Vaša banka, v žepnem formatu. «ANCA W escono M TRIESTE TRŽAŠKA kreditna banka tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 28 (722) • Čedad, Četrtek, 14. julija 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir bčTkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERIMI Dl DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 6,25% Netto 5,46% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 5,68%) MOJA BANKA Čedad v srednje Evrope V soboto bo v Čedadu slovesna otvoritev tretjega Mittelfesta, Festivala gledališča, glasbe, baleta, lutk in filma iz desetih držav Srednjeevropske iniciative in sicer Avstrije, Bosne, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Polske, Češke, Slovaške in Slovenije. Po zaslugi deželnega odbora Furlanije-Juljiske krajine je torej po enoletnem presledku ta pomembna pobuda ponovno zaživela, čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu. In spet bo naše mesto postalo zanimiva izložba bo- SPECIALE MITTELFEST da pag. 5 a pag. 8 gatega in v dobri meri neznanega kulturnega snovanja držav Srednje Evrope, spet bo postalo stičišče različnih jezikov in kultur, prostor, kjer se srečujejo in soočajo srednjeevropski umetniki in ustvarjalci, kulturniki in preprosti ljudje. Ko se je Mittelfest rodil je bila geo-politična slika tega dela Evrope popolnoma drugačna, predvsem ni bilo na ozemlju bivše Jugoslavije prelite toliko krvi, ni bilo toliko žrtev in na tisoče mrtvih. Zato je razumljiva in pametna izbira teme letošnjega Festivala: “Vojna in mir”. S tem niso prireditelji mislili na nekaj abstraktnega, pač pa so želeli spodbuditi razmišljanje o vrednotah kot so strpnost, sožitje, sodelovanje.(jn) beri na strani 8 Slovenska delegacija tudi pri ambasadorju Italije Slovenci iz F-JK pri Drnovšku Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek s sodelavci je včeraj v Ljubljani sprejel zastopstvo Slovencev iz Italije. Srečanje je pomenilo priložnost, da so predstavniki naših manjšinskih organizacij, politične in civilne družbe slovenskega premierja seznanili z vrsto odprtih vprašanj ter skupno ocenili položaj manjšine po volilni zmagi Berlusconijeve koalicije in tudi o poteku razgovorov med Rimom in Ljubljano. Povedati velja, da je včerajšnje srečanje bilo uokvirjeno v priprave na jutrišnji tržaški vrh Srednjeevropske pobude, na katerem bo tekla beseda tudi o vprašanju narodnih in jezikovnih manjšin. Premier Janez Drnovšek Zastopstvo Slovencev v Italiji se je kasneje srečalo tudi z italijanskim am- basadorjem v Ljubljani Solarijem, katerega je seznanilo s položajem naše manjšine in z upravičenimi zakonskimi zahtevami. Priprave na srečanje v Ljubljani pa so potekale delno tudi v polemičnem duhu, saj je državni sekretar dr. Peter Vencelj tokrat prvič povabil tudi predstavnika Severne lige, začetka pa je pozabil na zastopnika socialistov (tri dni kasneje je bila sicer pozabljivost odpravljena). S tem v zvezi so predstavniki skupnega zastopstva izrazili potrebo, da glede odnosov do Ljubljane in Rima si mora manjšina avtonomno izbirati svoje politične zastopnike. Stazione in fermento Continua a destare grande interesse l’iniziativa “Stazione Topolò” 'che ha visto nei giorni scorsi un numero crescente di persone immergersi in una realtà diversa, per i più sconosciuta, scoperta e valorizzata dall’arte, da un gruppo di artisti non convenzionali, condizionati nel loro lavoro solo dalla necessità di fare ricerca. Le installazioni si possono visitare fino al 15 agosto quando, per la chiusura, torneranno in paese i 15 protagonisti di Stazione Topolò. Con la mostra si intrecciano numerose iniziative culturali. Sabato prossimo, 16 luglio alle ore 20.30, si ripete la serata di poesia “V nebu luna piava” alla quale parteciperanno Luciano Chiabudini, Silvana Paletti e Catia Quaglia, autrici resiane. Verrà presentata poi la poesia di una giovane autrice del tolminese Tatjana Soldo, mentre il Friuli sarà rappresentato dai giovani poeti che si raccolgono intorno alla rivista Usmis. “Al di là della linea immaginaria” è un’altra iniziativa interessante, che viene proposta per la prima volta. Con partenza alle ore 9, domenica 17 luglio, un gruppo (gli iscritti sono circa 250) di Benecicmi, percorrendo un sentiero antichissimo ed una volta molto frequentato, raggiungerà la frazione di Livek in Slovenia. E a questo proposito vanno senz’altro ringraziate le autorità di confine italiane e slovene che hanno consentito la realizzazione dell’iniziativa. La camminata verrà poi ripetuta in senso contrario, “Al di qua della linea immaginaria”, il 14 agosto prossimo quando la comunità di Livek restituirà la visita a Topolò. Domenica, alle ore 18, è in programma lo spettacolo di marionette ungherese Laszlo Vitez di Henrik Kemeny, inserito nel programma del Mittelfest ’94. Unija in Skgz za skupne pobude Na sedežu italijanske Linije v prenovljeni palači Gravisi v Kopru sta se prejšnji teden sestali delegaciji Unije Italijanov in Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, ki sta ju vodila predsednika Giuseppe Rota in Klavdij Palčič. Slo je za prvo uradno srečanje po daljšem premoru, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju in ob prizadevanju, da bi se v bodočem takšno sodelovanje še utrdilo. Ob koncu srečanja so izdali skupni dokument, ki ga objavljamo na drugem mestu časopisa. Unija Italijanov in SKGZ sta na srečanju izdelali vrsto programskih točk za okrepitev sodelovanja med organizacijami obeh manjšin na področju kulture, gospodarstva, športa in sredstev m-nožičnega obveščanja. Tako predstavniki italijanske manjšine kot same SKGZ (v delegaciji so bili poleg Palčiča še Viljem Cerno, Duško Udovič in Rudi Pavšič) so vzeli na z-nanje niz pobud, s katerimi nameravata manjšinski organizacij krepiti sožitje in medsebojno sodelovanje. Med drugim se Unija in SKGZ zavzemata, da se v okviru držav Srednjeevropske pobude v sodelovanju z manjšinami osnuje organizem, ki bi aktivno obravnaval vprašanja manjšin srednjeevropskega prostora. Na pobudo predstavnikov italijanske manjšine pa naj bi v kratkem prišlo do m-nožičnega srečanja mladih športnikov manjšinskih skupnosti iz Slovenije, Hrvaške, Koroške in Italije. Prosa, musica, danza e marionette dalla Mitteleuropa • s • s • GvkU( dčl Lffuli (k>n 1‘Alto Patronato * JL ... ,. . del Presidente fi«< Regione Autonoma Fruilì-Vewew* Giuli« HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ. Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine) / Speter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Četrtek, 14. julija 1994 Tarcento: Cerno nel direttivo Il prof. Guglielmo Cemo, da moltissimi anni consigliere comunale a Lusevera ed allo stesso tempo membro dell’assemblea della Comunità montana delle Valli del Torre, ha da pochi giorni assunto una carica di responsabilità. Nell’ambito di un rimpasto al vertice dell’Ente sovracomunale, il prof. Cerno è stato eletto nel consiglio direttivo. In quel contesto seguirà in particolare le attività e le problematiche di carattere culturale. Si tratta indubbiamente di un riconoscimento all’impegno politico e culturale da lui profuso per la difesa della specificità della comunità dell’alta vai Torre. Vrsta še nerešenih vprašanj glede deželne vlade Stare metode za sestavo koalicije V času, ko poročamo, se v Vidmu verjetno piše poslednje poglavje zavozlane politične krize na Deželi. V popoldanskem času sta bili najavljeni srečanji strank in gibanj, ki so sprožili krizo Travanutovega odbora, to je Severne lige, Ljudske stranke in gibanja Forza Italia. Temu srečanju naj bi sledil sestanek s predstavnico Severne lige Alessandro Guerra, ki ima nalogo sestaviti novo deželno večino. Tudi zadnji teden sestankov, dogovorov in preverjanja možnih koalicij ni prinesel kakšnih posebnih novosti. Vse je ostalo pri starem in sicer pri dejstvu, da je Ljudska stranka, potem ko je sklenila, da zapusti stare zaveznike, postavila veto glede vstopa misovcev v deželno večino. Pri tem pa preseneča dejstvo, da so po-litki. iz Ljudske stranke dobro vedeli, da ko bodo izbrali desničarsko opcijo, bodo morali upoštevati tudi Nacionalno zavezništvo, ki s partnerji pola svoboščin sedi v rimski vladi. Jasno je, da tudi znotraj te stranke, ki do pred kratkim je v naši deželi vedrila in oblačila po mili volji, so pri- Alessandra Guerra šle na površje kontradikcije in različna gledanja. Jasno je tudi, da večina v bivši KD se usmerja v desno in to dokazujejo tudi nekatera imenovanja v vrhovih pokrajinskih tajništev. Vozel Nacionalnega zavezništva pa ni lahko rešljiv. Ce Forza Italia se ogreva za vstop Finijeve stranke v deželno večino, Ljudska stranka mu nasprotuje, v Severni ligi pa so mnenja deljena. Mandatarka Alessandra Guerra je v intervjuju za videmski tednik povedala, da bi ne bilo nič čudnega, ko bi v novi vladi sedeli tudi mi-sovci. Pogoj je, da sprejmejo programske smernice, ki jih bo predlagala. V istem intervjuju pa se Guerra izraža dokaj “odprto” do vprašanja manjšin in sodelovanja s Slovenijo. Moramo priznati, da si težko predstavljamo sožitja takšnih pogledov, če vemo, kakšno je mnenje desničarjev do teh problematik. Sicer se danes v politiki ne velja čuditi nobeni stvari, saj pravilno ugotavljajo, da je politka umetnost nemogočega. Kriza na Deželi, kot pravilno opozarjajo gospodarske in družbene sredine, pomeni povzročiti veliko škodo celotni naši skupnosti. Pomeni pustiti odprta vprašanja, ne da bi se zanje poiskalo rešitev, pomeni tudi nadaljevati po stari poti loti-zacije in delitve. V tej luči gre oceniti predlog, da bi deželna odborniška mesta od sedanjih deset povečali na dvanajst. Očitno so “apetiti” možnih partnerjev koalicije in njihove zahteve po oblastniških stolčkov vse večje. In rekli so nam, da gre za novo. Rudi Pavšič V nedeljo 17. julija zbirališče ob 9. uri v vasi Toplovo Po stezi na Livek Pobudniki pohoda društvo Rečan in Planinska družina Benečije Krajevna skupnost Livek in občina Tolmin s strani Slovenije ter kulturno društvo Rečan in Planinska družina Benečije prirejajo v nedeljo 17. julija ob 11. uri veliko srečanje obmejnega prebivalstva na Livku. S Topolovega bo lepa skupina skupina Benečanov šla na Livek kar peš po lepi poti, ki povezuje dve vasi. Livčani in člani kulturnega društva Rečan so pred-kratkim očistili vsak svoj del poti do državne meje. “Pohod čez namišljeno črto” je ime pobude, ki pomeni prvo srečanje obmejnega prebivalstva na videmskem delu državne meje, kjer bo prehod možen kar čez zeleno mejo. Slovenski in italijanski organi so pokazali veliko naklonjenost tej iniciativi in omogočili tak način druženja. Livčani so v nedeljo 14. avgusta pa vabljeni na zaključno priredi- tev “Postaje Topolovo”. Vrnili nam bojo obisk na enak način: peš se bodo podali z Livka po gozdni poti v Topolovo. Humin znamenju kulture V Huminu se je včeraj začel 31. mednarodni laboratorij kulture in komunikacije, ki je namenjen spremembam v jeziku, literaturi, umetnosti, družbi, politiki in okolju v obdobju 1945-94. Na njem sodeluje kakih sto udeležencev iz 33 držav sveta, med katerimi sta tudi Slovenija in Hrvaška. Na predstavitvi letošnje izvedbe je direktor humin-skega laboratorija Bruno De Marchi obrazložil vsebino enomesečnega srečanja (laboratorij se bo zaključil 14. avgusta), ki želi izpostaviti vrsto problematik, ki so naravnavale povojni čas v Italiji. Il diritto alle origini L'Italia ed i confini orientali Sia che vinca o che perda le guerre, l’Italia sembra a-vere sempre idee poco chiare al tavolo delle trattative di pace. Dopo la prima guerra mondiale la politica francese fece prevalere l’idea della costruzione di un regno serbo-croato-sloveno, al confine orientale dell’Italia, nella prospettiva di una politica di contenimento dell’ influenza italiana sui Balcani. L’Italia che aveva già ottenuto i territori dell’Istria e della Dalmazia (e non solo quelli a prevalente cultura veneta, ricordiamo che Venezia estese il suo dominio costante sulle coste o-rientali dell’Adriatico per circa 400 anni), ma anche quelli più interni di cultura slovena e croata. L’Italia, dicevamo, ritenne allora mutilata la vittoria poiché non ottenne Fiume. Fiume, come tutti sanno, fu presa e lasciata con un colpo di mano consentito a D'Annunzio: ma mentre l'Italia faceva appello per Fiume all’ autodeterminazione del Comune per l’annessione all'Italia, non pensò neppure di porre in discussione l’autodeterminazione per le altre terre che le venivano assegnate dal Trattato di pace senza alcuna valutazione della prevalenza della popolazione croata o slovena in alcune parti di quei territori. Alla pace di Parigi questo atteggiamento fu giudicato il frutto di una furbizia all’italiana, tanto che le ragioni dell’Italia in quella sede furono ritenute da tutti confuse e inaffidabili. La stessa incapacità dimostrò la diplomazia italiana alla fine della seconda guerra mondiale, la ragion di stato prevalse sul diritto all' autodeterminazione dei popoli: a questo problema si aggiunse poi quello del comuniSmo, che la Jugoslavia portava con se, provocando un esodo massiccio di popolazione non solo italiana, ma anche croata e slovena. Questo prezzo altissimo le popolazioni dell’Istria e della Dalmazia lo hanno pagato ad un concetto di nazionalismo di stampo ottocentesco che tanti guai ha prodotto nel nostro secolo in Europa. Si pensi ad e-sempio che cosa ha comportato la ridefinizione dei confini orientali della Germania dopo il nazismo, a milioni di persone cacciate dalle loro terre, tedeschi dalla Polonia o polacchi dalla Russia. Al nazionalismo si sono poi sommate le ideologie totalitarie che hanno diviso l’Europa per lunghi decenni, prima il nazifascismo, poi il comuniSmo, ed hanno portato con se milioni di morti, milioni di profughi, radici umane e sociali estirpate e distrutte. Che cosa fare di questi e-suli, di queste radici, di queste ideologie. Di queste ultime ha fatto giustizia la storia, ma è bene che abbiamo sempre presente ciò che hanno prodotto per evitare nuovi disastri. Non dobbiamo tuttavia buttare via il bambino con l’acqua sporca, la questione dei profughi è ancora oggi ben presente nel nostro mondo, sia quella storica che quella attuale. Le nazioni ottocentesche, le Patrie, sono state durissime con le etnie, considerandole, spesso a ragione, degli elementi centrifughi distruttivi: ma una volta che il potere centrale è lontano, una volta che venisse definita un’integrazione europea, tutto sta dentro il Grande Impero, l’etnia appare piccola al confronto, la situazione può cambiare aspetto. Il meccanismo è allora quello di consentire agli uomini un legame con le loro regioni d’origine, anche attraverso il meccanismo delle etnie, e come dice spiritosamente un commentatore i-taliano, facendo rinascere le Matrie al posto delle Patrie. L’impero romano aveva un certo rispetto per le etnie, e varrebbe certo la pena se qualcuno volesse prendersi la briga di analizzarlo, di ricostruire nei dettagli come venivano gestite. Stefano Petris prima parte (da: La voce del popolo) Slovenia: funghi col contagocce Funghi “proibiti” La raccolta di funghi in Slovenia era libera e tutti a-vevano la possibilità di raccoglierli senza alcuna limitazione come avviene invece in Italia. Si è verificato così un vero e proprio commercio specialmente lungo il confine. Da alcuni giorni, però, le autorità slovene, con un decreto governativo, hanno proibito la raccolta libera di funghi ed introdotto delle normative per il loro trasporto oltre confine. In particolare d’ora in poi una persona non potrà raccogliere più di 2 chilogrammi di funghi al giorno. A questo va aggiunto il divieto di raccogliere circa una settantina di specie di funghi in via di estinzione. Nei parchi nazionali e nelle aree protette la raccolta è proibita. 1 trasgressori dovranno pagare multe molto salate. Più autostrade Il governo sloveno ha finalmente varato il programma nazionale per la costruzione di autostrade, stabilendo anche la loro priorità. Nella speciale classifica, stilata dai responsabili del Ministero dei trasporti, al primo posto si trova il tratto di autostrada da Hoče ad Arja vas, seguito dal collegamento tra Lubiana e Celje e dalla circonvallazione di Maribor. Il tratto autostradale da Divača a Capodistria si trova al quinto posto, mentre l’autostrada della Valle del Vipacco, che collegherà Gorizia con Lubiana, è nona nella speciale graduatoria governativa. “No problem” Secondo il ministro degli esteri croato Mate Granič non ci sono divergenze nei rapporti tra Croazia e Italia specialmente dopo l’ultimo incontro del ministro Martino a Zagabria. Granič ha ribadito che tutti i problemi i-nerenti alla minoranza italiana in Croazia possono essere risolti con incontri bilaterali nello spirito europeo. Pienone in Istria L’ultimo fine settimana in Istria ha fatto registrare il tutto esaurito. Oltre cento mila le presenze di turisti che per la maggior parte provengono dall’est europeo. Si tratta di polacchi, ungheresi e cechi e slovacchi, in calo invece la presenza degli italiani. Ministro nei guai L’ex Ministro delle finanze Dušan Sešok si trova inguaiato per una vicenda di frode e tangenti. La magistratura slovena lo accusa della violazione di leggi doganali, frode allo Stato e sospetto di tangenti. Insieme al ministro è stato accusato anche Mate Vekič, rappresentante della ditta triestina “Filatura di Caerano”. Problemi per Krško Sembrano senza fine i problemi per la centrale nucleare di Krško. Alle polemiche sorte per la richiesta di chiusura della centrale si sono aggiunte quelle riguardanti la proprietà. Mentre la Croazia insiste sulla divisione a metà, la Slovenia vuole il settanta per cento della proprietà. četrtek, 14. julija 1994 V saboto 16. julija bo drugo srečanje s pesniki Ni pravega sejma brez ramonike (an telekrat tudi perà) an brez tonkanja Topoluove, vas kjer poezija Lani v skednju v Platcu, lietos pod lobjo v Topoluo-vem, na sred vasi: takuo je spet “na nebu luna plavala” an poezija je zaživiela med ljudmi. Srečanje s štierimi pesniki, ki ga je kulturno društvo Rečan vključilo v program “Postaje Topolovo”, je privabilo še kar dobro ljudi v saboto večer v Topoluove. Parvi je prebrau njega poezije, napisane v dialektu iz krajev blizu Trevisa, Fabio Franzin, ki nam je v njega verzih guoriu o nie-kem svietu, ki umiera, kjer človek je nimar buj sam, kjer spomini so ku “ščina”, koščic lesa, ki gre glaboko v mesuo pod kožo, al pa v sarce, an boli... An koščič njega sveta, kjer na manjka ironije, nam je potle poka- zu z njega poezijami Ivan Volarič Feo iz Sužida. Tretji je nastopu taržaški pesnik Marko Kravos, ki je tudi povezu pomien poezije s tisto lepo an magično ini-ziativo “inštalacij”, ki so ries nieki poetičnega an ponesejo ime Topoluovega v sviet deleč na oku. Poezija an take sort umetnosti so zuna od telega vsakdanjega življenja, zuna od sveta. Na parnesejò ne puno sudu, ne puno časti, so pa tiste stvari, ki vamejo človieku niek duom, mu varnejo spomin an senzibilnost na tiste, kar je v življenju narbuj vriedno, na tiste elemente, ki jih je vsak od nas z maternim mliekam piu. Večer je s nekaterimi ljudskimi piesmi povezoval s kitaro Checco. Pomagala sta mu še kitarist Beppo an s petjem Anna. Checco je pa kupe z Anno zapieu tudi adne od njega narliueših piesmi. Biu je liep večer, ki se bo ponoviu tudi v saboto 16. julija, le ob osmi an pu zvičer, kadar pridejo na varsto drugi avtorji. Za Benečijo bo Luciano Chia-budini an pari, de se bo tudi on pomagu s kitaro. Iz Rezije prideta dvie pesnice: Silvana Paletti, ki jo že dobro poznamo an mlada Catia Quaglia, ki bo par-vič med nami ku avtorica. Poslušali bomo še verze mlade pesnice iz Tolminske, Tatjane Soldo. Iz so-siednega, ne slovienskega sveta, pridejo telekrat pa Furlani, mladi pesniki, ki se zbierajo okuole zlo zanimive revije Usmis.(jn) La segra di S. Giorgio Si è ripetuta a S. Giorgio di Resia in questo ultimo fine settimana la tradizionale festa Paesana in ricordo della consacrazione , nel /763, della chiesa parrocchiale dedicata Proprio a S. Giorgio. I festeggiamenti, iniziati già venerdì, hanno visto sabato, nel tardo Pomeriggio, una singolare gara: quella degli scampanottutori, un’usanza ancora viva nel-ia valle. In serata si è tenuto in chiesa un concerto corale a cui hanno partecipato il coro maschile locale “Monte Canin” ed il coro "Vos di mont” di Tricesimo . Domenica si è ripetuto il tradizionale dono del formaggio. Da ogni via si sono visti arrivare verso la chiesa bellissimi cesti infiorati, portati da bambine ma anche dalle anziane signore, contenenti formaggio fresco prodotto in casa o in latteria, burro, ricotta e uova che sono stati deposti davanti all’altare. Terminato il rito religioso e la processione sono stati venduti dai fabbricieri nella vicina osteria. Prossimo appuntamento a Resia per la sagra di S. Anna a Stolvizza il 29,30 e 31.(ni) tecno àdria °«> INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI elettrodomestici SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI C|VIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA' 28/D - TEL.0432/700739 Medie: corso per adulti La scuole media statale Ippolito Nievo di Cividale del Friuli rende noto che sono aperte le iscrizioni per il corso serale di scuola media per lavoratori (anno scolastico 1994/95) e che il termine per la presentazione delle domande è il 15 luglio 1994. Gli interessati, età minima 16 anni entro il 31.12.'94, per informazioni possono rivolgersi alla segreteria della scuola, sita in via Gemona 9, (tel. 733232) tutti i giorni. Naša kultura, naš jezik, naše piesmi, molitve an pravce imajo glaboke kora-nine. Zak so živiele an šele žive že nad taužent liet med našimi ljudmi, zak vsaki krat ko jih čujemo nam pobuo-šcajo an ugrejejo sarce, če čemo al pa ne, nam povedo kduo smo. Zak kultura an jezik vsakega naroda, pa naj bo velik al majhan, kuk je slovienski, so špiegu tistega, ki je narbuj glaboko v človieku, so špiegu njega duše an zatuo imajo svoj prestor na telem svietu, so uriedni spoštovanja. Pa za de drieu, ki ima takuo glaboke koranine, na usahne je trieba, de vsak poskarbi za de bo njega viej-ca živiela, de bo zelena. Tel je pomien an program Folkesta, ki že ga že 16. lieto organizavajo v Furlaniji, par-kliče iz lieta v lieto godce an pieuce iz ciele Evrope, ki so narvič krat predstavniki kake etnične manjšine an je lietos parvič objeu tudi Nadiške doline. Tuole je tudi sporočilo ve- llde Chiabudini pred utarjam pravco pravi Muzika pod turmam ali Folkest po beneško Včasih so muorle bit an tle par nas doma kornamuse, kuk se vidi na reliefu v Landarski jami čera “Muzika pod turmam”, ki je biu v pandiejak v preli-epi cierkvi v Sv. Lienartu an sta ga organizala kulturno društvo Studenci an pevski zbor San Leonardo iz Podu-tane. Ni biu samuo an koncert, biu je ku narlieuši se-njam. Pred cierkvijo sta Ližo an Gusto zagodla an par beneških, potlè so začel pa tonkat na turmu. Od deleča so se čule kornamuse, ki so se po-časo bližale cierkvi. Pod lopo je pevski zbor iz Poduta-ne zapieu lepo “Marija, mati ljubljena” an subit potlè se je oglasila muzika na ganku v cierkvi. Vsi, ki smo se obračal an premikal tja, kamer nas je muzika klicala, smo š-li notar. Tu je še no malo beneško slovienskih cerkvenih piesmi zapieu podutanski zbor, za njim so paršli pa Nediški puobje, ki so predstavili ljudske piesmi. Ker se je naša kultura ohranila na stuojke an stuoj-ke liet skuoze spomin, skuo- ze pripovedovanje, skuoze učilo te starih do te mladih so v koncert vključili an beneške pravce. Dvie jih povi-edala takuo, ki samuo ona zna, Ilde Chiabudini iz Šči-gle. Pravce se po navadi pravijo doma, v majhanem krogu, za pečjo. Zdielo pa se mi je lepuo, de tala ljudska modru-ost an tradicija sta paršla v cierku, pred utar. Ne samuo, zdiela se mi je na pravem mestu. Večer se je zaparu s piesmijo “Lepa si roža Marija”, ki jo je vsa cierku zapie-la, na organu je godu pa Renato Duriavig. V torak zvečer je Folkest šu v Sčiglo, kjer so ble dvie skupine adna furlanska an adna škotska, v sriedo pa v Dolenj Tarbi, kjer so godli an piel skupina iz Istre an iz Irske. Zadnji koncert bo v nediejo 24. julija ob 21. uri na Krasu v Dreki, kjer bojo skupina Tolovaj Mataj iz Slovenije a Shamrock iz Ni-emčije. (jn) četrtek, 14. julija 1994 Oblizza invita ancora al “Dan po starim” Venerdì 15, sabato 16 e domenica 17 luglio a Oblizza, una piccola frazione del comune di Stregna, nelle accoglienti Valli del Natiso-ne, si terrà anche quest’anno, come consuetudine, u-na simpatica quanto suggestiva sagra paesana. Un gruppo di abitanti del luogo, amanti di antiche tradizioni, qualche anno fa ha pensato di presentare quei cibi genuini e quelle bevande che si consumavano una volta nelle valli del Natisone. Così anche quest’anno, alle soglie del 2000, per tre giorni un pezzo del nostro passato quasi dimenticato verrà riproposto. Per ottenere un risultato soddisfacente il gruppo promotore si è rivolto alle signore più anziane del paese che si sono impegnate a preparare i piatti di lina volta. Tra le altre cose si potrà gustare la “pinca” (pane fatto con farina di mais), accompagnata dalla “batuda” (latte lasciato i-nacidire e quindi sbattuto per un’ora nella zangola e bevuto con tutto il burro), le “snite” (fette di pane imbevute di latte e uovo sbattuto, fatte soffriggere, quindi spruzzate con un velo di zucchero e irrorate di ottima grappa di susine), oltre alla ormai famosa gu-banca, strucchi cotti e fritti e tanti altri cibi prelibati che le signore, gelose del loro passato, per comprensibili “motivi di sicurezza” non hanno voluto rivelare in anticipo. Il tutto naturalmente sarà accompagnato da abbondanti libagioni con vino locale (Amerikan e Klin-ton). La manifestazione, oltre al determinante contributo della popolazione di Obliz- za che entusiasta contribuisce unita alla riuscita della festa con la preparazione dei vari cibi, ha avuto il sostegno di numerosi simpatizzanti ed imprenditori locali. Durante le tre serate, come da tradizione, si potrà ballare sul “brejar” allestito per l’occasione sulla piazza del paese con allegre musiche popolari adatte al clima sereno e festoso che regnerà a Oblizza con i “Pai” venerdì, gli “Stock FF” sabato e gli “America band” domenica. Il programma prevede i-noltre sabato 16 la rappresentazione teatrale “Buogi možje” del Beneško gledališče - associazione filo-drammatica della Benecia, domenica 17 gara podistica ADO, gioco della nonna, gara delle freccette, le marionette del Mittelfest.... Claudio Garbaz Documento congiunto dell’Unione e della SKGZ Ruolo di soggetti per le minoranze L’Unione Italiana e la Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza, nel loro incontro tenutosi addì 7 luglio 1994 a Capodistria, dopo a-ver analizzato la complessa situazione che la Comunità Nazionale Slovena in Italia e la Comunità Nazionale Italiana in Slovenia e Croazia stanno attualmente attraversando, nell’intento di continuare sulla strada della reciproca collaborazione sviluppando al contempo nuove forme di solidarietà, al fine di contribuire, con la loro presenza e la loro azione, alla creazione di un milieu culturale e di un clima politico improntati al rispetto dei diritti umani e delle minoranze, tollerante e aperto alla convivenza, ritrovando nelle minoranze stesse un fattore imprescindibile di ricchezza e sviluppo per le realtà statali e regionali dell’Alto Adriatico come pure delle popolazioni ivi residenti, hanno convenuto che nella definizione della legislazione interna degli Stati di Italia, Slovenia e Croazia e nella costruzione dei nuovi rapporti tra di essi, nel trattare la delicata questione delle due Comunità Nazionali, si tengano conto dei seguenti principi: 1) Nel quadro dei co-struendi meccanismi europei di tutela delle comunità minoritarie, le stesse necessitano di quei diritti, di quei complessivi strumenti di tu- tela giuridico-costituzionale e intemazionale, di quegli interventi operativi, che le minoranze stesse hanno individuato come indispensabili alla costruzione di reali condizioni di esistenza e sviluppo nella loro data realtà affermando così la soggettività delle comunità nazionali. 2) Nel processo di rivisitazione degli Accordi di Osimo in atto tra gli Stati di Slovenia, Italia e Croazia, venga creata una corsia preferenziale tesa a ritrovare adeguate soluzioni relative alla tutela delle due Comunità Nazionali compresi gli Accordi sul riconoscimento dell’unitarietà e dell’uniformità di trattamento della Comunità Nazionale Italiana in Slove- nia e Croazia come pure il riconoscimento dell’unitarietà della Comunità Nazionale Slovena nel Friuli-Venezia Giulia senza che su tale dialogo, che si auspica aperto, costruttivo e sensibile, abbiano a ripercuotersi in qualsiasi modo gli altri pur rilevanti problemi sul tappeto nel rapporto tra gli Stati medesimi. L’UI e l’SKGZ ritengono infine che i previsti Accordi bilaterali tra la Croazia, la Slovenia e l’Italia debbono venir negoziati quanto prima con la attiva partecipazione delle due Comunità Nazionali nel ruolo di soggetti rappresentando così un elemento positivo nel processo di integrazione europea della Slovenia e della Croazia. Na študijskih dnevih “Draga” bo sodeloval tudi Janez Janša Od 2. do 4. septembra bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravili 29. Studijske dneve Draga '94, ki jih organizira Društvo slovenskih izobražencev. Prvo predavanje bo na vrsti v petek, 2. septembra, ko bo dr. Stane Gabrovec govoril na temo “Krščanstvo informacija slovenstva”. V soboto bosta Marija Jurič in Hektor Jogan spregovorila na temo “Pri-sila spomina k identiteti koroških in tržaških Slovencev”. Zadnji dan študijskih dnevov bo uvedel Lojze Cemažar, ki bo govoril o novi sproščenosti slovenskega kristijana. Drago pa bo zaključil predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, ki se bo lotil teme pogleda čez slovenstvo. Po doseženi državnosti in samostojnosti, ugotavljajo prireditelji, bo treba zgraditi politično in državniško zavest sodobnega Slovenca. Janša bo posredoval gledanje izpostavljenega slovenskega politika na novo slovensko državo. LO SPAGHE • 1882 \ Mte. Pisimoni Jftaccolana *OvedjtssoQ ~^fpezzeit 1868 • Pco. d. Mezzodì • 232« - ' Mte. Sart „10.2 . ' 'sš&rtf * rr t: !. hP* im Ancora un contributo dei più piccoli sul tema della pace t DURIAVIG LINA E buona, é nostrana, é la vera gubana ... E inoltre da noi troverete originali confezioni * regalo * S. Pietro al NatLsone (Ud), Via Azzida 15 - Tel. 0432/727234 di Loretta Mugherli Augura buon Mittelfest a tutti i lettori Vsem želi veliko uživanja ob Mittelfesta CIVIDALE DEL FRIULI Piazzetta terme Romane, 5 - tel. 731370 JDa oltre 30 anni al servizio del buongustaio! CIVIDALE - Corso Mazzini, 27 Tel. 0432/731413 - 731134 8 —Yl—^ Mittelfest (J Četrtek, 14. julija 1994 1 fi 111 C L J lU k) l Quali le aspettative, quale il giudizio sulla terza edizione del Mittelfest, quali le sue prospettive future. Abbiamo chiesto un’opinione a questo proposito ad alcuni operatori culturali. PAOLO PETRICIG, presidente del Centro Studi Nediia di S. Pietro al Nati-sone: Il Mittelfest rappresenta un sogno che si è avverato. Già nel lontano 1889 Carlo Podrecca, Bruno Gujon, Ivan Trinko e altri organizzarono a Cividale un congresso storico su Paolo Diacono e prefigurarono il ruolo culturale della città ducale. Allora fu proposto un Centro studi linguistici. Il Mittelfest, come concetto, si avvicina a quest'idea nata più di cent’anni fa. Il festival è anche un laboratorio di lingue diverse e di esperienze culturali. Importante pure che la manifestazione abbia abbracciato, oltre che Cividale, una realtà più vasta, quella delle Valli del Natiosne. MOREN O MIORELLI, direttore artistico di “Stazione Popolò” \ Cento di questi Mittelfest! Questo l’augurio che faccio alla manifestazione che a-prirà i battenti sabato pomeriggio e che rappresenta una ventata di novità per una cittadina chiusa e un po’ sospettosa, non avezza alle novità. Ben venga dunque il Mittelfest, come pure la Stazione Topolò ed altre manifestazioni di ampio respiro. C’è bisogno di giro d’aria, di novità, di gente differente, di culture e di parlate differenti. In questo modo abbiamo l’opportunità di essere a contatto con diverse esperienze e superare certi modi di ragionare che si sono instaurati a Cividale per cui vale più l’esteriorità che la sostanza delle cose e delle persone. DONATELLA RUTTAR, presidente dell’Associazione artisti della Bene-eia: E’ una grande occasione per Cividale per farsi conoscere non soltanto nella nostra regione ma oltre i confini statali. E’ anche un’occasione di confronto e dovrebbe rappresentare il futuro di questa cittadina. Così come la stazione Topolò anche il Mittelfest può svolgere un certo collegamento culturale tra la tradizione locale e le novità che ci vengono proposte. Penso sia anche un’aiuto per conoscere meglio l’arte, la sua valenza ed il suo messaggio. ANTONIO PICCOTTI, presidente dell’Associazione studi storici ed artistici di Cividale: Il festival internazionale rappresenta per Cividale un avvenimento eccezionale per cui bisogna adoperarsi affinchè resti un appuntamento tradizionale per la nostra città. Il Mittelfest è anche l’occasione per farci conoscere oltre i confini regionali e per far conoscere realtà culturali diverse. Per questo motivo mi meraviglia il fatto che qualcuno si senta disturbato dal fatto che il festival venga organizzato da noi. Secondo me i soldi utilizzati per la realizzazione del festival sono veramente ben spesi e gli amministratori locali devono stare attenti a non lasciarsi sfuggire il festival per le prossime edizioni. (R.P.) Filmsko opozorilo na grozote vojne Predstavili bodo tudi “Rdeči boogie” KakSna je vloga kinematografije v letošnjem Mit-telfestu? Društvi “Alpe Adria Cinema” iz Trsta in “Ci-nemazero” iz Pordenona, katerima je bila zaupana naloga za tovrstni sektor, sta izbrali deset filmov, ki naj bi na najboljši način pripovedovali o vojni in miru, o prijateljstvu in sovraštvu, o ljudeh, ki se znajdejo v posebnih položajih. Gre za izbor, ki bo vsekakor prispeval, da se gledalec sooča z različnimi pogledi in ocenami glede tragičnosti nekaterih dogodkov, ki so povezani z vojno in nasilstvom. Prispevek iz Slovenije bo delo režiserja Karpa Godine iz leta 1983 “Rdeči boogie”. Gre za filmsko pričevanje skupine mladih glasbenikov v povojnem času. Marionette: giorno per giorno nei paesi Sabato 16 luglio A Peternel (Drenchia) alle 21: Compagnia Scrama-sax “Marionette e krivape-te”. Domenica 17 luglio Al Rifugio Pelizzo, sul Matajur, alle 11: Glyn Edwards (Inghilterra) “Punch and Judy Show”. A S. Volfango (Drenchia) alle 15: Thomas Jeli-nek (Boemia) “Kaspar”. A Oblizza (Stregna) alle 17: Salvatore Gatto (Napoli) “Guarattelle”. A Topolò (Grimacco) alle ore 18: Henrik Kemeny (Ungheria) “Laszlo Vitek”. A Ponteacco (S. Pietro) alle 18.30: Burattini di Tyu-men (Russia) “Storie di Pe-truschka”. Lunedì 18 luglio Alle scuole elementari di S. Leonardo alle 10.30: Mauro e Andrea Monticelli (Ravenna) “Fagiolino e Sandrone”. A Montefosca (Pulfero) alle 19: Salvatore Gatto (Napoli): “Guarattelle”. A Savogna alle 19: Burattini di Tyumen (Russia) “Storie di Petruschka”. Al Centro Irfop di S. Pietro alle 21.30: Laura Kibel (Roma) “La Pe-Dante Com- Domenica 24 luglio alle ore 11.30 nella sala consigliare di San Pietro al Natisone verrà consegnata La marionetta d’oro. Il premio per la migliore compagnia partecipante alla sezione marionette è stato promosso dall’Amministrazione comunale di San Pietro al Natisone. media”. Martedì 19 luglio A Cepletischis (Savogna) alle 18: Maria Imperatrice (Napoli) “Guarattelle”. A Lasiz (Pulfero) alle 17: Burattini di Tyumen (Russia) “Storie di Petruschka”. A Clenia (S. Pietro) alle 19: Mauro e Andrea Monti-celli (Ravenna) “Fagiolino e Sandrone”. Al Centro Irfop di S. Pietro alle 21.30: Panstwowy Teatr Animacii (Polonia) “Szafa” Mercoledì 20 luglio Alle scuole elementari di Due i filoni tematici della terza edizione: “Play Shakespare” e “Guerra, pace e convivenza” Puppet festival al castello di Gorizia Alpe Adria Puppet Festival, un'occasione di confronto con la produzione delle compagnie del Centro Europa Al teatro di figura - dalle marionette ai burattini, a! teatro d’ombre e d'oggetti -è dedicata la terza edizione di Alpe Adria Puppet Festival, in programma dal 16 al 24 luglio nel castello medievale di Gorizia. Nata sotto l’egida del Mittelfest nel '92, la manifestazione è l’occasione per un confronto con la produzione delle compagnie del Centro Europa, ma anche con i primi, importanti esperimenti di collaborazione fra paesi lontani, come “The day after", una coproduzione Olanda-Au-stria-Bielorussia. Quest'anno il Puppet festival torna ad intrecciarsi più decisamente con la manifestazione cividalese. Diretto dal regista Roberto Nella foto il Teatro del Drago Piaggio, il Festival segue infatti quest'anno per il Mittelfest il settore del teatro d'animazione. Uno dei percorsi del Puppet Festival inoltre è “Guerra, pace, convivenza...", il tema del Mittelfest. Il principale percorso della manifestazione isonti-na è invece “Play Shakespeare”, ovvero un progetto triennale di approfondimento della produzione shakespeariana in rapporto al teatro d’animazione. E così il 20 luglio, nel Teatro tenda del castello debutterà in prima nazionale il Macbeth prodotto da Alpe Adria Puppet Festival, diretto dal regista croato Z-latko Bourek e realizzato con la tecnica giapponese del “bunraku” (attori-manipolatori, accanto a pupazzi mossi a vista). Un Macbeth che trova forti ra- dici nell’attualità e che le note di regia dipingono “rosso come il vino che scorre nelle coppe delle streghe. Rosso, come il sangue che scorre nelle nostre terre senza trovare pace”. Il percorso shakespeariano sarà arricchito da incontri. tavole rotonde e da uno stage, condotto dal regista sloveno Edi Majaron. Protagoniste ogni sera dunque compagnie dell’ Est Europa - Polonia, Slovenia, Croazia, Bielorussia - e di Italia, Francia, Austria e Olanda. Da segnalare inoltre l'eccezionale presenza al Festival, il 17 luglio, del grande marionettista americano David Syrotiak, considerato dalla critica internazionale uno dei maggiori “virtuosi” di tutti i tempi in questo genere teatrale. S. Leonardo alle 10.30: Maria Imperatrice (Napoli) “Guarattelle”. A Cras (Drenchia) alle 19: Mauro e Andrea Monti-celli (Ravenna) “Fagiolino e Sandrone” A Masseris (Savogna) alle 19: Thomas Jelinek (Boemia) “Kaspar” A Oculis (S. Pietro) alle 19: Glyn Edwards (Inghilterra) “Punch and Judy Show”. Al Centro Irfop di S. Pietro alle 21.30: Kud France Prešeren (Slovenia) “Naredi mi zanj krsto”. Giovedì 21 luglio A Cividale - S. Maria in corte alle ore 18: Macbeth, una produzione Alpe Adria Puppet Festival A Oblizza (Stregna) alle 18: Bruno Leone “Storia di Pulcinella”. A Cicigolis (Pulfero) alle 19: Glyn Edwards (Inghilterra) “Punch and Judy Show”. A Clenia alle 19: Maria Imperatrice (Napoli) “Guarattelle”. Venerdì 22 luglio A S. Leonardo (scuole e-lementari) alle 10.30: Bruno Leone “Storia di Pulcinella”. A Lombai (Grimacco) alle 18: Compagnia Scrama-sax “Marionette e krivape-te”. A S. Giovanni d’Antro alle 19: Bavastel Puppen Theater (Austria) “Ka-sperl”. A Tribil Inferiore (Stregna) alle 20: Glyn Edwards (Inghilterra) “Punch and Judy Show”. Al Centro Irfop di S. Pietro alle 21.30: Prod. Alpe Adria Puppet Festival (Gorizia) “Macbeth”. Sabato 23 luglio A Stregna alle 17.30 : T. Allegre “Pulcinella e Tere-sina”. A Clodig di Grimacco alle 18: Bavastel Puppen Theater (Austria) “Ka-sperl”. Al ristorante “Al Vescovo” di Pulfero alle 19: Bruno Leone (Napoli ) “Storia di Pulcinella”. A Merso di Sotto alle 19: Compagnia Scramasax “Marionette e krivapete”. A Biacis (Pulfero) alle 20.30: Bavastel Puppen Theater (Austria) “Kasperl"-Al Centro Irfop di S. Pie-tro alle 21.30: T. Aiegre (Torino) “Marionette in ceri ca di manipolazione”. Un’idea nata più di cent’anni fa Mini sondaggio tra alcuni operatori culturali vrrìn<7JZ, rave.. Tu saboto brigad iet iz Hlocja je kupu ’no kaseto kiwi na targu v Čedade. Ku je paršu v kazermo je jau karabi-nierju: - Bieži dol v garaž., tu autu ušafaS ’no kaseto od kiwi, parnesijo gor. - Al je liepa? - je vprašu karabinier. - Specjalna - je odguoriu brigadier. - Ce je takuo, mi jo posodete, de jo posna-men tudi ist!!! Ankrat karabinierji so hodil okuole na dva, ker adan je znu pisat, te drugi pa brat. Zdaj Spietarski ka-rabineri zavojo šinda-ka Firmina, hodejo zmieram na trije: adan, ki zna pisat, te drugi, ki zna brat po taljansko an te treči, ki zna brat pa po slovien-sko na tabelah pred vaseh!!! - Zakaj imate tisto supoSto tam za ušes -je malomanj pod glasom vprašu mladi apuntat marešjalnu. - Ka’ si jau, supo-što? Oh vsi hudiči, pa peno biro kam sem jo luožu?!?!?! Kadar se buška, vsi judje se skrivajo tu hišo, ker vedo, de zad za buskanjam pride pa triesk. Samuo karabinierji so na vrateh kazerme an vsaki krat, ki se po-buska se lepuo posmi-ejejo: mislejo, de jim runajo fotografijo! ! ! Če Alicia an Lorena so ku dvie majhane lastuce v gnjiezdu, Jack, Timothy an Christopher (s te čepame roke pruoti te pravi) so iz gnjezda 2e kada splul an mama an tata imajo zaries ki dielat, za jih lovit an jih udaržat, de na splujejo še buj deleč!!! Gor na varh so se predstavile dvie sestrice iz Belgije, tle so na varsti pa tarje bratraci iz Avstralije. Vsi pet, čeglih žive takuo deleč adni od drugih imajo kieki skupnega: njih ko- ranine so tlev naših dolinah. Jack, Timothy an Christopher so po prejmku Sdraulig. Kuo je tuo? Njih nono je biu Bruno Katarinčin iz Zverinca, nona je pa Alma Znidarjova iz To-poluovega. Njih tata je Joe Sdraulig, mama je pa dol odtuod an se kliče Browyen. Njih nona je tele dni v Topoluovem, kjer se vrača vsaki krat, ki more. Kada parpeje za sabo nan trije “škrakjace“? Bratracam želmo, de bi bluo v njih življenju vse lepuo. So se veš Laura Aviani, Erika Bal-dassi, Antonella Barozzini, Giovanna Chiuch, Lorena Fantini, Lucia Floreancig, Monica Loszach, Cristina Marchig, Alessandra Marinelli, Michela Meroi, Marta Mozzo, Cristina Olivo, Mo-nia Pocovaz, Silena Simo-nit, Patrizia Spizzo, Claudia Turco, Monica Zufferli an Morena Zodar, duo so? So čeče - an med njimi, takuo ki se vidi od prejmka, tudi iz naših dolin - ki po velikim trudu so tele dni ra-tale infermiere. Po velikim trudu zak tisti, ki se učijo za tel poklic, muorejo hodit v Suolo tri lieta, le grede di-elajo z buniki an, sevieda, muorejo tudi študjat, zatuo muormo reč, de so zaries pridne. Le tele dni so po adnim liete šuolanja ratal pomo- čniki (operatori tecnici per assistenza) pa Teresa Ange-lillo, Domenico Barba, Romeo Basso, Tiziana Casanova Panzon, Renata Chiuch, Massimo Corredig, Corinne Del Negro, Cinzia Domeniš, Chiara Don, Michela Dorbolò, Luciano Fac-hin, Maria Cristina Milan, Nadia Reboa, Maria Luisa Rucchin, Dolores Serafini, Thea Tomasetig. Ce želta tudi vi dielat (buj ku dielo, je 'na mišjon) kot infermieri, se moreta lahko vpisat na telo Suolo. Za imiet druge novice an za se vpisat se muorta obarnit na sedež Suole, v ulici Trieste, 26 od pandiejka do petka od 10. do 13. ure. Pohitita, zak 5. setembe-rja bo že “esame di ammissione”, sa’ je prestor samuo za 25 judi. - Al vieš zakaj generali so vsi kaštroni? - je vprašu Toninac Perinaca - Zatuo, ki jih vebierajo med ko-lonelu! - Se bruzar, de me nieso vebral! - je veselo odguoriu Perinac! — Kronaka--------- Lepe novice parhajajo iz Belgije Majhane lastuce • •• “Pravejo, de smo ku dvie majhane lastuce, ki iz gnjezda gledajo kajšanjetel sviet. An glih ku lastuce, smo paršle v Tamines na puomlad. Smo tle od 10. maja. Se kličemo Lorena an Alicia, po prejmku Bergnach, ku naš tata Marino. Se vam pari čudno, de smo na dvije? Naš tata je nimar pravu, de striela na udare deleč od drievja, takuo on je an pravi “erede” svojega nona Mateu-žina iz Gniduce (Sriednje). Mami je jau, de drugi krat bo še buojš! ! ! Je pru simpatik naš tata! Bi ga muorli videt, kar nas povija! An mama je takuo vesela, de smo paršle, sa’ nas je čakala že od lanskega lieta! Anta imamo štier none, dva za vsako, takuo se na bomo kregale. Na zastopimo pa zaki Elio Mateužinu, Franca Jurco-va, Eraldo an Diva - noni - na študierajo druzega, ku nas fi-gotat! Ki reč pa od “strica” Franca, ki nas hode pogostu gledat z njega veliko Nissan 4x4 puno nabasano s vsako sorto sladčine. Če vse puode po pot čez kajšan tiedan bomo gledale “splut” parvi krat, za iti... v Nediške dolineiTrošta-mo se vas srečat an vam pošiljamo an velik poljubček. Po-zdravjajo vas tudi noni an “zi-etto” Franco”. Drage Alicia an Lorena, novica, de sta paršle med nam nas je zlo razveselila, na videmo ure vas spoznat an vam želmo, de vaše življenje bo za nimar ’na vesela pomlad. An liep pozdrav iz Topoluovega Pridita tudi vi na naš senjam, ki bo do 15. vošta “Ka’ bi biu naredu Roberto Cižguju, če ni bluo mene? Vesta, cieu dan sam mu po-magu, on z njega rimoniko na batone, ist z mojo piščie-lo...” Smo že napisal an na druge strani Novega Matajurja, de na veliko kulturno mani-festacjon, ki imajo tele mie-sac v Topoluovem, vsi va-snjani pomagajo, da vse teče napri čisto an gladko, od te narbuj starega, do te narbuj majhanega an Simone Furjanu se ni potegnu nazaj. Tek’ ga je ču gost, je jau, de puo-bič ima talent! Bravo Simone an ničku takuo napri! An za viedet, kaka je Tudi mi parpoma-gamo da je v Topoluovem vesela atmosfera! atmosfera tele dni v tisti luštni vasici garmiškega kamu-na, na kor ku pogledat fotografijo tle par kraj: bistri an nasmejani obrazi štier čičic vajajo vič ku stuo besied! Al sta jih zapoznal? Tista buj velika je Sonia Stulin, živi v Gorenjim Tarbju, pa ima none tudi v Topoluovem, sa’ so Furjanovi, blizu nje so Sara Matijacova iz Seucà, potlè se kužine Francesca (ki živi v Čedade) an Angelina (ki bo preča živiela v Dolenji Miersi) Balentarcjove, le iz Seucà. Srečanje s Kosmačem Oblica DAN PO STARIM petak 15. luja ob 21. ples s skupino Pal sobota 16. luja ob 20.igra Beneškega gledališča “Buogi možje”; ob 21. ples s skupino “Stock FF' nedicju 17. luja ob 9. odhod tekme Ado; ob U. sveta maša; ob 15. i-gre naših nonu za otroke: ob •7. lutke Mittelfest; ob 19. tekma “freccette”; ob 21. Ples s skupino “America band". Na koncu pastasuta za vse. Pridita! Nadaljevanje “Dorič, si prišel k meni, zaradi tvojega spisa in da bi zvedel, kaj jaz mislim o njem. Se ti moram opravičiti, da ti nisem pisal in odgovoril na tisto, kar ti stoji na srcu.” “Oh ne, dragi Ciril. Prišel sem te obiskat kot prijatelja, ki je dolžan obiskat prijatelja, kadar ti priložnost nanese.” Sem se zlagal, kajtu v srcu sem imel njegovo sodbo o sovjem spisu. Ciril Kosmač me je objel in navdušeno, kot po navadi, povabil na kanjcek vinjaka. Bil je iskren. Njegove oči so prodirale v mojo dušo, v srce. Z njegovimi očmi je prebral mojo dušo. 2e vse je vedel, kaj ga mislim vprašat. Bil je sito in rešeto moje duše, mojih željenj in hrepenenj. “Veš, Dorič, tvoje pisanje o preživetih mesecih in dnevih v zaporu, me je navdušilo, posebno tam, kjer pišeš o dialogu z zaporniškim duho- vnikom. Tisti dialog, v katerem se sklicuješ na .vv. Pismo Stare Zaveze, je imenitna stvar. Ta dialog bi bilo treba še poglobiti. Vse drugo je še za pregledat. Pisatelji držijo zaprte svoje dela mesece in leta v predalih in šele potem ko jih predelajo “polimajo” lahko postanejo dobra literarna dela. Nikakor pa se ne more v literarno in zgodovinsko delo ume-ševati politična luža!" Izidor Predan - Dorič (gre naprej) “Mi smo že splul!” Niesmo nimar takuo mierni! CIVIDALE DEL FRIULI VIA UDINE 72 TEL. 0432/701181 arte arredo NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA... □ kamini iz litega zeleža z ogniščem □ termični in zidani štedilniki □ peči □ zidane kuhinje, iz keramike, na drva □ nadomestni deli za štedilnike četrtek, 14. julija 1994 Nona mi je pravìa Nona Carolina tle s Petjaga zna puno pie-smi an prave, ki so pravli otrocičam, kar so se jokal al kar so jih zibai, de zaspijejo. Tona Kolona na placu stoji rožice prodaja jubce udobi. Tinke Tonke do mez ronke debela glava briška host. Lesica an lesjak sta Sli po tabak tabaka nie bluo sta stukla mesuo. Jerebic, jerebic ima kratek repic bi jo tiela še poviedat pa jo nie vic. Sonce seje, daž kropi dikla Siva brez igle hlapac plese brez pete duo vie, kuo jim gre. Jur po patoce tul darva bere pinco pece Ce jo načne lamu na zaCne ce jo snije damu na smije. Fanci, tanci kuos kuo bom tancu kar sam buos. Kje so toje šuolnace? Ta pod nin garmican. Ce na prideS preča po nje prideS ob nje. Tel je an part od dieia, ki ga je za lietošnjo Mojo vas napravla Eva Golles. Liepa skupina beneških otruok na letovanju v Sloveniji Lietos so na Ptuju V bogatem programu je bil tudi obisk slavnih Kurentov Ob koncu šolskega leta in zaključne prireditve, so uCenci dvojezične špetrske šole prav z velikim veseljem zaplesali, kot kaže naša slika zgoraj. Zdaj uživajo zaslužen počitek tako kot njihovi beneški vrstniki, nekateri doma, drugi na morju, tretji v hribih. Lepa skupina otrok iz Nadiških dolin končuje te dni štirinajstdnevno letovanje v Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, ki leži ob izlivu Dravinje v Dravo. Na pobudo študijskega centra Nediža so se letos pridružili otrokom iz Trsta, katerim je letovanje organiziral Slovenski dijaški dom “Srečko Kosovel”. V Ptuju domujejo v tamkajšnjem dijaškem domu, ki jim nudi vso oskrbo in ki razpolaga tudi z velikim, lepo opremljenim igriščem, kjer potekajo prijateljske tekme v odbojki, košarki in drugih športnih igrah, prostora in priložnosti pa je tudi za prosto igro, za plezanje po drevesih, za kolesarjenje, kotalkanje in izkazovanje spretnosti na skateboardu. Večkrat so otroci šli tudi Libri in cerca di bambini L’amore per la lettura va stimolato ed incoraggiato fin dalla più tenera età. Ed il libro deve diventare familiare anche ai più piccini che sanno apprezzare le illustrazioni, possono farseli leggere dalla mamma o dal papà fino a che, scoperto il segreto della lettura, potranno da soli esplorare il mondo attraverso i libri. E allora nel fare regali orientiamoci verso un libro, ma aiutiamo i nostri ragazzi anche a scoprire quel mondo troppo spesso sconosciuto ed ignorato che sono le biblioteche. La Biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone ha promosso recentemente una bella iniziativa rivolgendosi proprio ai lettori più giovani con un piccolo opuscolo dal titolo Libri in cerca di bambini. Con questo libretto di fiabe e filastrocche che parlano di libri si è rivolta a tutti i bambini delle valli del Natisone. Ed ha richiesto anche la collaborazione dei bambini. Nel libretto mancano infatti le illustrazioni, ogni bambino potrà dunque completarlo e quindi inviarlo alla biblioteca dove verrà esposto assieme a tutti gli altri. Bambini mettetevi al lavoro, e poi fatevi accompagnare in biblioteca per consegnare personalmente il vostro lavoro e nello stesso tempo scegliere un libro da portare a casa per un mese tra le centinaia di pubblicazioni per ragazzi. Ricordiamo che la biblioteca di San Pietro è aperta al pubblico tutti i martedì - giovedì - venerdì dalle ore 16.30 alle ore 18.30. Naš fotograf, pruzapru njega aparat, je odpovedal za-tuo niemamo še slik s Ptuja, v spomin na letovanja beneških otrok vam ponudimo prizor “stare" Mlade brieze” na kopanje v Terme Ptuj, kjer jim je poleg malega in termalnega bazena na voljo tudi olimpijski bazen s skakalnicami. Ogledali so si mesto z gradom in muzejem ter imeli po mestu tudi orientacijski pohod, pri katerem so pokazali svojo sposobnost orientacije, pa tudi poznavanje mesta, ki so si ga prej pridobili na vodenih ogledih. Program letovanja sta zapolnila tudi celodnevna izleta v Celje in Maribor, Ptujčani pa so poskrbeli, da so k otrokom prišli na obisk tudi pravi kurenti, ki jih sicer poznamo tudi z nadiškega pustovanja, kjer so bili večkrat v gosteh. Predvsem pa je letovanje priložnost, da se otroci med sabo spoznajo in si ustvarijo nova prijateljstva. Ce so se v začetku držali Tržačani in Benečani bolj vsaki zase, so se kaj kmalu med seboj spoprijateljili in ustvarili nove skupine, pa tudi ptujski otroci so se jim večkrat pridružili v igri. Minimatajur— Narlieuše rimajo na Tarčmunu Gr ab j ar ji na diele Puno judi na vedo de gor na Tarčmunu, možje znajo runat narlieuš grabje. Muoj nono Tin jih je nimar runu usieh mier.. An kar san bil majhan san jih takuo želel, da on mi jih je subit nardil mikane, mikane. Zlo san bil radoveden gor na imena od orodje, ki se nuca za grabje narest. In takuo nono mi jih je kazu an dopovedal, kuo se nucajo an zaki. Nimar san rad riezu gor na bab al ta na lesic, an var-tu gor na škofu. Vse tuole orodje je leseno an ga judje sami dielajo. Ankrat gor na Tarčmunu so vsi grabje die-lal če po zime kar tam zunaj je bil snieg. Možje so dielal te buj važne dielo, otroc an žene so pa stargal grabišča an porezoval cveke. Dielat pa je bluo lepuo zak so grede kostanj pekli an pil mošt an merikan an pravli pravce. Kar grabje so ble narete so šli jih prodajat parvo tu te bližnje vasi, za Svet Anton gu Kobarid an usako saboto v Čedad subit ta za velikim mostam, takuo da tel prostor Tarčmunjan ga šele kličejo “plac od gra-bij” pa tudi po cieli Benečiji tarčmunjani so imenovani “grabjarji”. Današnji dan mi je žal, ker malo so ostali, ki znajo še runat grabje: stric Toni, Bepo Piskučin, Gildo Ve-lentu, Polavščaku an Gino Tajcu. Lepuo bi bluo če bi kajšan mlad se navadu jih runat za da se na zgubi ta liepa rieč. Daniele Trinco Tudi Daniele je za natečaj Moja vas naredu lepuo dielo an zbrau imena, ki so povezana z dielam od grabjarja: baba, kobilca, Skof, lesica, grabiSče domače an laške, zob, glonjik. Ni vsedno pa ker lies se nuca: grabišče je nareto iz lie-ske, glonjik iz orieha, zob pa iz driena. Seda zastopan naše emigrante Ist san Erika an živim v Hostnem. Lan sam naredila peto ljeto dvojezične Suole v Spietre. Za se učit le napri po slovensko, sam se muorla zapisat v šuolo tja v Tarst. Ta-kua san se zapisala še v slovenski kolegjo, ki se kliče “Dijaški dom Srečko Kosovel”. Pridem damu v saboto an grem nazaj v nediejo. V Tarste se ušafam zelo lepuo. Imam puno parjatelju an pa-rjateljic za se pogovarjat an za se igrat. V Dijaškem domu dielajo puno reči za oživjet življenje. Za novo lieto nas pejejo an tiedan gor na snieg an puno krat napravejo festine za nas al pa pokličejo tudi naše starše. Zlo rada sam de san zbra- la tole pot. Adna riječ pa me tišči par sarcu. Ta je spomin na mojo družino. Ceglih grem an pridem nazaj vsak tiedan se niesam še parvadla bit deleč od moje vasi an od mojih dolin. Tan v Tarste san ku, da bi bla doma. Pa usedno v nediejo popudan, kar moji starši me pejejo dol u Čedad, kjer me čaka pulmin, ki me peje v Tarst, pogledam naše hosti, naše njive an sanožete an zlo težkuo požgrem suze, ki mi silijo v oči. Takua še buj zastopem kar se guori od naših emigrantu, ki so muorali iti še buj deleč an za puno cajta. Erika Floreancig Moja vas 1994 Pravljica od vuka an lesice Vuk an lesica sta se bla lozla dakordo, de gresta kupe po svietu. Lesica je jala: “Ti boš samuo debele zajce loviu, jest bom pa mlade kakuoša kradla.” Dobre volje sta se dieta na pot. Tri dni an tri noci niesta videla žive duše an huduo sta bla lačna. Na žlah sta Cula gost rimoniko. Sta se pogledala an začela poslušat. Tu an ilaht sta videla gor na gori lepo hišo. Zlo sta bla kontenta an lesica je subit jala: “Tam imajo ojcet, puji-mo hitro. Vuk, ti bieži v hli-ev an tam ubi uco, jest grem pa v hišo!” Ko sta paršla gor, vuk je šu v hliev. Lesica pa je šla skuoze kuhinjo v hišo an sedinla na peč. Na peči je stala sklieda s smetam. Za mizo so sediel novič, jedli an pil so vsi. Lesica ni du-go čakala, sline so se ji cedile an začela je uekat: “V hlievu je tat!” Domačini so hitro ustal od mize, vsak je uzeu nuož al vile, skiero al lopato an šli v hliev. Tam je vuk uco pograbu an vsi so ga začel tuč. Vas stučen an karvav je vuk na koncu uteku. Medtem lesica je iz peči skočila na mizo an vse je pojedla. Kar so se domačini varnili, se je spet skrila na peč. Potlè je pomočila glavo v skliedo s smetano, ki je stala na peči an je utekla iz hiše. Na travniku jo je vuk čoku. Vas je biu karvav an je tulu. Lesica mu je jala: “Kaj tuliš, mene pogledi, možgani mi gledajo iz glave!” a n mu je pokazala glavo, ki je bla vsa umazana od smetana. “Nesime proč!” mu je jala. Vuk pa ji je odguoriu: “Sem stučen an lačan, de težkuo hodim!” Lesica pa ga je potala-žla: “Nesime, pa ti pokažem potok, v katerim je ser, takuo se ga naješ.” Vuk jo je zadeu na ramo an jo ne su. Lesica pa pod glasom je guorila: “Te buni zdravega nese, te buni zdravega nese!" “Ka praviš?” jo je vuk vprašu. “Oh nič, vse me boli, se mi mieša v glavi!” Čez nekaj cajta je lesica spet pogodernjala: “Te buni zdravega nese, te buni zdravega nese!” Telekrat pa vuk je zasto-pu an vargu lesico na tla. V tistem cajtu pa sta paršla tudi do potoka. Luna je takuo lepuo svetila, de se je videlo kamane v potoku. Lesica je jala: “Tiste je ser. Kar pij vodo, pa boš par Su do nje-ga!” Vuk je pi ju, piju pa ni mu popit do dna. “Ne morem vič” je zaue- ku. “Močnuo požgerij, glavo pa buj globoko v vodo uto-kni!” Vuk vas lačan je bug“ lesico an se je napiju tarkoj vode, de je poknu! Košarka srebro m Italijo Svetovno nogometno prvenstvo je okoli sebe osredotočilo pozornost velikega števila ljudi. To je tudi razumljivo, saj gre za enega največjih športnih spektaklov, ki na tribune in pred televizijske ekrane privablja milijone in milijone privržencev. V tem nogometnem vzdušju pa se je prejšnjo nedeljo v Ljubljani sklenilo evropsko košarkarsko prvenstvo za mlade reprezentance do 22 let. Lovoriko najboljšega v Evropi si je zagotovila reprezentanca Belorusije, ki je premagla Italijo z rezultatom 96:91 (49:48). Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in peterki sta si menjavali v vodstvu. Skoda, da so “azzurri”, v vrstah katerih igrajo tudi predstavniki iz Vidma (Orsini) in Gorice (Miani), v poslednjih minutah izgubili potrebno zbranost in Belorusom prepustili zmago. V malem finalu za 3. mesto je Španija premagala Grčijo (83:69), v srečanju, ki je veljalo za 7. mesto pa je Slovenija, ki je precej razočarala, Podlegla Rusiji (77:92). (R.P.) Alcuni tiratori cividalesi con l’assessore Viola e il presidente Paussa posano con il labaro I tiratori d’arma lunga di Cividale sono riusciti a fare il bis, mantenendo il Labaro Provinciale, nella gara svoltasi presso il poligono locale.I rappresentanti del team del presidente Giuseppe Paussa hanno sbaragliato le rappresentative di Udine e Pordenone, mentre quella di Tolmezzo era assente, essendo impegnata nell’organizzazione dei campionati del mondo, che si svolgeranno dal 21 luglio al 6 agosto nel capoluogo cantico. Nella classifica a squadre si è classificata al primo posto Cividale con 4251 punti, seguita da Udine e Pordenone. II pordenonese Franco Coral si è imposto nella classifica individuale a pari merito con il cividalese Renzo Qualizza. Questi due atleti hanno preceduto nell’ordine il pordenonese Valin, il cividalese Fioritto e gli udinesi Isola e Morandini. L’Audace di San Leonardo informa i ragazzi delle Valli del Natisone, nati dal 1 gennaio 1985 fino a quelli che hanno compiuto l'ottavo anno di età, desiderosi di praticare il gioco del calcio, che sono iniziate le i-scrizioni alla categoria Pulcini. Per ulteriori delucidazioni rivolgersi telefonicamente al 732163 (Giuseppe Qualizza) o al 730865 (Bruno Braidotti). Società di calcio: le prime novità Le società calcistiche valligiane stanno delineando il programma futuro. La Valnatisone è iscritta al campionato di Promozione ed a quello regionale Ju-niores. Nella società sanpie-trina di rilievo l’abbandono del segretario Paolo Caffi (da oltre 30 anni sulla breccia), mentre un’amletico dubbio rimane all’allenatore Peressoni, rimane o parte? A Savogna voci sussurrano l’avvicendamento in panchina tra Luciano Belli-da e Flavio Chiacig, sarà vero? I nostri “informatori” da Pulfero segnalano una crisi profonda, con difficoltà nel proseguire la propria attività: una terza categoria senza arancioni risulterebbe monca! Le certezze vengono solamente dal settore giovanile dell'Audace di S. Leonardo. Rinuncia alla squadra Allievi e conferma alla guida tecnica dei Giovanissimi Bruno Jussa, mentre continuerà la sua opera negli Esordienti Ivano Marti-nig. Per i Pulcini invece si cercano almeno dieci... bambini, per poter iscrivere la squadra! Il salone Luisa vincitore del torneo che nel '92 inaugurò il campo di S. Leonardo Il torneo di calcetto sceglie le sue regine Ha preso il via mercoledì 6 luglio, il 1. turno del torneo di calcetto di S. Leonardo con le gare eliminatorie. Il torneo che è in pratica la sostituzione di quello che si svolgeva gli anni scorsi a Liessa organizzato dall’AS Grimacco, pur nella sua validità è penalizzato dalla po-sizione in cui si trova il campo che non permette, a causa dello spazio ristretto una grande partecipazione di pubblico. Nel primo Girone il Sor-zento di Bruno Jussa e Paolo Miano non sembra trovare ostacoli verso i quarti di finale, travolgendo prima la giovane squadra locale, quindi bissando il successo con il Remanzacco. Il San Leonardo del portiere Stefano Predan e soci si è prontamente ripreso sconfiggendo i cividalesi del Tecnoadria raggiungendoli così al secondo posto della classifica, che vede all’ultimo posto il Remanzacco. Il Dolegnano, con i Din-do in evidenza, silura il Reai Pulfero, mentre il Cle-nia supera di misura Savogna. Due sconfitte invece nel terzo girone per le formazioni valligiane di Postacco e Grimacco, superate dalle cividalesi Artur 5 e Grupi-gnano. Questi sono i risultati conseguiti nella prima fase del torneo fino a venerdì 8 luglio: Sorzento-S. Leonardo 4-0; Remanzacco-Tecnoadria 1-6; Dolegnano-Real Pulfero 5-1; Artur-Grimacco 3-0; Grupignano-Postacco 5-3; Clenia-Savogna 4-3; Tecnoadria Cividale-S. Leonardo 1-4; Remanzacco-Sor-zento 4-9. Stasera giovedì 14 luglio e domani venerdì sono in programma le ultime gare eliminatorie. Lunedì 18 e martedì 19 si giocheranno i quarti di finale. Giovedì 21 le vincenti si affronteranno nelle semifinali. Sabato 16 luglio sono in programma le finali per la conquista dei trofei. Un’Italia mundial? Gli sportivi in trepida attesa Aumenta il numero dei cavalieri alle manifestazioni ippiche Sempre più in sella Osgnetto e Villanova dello Judrio confermano questa tendenza Buona partecipazione di cavalieri alla 1. edizione del cross ippico organizzato recentemente dal Circolo ippico Friuli Orientale recentemente nella frazione di O-sgnettó di S. Leonardo. Su iniziativa di Gianni Chiacig della Rosticceria da Pia e di Giuliano Salamant di Dolegna, si sono ritrovati numerosi appassionati, provenienti dalle varie scuderie della regione, con le Valli del Natisone ben rappresentate da Giuliano Salamant (Dolegna S. Leonardo), Mario Galanda (Azzida), Giuliano e Roberto Gubana, Giuseppe Specogna (Pulfero), Mario Jussa (S. Pietro) e Riccardo Marchig (Savogna). La manifestazione ha visto al via 24 cavalieri. A spuntarla alla fine é stato Amleto Sandrini con il suo Sultan, seguito nell’ordine da Paolo Cudicio (Prima), Giuseppe Emerati (Ghibli), Giuliano Malaventura (Rakibi), Giovanni Pizzo (Darwisha) e Fabio Salamant (Sharef). Tale iniziativa, nelle intenzioni degli ideatori, dovrebbe ripetersi in occasione della ricorrenza di S. Antonio (13 giugno), per rilanciare la festa del "Barhagna-ch” che in passato si svolgeva a Merso di Sopra. Il labaro provinciale resta nella città ducale I Cividalesi fanno un altro bel centro Il Brasile, la Bulgaria, l’Italia e la Svezia, in ordine alfabetico, si giocano il titolo mondiale di calcio. Ieri notte si sono giocate le gare di semifinale tra la Bulgaria e L’Italia ed il Brasile e la Svezia. Per motivi organizzativi di stampa, non siamo in grado di dare le due finaliste. Non sono mancate le sorprese, la più grande é stata quella della qualificazione della Bulgaria ai danni della Germania. Il calcio dell’Est avrebbe potuto essere rappresentato anche dalla Romania, ma quest’ultima ha perso ai rigori con gli svedesi, che si sono ritrovati sulla loro strada il Brasile. Un discorso a parte merita la qualificazione degli azzurri di Arrigo Sacchi. Dopo la prima fase, terminata con il passaggio del turno grazie al terzo posto conquistato nel girone E per quoziente reti ai danni della Norvegia, l’Italia ha vinto mandando a casa la rivelazione Nigeria. La stessa sorte è toccata alle "furie rosse” spagnole: unica formazione imbattuta, la Spagna ha dovuto inchinarsi agli azzurri nei minuti finali del- la gara. Si sono scritti fiumi di inchiostro, si è discusso animosamente sugli schemi voluti da Sacchi che, nonostante sia fino ad oggi allenatore vincente, non é amato dai tifosi italiani. Sabato 16 luglio, alle ore 21.30 si giocherà a Los Angeles la finalina per il 3. e 4. posto, mentre domenica sempre nella stessa città ed alla stessa ora, si assegnerà il titolo mondiale. La speranza degli sportivi è quella di vedere salire sul primo gradino del podio l’Italia, dopo il terzo posto ottenuto ai mondiali del 1990. Dino Baggio Un trio di cavalieri di dalla di Prepotto Il Circolo ippico Friuli Orientale di Cividale ha partecipato, continuando la sua serie di manifestazioni ad un meraviglioso trekking a cavallo tra le colline ed il parco del Bosco Romagno, seguendo un itinerario di prati, sentieri e strade interpoderali ideato dal Circolo Ippico di Corno di Rosazzo, al quale hanno partecipato una settantina di cavalieri giunti da tutta la regione. Dopo la partenza da Visinale dello Ju- drio, i cavalieri sono stati ospitati presso alcune aziende, hanno quindi sfilato al passo in piazza a Corno di Rosazzo, prima di ritornare al luogo di partenza. Prima del rompete le righe c’è stato il saluto ed il plauso dell’organizzatore Franco Montina, dell’Assessore allo Sport di Corno e del presidente del Circolo Ippico Friuli Orientale Paussa, che hanno evidenziato la validità di questa iniziativa. četrtek, 14. julija 1994 SREDNJE Preserje-Polica-Ravne Doplih poroka! Je bla pru ’na liepa poroka, ’na liepa fešta, kjer žla-hta an parjatelji, ki so se zbral okuole noviču so se veselil kupe z njim do poznih ur v nuoč. Zgodilo se je v saboto 9. luja. Tisti dan so se poročile dvie sestre iz Polic, Graziella an Franca Qualizza -Falinkove. Mož od Franche je ratu Luigino Veneto -Venetu iz Preseriji, od Gra-zielle pa Dario Predan - Li-enartu taz Ravni. Oženil so se v cierkvi v Gorenjim Tarbju. Kupe z noviči so se veselili tudi njih vasnjani, ki so jim napravli purtone: adan v Preseriji, pred hiso od Luigina, drugi pred hišo dvieh novič “takuo velik, takuo velik, de na viem, kam so šli po vas tist brušjan” nam je jala ’na vasnjanka. Tam v Ravni nie bluo purtona, pa je blu vse oflokano an... “komedij” nie manjkalo, kot jih nie manjkalo v Srie-dnjem, kjer so ustavli novice na sred poti. Fešta je šla napri na Cedajskem gradu med dnim plesom an no pi-esmijo, med 'dnim golom (-glih tisto viCer je igrala Italia pruot Španiji) an kaj-šnim škercam. An seda? Luigino je šu za “zeta” v Polico, Graziella je šla za “neviesto” v Ravne an mi vsiem štierim Zelmo puno sreCe, zdravja an veseja v njih življenju. SOVODNJJ Čedad - Sauodnja Je parSu Edoardo Miesac luj je pamesu puno veseja v mlado družino. V Cedajskem Spitale se je rodiu frišan poberin, ki se bo klicu Edoardo Antonio. Njega mama je Anna iz Čedada, tata je pa Gianpiero Gobbo. Gianpiero ima Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno •Via De Rubets 19, Cividale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRJEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro račun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 min x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% koranine v Sauodnji, sa’ njega mama je Onorina Pagon, njega tata Livio je ži-veu puno puno cajta v teli vasi, sa’ je biu kamunski sekretar. Potlè družina je šla živet v Čedad, pa nie nikdar odtargala nit, ki jo veže z rojstno vasjo. Edoardo je pamesu puno veseja vsiem, sa’ so ga vsi čakal puno liet. Seda bo ži-veu v Premarjaze, kjer mama an tata so mu napravli novo hišo. PuobCju želmo, de bi ra-su zdrev, veseu an srečan. DREKA Svet Stuoblank V nediejo senjam! “2e od kar puobnam je biu go par Svetim Stuo-blanke, tisto nediejo po svetim Muhorje velik, velik senjam. Se zmislem, de smo runal an peško “di beneficenza”: na policah, ki so ble nastavljene gor za ci-erkvijo je bluo zloženo vse, kar mi otroc smo “pope-kjal” po hišah, potlè žene so ocvarle štrukje, gubance, pod cierkvijo so bli kioski, kjer možje so predajal vino, ki je bluo v bariglah, kajšan kimet je pamesu tudi hruške al kako drugo pardielo. Parhajale so tudi kolačarice an parstavljale njih žbrincje s kolači. Po maši je bila velika precesija. Po vsieh družinah naše fare so imiel puno judi, žla-hte, ki je parhajala iz drugih vasi. Je biu zaries an velik senjam. Dokjer je biu še živ naš Mario Laurencig se je kieki ohranilo, potlè se je vse zgubilo. Posebno potlè, ki nam je še zgoriela cier-ku...” Takuo nam je jala Marija Zuanova iz Lomba- ja- Zviedel pa smo, de lietos tisti senjam spet oživieje an za tuole se muormo zahvalit štuoblanski fari an “Pro loco Dreka”. Marija taz Debenijega nam je potardila, kar nam je bia že jala Marija Zuanova: “Je biu velik senjam, an smo imiel precesijo s Tin Svetim. Takuo bo an lietos” nam je jala. Senjam bo telo nediejo, 17. luja. Ob 11.30 bo sveta maša s precesijo okuole bri-tofa dol do Komardina an nazaj. Maša bo na odpar-tem, sa’ cierku šele čaka za bit postrojena. Po maši odprejo kioske, pekli bojo tudi griljato, pridne žene na-pravejo tiste fritele, ki so jih runal ankrat, na bojo manjkale gubance an štruki. Troštamo se, de na bojo manjkal tudi judje an de se varnejo na duom, manjku za an dan, vsi naši, ki so arzstreseni dol v dolini, dol po Laškem. Na romanje “Napisajta, de je bluo le-puo an de se troštamo še takih git” nam je jau an nu-nac iz dreškega kamuna. Gita, izlet, je biu v saboto 25. junija. Organizal so ga dreški kamun, na pomu-oč jim je parskoCu tudi ga-spuod Miljo Cencig. Zbrala se jih je liepa skupina. Sli so gledat dva Ma-rijna svetišča, parvo tisti od “Madonna di Rosa” v San Vito al Tagliamento, potlè v Motta di Livenza, kjer je tisti od Svete Marije Čudežu. Pa kosile spet na pot, za iti v kraju blizu Nervesa della Battaglia, kjer je kostnica sudadu, ki so zgubili življenje v parvi svetovni vojni. Takuo starejši judje iz dreškega kamuna so preži-viel ’no lepo saboto, s tro-štam, de tudi druge lieto or-ganizajo kiek takega za nje. PODBONESEC Ofjan Žalost v vasi V naši majhani vasi smo tele dni pogrešil še adnega vasnjana. V Spitale tam v San Daniele je umaru Ado Maco-rig. Biu«je še mlad mož, sa’ je imeu 60 liet. V žalost je pustu brata, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarje v petak 8. luja zjutra. PRAPOTNO Cjubca Pogreb v vasi V Cedajskem Spitale nas je za venčno zapustu naš vasnjanAntonio Bordon, ki je uCaku zaries lepo starost: 93 liet. Žalostno novico so sporočil sinuovi, nevieste, brat, navuodi, pranavuodi an vsa druga žlahta. Zadnje cajte svojega življenja je Antonio preživeu v špietar-skem rikoverje, kjer so ga pru lepuo gledal. Njega pogreb v Čjubci v pandiejak 11. luja. Acqua Calda per sempre IL PIÙ’ DIFFUSO, AFFIDABILE, ECONOMICO SISTEMA SOLARE PER LA PRODUZIONE DI ACQUA CALDA. Vi sorprenderà scoprire quanto è facile dotare di pannelli solari SOLAHART anche la vostra abitazione con il minimo di interventi. I pannelli solari SOLAHART non richiedono manutenzione, producono acqua calda tutto l'anno, anche in inverno, non hanno bisogno no una fonte di energia inesauribile: IL SOLE. è. fir > :f f- : IMPORTATORE ESCLUSIVO PER L'ITALIA Mcmmandita Tecnologie Speciali Energia , m Via Gramsci, 82 - 43036 FIDENZA Tel 0524 - 523668 - Fax 0524 • 522145 Dal Sole energia pulita da Solahart energia gratuita Agente Generale per Friuli Venezia Giulia Geom. Stefano Zanchetta 33010 FELETTO UMBERTO (UDINE) Via Buonarroti, 30 Tel 0432 - 574270 r.a. Fax 0432 - 574287 Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona KADA VOZI LITORINA Iž Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45,7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20,7.05,7.45,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. v Špieter na številko 727282. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Za Cedajski okraj v Cedad na Števil- Bolnica - Ospedale Cedad ...7081 ko 7081, za Manzan in okolico na Bolnica - Ospedale Videm ....5521 številko 750771. Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Čedad ....731142-731429 UFFICIALE SANITARIO Karabinierji 112 dott. Claudio Bait Uffficio del lavoro Sv. Lenart Collocamento .731451 v sredo od 13.00 do 13.30, v petek INPS Cedad .700961 od 8.30 do 9.30 URES-INAC .730153 Speter ENEL Čedad 700961 -700995 v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, AC1 116 v torek od 10.00 do 11.15, v Četrtek ACI Cedad .731987 (samua po dogovoru), v petek od Avtobusna postaja 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do Rosina .731046 10.00. Aeroporto Ronke Podbonesec Letališče 0481 -773224/773225 v Cetartak od 8.30 do 9.30 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica .732444 CONSULTORIO FAMILIARE DvojezCni center Speter .727490 SPETER K.D. Ivan Trinko .731386 Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ Zveza slov. izseljencev , .732231 v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. SZANTESI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Špeter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. JULUA Prapotno, tel.713022-Tavorjana, tel.712181 OD 16. DO 22. JULUA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so cxlpaite samuo /jutra, zaostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD FILIALE DI CIVIDALE CAMBI ■ Martedì MENJALNICA - Torek valuta Slovenski Tolar Ameriški dolar Nemška marka Francoski frank Holandski florint Belgijski frank Funt Sterling Kanadski dolar Japonski jen Švicarski frank Avstrijski Šiling Španska peseta Avstralski dolar Jugoslovanski dinar HrvaSka kuna Europ. Curr. Unity Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 11.07.1994 kodeks nakupi prodaja media SLT 12,00 12,50 _ USD 1525,00 1575,00 — DEM 987,00 1007,00 — FRF 285,00 295,00 — NLG 875,00 902,00 — BEF 17,30 48,75 — GBP 2375,00 2443,00 — CAD 1095,00 1132,00 — JPY 15,50 16,00 — CHF 1165,00 1200,00 — ATS 1 39,50 144,00 — ESP 11,90 12,30 — AUD 1115,00 1152,00 — YUD — — _ HR kuna 260,00 265,00 ECU CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al lasso nominale del 6,75% - taglio minimo KM) milioni A 6 mesi al tasso nominale del 6,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 6,25% - taglio minimo 5 milioni