake politike, kakor to zahtevajo društvena pravila, in ni nobenkrat pozivalo svojih čia> nov na volitve, a sedaj pri teh volitvah fe nujno potrebno, da vsi železniški upokojenci nastopimo složno n pokažemo, da smo zvesti sinovi kralfevine Jugoslavije, od katere pričakujemo rešitve Da bo podpisano društvo moglo .nT)ie delo uspešno nadaljevati in našlo zaslon*. bo pri državnih poslancih, je nujno potrebno. da se vsi železniški upokojenci brez izjeme udeležimo volitev dne 8 no* vembra. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. Trafikantom v dravski banovini Bliža se 8. november in s tem dan volitev, ko bo vsak zaveden državljan oddal svoj glas v *>rid in naipredek naše ljubljene domovine Jugoslavije. Temne sile, iz katerega razloga že. skušajo na vse načine vplivati na volilce. da se ne udeležijo teh volitev. Trafikanti! Tovariši! Ne nasedajte takim zapeljivcem in kategorično zavrnite vsakega, ki se bi vam približal s tako zahtevo. Časi so resni. Po celem svetu je zavladala huda gospodarska kriza, ki je delno zajela že tudi našo Jugoslavijo. Bati se nam je celo še njene poostritve. Potrebno bo mnogo stvarnega dela. da čim bolje prebredemo ta kritični čas. Da se to zgodi, so nam potrebni nepristranski, samo za dobrobit in gospodarski napredek delujoči ljudski zastopniki. V poštev prihajajoči kandidati za ta mesta, ki "jih bomo volili 8. novembra, so skrbno izbrani strokovnjaki, katerih imena nam jamčijo za plodonosno stvarno delo v novo izvoljeni narodni skupščini. Tovariši trafikanti! Proč s strank ar, stvom, ki je zapeljalo našo državo v tako mučni položaj, da smo bili že v zasmeh našim,_ nam ne posebno naklonjenim sosedom. Šele odločna volja našega ljubljenega vladarja, izražena v manifestu od 6. januarja 1929, nas je izvlekla iz tega moč-viria. Tovariši trafikanti! Pokažimo tudi mL, da stavimo državo nad vse, in se zberi-mo vsi 8. novembra na voliščih, da oddamo svoje glasove in s tem pokažemo na-šo trdno voljo, pomagati pri delu za skupno. močno Jugoslavijo. Odbor U druženja tobačnih trafikantov. Obrtniki na plan! Kakor smo 6. januarja z največjim za-upanjem sprejeli modre ukrepe našega ljubljenega vladarja, ki so onemogočili staro zagrizeno strankarsko borbo, tako smo sprejeli poziv vlade na volitve za svojo državljansko dolžnost, da s svojim javnim pristankom potrdimo hvaležnost našemu kralju, da nas je rešil gospodarske propasti in da neoklevano izpričamo vsej naši javnosti iu inozemstvu: Obrtnik ie za složno gospodarsko delo! Obrtnik hoče močno in n j e d njeno Jugoslavijo! Obrtnik ljubi svojega kralja! To so gesla, ki nas vodijo v nedeljo S. novembra na volišče. Med nami ne sme bitf omahljivca! Ta dan ie dan složne za-ves-ii dela, ki ga hočejo potrditi tudi * našim pristankom! Še več! Izbirali si bomo svoje predstavništvo za naš nacijonalni parlament, r v katerem se ne smejo nikdar več ponoviti strankarske borbe v zaslepljeni strastL V ta parlament pošljimo može našega zaupanja! Mnogo imamo izmt-d kandidatov mož, katerih že dovršeno delo priča o veliki ljubezni za naš stan. So možje iz naših vrst in preudarni gospodarski s'rokov, njaki. Njim zaupajmo svoje glasove v zavesti reka: Zvestoba za zvestobo! Veliko imamo teženj in težav. Mnogo važnih odločitev bo padlo v novem na~ rodnem predstavništvu in pri teh moramo tudi mi sodelovati! Kdor se ne udeleži volitev, tudi ni upravičen do kakšnih zahtev! On s svojo neudeležbo odobrava že vse ono, kar mora slediti če pa poverim -voje zaupanje možu, ki me bo zastopal, sem upravičen od njega zahtevati, da me zastopa v mojem interesu! Zato, kdor ne gre volit, greš! nad svojo vestjo! Slovenski obrtnik je politično dovolj zre! in zaveden. Njega ne sme zapeljali nobena zlohotna agitacija, ki bi ga odvrnila pri tem najvažnejšem sodelovanju! Zato tudi ne sme nihče v nedeljo ostati doma! Obrtniški stan Je tisti, ki ljubi svojega kralja in domovino! — Živel kralj j Naša stanovska parola pa je: V nadstrankarski borbi, — roko v roki — za gospodarski in so-cijalni napredek s tem, da volim državno Rsto Petra Zivkoviča! Volilni odbor obrtnikov KULTURNI PREGLED Vesela premiera v ljubljanski drami Golarjeri »Dve nevesti«. Ljubljanska drama menda v letošnji sezoni še ni doživela takega obiska na Izven in se ni občinstvo še tako živahno zabavalo kot pri Golarjevi premijeri. Gledališče je sedaj uvrstilo v svoj repertoar izvirno veseloigro, ki je zajeta iz starih, dobrih časov na Gorenjskem, veselo igro, ki je vsa namenjena le zabavi in oddihu. Golar se je poigral s svojim lahkotnim peresom, in je prebil led današnjih mrkih dni. Veseli brat nekdanjih »Bratov in sester v Gospodu« se nič ne meni za težave in skrbi, ki tarejo danes kmeta, le dobro in zidano voljo bi rad privoščil zagrenjenim ljudem. Pisatelj in režiser sta karikirala svoje občane, ki se goljufajo med seboj, pa se vendar vse dohro izteče, ker premaga bogatega, skopega Na-poljona človeško hrepenenje po lepi Lizi. m. Gregorin kot Napoljonov Nace Ubožna Melharica si prizadeva, da bi oddala hčer v bogato hišo. Snubcem nasuje peska v oči; pri mlinarju 6i izposodi težke vreče žita in ga še v ključavnico pri skrinji nasuje, da bi zaslepila pretkana gorjanca, prihajajoča na oglede. Pa tudi gorjanci so »mokri za ušesom«. Ko pridejo dolinci i.a oglede v hribe, jim prelomljeni stnc Aodrejka in ženica Ančka napeljeta repov v hlev, da je le radost za oči. Laž pa se hit-razodene, kakor bi jo vrag povil, pobegne živina, ki ni vajena novega hleva. Micka stoji osramočena pred mlado nevesto, ki pa ostane nevesta, ker se o pravem času prikaže bogati Napoljon in jo zasnubi. Sreča ] a ni nikoli sama. Napoljonov sin Nace mora zdaj iz domače hiše. ker je nevesta premlada. Oče privoli, da vzame Lizino sestro Minico. Vse je veselo, celo štorasti Miha, ki mu je odleglo, da se ne bo treba bati mlade, »kateri švigajo bliski iz oči, kakor bi se pripravljala k hudi uri.« Tako je veseli Golar preobrnil vse na glavo in je namesto naših običajnih žalostnih iger napisal veselo. tt Cesar kot Močeradnikov Miha Gasperi mu je ustvaril tipe, o katerih so bili režiser in igralci prepričani, da so vsi poklicani le za veselo komedijo. Skoraj pred-pustno veselje je vladalo v gledališču, kadar se je smejala P. Juvanova in sta se prikazala prelomljeni Kralj s štorastim Miho, Gregorin in V. Juvanova, oba mlada in lepa, sta uganjala med prekanjene! svoje mladostne burke. Levar in Liza pa sta se morala obnašati bolj pametno, ker se vsi drugi okoli njih vrste. Rakarjeva je poskakovala, da se je kadilo, mlinarjev hlapec Plut pa se je režal s svojim klovnskim obrazom. Cinasti krožniki so med bučnim smehom leteli s polic. Družila se ie folklora 6 karikaturo domačnosti, veselo občinstvo je navzočega avtorja tako burno pozdravljalo, da se je kot ženin v zadregi zahvaljeval za izročene nageljne. Veselje občinstva, ki se je kar solzilo od smeha, naj ostane merilo za vpr!-wjritev. J. K. »Koštana« v Ljubljani V soboto, dne 7. t m. bo v ljubljanski drami premiera Konjovičeve opere »Koštana«, dela. ki je morda izmed vseh jugoslovenskih oper zadnjega časa največ vredno splošne pozornosti. »Koštanos je kot dramo spisal genialni Borisav Stankovi?, avtor enega najizvirnej-ših romanov, kar jih premore celotna književnost Jugoslovenov s-Nečiste krvi«. Kakor ta roman, je tudi »Koštana« zajeta iz patriarhalnega okolja južne Srbije, iz starodavnega Vranja. Stankovičeva drama je že dolgo najpopularnejše srbsko dramatsko delo; igrali so jo že neštetokrat po vseh srbskih krajih. Težko pa bi bilo prevesti >Ko-stano«, tako svojevrsten, barvit in bogat ie njen jezik. — Ciganka Koštana je resnično živela: malo pred smrtjo Bore Stankoviča je kot onemogla starka tožila avtorja sodišču ii zahtevala, da .ji prizna del tantijem, ki jih dobiva Stankovič za ^Koštano«. Petar Konjovič je imel srečno misel, ko se je bil odločil, da Stankovičev tekst muzi-kalno obdela in preMie v opero. Za podlago je vzel originalno in bogato južnosrbsko liudsko glasbo in tako ustvaril čisto posebno delo. ki je folkloristično enako zanimivo kot z zgolj umetnostnega vidika. Številni plesi in lepe melodije dajejo operi »Košta-ni'< značilno barvo in izredno mikavnost. V Ljubljani se bo >Koštanas vprizorila v režiji ge. Margarete Fromanove iz Zagreba. Peli jo bodo v izvirniku. Tu naj pripomnimo, da Stankovičev jezik ni lehak: je poln turških in arabskih izrazov, ki so v rabi med ljudstvom v Vranju, pa tudi raznih lokalizmov je precej. Zato naj v lažje razumevanje »Koštane« obiavimo v kratkih besedah vsebino; gledališkemu gostu pa priporočamo, da si kupi »Gledališki list«, kier je objavljena podrobna vsebina Opera ie razdeliena v pet slik. V prvi sliki. k< se dogaja na veliko noč. izvemo, da ie lepa ciganka Koštana, ki ima s svojim petjem čudovito moč, zmešala glavo tudi Stojanu. sinu uglednega trgovca hadžije Tome. Toma je zaradi tega besen na. svojega sina. Vaški načelnik Arsa, ki pride voščit vesele praznike, brani Koštano, tedajed pa pride glas, da so celo pandurji odšli s cigani v Tomin mlin. Toma je ves razkačen in takoj odjezdi v mlin. Druga slika se dogaja v mlinu: ples s cigansko godbo in Koštaninim petjem. Nenadno se pojavi mrki hadžija: zahteva puško, da jih vse postrelja in mlin zažge. Sina zapodi domov. Polagoma se umiri; tudi 6taremu zapoje Koštana svoje pesmi, starec se vname in ginjen pošlje v vas po prijatelje. Nato odide s cigani v svojo hišo. Tretja slika. Sin Stojan leži bolan. Užaljen je. Sanja o Koštani, a ko sliši, da je pela očetu, ne mara več za njo. Oče se vrne domov, a mati in sin zapustita hišo. Sredi veselja se stari Toma zamisli, postane otožen, zahteva novih in novih pesmi. Košta-nino petje ga tako omami, da meče ciganom zlato. Pri oknu se pojavi Stojan in izziva očeta. Stari ga hoče ustreliti. Cigani odidejo, a Koštana ostane. Četrta slika. Na dvorišču Mitke vprizo-re cigani pravo revijo južnosrbskih pesnn in plesov. Njegov brat Arsa mu preti, da ga ubije, če bo še nadalje zapravljal s cigani. Pandurjem zaukaže, da naj se cigan Asan takoj prvo nedeljo poroči s Koštano. Peta slika. Otvarja jo prekrasen glasbeni uvod z naslovom »Kostanjeva gora«. Svatje prihajajo, Koštana je vsa žalostna. Studi se ji vsiljeni ženin Asan. Stojan jo hoče rešiti, toda ona ne mara ž njim in pravi, da ni nikogar ljubila. Pride Mitka m hoče Koštano obdariti. Koštana se ga oklene: misli, da jo bo rešil, toda on ji daje samo denar. Koštana ponosno stopi v voz in niti ne pogleda svoje matere, stare ciganke, ki jo hoče objeti. SOKOL Vaditelfski tečaj pri škofjeloškem Sokolu Skofja Loka, 5. novembra. Od ustanovitve SKJ se število telovade-čega članstva pri škofjeloškem Sotkolu stalno dviga. Maloštevilni vaditelji imajo preko glave posla, da vzdržujejo pri vseh oddelkih članstva, naraščaja in dece telovadbo v neprekinjenem redu. V ilustracijo razmer le to, da je pri 25-letnici Sokola v začetku avgusta nastopilo samo domačih članov točno 131, kar je za društveni razmah sicer nekaj zelo lepega, a tudi težavnega, ako primanjkuje spretnih vaditeljev-vzgojiteljev. Loški Sokol trpi stalno na pomanjkanju dobrih prednjakov, ki bi nad vse požrtvovalne brate in sestre z načelnikom br. Rudolfom Horvatom vsaj sem in tja razbremenili. Zaradi pravkar navedenih okolnosti je otvoril tehnični odbor društveni prednja-ški tečaj, ki se je pričel v torek ob 20. Telovadci in telovadke z nekaterimi člani društvene uprave so se zbrali v veliki dvorani, ko je brat načelnik v lepih besedah pojasnil prisotnim pomen prednjaške-ga tečaja. Po govoru br. načelnika, ki je brate in sestre, okoli 30 po številu, pozval ob zaključku, naj redno, vestno in z ljubeznijo obiskujejo vse ure prednjaškega tečaja, je pozdravil zbrane absolvent sa-vezne prednjaške šole br. Majnik Ferdinand in orisal važnost telesne vzgoje za vzgojo duha; poudarjal je, da naša domovina želi krepikih in zdravih sinov in hčera. Po nagovoru obeh bratov se je pričel takoj spored. Po redovnih vajah in gimnastiki je predaval br. Horvat o dr. Miroslavu Tyršu. Prednjaški tečaj bo trajal do 15. t m. tudi ob nedeljah. Urnik zaposluje udeležence vsak večer od 20. do 22. in ob nedeljah dopoldne od 9. do 12. Udeležba je za vse člane prednjaškega zibora strogo obvezna. Ob koncu tečaja se bodo vršili obvezni društveni prednjaški izpiti. Program tečaja je izredno pester. O prostih vajah, redovnih vajah, Tyrševem telovadnem sestavu in ideji Sokolstva predava načelnik. Orodne vaje in vaje z orodjem, gimnastiko lahko atletiko (tek, skok, met diska, krogle in kopja) in igre (odbojko) bo obdelal br. Majnik. Zgodovino Sokolstva je prevzel prosvetar br. Vojteh Debeljak. Higij<*no s fiziologijo in prvo pomoč v nezgodah pa bo obravnaval društveni zdravnik br. Jože Rant. Vodstvo tečaja je v rokah br. Horvata. Prvemu prednjaškemu tečaju v loškem Sokolskem društvu želimo prav mnogo uspehov, ki naj stari sloves društva utrdijo in okrepe. Nova sokolska knjiga. V založništvu »Mariborske tiskarne« je izšla prav dobra priročna sokolska knjižica, prevod češke brošure ».Tindriich Fiigner.« ki jo ie napisal drug prvega staroste praškega Sokola, br. Miililer Josip Prevod je izvrstno oskrbel br. dr. Maksn Kovačič. nodstarešina sokol-ske župe v Mariboru. V brošurici ie plastično popisan ustanovitelj soko^kega bratstva in demokratizma v V9em svojem deiamju kot starešina matičnega društva ve kpr ho T-lof- v Pra«' ^"di ne gre izdaiati faVn velikih vsot za v tako oddaliTiPm kraiu. če n? demaria na razpolago. Na 'brv +ucj(j iugoploven^ko Sokoistvo ne bo udeležilo olimnivrde. ker bi 7. zletom v Prago in tekmam v Los Angele«'! nastal1' TvrpvedUri stroš'<5 SJrJenie česlrVvat«tvn -Tovrvr? nr*>v čisto *«> ">?rin Rattrrl? rivi v r>n!o5r"h ctiVb c "otiflV; O^flo?«'' nv*d v>'SV!fri p no.l;tsVirp 5 ~>VnV*rr> • rrtf»ji 90 zelo ■■ctreni TT> Ve o irnFuller« bo v torek v naši operi. Na programu so plesi, solistični in v skupinah, po večini na podlagi klasične glasbe kakor: Grig, Mendelson, Mozart, Schubert, Wagner, DebussJ", Sibelius, Lalo. Natančnejši spored javimo. Ponovne opozarjamo na izredno iuteresantno enkratno gostovanje, saj uživa balet svetovni sloves. Predprodaja sedežev od danes dalje v opernem gledališču. Radio Izvleček iz programov Petek, 6. novembra LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45; Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: 0 moralno pokvarjeni mladini. — 20: Rezervirano za bansko upravo. — 20.30; Koncert iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota, 7. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa in plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 18: Zavod za slepce v Kočevju. — 18.30: Vzroki brezposelnosti. — 19: Angleščina. — 19.30: Tol-šče. — 20: Rezervirano za bansko upravo. _ 20.30; Prenos Leharjevega večera z Dunaja. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Operna glasba. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Humoresk«. — 20: Narodna glasba. — 20.30: Prenos z Dunaja. — 22: Poročila. — 22.20: Sprehod po Beogradu. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Radio-orkester. — 20.30: Koncert z Dunaja. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Pevski koncert 19.30: Jazz. — 20.30: Koncert z Dunaja. — 22.20: Zabaven program iz Mor. Ostrave. — BRNO 18.25: Klavirski koncert. — 20.30: Koncert z Dunaja. — 22.25; Mešan progTam iz Mor. Ostrave. — VARŠAVA 18.30: Koncert za deco. — 20.30: Koncert z Dunaja. — 23: Lahka glasba — Berlin 19.10: Klavirski koncert. — 20.30: Koncert z Dunaja. — 22.30: Godb« za ples. — KoNIGSBERG 16.15: Koncert orkestra. — 19.15: Klavirski koncert — 20.30: Koncert z Dunaja. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MtJHLACKER 17.05: Orkestralen koncert — 19.45: Snubač; r opernih duetih. — 20.30: Koncert z Dunaja. — 22: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.35: Pevski kvartet. — 19: Prenos z doma skladatelja DohnanJija. — 20.30: Prenos Leharjevega koncerta z Dunaja. — 22.10: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Maseasmijeva opera »Isabeauc. (Vzamem ° najem trgcrsfci 1oQa1 v LJUBLJANI z velikim skladiščem oziroma veliko suho SKLADIŠČE. J. Pogačnik, Škof ja Loka — ob kolodvoru. 13766 NAZNANILO Vsled nenadne smrti mojega soproga naznanjam svojim cenjenim naročnikom, da vodim neovirano dalje specijalno KROJAŠTVO za uniforme in civil, in sicer pod vodstvom prvovrstnega strokovnjaka, ter prosim za nadaljnje zaupanje in naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 13816 JOS. TOMA2IČ, vdova Celje — Na okopih št. 5. PERJE kokoite, pari©, gosje, naravno In s strojem čtšeeno, dobavlja v vsaki »V^ > ** množim E. VAM CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube naše ljube soproge, matere in babice, gospe Lucije C t7 a rove roj. Pavličeve za poklonjene prelepe vence in za čaščečo udeležbo pri pogrebu se vsem tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se pevskima društvoma »Sloga« in »Bežigrad« za ganljive žalostinke, p. t. zastopnikom direkcije pošte in telegrafa, gg. oficirjem artilerijskega polka štev. 16, Sokolskemu društvu Ljubljana III., Prostovoljnemu in gasilnemu društvu Ljubljana severni del, končno vsem dobrim prijateljskim srcem, ki so spremljali pokojnico na njeni zadnji poti in nam lajšali gorje. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1931. Globoko žalujoče rodbine: Cvar, Jnlko Kovačič, Dr. Tavzes 13817 i INSERIRAJTE V »JUTRU" t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat, stari oče, stric in tast, gospod KAREL FLERIN mesar, posestnik in cerkveni ključar v Domžalah danes, 4. novembra, na dan svojega godu, v 65. letu svoje starosti, ob 18. uri po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 6. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Domžale, Ljubljanska cesta št. 44, na tukajšnje farno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo opravljena v farni cerkvi v Domžalah v soboto, dne 7. t. m. ob šestih zjutraj. Dragega nam pokojnika priporočamo v molitev In lep spomin. 13800 V Domžalah, 4. novembra 1931. MARIJA roj. RAHNE, žena — KAREL, LUDVIK, MARIJA por. PENGOV, otroci — FRANC in JAKOB, brata — PEPCA FLERIN roj. DOBRA VEC, IVANKA FLERIN roj. BERGANT, sinahi — Ing. IVAN PENGOV, zet — DRAGO FLERIN, JOSKO FLERIN, vnuka Roparska romantika na Korziki Iz v • Ma in sveta 9IILIJOMI ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilo za nporabo LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino m grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pn želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE tn zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽ D JENKA, Zagreb, Marulieev trg 5. Telefon 73—52. Orožniki ubili zloglasi Otok Korzika, ki slovi že od nekdaj po svoji roparski romantiki, si je dodal nov list v venec te slave. Orožniško patruljo petih mož pod vodstvom nekega častnika je v bližini vasi Balogna napadla iz zasede roparska tolpa. To je bila tolpa bandita Caviglionija, ki je štela z njim vred šest mož. Med razbojniki in orožniki, je prišlo do divje bitke, v kateri sta bila dva orožnika ubita, po strelu v prsa pa je bil težko ranjen policijski poročnik, ki je orožnike vodil. Istočasno pa je bil ubit tudi Caviglioni. Njegovi pajdaši so nato pobegnili in odnesli s seboj hudo ranjenega tovariša. ga korziškega bandita Caviglioni je spadal med mlajši razžboj-niški rod. šele pred letom dni je ušel v goščavo, a njegov kazenski register vsebuje že lepo število zelo predrznih zločinov, tako posebno dosti napadov na tovorne avtomobile. Njegovo najdrznejše dejanie pa je bil napad na kopališki kraj Guagno. Nekega dne zjutraj se je pojavil tu s svojo tolpo, zastražil ves kraj in začel pobirati kontribucijo po hotelih Goste je temeljito oplenil. Eden izmed oplenjencev, neki Anglež, je pokazal usodno radovednost. Skozi svoje okno je pogledal za odhajajočimi roparji. V naslednjem trenutku ga je zadela v srce krogla iz roparjeve puške. Ameriški narod je praznoval v Yorktownu 1501etnico ameriške neodvisnosti. Slika kaže predsednika Hooverja med njegovim govorom, v katerem je slavil sporazum med narodi in poveličeval napredek kulture. V prvi vrsti med poslušalci (od leve proti desni): mornariški tajnik Adams, senator Bingham, maršal Petain, general Pershing in poslanik Claudel Misleči stroj" žmm lit dekleta! Ako hočete, da bodo vaši očetje, možje in bratje imeli dela in zaslužka, recite jim, naj gredo v nedeljo volit! In ve, žene in dekleta iz kmečkih domov, ako hočete, da se bodo kmetijski pridelki zopet bolje prodajali, recite očetom, možem in bratom, naj gredo v nedeljo volit! Čim večja bo udeležba pri volitvah, tem večja bosta vpliv parlamenta in moč države, tem prej bomo premagali gospodarsko krizo. Proslava isoletnice ameriške neodvisnosti Ločitvene pravde brez senzacij Novi češkoslovaški civilni zakon, ki ga bodo v kratkem predložili paramentu, vsebuje med drugim tudi nove določbe o ločitvenih pravdah Doslej je odločal sodnik sam od primera do primera, da-li se javnost izključi od razprave, odslej se bodo te izključitve izvršile v zakonito natančno določenih primerih. Stranki sta upravičeni imenovati le tri zaupne osebe, ki bodo 6mele prisostvovati razpravi. Senzacije željni ljudje po novem zakonu torej v takšnih pravdah ne pridejo več na svoj račun. Najstarejša volilka Gdč. Peggy Sala man. Računalo, ki rešuje matematične probleme naravoslovnega raziskovanja, je zgradil prof. V. Bush s tehnologičnega zavoda v Massachusettsu (Združene države). Dal mu je ime »diferencialni analizator« in bo raziskovalcu kakor tehniku rabila prav tako kakor navadni računalni stroj po uradih. če postavi naravoslovna znanost novo teorijo, tedaj ji dostikrat da obliko tako zvane »diferencialne enačbe«. Te enačbe je treba rešiti, najti jim je treba pripadajoči »integral«, preden jo je mogoče eksperimentalno preizkusiti, čeprav so znanstveniki in tehniki dostikrat postavljeni pred to nalogo, vendar je njena izvršitev težko delo. Novi računalni stroj jo bo zelo olajšal in ni nevarnosti, da bi se človek zmotil. Konstrukcija, ki jo je izvedel prof. Bush, je za prakso sicer nova. teoretično pa jo je napovedal že slavni filozof Leibniz. Ta velja za odkritelja diferencialnega računa in je izjavil, da je mogoča konstrukcija stroja, ki bi mogel brez napake opraviti ponavljajoče se mehanične operacije diferencialnega računa. A v tedanjih časih ni razpolagal s potrebnim finomehaničnim orodjem in drugim materialom za zgraditev Računalo za višjo matematiko takšnega stroja. Današnja tehnika pa lahko zgradi »misleči stroj«, kakor ga je njegov zgraditelj Se krstil. Največja težava je bila v tem, da je izključil netočnosti, ki nastajajo zaradi neizogibnih presledkov med neštevilnimi malimi zobčastimi kolesci. Zgraditelju pa je uspelo, da je izločil tu vir napak, taJso da ameriški laboratoriji že uporabljajo novo računalo. Trgovina s ponarejenimi avtogrami V Pragi so odkril« obsežno trgovino s ponarejenimi avtogrami. Človek z bistro glavo, toda 3 široko vestjo, se je bil obrnil do ljubiteljev knjig s ponudbo, da jim preskrbi avtograme Bernarda Shawa. Mauroi-sa, Werfla i. dr. Po knjige, v katerih naj bi stali ti avtogrami. je prihajal njegov »sluga« in mož jih je potem baje pošiljal pisateljem. Cena ni bila bogve kako visoka, Shawov podpis je veljal n. pr. okrog 8 Din, Werflov istotoliko, podpis Sinclaira Levvisa 35 Din itd. Ker je pa šlo takšnih podpisov na stotine in ni bilo »režijskih« stroškov nobenih, saj jih ie mož sam fabri-ciral na svojem domu, so bili dobički vendarle veliki. In kazen tudi ne bo majhna. Velike poplave sta Daljnem zapadli in na Daljnem vzhodu Zgoraj: Pogled na poplavljeno ulico v Sanfciagu na Kubi. Spodaj: Poplave v pred« messtjn japonske preetollce Grški upor na Cipru 191etna angleška ietalka, je pretekli petek startala za polet iz Londona v Kapskt* mesto in ni za njo nobenega sledu več S kimanjem se ne delajo oporoke Dunajč&nka ga. Karolina E. je ležala na smrtni postelji. Oko'i nje cela truma sorodnikov; čakali so, da bi se napravila oporoka. Prizor za bogove, ki je mogoč samo med »civiliziranimi« ljudmi. Toda ga. Karolina ni mogla več govoriti in pisati. Eden izmed navzočih mož je prevzel nalogo, da ugotovi z vprašanji njeno zadnjo voljo. »Ali hočeš svojemu bratu kaj zapustiti?« Umirajoča je odkimala. »Ali boš sestri kaj zapustila?« Umirajoča se ni zganila. Vpraševali so na ta način dalje in so ugotovili, da bi morala največji del imetja podedovati neka njena oddaljenejša sorodnica. Toda sestra pofcojnice ni bila zodovoljna z oporoko, ki se je sestavila na ta način in se je vložila tožbo, češ, da je ta oporoka neveljavna. Prvi inštanca ji je dala prav in razsodila na kratko, da preprosto kimanje ne more pomeniti »da«. Druga inštanca je to razsodbo razveljavila, češ, da izraza »ustna naprava oporoke« ni vzeti dobesedno in da je razumati pod njim vsako razločno izražanje volje. Najvišja inštanca pa je spet zavrnila stališče druge inštance in dala prvi prav, češ. da mora biti človek, ki hoče napraviti oporoko, ne samo duševno, temveč tudi fizično sposoben izraziti svojo voljo osebno. Samo pritrjevanje vprašanjem ne zadostuje. Čitaite ihistrovano revijo »ŽIVLJEN.tF IN SVET« Iz uredniškega koša črno mesto, v naši umetniški galeriji leži knjiga, v katero zapisujejo obiskovalci svoie ime in pa nagib za poset. Najčešče bereš opombo »zaradi študija« ali >iz zanimanja za umetnost« itd. Eden izmed zadnjih obiskovalcev pa je zapisal sledeče: »Rentir A K. iz B. Zaradi pasjega vremena, ki vlada zunaj.« Vsak dan ena »Denar ali življenje!« >AH je samokres nabiti« kralja Karolino Merriotovo. Šteje že 106 let, a je pri zadnjih volitvah vendarle šla in oddala svoj glas Panika v cerkvi V baziliki sv. Dominika v Palermu je nastala zadnjo nedeljo med mašo iz nedo-gnanih vzrokov med ljudmi hipoma strašna panika. Ljudje so jo vdrli z divjo naglico proti izhodom, mnoge osebe so bile pri tem pohojene. Stara ženica in en otrok 6ta bila ubita, preko sto oseb je bilo ranjenih. Ostanki palače angleškega guvernerja v Nikosiji, ki so jo zažgali uporniki (Glej članek s slikami v pravkar izišli številki tedenske revije »življenje in svet«) Einstein žvižga Prof. Charles Shaw. ki uči že četrt stoletja na newyorškem vseučilišču, je v Ameriki precej popularna osebnost, a te dni bi si to popularnost kmalu zaigral. Sodelavcu nekega newyorškega lista ie dal pred nedavnim izjavo, ki pomeni direkten napad na vse žvižga joče človsštvo. Dejal je: »Noben veliki mož še ni lašobil ustnice, da bi zažvižgal. Ali si morete misliti žvižgajo-čega Einsteina ali predsednika Hoovra, kako stopa žvižgajoč po Beli hiši ? Ne, samo duševno manjvredni, neokusni in nedisciplinirani individij izraža svoje občutke po načinu ptičev.« Od vseh strani je začel prejemati prof. Shaw proteste, ki so mu dokazovali, da je presneto slabo poučen »United Press« se je začutila celo dolžno uvesti obsežno po-vpraševalno akcijo, ki ie ugotovila, da je spadal pokojni državni predsednik Roose-velt med žvižgavce, med živečimi pa skušajo polkovnik Lindbergh. newyorški župan Walker, Henry Ford, senator VVatson in Rockefeller mL često zadostiti svoji muzi-kalni potrebi s »šobanjem ustnic«. Kores-pondenti »Associated Press« v Rimu in Chicagu so izpopolnili to listo z Mussoli-nijevim imenom in z imenom senatorja Bo-raha, ki spadata med žvižganja veseleče se ljudi. Prof. Einstein istotako. Samo o predsedniku Hoovru niso mogli ugotoviti nič določnega. Neki sodelavec bostonskega »Trans-eripta« se ni zadovoljil s tem. da je čast žvižgavcev rešena, temveč je aferi v posebnem članku pristavil še to piko: »človeško žvižganje je treba vzeti kot spontan, nelzumetničen in podzavesten izraz osebe, ki jI gre kakšna melodija skozi glavo. To je edina naravna muzika na svetu. In je podlaga vse druge muzike.« Zaradi te izjave je omenjeni časnikar danes najpopularnejši človek v Ameriki. Skrivnost starih barv Že dolgo je skušala znanost odkriti skrivnost barv, ki so jih uporabljali stari slikarji in ki so stoletja ohranile svoio svežost in sijaj. Zdaj je sporočil tehnič ni svetovalec pariškega muzeja Louvre Maroger. da mu je po dolgem proučavanju in eksperimentiranju uspelo prodreti v to uganko. Maroger bo v kratkem na javnem predavanju obrazložil ootankosti svoiega odkritja. Jack Dempsey, bivši svetovni boksarski prvak, je napovedal, da se bo prihodnje poletje boril s sedanjim svetovnim prvakom Schmelingom za naslov svetovnega prvaka in v to svrho že pridno trenira Plinska eksplozija v Pragi V Vršovicah (Praga) 60 se vršila instalacijska dela v petem nadstropju neke hiše. Pri tem je eksplodirala plinska cev; razbilo je peto in četrto nadstropje, kakor tudi eno nadstropje sosedne hiše, šipe v okolici so popokale Na srečo je bo!o ob času eksplozije le malo ljudi doma in so le tri osebe odnesle lažje poškodbe. Smrtna obsodba železniškega atentatorja Preki sod v Gyuli na Madžarskem je obsodil na smrt z obešenjem kmeta Štefana Lakija, ki je poskusil izvršiti atentat na lokalno železnico Z njim je bil obtožen neki drugi kmet. ki so ga pa opr> stili. Čuden atentat Glavni vodovod Lo« Angelesa »o neki zlikovri te dni 40 km od mesta pognali v zrak, da je ostalo brez vode. Preden bodo mogili to škodo popraviti, bo trajalo več tednov. Za storilci ni nobenega sledu. Ceite malim c^ lasem t Zenltve, dopisovanja, naznanila te' oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din Pristojbina za iifro S.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina ta šifro 3.— Dm Če naJ pove naslov Oglasni oddelek mJutra«, fe plačati še oristojbino 2.— Din Pri> ttojbine je vposiati obenem z naročilom čekovni račun pri Poštni Hranilni v Llubliani 11 Ml - Telefor Itevilka 3492 odgooor 2 Din V »natnGah SSCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu tista v podružnicah wJutram v Mariboru, ar v Movot* m v lSwbovljah in na &e*enicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase ln inserate. Učenca T Jra.vega po možnost} z meščansko šolo ta trgovi no 1 mešanim blagom enrečm-om J. Laurič. — Vransko pri Celju 47817-1 Kot varuhinjo k majhnemu otroku, s celodnevno hrano in 100 Din mespčn» 'Sače iščem 7-a čez dan snažno in ™»5tpno sta r»ijšo žensko. Naslov pove ©ijl.ism oddelek »Jutra«. 52161-1 Pletilje ripaserkt- in navijalke — sprejme tovarna pletenin Lira, Rimska cesta št. 2. 52108-1 Kuharico pimostAino. iščem za gostilno. Naslov pove oglas, oddelok »Jutra«. 52079 ! Učenca »n trgovino mešanega b!a ffa. s predn*-mo šolsko iz obrazbo sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Po sroj: pridnost in po3t«nost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko 16«. 52003-1 Reprezentath en vsestransko trg. naobražen trgovec, inteligenten in družabno ugia.jen. do sedaj samostojen tovarniški podjetnik in trgovec, ve^č vseh pisarniških in denarnih poslov, prosi «i primemo nameščenje. kjer bi se lahko udejstvoval na "dgovornom mestu. — Ponudbe na oglasni' oddelek »Jutra« pod »Udejstvova-nje na odgovornem mestu« J 52106-2 Iščem za svojega 17 let starega sina kakršnokoli zaposilitev _ po možnosti v pisarni, trgovini, skladišču ali kje drugje, tudi na deželi — samo proti hrani in stanovanju, ali samo hrani. Naslov" pove oglasni oddelek »Jutra«. 53230-2 Motorno kolo malo vrženo, v dobrem sta-u proda Meri Pečrik, Sp. Kungota 12. 53282-10 Mladesa gospoHa inteligentnega, za obiske 7 1 ravnikov in zobozdravnikov išče inozemska tvrdka ponudbo na oglas. oddelek »JutTa« pod »Agilen«. 52191-1 Učenko i"'amijočo pri starSih v Ljubljani, sprejmem takoj t modno in konfekcijsko ♦-govino v Ljubljani. Na-s' povo oglasni oddelek .».Jutra«. 52240-1 Fksum in proviziio tr.i^imo potnikom za obisk privatnih strank ta Ljub liano in okolico ter vsi dravsko banovino za m a n:if:ikturno blazo. iv.Klbe na oglasni ».Jutra« pod šifro in provizija«. Po oddelek Šivanje pletenih jopic in puloverjev prevzamem. Ponudbe Tta oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletivo«. 52250-3 Šivilja gre šivat na dam. v ozlasnem oddelku Jutra. 52264-3 CAMERNIKO TA šoferska šola Uuhljana, Dunajska e- 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pj sita ponj! 25* Radio-aparat tri- a'i štiricevni, s priključkom na tok kupim. — P iaudbe na oglas, oddelek »J ltra« pod šifro »Dober«. 52124-9 Vinske sode SO—-200 1. rabljene, nepo-varjene kupim. Ponudbe na oglasni oddslek »Jutrat pod »Sodi«. 47170-7 S*ire cevi premer 5—6 cm kupim. — Ponudbe na 02!. oddelek Jutra« pod »Dobro ohra njene«. 51959-7 Za rezanie šunke kupim stroj znamke Berkel Ponudbe na osla«. oddelek Jutra« pod »Stroj za šun ko rabim takoj«. 52242-7 Natakarica ki govori slov. in nemško ter "razpolaga z jamčevino. išče mesto plačilne, ali pa prevzame tudi na račun. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro :Dobro mesto«. 53233-2 Kuharica simostoina, zmožna vsega dela, želi službo pri orožnikih. fina-nci ali pri samostojnem gospodu. Naslov: Marija Kovačevič, pri ge. Planinšek, Limbuš pri Mariboru. 522S1-2 Smučarji, pozor! Oe rabite lobre tn trpežn* -mučke kakor cadi zanjke -» oglasite pri meni. Veli ka zaloga prvovrstno bla go ln nizke cene. Petkov šek Frane — izdelovalec »muf Drenov grič Vrh nika. 47070-6 Puhasto perje čisto, čobano. kg po 48, Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 D:n in čisti puh kg po 250 Din raz-pošilia po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Ilica S2. 22-6 Štedilnik (Tisehherd) skoraj nov poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51963-6 2 železni okni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52207-6 Razprodaja izdelkov kovinaste stroke, raznega inventarja in orodja. ki' se je vršila prejo na Aškerčevi cesti štev. 3._ se nadaljuje sedaj v skladišču Kon-zumiiega društva v ši-ški v Zibertovi ulici št. 27 na dvorišču. Nova Jugo-metalija dr. z o. z. v likvidaciji. 521S0-C Štepane odeje krasne, nove, prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 521236-6 Kompletno jedilnico staronemško za 2000 Din in peresni žimniei prodam. Naslov v oslasarm oddelku sjutra«. " 52224-6 Pult proda Jonke, Bohoričeva ulica 13. 52255 3 plinske peči dobro ohranjene, primerne za poslovne lokale, po zelo ugodni ceni proda K. So3s. Mestni trg. 52276-6 Brivski pomočnik 27 let star, dober delavec v moški stroki in za žen-«'<•» striženje, išče službo, -•.•stopi lahko 9. t. m. Naši yy y ogl. odd. »Jutra«. 52027-21 Mesto hišnika išje državni uslužbenec, ocenjen brez otrok. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 51997-2 Uspešna maserka 1. vse bolezni, želi stalne aiionente. Masiram tndi go-e; c ie. Pismene ponudbe na oda 5. oddelek »Jutra« pod šifra »Deč«. 5-3)2-2 Prodajalka Ji: Jane stroke, vešča tudi pisarniških del, t večletno prakso, želi mesta kjerkoli C nj. ponudbe n3 oglasni o Idelek »Ju'ra« pod šifro -- S prakso«. 52213-2 Motorno kolo BSA model 929, z elektr. razsvetljavo, 2 cilindri, 7.70 cms, z ali brez prikolice takoj prodam za 11.000 Din Naslov pri podrui. »Jutra v Mariboru.' 521M5S-10 Renault zastopstvo Vam nudi tovorne in osebne avtomobile vseh vrst, najceneje in najkulantneje. Ogled brez-obvezen. Renault - Service. Cesta na Rožnik štev. 19 46933-10 Avto za 5000 Din v voznem stanju, dvosede žen, lahkotovorni, takse prost, prodam, ker nujno rabim denar. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52249-10 RO-I.EX RO-LEX RO-l.EX RO-! EX RO-i EX RO-! EX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubliana Šelenburgova ul. 6. p« Gostilno ali vin ;č vzame v najem ali na račun kavcije zmožna in z osebno pravico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kuhinja«. 52205-19 Lokal oddam. Naslov odd«.su »jutra«. v oslas. 52208-19 Lokal v centru mesta na prome-nadni točki iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modes«. 47861-19 Novo pek arijo na prometnem kraju, za daljšo dobo po nizki ceni takoj o-dda Alojzij Javor-nik. Škofljica štev. 30. 52271-19 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47656-20 Gozdne parcele na Rožniku, z lepim raz gledom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra«. 47654-20 Hišo v Poljčanah 20 minut od kolodvora, z gospodar. poslopjem. vrtom. njivo in sadnim drev jem oddam v rajem proti mesečni najemnini 430 Din V hiši sta 2 stanovanji, ki obstojate iz 2 lepih sob, predsobe in kuhinje in eno stanovanje s s-oho in kuhinjo ter ena soba v man-sardi z balkonom — Ponudbe na naslov: Ertl. Maribor, M oljski hrib št. 71. 5Č067-17 Gostilno po možnosti s posestvom, v trgu ali blizu trga vzamem v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52075-17 Hiša s 3 stanovanji in mizarsko delavnico naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku Jutra 52179-20 Parcelo v KMeziji prodam. Poizve se v Trnovem, Cerkvena ulica št. 19 53199-20 Enonadstropno hišo 3 minuto od postaje cestne železniee prodam. Le resne ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod. značko >Resen kupec«. ' 52182-20 Gostilna zelo prometna, vrt. stav-bišče, za hotel pripravna točka. Plačilo v gotovini ali hranilni vlogi. Ponudbe pod »Gostilna-stavbišče« na oglasni oddelek »Jutra«. 47733^20 Ratno šteto kupuje Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Plača no ugodni ceni. 51960-35 Pohišt. v dobro ohranjeno naprodaj v Ilirski ulici štev. 20 — podpritličje. 52312-12 Spalnico dobro ohranjeno poceni prodam v Gompovi ul. 20, visokopritličje. 52194-12 Pohištvo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. " 3226n-1r> Zimske suknje (plašči). Celi ostanki od metrov 2.60 do 2.85 fino češko blago, prejš nja cena Din 560.—, sedaj celi ostanek za Din 265.—, se dobi pri Commerce d. d. Ljubljana. Tavčarjeva ul. 2. prvo nadstropje. 47787-13 ESgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džungle Drugo jutro so že zgodaj spravili njune 2aboje in kovčege na palubo in jih naložili v čolne, da bi jih prepeljali na suho. Lord in lady Greystoke sta bila vzela na pot veliko vsakovrstnih zalog, orožja in streliva, kur sta že pri odhodu računala, da utegneta ostati v Zahodni Afriki nekaj let. Moško obleko dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov t oglas, oddelkn »Jutra«. 52200-13 Damski plašč prodam za 120 Din. Naslov r oglasnem oddelku Jutra 53267-13 Trgov, pomočnici odda-in lokaj za jestvine sadje, galanterijo, bencin in avto-olje, samostojni voditeljici proti mali kav ciji. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Trgovska pomočnica«. 478S7-19 Gostilna z vsem gostilniškim, ku hinjskim inventarjem in sodi z zalogo vina naprodaj radi preselitve v lastno hišo. Gostilna je na zelo prometnem kraju Zagreba. Sigurna . eksistenca. — Ponudbe na naslov: Neža Burjak, Zagreb. Petrinjska ulica 26a. 52074-19 Trgoviro 7 mešanim blagom in s trafiko, v bližini Maribora takoj oddam z lepim sta novanj-em. Potreben kapital 20.000 Din. Event. se sprejme tudi gospodična s kavcijo, ki bi isto vodila. Interesenti, ki bi se radi ii-strnei-H) dogovorili, se lahko zglase v nedelio. 8. t m. pri g. Ferdu Pfeiferjn v Celju, Glavni trg _štev. 8 Enodružinsko vilo z vsem komfortom in obsežnim vrtom ze-lo počen oddam s 1. decembrom v naiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« .>»239-17 Enosob. sl-uovanje s pritiklinami oddam s 1. decembrom na Glineah — cesta 1/6. 52261-21 Stanovanje 5 sob. celotna površina 153 rn. solnč-no, z v*'*™ komfortom. ob Kongresnem trgu oddam z marcem. Naslov pove oglasni oddelek ».Jutra r. 52284-31 iščejo Stanovanje 2 sob, kuhinje in kopaini-v centru mesta iščem 1. decembrom 1931. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno in čisto št. 43234< 52158-23/3 Stanovanji 2 sob in kabineta, čisto, solnčno, ne predaleč od centra išče mirna stranka 4 odraslih *>seb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 52039-21/a Pisarno 1 sobo s posebnim vhodom in uporabo telefona, na Miklošičevi cesti v pritličju po nizki ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52323-23 Prazno sc"o snažno, zračno, s parketom in elektriko oddam takoj po zmerni ceni v novi vili za Bežigradom. — Naslov: Vila Zvonka, Podmilščako-va št. 7/1. 52237-23 Stanovanje sobe in kuhin'e. v centru ali - blizu Ljubljane išče s 15. novembrom stranka brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 5?185-2!a Stanovanje 3 sob in pritklin, v bližnji okolici Tivolija išče s 1. decembrom majhna obitelj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Viši činovnik«. 53234-21 a oddajo Lepo sobo veliko, z uporabo kopalnice poceni oddam. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 51953-23 Namizno sadje od 25 kg naprej, v garaži na dvorišču Grafične palače na Miklošičevi cesti, med 2. in 5. uro popoldne oddaja Karlovšek 25168-34 Dijaka srednješolca iz dobre hiše vzamem s 1. decembrom na hrano in stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se Izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 46687-22 oddajo Dve stanovarji obstoječi: eno iz 2 sob fa kuhinje in drugo k 2 sob in kabineta in pritiklinami oddam takoj. Poizve se na Dunajski cesti št. 31, pritličje, od 2—3 ure popoldne. 51937-31 Trisob. stanovanje takoj ali z decembrom poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53166-31 Stanovanje 3 parketiranih sob. kuhinje iu pritiklin oddam v Ko-lezij.i, Zelena pot štev. 6. 520S9-2.1 Stanovanje tri aii štlrisobno, komfortno in solnčno takoj oddam v Sp. Šiški, Belja-ška ulica, nova vila. 51902-21 Stanovanje visokopritlično za 750 Din oddam z decembrom — Kodeljevo, Ob Ljubljanici št. 33. 52210-21 Solnčno stanovanje 2 sob in kabineta, s pritiklinami, v II. nadstropju oddam za februar 1932. — 1'oizve se na Rimski cesti št. 18/1. 52201-dl Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje, predsobe, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin. sa takoj odda v palači Vzajemne posojilnico na Miklošičevi cesti. —■ Tstotam bosta na razpolago z mesecem februarjem 1932 dve stanovanji v IT. nadstropju. Več se poizve pri ravnateljstvu posojilnice med uradnimi urami od 8. do 13. 51970-21 Stanovanje 2 parketiranih sob, kuhinje in shrambe, z elektriko, pralnico in drvarnico oddam s 1. decembrom v Levčevi ulici 1! — pred Rožno dolino. 52187-21 Solnčno stanovanje sobe, knhinje in shrambe, v novi hiši na Viču takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53218-21 4 pritlične sobe 7.a pisarno ali stanovanje, za 800 Din mesečno takoj na razpolago ob Dunajski cesti. Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov v Salendrovi ulici 6. 52153-23 Lepo sobo oddam na Mirju št. 25'TT. 52005-23 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom oddam na Napoleonovem trsu štev. 6''TI. 52243-23 Prazno sobo lepo in solnčno, s posebnim vhodom, central, kurjavo in kopalnico takoj oddam za 500 Din blizu bansk« uprav". Na»lnv v oglasnem oddelku »Jutra«. 52256-23 Kabinet s poseb. vhodom in elektriko takoi oddam Cesta v R^žno dolino štev. 5, pritličje. 52265-2: Opremite"^ ?obo s poiM-inim vbndnm. v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52270-23 Opremljeno sobo zračno in svetlo oddam 15. novembrom mirnemu gospodu. Naslov oddelku »Jutra«. oglas. •2259-23 Deklico na brano in stanovanje, vso oskrbo za Din mesečno sprejmem blizu liceja Naslov v oglasnem oddelku ■»Jutra«. 52237-33 Solnčno sobo z uporabo kopalnice od dam gospodu na Borštnikovem trgu l/L 52260"" Podstrešno sobo prazno, soJnčno, s posebnim vhodom oddam solidni uradnici. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Napoleonov trg«. . 51981-^3 Sobo opremljeno ali prazno oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 51962-23 Opremljeno sobico čisto, v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem »oddelku »Jutra«. 52311-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Sp. šiški, Ccrnetova ul. št. 31. 52190-23 Opremljeno sobo oddam stalnemu in solidnemu gosjM>du. Naslov v ogiasnein oddelku »Ju-tra*. 51980-33 Sobo lepo opremljeno, a centralno kurjavo, električno razsvetljavo in strogo separi-ranim vhodom, na Aleksandrovi cesti oddam solidnemu gospodu za 730 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52120-23 Opremljeno sobo z zajtrkom, v bližini gorenjskega kolodvora (i minute od tramvajsko postaje) oddam mirni gospodični za 300 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52193-33 Trisob. stanovanje solnčno — ter dvosobno s kabinetom oddam na Rimski cesti 33/1. — Ogledati od 9. ure dalje. 52217-31 Stanovanje prizemno takoj ali pozneje oddam v Mariborski ulici št. 17 (Stadion). 53258-21 Stanovanje dvosobno, parketimno, s kabinetom in shrambo oddam _ s 1. decembrom blizu Stadiona. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 52262-31 Stanovanje 3 parketiranih w>b. kuhinje in vseh pritiklin oddam s 1. decembrom v Mostah 53273-19 Koroščeva ul. 2. 52268-3! Prazno sobo s štedilnikom takoj oddam eni osebi v Ribarjevi ulici štev. 2 — Kolezija, Mirje. 53203-23 Veliko prazno sobo (6 X 5) takoj oddani eni ali dvema osebama v Ri-harjevi ulici 2 -- Kolezija. Mirje. 52204-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53231-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov v oglas. iščejo Sobo s separiranim vhodom, v okolici Mirja išče gospod s 15. novembrom. — Ponudbe na esiasni oddelek »Jutra« pod »Snažna«. 52119-23/a Opremljeno sobo in kuhinjo, aii samo s souporabo štedilnika iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod .značko »1 december*. 52252-21/a Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vposiani poštni znamki za 10 Din. 313-24 Grafolog in hirosof N. Sadlucki v Celju — liotel »Evropa« soba št. 17 sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. iu 7. uro. 52048-24 Trgovec srednjih let, naobražen in dobrosrčen, želi znanja z gospodično ali vdovo, staro 28—33 let. ki ima nekaj premoženja ali posestvo. i.e resne ponudbe, ev. s sliko pod »Karakter« na oglasni oddelek »Jutra«. 53193-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Autopredclava, Akademik, A. J., Anglo, A. B. 13, Akademičarka. Absolvent, Auktioa. Božično drevo. Blagajna, Citre, Centrum, Cisto, Cisto 13% obrestovan je, Dem, Dobro ohranjeno, Djour, Dolgi zimski večeri. Denar, Dobra plača Dvnamn, Ellenberger Lau--a. Elegantna, Ekspozitura Fiksum. G. L. 46. Gostilna Gospodinja, Gentleman. Gostilna 440, Grein tudi za hišnico. Hvaležna moč, Hrvati, Horvatič, Hišnica, Hitro. J. P., J. S„ Izut-jen krojač. Izurjen, Izurjena. Inozemec 40. K^re-spondent.ka. K-omfort, Kro-šerija. Knjigovodstvo, Kau-čič Ivan, Kavcija petsto. Ključavničar, Lepi večeri, Ljubljana, I-epa jesen. Lepo in dr.bičkanosno 28, Marljivost, Marija ?9S0, Mirna in stalna. Marljiva moč. Mlin. Mladenič, Mladi zakonci. Mizar z orod-ie.m. Miroljubna, Maruša, Marinka I, Miren par. Meteor. Močno. Mirno življenje, Mirna stranka. More more. M'ad uradnik. Miren Njeno Veličanstvo Ideja, November. Nekaj gotovine Neprometna. Nasrada. Nemudoma. November-oktobeir Neutrudl jiva. Na lenem prostoru. Osami'ena. Oskrba. Oktober 2247. Obročno plačilo. Obvezno. Osamljena gosp*. Potrebnih 20.000 Pedro. Prijateljica otrok 32 Postrežnica. Pensioner z ženo. P-odiet.na. Pesa. Pek 33. Primerna cena. Pridna 238, Primorka. Poštenost, Poštena in skromna. Posestvo izvon Ljubljane, Po-Hanska dolina 365. Pridno dekle, Promet. Prijazna sobica. Perfekten. Povsod zanesiliiv. Pridna, Potnik 40. Ple«alec. Potnik 14. Poslovodja, Roža 100. Rožmarin, Razposaien fant. Refiektant I. Radio. Recept Resnost 420. Stareiši premožen. Samski. Slaščičarski. Snažna stranka. Snreml.ievalec, Služba takoj, Stroso separirano. Stalen zaslužek. Si'a'no. Sopotnik. Stalen 34, Samski, Spamers, Sreča v za konu. S^ptembeT. Srečen zakon. Stalno dobra plača. Svoj srečni mirni dom. Samostana kuharica, Sisnr-na eksistenca 12. Šofer-mrhanik. Trgovina 300. Takoj soba. Točno plačilo. Trgovska pomočnica. Hsod-na priika. Ugodno, Učite iiščnik. Uradnica. V bli žini tramvaja. Ves kom-fort. V slogi je moč. Velik promet. VVach Amalija, Zelo vestna. Zmožen 312. Za konski, Z dveletno gospodinjsko šolo. Zmožen, Zamenjam, Zračna soba. Za december. Zmožna, Zabava Zakonski, 5-prooentna, 12, 7077-9. 68«. 43.000. 473. 10. 200.000. 60.000, 99. 2 uri na dan, 1713. Stroji! Radi preureditve obrati prodan stroje, popolnoma uporabne, brezhibne. po najnižji eeM, ta «leer 8-40 po Din 650.—. 8-50 pf Din 1300.-, 8-80 pO Dio 1500.—. Izvolite « osebni t gledati, gitovo t>o«te nalV stroj, ki bo ta ra4o pora bf tak" ta Izdelovanje noga v le, kakor »seb Irogih pletenih predmete?. Ptšit* na naslov: Eati Vajt. Ce Ije. 305-29 Šivalni stroj malo rabljen, po nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52210-29 »Djar« Usoda je hotela, da sr-ni tako dolgo molčala. Dvignite pismo pod Vašo šifro v oglasnem oddelku Jutra. Mira. 52186-24 oddelku »Jutra« 32231-23 Opremljeno sobo ■oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32277-23 Blondinka 27 Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 52214-24 Judita 11 Ker pisma pod šifro Judita nisem prejel, velja moje ■pismo za soboto 7. nov. — isti čas. 53238-24 C. T. E. Prosim za tiso« vzo-rcev. Do sobote oddajte v kuverti z mojim naslovom v kavarni. 52279-24 »Simpatična 32« Dvignite takoj pismo. 52283-24 Gospa srednjih let, želi dobrosrčnega gospoda v stanovanje 'z vso oskrbo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nesrečna«. 's A 9 iiiiii9 Gramofon ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku • Jutra 32206-26 Citre koncertne in klavirske naprodaj na Poljanski cest št. 2l/H. levo. 53190-26 Violino dobro ohranjeno ngodno prodam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 52247-36 Kunce chlnchilla ter bele, Srne in chlnchilla reks (kratkodlake) pasmo, v različni starosta ugodno prodam. J. Laurič, Vransko ■ pri Celju. 47818-27 Šivalne in pietilne stroje popravlja ln renovlr« Emi> Klobčaver. specijalni me hanik. Ljubljana, Sv Pe tra cesta 47. 302-30 Slike za legitimacije dobiš v 10 minutah pn foto Joško Smuč, Marijin :.rg S — vogal \VoIfove 1 304-30 Telefon 2059 A suh e m o g suha drva t-^ačnik. Bohoričeva K. S Na)aoveia •lulictk« pate tn a lelezna telo Praktična »lofljira postelja I tapeciranim madracoo — pra&tičn« s* vsaku hiiu, hotele, ta putnMe oior be ia nočne clulbe. Sta* ae Oia 3*0.—. Raipoli. Ijaa poitom ia Jelezni-coa po povzetja. §3 11 VI, Letena aluliatka patent-a%'tele' praktična «!ot-Ijira. peatela • tapecira* ■ia madracom. — Stane Din 29t__ spal/ni patent fotelj stane mn 1300 Liegestuhl praktitaa ta ležanie • ia sedenje. Stane Dia IM—. Moška rokavica leva, usnjena, je bila včeraj izgubljena na poti od Zadružne zveze do parka pri sodniji. — Ker je last revnega študenta, se prosi, di se isto odda v Akademskem kolegiju na Miklošičevi cesti. 53222-28 llja. Najditelj oaj p* proti nagradi odda na na*wv: Ivo Ta u sel, Trbovlje. 52243-28 Akumulator od motorja sem izgubil 3. novembra od £a!ca do Ce- Robec je bil izgubljen cd frančiškanskega mostu do pošt«, z ročno vezenim »pet.it-poiul« vzerccm, obrobljen s čipko, kupljen pri tvrdki M. Leitgcb o« Jurčičevem trgu. Ker je drag spomin prosim najditelja, da ga proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 52328-28 L.MIKUŠ Mestni trg 1? Tvornica dežnikov, saloga sprehajalnih --palic-- LJUBLJANA Mestni trg 9« Iz obilne zaloge nudim v ugoden nakup moderne krznene plašče, ovratnike, boe itd. Pe tem imam tiilo lo-hano: perje kt po Dia 4S— tista belo (osje kt po Dia IM— ia (isti puh k( po Dia JS®—» £ UROZOVJČ. ZAGREB Ilica (2. m. znana izborna in trajna JABOLKA v zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani 13813 Glasoviti grafolog in astrolog v Celju KARMAH sprejema obiske vsak dan od 8. do 12. in od 14. do !19. v hotelu »Zvezda« (Šu-mer), soba št. 3/1. Ostane samo par dni. 12S63-24 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 12992 Harmonike izdeluje nove in sprejema vse glasbene Instrumente v popravilo Jane, Ljubljana. Bohoričeva 9. 183-26 Kurivo premog in drva po konkurenčnih cenah nudi Rudolf. Vnlepič, trgovina s kurivom, Ljubljana VH, Sv. Jerneja cesta 25. 318 Pisalni stroj dobro ohranjen prodani. — Naslov v oglasnem oddelku ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO ŠEBENIK Ljubljana Vn Oslas. Sud Opštine Grada Beograda održače na dan 21. novembra 1931. god. u 11 ča-sova pre podne, u kancelariji ekonoma-ta, Uzun Mirkova ulica br. 1, prvu ofer-talnu licitaciju za nabavku i to: 150.000 kilograma aluminijum sulfata, 90.000 kilograma natrijum karbonata (amonijačne sode), S.OOO kilograma tečnog hlora, za. potrebe Uprave vodovoda za prečišča-nje vode. Uslovi su propisani i mogu se videti svakoga dana za vreme kancelarijskog rada u ekonomatu. Kaucija se polaže na kasi depozitne blagajne Opštine Beogradske. — 5 % Državljani Kraljevine Jugoslavije, 10 % strani podanici, i to: u gotovom novcu, državnim i državom garantovanim harti-jama od vrednosti po berzanskom kursu ili garantnom pismu, koje mora biti re-gistrovano u Ministarstvu Finansija. IZ KANCELARIJE EKONOMATA BEOGRADSKE OPŠTINE O. F. Br. 49030. od 21. oktobra 1931 god. 12919 PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA 52251-24 »Jutra«. TIVAR Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke ^ po originalnih tovar-- b H m — niikih cenah in sicer s Obleke za otroke Din 110, 120, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 270.— Za dečke Din 200, 240, 260, 290, 300, 330.— Zimski plašči za otroke Din 250, 350, 380.— Moške obleke Din 240, 290, 340, 390, 480, 580, 660, 750.— Moški zimski plašči Din 270, 370, 440, 470, 540, 570, 640, 750.— Moški Hubertus plašči proti dežju Din 320, 340.— Otroški Hubertus plašči proti dežju Din 200, 260, 290.— Lovski Din 270,— Hlače Din 90, 140, 150, 170.— IVAN KOS, družba z o. z., Ljubljana Izvrstna izdelava. — Cene brez konkurence. — Blago dobro. — Solidna postrežba. S^moprodaja „TIVAR" oblek Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. KRANJ, GLAVNI TRG 101. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli povodom prerane smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda Miroslava Kvasa advokata v Višnji gori, rez. poročnika in imejitelja reda jugosl. krone V. kL se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma dr. Kramariču in dr. P. Krajcu za požrtvovalno skrb in nego, Vojaški komandi za izkazano zadnjo čast, čč. duhovščini, darovalcem cvetja in vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika T tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 5. novembra 1931. 13799 Žalujoči ostali. t Mestni pogrebni »vod Brez posebnega obvestila V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena soproga .oeiroma mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA ŽABJEK roj. šušteršič posestnica v žapužah štev. 9 v četrtek, dne 5. t. m. po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, žapuže št. 9, na pokopališče k Sv. Roku v Dravljah. žapuže pri Ljubljani, dne 5. novembra 1931. IVAN 2ABJEK, soprog — ANICA, hči — MARIJA ŠUŠTERŠIČ, mati — LEOPOLD, LUDVIK, brata — LENCA, sestra, ln ostalo sorodstvo. 13801 Oglas! v „JUTRU" imajo siguren uspeh* PRODAN skupno ali posamezno: 2 stanovanjski hiši, 1 gospodarsko poslopje s skladišči, delavnicami in stanovanii. 1 velik industrijski objekt, žaga (z ali brez strojev), zemljišče, ležarišča in stavbne parcele. — Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrijo. — Cena nizka, plačilni pogoji zelo ugodni. J. POGAČNIK, Škof ja Loka — ob kolodvoru. 13762 Sutcneni osfanGi za površne mknje in obleke pod ceno JI. JHi&laue, S (cofu", Hiuhfiatta C. Schmid!: A Mesto mrtvih v Jukatanu Roman. Velikokrat sem si pozneje belil glavo, zakaj me je usoda tisti dan postavila med Irido in Violo.. Ce je bila Viola toplo sijoča krasota tropske noči, je bila Iris solnce, žarko plameneče in paleče solnce. Imela je plave lase in temnovišnjeve oči rn njena nrav je bila tako polna udržane moči, da se ni mogla nikoli umiriti. Ob mirni, sanjavi Violi je vzbujalo to tem večjo pozornost. »Gospod Stornish, ali radi plavate?« »Da, gospodična.« »Lepo, plavala bova. Takoj. Ta pusta družba sedi m čenča na vročem solncu, ko je zunaj toliko hladne vode«. Viola se je nasmehnila in me s strani pogledala. »Prav. plavali bomo,« je rekla nato. »Saj vem, da poide za stavo.« Iris je stekla v hišo. Midva za njo. Ko sem prišel čiz pičle četrt ure v plavalni obleki na hreg, je sedela Viola v pesku in gledala na morie, kjer se je gotovo sto metrov od nje, Iris že premetavala kakor živo srebro. Zadnji je prišel James. Sedel h k Violi in reke!, gledaje za Irido: »Plava, kakor riba.« Ne vem, kaj me je mahoma obšlo. Zaklical sem jima: »Dohitel jo bom!« In sem se vrgel v vodo. Vio!m polglasni smeh me je še doSel m Jamesov klic: »Pozor, Iris! Stornish ti di sto metrov naprej!« Z velikimi razmahi sem se poganjal naprej ki gledal na Irido, ki je ob bregu plavala proti zapadu. Očividno je razumela, za kaj gre. »Za njo! Dohiteti jo moram — za vsako ceno!« Ta misel me je bila obsedla. Viola se je smejala, ko sem skočil v vodo. Ta smjh mi je zvenel v spominu in zbujal v meni neprijetno čuvstvo, skoraj da jezo. Iris je res izvrstno plavala, za vsak meter sem se moral trdo boriti z njo. Nazadnje sem se ji vendar približal na kakih deset metrov. Videl sem, da plava s poslednjimi močmi. V skrbeh, da se ne bi prenapete, sem ji zaklical: »Vdajte se, miss Iris!« »No!« je bil kratki odklik. Z nekaj močnimi sunki sem bil pri njej. Smejala se je. »Zmagali ste. — A Clauderiški rt je daleč za nama. Plavajva na breg.« Ko sva zlezla iz vode, se ji je utrujenost vendarle preveč poznala, da bi jo bila mogla tajiti. »Da, utrujena sem. Tako daleč nisem še nikoli plavala. Sediva nekoliko.« »Menda ne mislite plavati tudi nazaj?« »Ne, vse poti gotovo ne,« je smeje se odgovorila. »Nekaj časa lahko greva ob bregu, potem pa speit v vodo.« Snela si je kopalno čepico in obilje plavih kodrov se ji je usulo po tilniku in licih. Nj^ne bele lakti so se bleščale na solncu.-- In zdajci sem jo poljubil, enkrat, dvakrat, trikrat, še in še, dokler se mi ni z rahlim naporom izvila. Njene oči so se zmagoslavno in radostno bleščale. »Da, zmagali ste, Iris,« sem tiho dejal. »Vi ste zmagali!« Vstala je in na njenih ustnicah je zaigral blažen smehljaj. »Zdaj nisem več trudna. Pojdiva.« Ko sva se plavaje približala ClauderiSkemu rtu, sva zagledala Violo in Jamesa, ki sta se v vodi igrala z veliko žogo. »Evo jih!« Viola naju je bila prva zagledala. Oba sta splavala na breg, kjer sta naju počakala. »Oospod Stornish je zmagal,« jima je Iris zaklicala naproti Pogledal sem Violo. Smehljala se je mirno, skoraj porogljivo — vedela je vse. Ko sem se preoblekel in vrn9 na teraso, so bili že vsi zbrani. Jamesov obraz je bil nekam neumno-navihan videti. Vzrok tega izraza sem šele opazil, ko sem odvrnil pogled od Viole in Iride in hotel s;sti. Na mojem prostoru je stala steklenica pravega »Monte Cavallo«. Mladi človek se je zdaj glasno zasmejal mojemu presenečenju, vzel izpod mize drugo steklenico in jo postavil predse. »Jaz pijem najrajši rensko vino,« je dejal, kakor da bi se hotel opravičiti. Očividno je bil dobro založen s plemenitim Bakhovim darom. A saj nisem imel povoda, da bi ga bil izpraševal. »AH je bilo težko?« je vprašala Viola z udržanim smehom, ki jo je delal za čudo lepo in mi je skoraj Ž2 udarjal na živce. »Viola misli, ali me je bilo težko premagati,« je pojasnila Iris. »Težko in lahko,« sem raztreseno odvrnil. Tedaj se je Viola srebrno zasmejala. »Več sreče ste imeli, Štefan, kakor Joe io Jim.« »Kako to?« je vprašal James. A zdajci se je na ves glas zasmejal. »A, to meri na tisto znamenito stavo!« je sunkoma prhnilo iz njega. Sogme da sem postajal nejevoljen. Vrag si ga vedi, kaj se je bilo tr^ba temu Wellesleyu toliko smejati. Zdelo se mi je sko~aj, da igram malo častno vlogo v domenjeni burki. Viola je morala čutiti, da mi nekaj ne ugaja; jela je sifiti v Jamesa, naj pove, kako je bilo s stavo. Njega je stvar očividno zabavala. Urejuje Davorin Bavljen. Izdaja za konzordj »Jutra< Adolf Kibnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je jdgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.