Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 20. malega srpana 1912. St. 29. Govor posl. Grafenauerja k uravnavi Donave. (Dalje.) 400 milijonov za kanale, pa nobenega pokritja. V teku sedanjega zasedanja smo slišali mnogo o vodnih cestah. Vodne ceste in turska železnica so menda junktim. (To 'je, turska železnica je bila menda dovoljena s pogojem, da bodo dovoljene tudi vodne ceste.) Dobro! Poljaki, oziroma prebivalci Avstrije severno od Dunaja zahtevajo to, kar jim gre, če je bil tedaj res sklenjen junktim, ko je državni zbor dovolil tursko železnico. Sedaj pa slišim, da bodo te vodne ceste požrle 400 milijonov kron. Zanje nimamo nobenega pokritja. (Klici: 1600 milijonov!) Torej še več. Za to nimamo pokritja, in bremena, ki jih morajo nositi naši davkoplačevalci, so velikanska. Kmečki stan, ki je podlaga za vsak gospodarski in socialni napredek, strada, večina v državnem zboru tukaj pa dovoljuje tako velikanske izdatke, ne da bi vedela, kje naj vzamemo denar. O rešitvi finančnega načrta ni govora. Te vod-ne ceste bodo zgradili in morda tudi še ka-nal od Donave, ki ga zahteva mesto Du-liai, ki ga pa centralno mesto za varstvo Poljedelstva in gozdarstva pobija in ga ne mara imeti. Kam naj vodi to gospodarstvo? Pred nedavnim je rekel neki poslanec, ki mi je blizu, čisto prav: Njega ekscelenca gospod minister za javna dela menda premišljuje, če ne bo morda treba poleg vodne ceste zgraditi tudi železnico, po kateri bodo dovažali za vodno cesto potrebno vodo. (Posl. Ganser: To so prastari dovtipi, še iz Prejšnjega stoletja!) Že mogoče, toda to nič he škoduje, če ponavljamo stare reči, če so le dobre! (Medklici.) Avstrijska »zavoženost« pri Žili. Pustiti hočem D(onavo nekoliko pri strani in govoriti o deželi, katero poznam dobro. To je moja koroška domovina, v kateri obstoji vodno gospodarstvo že od leta 1872. Leta 1872. je koroški deželni zbor sklenil zakon, po katerem bi morali uravnati Žilo, reko v dolini, v kateri tudi jaz prebivam. Kolikokrat so že v tei dolini komisi-jonirali, more le tak vedeti, ki tam prebiva, koliko potokov so že tam uravnali, ve tudi le tak, ki je tam naseljen. In da je vsa regulacija Žile v resnici avstrijska »zavoženost«, to je, gospodje, tudi res. Nočem o tej zadevi več razpravljati, trdim le, da je ves denar, ki so ga plačali za uravnavo te hudourne reke država, dežela in mejaši, dandanes pri oknu ven vržen denar. Več ozira na nasvete prebivalstva! Gospodje komisarji so bili opozorjeni, v čem da tiči zlo, zakaj da uravnava te strašne reke nima uspehov, toda na pameten nasvet ali predlog prebivalstva ničesar ne dajo; saj ljudje na deželi niso akademično izobraženi, saj ti ne vedo, kako je treba uravnati kako reko. Ti vendar /ne poznajo reke, ampak edinole gospodje komisarji jo poznajo, ki deloma pet do deset minut s ceste ogledujejo reko in sicer v mesecu juliju ali avgustu. Pri resnični povodnji pride komisija šele potem. Pride šele potem, da vidi, da je res vse pokončano; v koliko In kdo pa da je kriv, da so bile zgradbe uničene, tega ti učeni gospodje ne vidijo in ne priznajo. Tendenca (namen) regulacije rek je seveda dobra, tega nihče ne zanikava. Treba bi se bilo pa bolj ozirati na nasvete prebivalstva, nego se je dosedaj. Le ta pozna element, kdor tam stanuje, ga vsak čas Vidi in je njegove nevarnosti že prestal. (Posl. Ganser: Delitev kompetence je kriva tega! En košček pripada ministrstvu za javna dela in en košček poljedelskemu ministrstvu!) Leta 1872. še nismo imeli ministrstva za javna dela. (Posl. Ganser: Toda tedaj sta bila poljedelsko in notranje ministrstvo!) Če so bile agende (poslovanje)' deljene, Žila zaradi tega iz Koroškega ne bo tekla na Tirolsko. Kaj je z uravnavo Meže? Druga reka, ko j e uravnava je bila nasvetovana leta 1866., je Meža. Če primerjam stroške za uravnavo Meže s stroški za uravnavo Donave, niso prvi v primeri s stroški za uravnavo Donave niti malenkostni. Važnosti regulacije Donave nikakor ne podcenjujem, ker mesta Dunaja vendar ne moremo pustiti, da izgine, če čutimo avstrijsko. Toda ne verjamem, da bo po predloženem nam poročilu zlo tako odstranjeno, kakor so napovedali gospodje tehniki. Slišim pač poročilo, a nimam zaupanja! Poudarjati moram zopet, da je koroški deželni zbor v zadevi regulacije Meže storil vse, da jo izvede. Tamošnje prebivalstvo je navezano r^a svojo zemljo in grudo in bo sčasom še bolj, ker na Koroškem zaradi postopanja Južne železnice, ki tarife silno zvišuje, industrija za industrijo izginja in prebivalstvo v industrijskih krajih vsled tega nima drugih življenjskih dohodkov kakor živinorejo. Deželni zbor in deželni odbor koroški storita vse, da to zadevo enkrat konečno uredita. Kje ležijo danes akti? Če vprašam pri deželni vladi, se mi reče, da so pri ministrstvu. Tukaj se mi dajejo obljube in prepričan sem, da bom danes zopet dobil izvrstne obljube; lepše, kakor nam jih je danes z veseljem čital gospod poročevalec. Kaj je z Belo? Druga reka je Bela v Podjunski dolini. Ta zadeva se zavlačuje že dvajset let. Ljudje prosijo venomer. Reka je deroča in nevarna. Ljudje v tamošnjem kraju so več- Podlistek. Zadnji svojega rodu. H. Sienkiewicz. V mestu Antilope so bile napovedane predstave v cirkusu. Velikanske množice !ihdi so se rinile proti cirkusu, in kdor je bil tujec v tem kraju, si je komaj mogel Misliti, da je to cvetoče mesto staro še ko-^aj petnajst let. Noben belokožec si prej ni upal priti v haviato, glavno mesto indijanskega rodu, llhenovanega »črne kače«. »Črne kače« so jako hrabro branile svojo zemljo, da so si mii ljudje zaman skušali usužniti to hrab-ljudstvo. Precej jih je že poplačalo svojo Umnost s smrtjo, in njih kri je poškropila hrabro zemljo indijansko. V tiho noč je bila zavita Haviata, njeni Prebivalci so počivali v globokem^ spanju, /.mlaj pa je v mesečini napadlo več sto be- |h mož brezskrbne Indijance, in ko je zjut-/pri priplavalo žarko solnce izza gora, je ha zmaga že odločena. Rdeče ljudstvo je ilo premagano, vsi prebivalci Haviate so /hi poklani, v lastni krvi so ležala tukaj rupia mož, žensk in otrok. Le malo mož, ki 0 bili prav tisti čas na lovu, je ostalo živih. . Na razvalinah Haviate pa se je kmalu vignilo novo mesto z dvatisoč prebivalci. °yo mesto so imenovali Antilope. V bli-].n^ mesta so bili zlati rudniki, zato se je Jhdstvo od vseh strani selilo v novo mesto, in v petnajstih letih se je število prebivalcev petkrat pomnožilo. Sedem let po razdejanju Haviate je bilo devetnajst indijanskih bojevnikov — zadnji iz rodu »črnih kač« — obešenih na istem trgu, kjer se danes razlegajo zvoki godbe v cirkusu. Pa zakaj drvi danes vse v cirkus? Zato, ker je na sporedu sledeča velezanimiva točka: »Ples na vrvi, dvajset metrov visoko. Pleše slavni akrobat »Sahem«, glavar »črnih kač«, zadnji svojega rodu.« Premeteni ravnatelj cirkusa Dean je pripovedoval v hotelu, da je srečal pred petnajstimi leti na potu v Santo Fe starega umirajočega Indijanca, katerega je spremljal majhen deček. Stari mu je tik pred svojo smrtjo še povedal, da je deček sin zadnjega glavarja »črnih kač«, ki je bil ubit pri razdejanju Haviate. Ravnatelj je vzel dečka k sebi, ga vzgojil, in sedaj je to njegov najboljši akrobat (plesalec na vrvi). Zato danes hrumi vse prebivalstvo Antilope v cirkus, da vidi zadnjega potomca »črnih kač«. In možje se že vesele, kako bodo kazali na mladega Sahema in pravili svojim ženam in otrokom: »Glejte, to je zadnji iz rodu »črnih kač«, ki smo jih mi pobili, ko smo si osvojili Haviato.« Cirkus je nabito poln. Pri vhodu se občinstvo uprav bojuje za zadnja še neoddana stojišča. Stotine petrolejskih svetilk, ki vise na žici visoko pod stropom, razsvetljuje šotor. Godba zaigra koračnico, zabava postaja vedno živahnejša, občinstvo vedno bolj razigrane volje. Godba spet utihne . . . zvonček zacinglja .. . velika tišina vsenaokrog. Šest slug se postavi v dveh vrstah ob uhodu k hlevom, in med njimi v skoku prijezdi v areno jahalka Lina na konju brez sedla in uzde. Lina je krasna, tako, da se vznemiri mlada Matilda in zašepeta svojemu ljubemu, mlademu farmerju: »Kaj ne, da me imaš rad?« Godba spet zaigra in Lina razkazuje svoje vratolomne vaje. Glasno ploskanje ji doni od vseh strani, ko odjezdi spet iz arene. Godba zaigra uverturo k »Don Juanu« in čez vso areno začno napeljevati jekleno žico. Kmalu žari ves šotor v bliščeči svetli bengalični luči. Sedaj mora nastopiti Sahem! — A mesto njega vstopi ravnatelj. Globoko se pokloni in prosi cenjeno občinstvo, da ostane med Sahemovimi vajami kolikor mogoče mirno in se vzdrži vsakega hrupnega ploskanja in odobravanja, ker je sin indijanskega glavarja danes še bolj divji in vznemirjen kot sicer. Globoka tišina nastane, kot da ni žive duše nikjer. Čez par minut gre po vsem cirkusu lahno šepetanje: že gre, že gre. (Konec.) krat v nevarnosti za življenje in last, potrebujejo svojo žemljo tako nujno, kakor mogoče razven na Krasu nikjer drugod. Toda zgodi se ničesar! Tudi v tem slučaju ne vem, kje da tiči pravi vzrok in kje Je iskati zadržka. Deželna vlada dela obljube in noben trenotek ne dvomim, da okrajno glavarstvo v Velikovcu stori svojo popolno dolžnost, in vendar z regulacijo te reke nismo prišli niti za korak naprej, čeravno ta reč, če jo primerjamo z državnim proračunom, ki znaša nekaj nad 3000 milijonov, ne igra prav nobene vloge. Skopost centralne vlade. Zadnjič se je pokazala potreba, napraviti za prebivalstvo in živino vodovode za pitno in uporabno vodo. Koroški deželni zbor je sklenil, prositi ministrstvo, da prt delitvi podpor za vodovode za pitno in uporabno vodo ne postopa tako malenkostno in ne zavzema vedno le stališče: Ker daje dežela malo ali ničesar, damo tudi mi malo ali ničesar; če da dežela več, bomo tudi mi dali več. To ni pravo stališče osrednjih oblasti. Naša dežela daje, kar more dati, mnogo od tako revne dežele ravnotako kakor od berača se ne sme zahtevati. Tukaj bi centralna vlada, oziroma centralne oblasti morale pokazati bolj velikopotezno voljo — rekel bi — bolj vstrežljive bi morale biti; saj vendar ne gre od prebivalstva zahtevati vedno le davkov, vojakov in poceni mesa, ne da bi se mu pripomoglo tudi do pitne in uporabne vode. Toda v tem oziru je država, vsaj nasproti meni kot koroškemu državnemu poslancu zelo zadržljiva. Zato ne priporočam samo regulacije Donave, ampak polagam centralni vladi toplo na srce, da se bolj ozira, če hoče uravnati reke, tudi na upravičene, skromne in praktične nasvete in da, kar zadeva splošno blaginjo, od ka-, tere mora imeti in bo imela korist tudi vlada, v zadevah, kakor so na Koroškem vodovodi in regulacija rek, vlada zapusti svoje dosedanje zadržljivo stališče in se pokaže kot očeta revnega prebivalstva. S tem sem končal. (Živahno odobravanje.) Mm, podpiraite jr z niraip! Dnevne novice in dopisi. 4Gletnico mašništva obhaja dne 21. t. m. vele častiti gospod kapucinski gvardijan o. Lovro Cejan v Celovcu. Na mnoga leta! Praznovanje 251etnice mašniškega posvečenja v Celovcu. V sredo, dne 17. t. m., so v stolni cerkvi v Celovcu obhajah 251etnico svojega mašniškega posvečenja čč. gospodje Jožef Fritz, župnik v Dvoru, Antoja Ga-bron, župnik v Skočidolu, Martin Kovač, kanonik, mestni dekan in stolni župnik v Celovcu, Ludovik Pirker star., župnik v Šmihelu na Gospasvetskem polju, Franc Premru, župnik v Možici, Franc Virnik, župnik v Št. Jurju pri Celovcu, o. Rajmund Kuharz O. S. B. in vojaški kurat msgr. Rafko Kozak. Odsoten je bil č. gospod o. Alfonz Vakselj O. F. M. iz Ptuja. Od tovarišev, ki so bili tudi kot prvi posvečeni od prevzviše-nega kneza in škofa dr. Kahna dne 17. julija 1887. leta., so že umrli: Anton Bader, Jožef Mold, Janez Vidoc, o. Bruno Jellineg O. S. B. in o. Bertold Kumer O. S. B. v slovesnem sprevodu so se gospodje jubilanti podali ob osmih zjutraj iz stolnega župnišča v lepo okrašeno stolno cerkev, kjer je imel v srce segajočo pridigo velečasti gospod o. Vaclav Lerch, ravnatelj celovške bogoslov-nice. Slovesno mašo j'e opravil ob asistenci častitih gospodov Alojzija Millele.in Franca Smodeja mil. gospod stolni župnik Martin Kovač. Slovesno črno sveto mašo za^ rajne tovariše je opravil velečastiti gospod župnik Gabron. Slovesnosti je prisostvovalo mnogo celovških vernikov. Raz stolp stolne cerkve in župnišča so plapolale zastave. Po končani cerkveni slovesnosti je povabil mil. gospod stolni župnik in kanonik Martin Kovač navzoče tovariše na obed, kjer so se v veselem pogovoru in napitnicah spominjali svojega petindvajsetletnega mašniškega delovanja, trpljenja in veselja. Jubilantom je došlo mnogo čestitk, med njimi tudi brzojavna čestitka prevzv. kneza in škofa dr. Kaltnerja; prevzv. gospodu knezu in škofu dr. Kahnu so poslali jubilantje brzojavno udanostnei pozdrave, na kar se je pbevzviše- ni telefonično zahvalil v prisrčnih besedah. Popoldne so naredili izlet k Materi božji na Otoku ob Vrbskem jezeru. Vam, gospodom jubilantom, kličemo: Še mnoga leta! Sprejem ministrov Trnke in Dlugosza na Bledu. Minister za javna dela Trnka je dne 15. t. m. došel na letovišče na Bled. Na jeseniškem kolodvoru ga je sprejel in pozdravil državni in deželni poslanec Pogačnik, podpredsednik državne zbornice, na blejskem kolodvoru so ga pozdravili v imenu raznih korporacij dr. Krisper, dr. Papež, župan Fr. Rus, poslanec Piber in drugi. Deklice v narodnih nošah so ekscelenci izročile šopke. Minister in njegova soproga sta se za presrčni sprejem najtopleje zahvalila in se med zvoki zdraviliške godbe odpeljala v vilo »Dalibor«. Bled je bil v zastavah. Dne 16. t. m. je došel na Bled poljski minister krajan Ladislav Dlugosz. Pri sprejemu je bi1 navzoč tudi minister Trnka. Prijava za udeležitev dijaškega sestanka v Ljubljani. Vsi oni, ki se mislijo udeležiti sestanka dijaškega ob desetletnici »Zarje« dne 1., 2. in 3. avgusta v Ljubljani, naj se nemudoma javijo do 25. julija t. 1. Vsa pisma in naznanila je treba poslati na naslov: Dore Masič, jurist, Ljubljana, Vr-hovčeva ulica 11. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Škandal dr. Hochenburgerjevega sistema v novi izdaji. Sodni avskultant dr. Silan je iz Celovca prestavljen v Maribor. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da ima pravosodni minister nalogo, zadnjega slovenskega sodnega uradnika na Koroškem premestiti iz Koroške v druge dežele. Na Koroškem pa nastavljajo med Slovenci zloglasne nemške kurzovce, pred katerimi slovensko ljudstvo trepeče, ker jih ne pozna samo iz sodne dvorane, ampak tudi od raznih nemškonacionalnih hujskaških prireditev. Kaj bo rekla na to slovenska delegacija? Ljudska kuhinja v Celovcu. Iz poročila celovške ljudske kuhinje za leto 1911 posnamemo, da je oddala 287.462 porcij za 4089 K 40 vin. Porcija mesa z zelenjavo se je oddajala po 28 vin. in 22 vin., juha po 8 v in 10 vin., močnata jedila po 22 vin. in kruh po 4 vin. Dohodkov je imela 44.313 K 41 vin., stroškov 46.780 K 63 vin., torej 2467 K 22 vin. primanjkljaja. Iz politične službe. Konceptni praktikant pri mariborskem okrajnem glavarstvu dr. Feliks Lajnsic je imenovan za namest-niškega koncipista. Cerkvenoglasbeni tečaj podpornega društva slovenskih organistov v Celovcu, ki se je vršil od 15. do 19. julija, se je v vsakem oziru obnesel kar najbolje. Udeležencev je bilo 27. Tečaj je vodil zaslužni vodja orglarske šole v Celju gospod Karel Bervar, ki je drage volje prihitel v Celovec, da svoje bogato glasbeno znanje obrne tudi v prospch cerkvenega petja na Koroškem. Kar je izšlo koroških organistov iz njegove šole, so zelo dobri organisti, v svoji stroki temeljito izobraženi. O koralu je prišel predavat tudi priznani cerkvenoglasbeni strokovnjak velečastiti gospod dr. Kimovec. Predavali so še o raznih rečeh vlč. gospod prelat dr. Martin E h r 1 i c h, velečastiti gospod dr. Lambert Ehrlich in gospod Smodej. V sredo popoldne so udeleženci tečaja naredili izlet na Otok in potem koncert na orglah v Porečah ob jezeru. Igrali so gospodje Karel Bervar, Luka Kramolc in J. Hauptman. Vsem prirediteljem tečaja bodi izrečena iskrena zahvala! Naš narodni madež. Slovenci imamo mnogo vidin, za katere nas lahko zavidajo največji in kulturno najvišje stoječi narodi; imamo pa tudi mnogo, mnogo narodnih madežev, da se moramo pred tujimi narodi sramovati. Najgršega našega narodnega madeža, nemškutarstva, niti ne omenjamo. Pač pa opozarjamo to pot na neki posebni narodni madež na slovenskih gimnazijah — upamo, da ne na vseh — ki nas pred drugimi narodi označuje kot otročji narod. In vendar pri tem narod nima nobene krivde, pač pa posamezne osebe. V rokah imamo gimnazijsko izvest j e za sl !o vensko gimnazijo v Novem mestu, ki pa se imenuje »Jahresbericht d'es k. k. Staatsgymna-siums in Rudolfswert«. Da je gimnazija slovenska, dokazuje učni jezik, ki je v spodnji gimnaziji slovenski. V razredih višje gimnazije se poučuje veronauk v V., VI. in VII., matematika v V. in VI., naravoslovje v V. in VI. in slovenščina seveda v vseh razredih slovensko, drugi predmeti pa v nemškem jeziku. Kljub temu pa ima gimnazijsko izvest] e nemško lice. Nemci bi kaj takega nikdar in nikjer ne trpeli. Naravnost neodpustljivo pa je, če sei hoče na vsak način, tudi proti vsem načelom zdrave pameti, varovati oficielnost nemškega jezika. Tako beremo v omenjenem izvest ju: »Ustavoznan-stvo avstro-ogrške države. Von Professor Dr. Viktor Tiller.« Cela razprava je potem slovenska! In kaj takega trpijo na Kranjskem! Na Koroškem so Slovenci na Kranjskem strašno razvpiti kot nestrpni narodni radikalci — seveda čisto po krivici! Naj-pohlevnejši nemški krščanski socialec je v primeri z velikimi narodnjaki na Kranjskem pravi rogovilež! Tri velika posestva v bližini Celovca so naprodaj. Slovenski kupci, pozor! Vse informacije daje g. dr. Rok Jesenko, koncipijent pri g. dr. Brejcu v Celovcu. Samoumor. Pri Ribnici je skočil v Vrbsko jezero sluga celovškega deželnega sodišča Florijan Merkuš in utonil. Truplo so že potegnili iz vode. O viharju in toči. Dne 4. t. m. smo prejeli iz Kotmarevasi še sledeče poročilo: Že lani smo imeli vsled suše slabo letino in so na vighed morali kmetje povečini kupovati krmo. Letos smo nakosili dosti krme in se je tudi na polju vse razvijalo lepo. Toda v četrtek, dne 4. t. m., popoldne je nastalo hudourje in je začela padati toča, debela kakor orehi. Padala je kake četrt ure in pobelila zemljo; ležala je še drugi dan. Uničila je vse žito, rž, ječmen, turščico, oves in sadje. Žito j’e po nekaterih krajih tako zbito v tla, da še slame ne bodo dobili. Toča se je vsula čez Škofiče, Kotmarovas, Žihpolje, Golšovo in Šmarjeto. Slovensko trgovsko šilo v Trstu, na kateri sta laščina in nemščina obvezna predmeta, je pretečeno šolsko leto obiskovalo 58 učencev, vsi rimsko - katoliške vere in slovenske narodnosti. Iz Koroške je bil v 1. tečaju Josip Plassnig iz Šmarjete v Rožu. Jeseni t. L se odpre v področju že obstoječe deške tudi dekliška trgovska šola in sicer I. letnik, ako je zglasi najmanj 20 deklic z dovršeno meščansko ali njej eAakopostav-Ijeno šolo. Vpisnina bo znašala 9 K, šolnina letnih 200 K, plačljivih v 10. obrokih. Informacije se dobi pri ravnateljstvu. Mlekarske vrče in vse druge potrebščine za mlekarne in sirarne iz prvih tovarn priporoča »Slovenska Straža«, ki prosi za naročila posebno naše zadružne mlekarne. Že en sam poskus bo zadostil, da bodo postali stalni naročniki. Naročila sprejema in ponudbe pošilja za »Slovensko Stražo« gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana. Slovenska gostilna v Gradcu. Znano slovensko gostilno pri »Andreju Hoferju«, Gradec, Prokopigasse 12 (blizu glavnega trga), je prevzel zaveden Slovenec gospod Ivan Cernčec iz Slovenskih goric. Pripomnimo, da je to edina slovenska gostilna v mestu in da je naša sveta dolžnost podpirati svoje rojake v tujini, osobito v tako nemškem mestu kakor je Gradec. Pri »Andreju Hoferju« se dobi vedno prijetno slovensko družbo in dobro postrežbo. Slovenci in Slovenke, pokažimo svojo zavednost! Internacionalno - klerikalni ogled vojske imenujejo »Freie Stimmen« evharistični kongres, ki je strogo Verska zadeva! Zopet dokaz, da nemški svobodomisleci gro-mijo proti klerikalizmu, mislijo pa — katoliško cerkev! Zato se »Fr. Stimmen« zaganjajo v naučno ministrstvo, ker je zaukazalo šolskim vodstvom, da dajo učiteljem, ki se želijo udeležiti evharističnega kongresa, dopust in da v potrebi smejo odložiti začetek šole do 18. septembra. Seveda nemškim nacionalnim voditeljem je bolj sveto zažiganje kresov v čast poganskemu Wodanu kakor pa Naj svetejše! Dobernig — častni član Borovelj. Občinski junaki boroveljski so poslanca Do-berniga imenovali za častnega občana. Nov šport dunajskega župana. Veliki patriot in nedosežen organizator krščanskosocialne stranke dr. Lueger je umrl. Zdi se pa, da je z njim kot umrlim dunajskim županom zajedno zamrlo tudi patriotično navdušenje na dunajskem rotovžu. Njegov naslednik dr. Neumayer je v prvi vrsti strasten Nemec in sovražnik Slovanov in potem v njegovem srcu dobita še kak kotiček krščansko socialna ideja in patriotizem. Pri nemškem zvezinem streljanju v Frankobro-du na Nemškem je dne 14. t. m. govoril sledeče besede: Vi, nemški bratje v »rajhu«, ki ste si v svesti, da bi s padcejn nemške »Ostmarke« (Avstrije) padel najvažnejši branik, vi ste naši najnaravnejši prijatelji. Vez, ki nas veže, se ne bo raztrgala, dokler se v naših žilah pretaka nemška kri. Svetovna zgodovina bo v proslavo na veke po-vdarjala, da so bili knezi in cesarja dveh najmogočnejših držav najprisrčnejši prijatelji. Tako smemo zaupljivo gledati v bodočnost in čuvati pregovor: Dati knezu vedno, kar je knezovega in domovini, kar je domovininega. — Tako izrabljajo zvezo Avstrije in Nemčije v strankarske namene in Slovani se še naj za to zvezo navdušujemo, zlasti ko imamo od nje le gospodarsko in narodno škodo! Slovenska krščansko - socialna zveza za Koroško se najprisrčnejše zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za darovanih 100 K, ki jih je prejela po podpredsedniku. Bog plačaj! »Kamelj onska milost« kolodvorskih uslužbencev v Celovcu. Dne 12 .julija t. 1. ob 11. uri 40 minut predpoldne pridem na celovški kolodvor, oddelek za državno železnico, želeč si kupiti vozni listek. Pri okencu se je, ravno z največjo uljud-n o s t j o streglo italijanskemu potniku, kateremu je pomagal tolmačiti železniški vratar s prijaznim nasmehom. (!!) Še dve stranki se odpravita, in pridem jaz na vrsto. V vsej ponižnosti zahtevam listek v »Žihpolje—Maria Rain.« Storil sem s tem celo več nego se more od stranke zahtevati, namreč, da sem povedal tudi žihpoljsko nemško ime. A vendar je bil greh že storjen! Kot kako po tiralici zasledovano žrtev me znana frajla — kolodvorska izzivalka »fiksira« in ogleduje od glave do nog, nekaj časa premišijevaje, ali bi postregla ali ne. Konečno ji — se mi zdi — obvisi pogled na mojem mladem zakonskem prstanu, in to ji tako ugaja, da mi Vendar l»rez oporekanja postreže. Godilo se Je molčeče kljubovanje na tak način, da je jasno pričalo s o v r a š t v o do slovenskega imena postaje, ki stoji vendarle na slovenski zemlji. Mene pa je opomnilo, da je najboljše zdravilo takim neopravičenim »babjim kapricam« edino le odločna radikalnost. In te se bo v bodoče vedno zvesto držal in nikdar več zahteval voznega listka dvojezično, ampak vedno le samoslovensko nepoboljšljivi »bindišarski« lafidrovc iz Celovca. Krasno letovišče za enega gospoda duhovnika se dobi na naj lepši koroški planini, na Bistriški planini v Zilski dolini. — Hotel »Ojsternik« nudi enemu duhovniku prosto stanovanje, da bi tam v novo zidani kapelici, ki je kakih deset minut oddaljena, vsak dan maševal. — Posebno ob nedeljah bi bila božja služba potrebna, ker sicer veliko ljudi ostane brez maše. — Hrana je poceni. (Juha, meso in dve prikuhi po 1 K, pečenka nekoliko več.) — Zglasite se takoj pri uredništvu »Mira«. — Lahko se duhovniki menjavajo, a tako, da ostane vsak za nekaj časa na planini. Zadnji opomin za evharistični kongresi Slovenci! Zadnji čas je, da se javite za evharistični kongres! — Do 25. julija morajo hiti imena udeležencev in denar v Celovcu! duhovniki, kmetje, možje in žene, fantje in hekleta, ne vstrašite se dolgega pota, ne vstrašite se stroškov! Nikdar morda ne bo več take slavnosti na Dunaju, nikdar ne bodete imeli tako krasne prilike, ogledati si hajlepše cesarsko mesto sveta, Dunaj ! Svoje vodnike bodete imeli, da se Vam ni treba hičesar bati. — Zglasiti se pa morate sedaj, Pozneje se ne sprejema več oglasov. — Vsa haznanila, vprašanja naj se naslovijo na Slovensko krščansko - socialno zvezo, Celome, ali na častHsga gospoda dr. Martina Ehrlicha, Ahacljeva cesta 5. Pogreb f prof. dr. K. Štreklja v G*a«lcu hne 10. julija je bil jako skromen. Udeležili so se ga graški slovenski visokošolci, nekateri pokojnikovi znanci in graški uradniki. Brugače je bila zastopana samo »Slovenska Matica«, »Mohorjeva družba« in »Zgodov. društvo« iz Maribora. — Njegovi ožji kolegi hemški — prof. Bauer in drugi — ga niti na pokopališče niso spremili. — Povemo na- ravnost, da bi ne bilo treba toliko obzirnosti nasproti Nemcem ter da bi Se bil rajnkemu slovenskemu učenjaku spodobil vsaj kratek nagrobni govor. Bodite malo bolj odločni, Slovenci, kadar se gre braniti pravico in čast naših velikih mož! Od katoliške cerkve je odpadel Jožef Gutovnik, strežnik v rudarski bolnišnici na Lesah ter pristopil k lutrovski cerkvi, ker se je radi občevanja s pastorjem baje »prepričal«, da je Kristus le lutrovsko cerkev ustanovil, ne pa katoliško. Občudov a-n j a vredna modrost! Kje pa je bila potem Kristusova cerkev pred 16. stoletjem, ker je Luther ustanovil lutrovsko cerkev šele v 16. stoletju?! God. sv. Mohorja se je v petek, dne 12. t. m. praznoval ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Duha v Celovcu s Sv. mašo in blagoslovom, ki jo je služil odbornik Mohorjeve družbe, č. g. Jos. Zeichen. Razen polnoštevilnega Družbinega osobja se je službe božje udeležilo tudi lepo število celovških Mohorjanov. V »Družbi« je bil ta tan običajni delopust. Sv. Tomaž pri Celovcu. (Toč a.) Dne 10. julija je razsajala pri nas huda nevihta s točo. Na polju je precej škode. Gospa Sveta. (Nova sv. maša), katero bode dne 21. julija tukaj daroval gosp. novomašnik Zmagoslav Ruprecht, se bo pričela ob devetih. Pridigoval bo bivši kanonik, vlč. g. France Lasser, sedaj kn. šk. tajnik. Koko se imenuje? najboljša kavina primes? „Pravi : Franck s kavinim mlinčkom kot tovarniško znamko. Poskušnja dokaže istinitost rečenega, pokaže vse njega vrline v vonju, moči in barvi, izdatnosti, slastnosti in cenosti. Pliberk. Pri nekaterih Pliberčanih so se razmere zadnje čase precej izpremenile. Tako tudi v gostilni pri Plešivčniku. V pojasnilo vsem, ki prihajajo v Pliberk, poročamo sledeče: Dokler je gospod Plešivčnik, lastnik gostilne in mesarije, pri »Jangnjetu« (»Zum Lamm«) sam vodil svoje podjetjS, je bilo še tako podomače — slovensko; sam je rad kramljal slovensko in je bila ta gostilna dobro obiskana. Zaradi bolezni je pa mesarijo oddal v najem nekemu g. Logarju, kateri je, čeravno sin dobrih slovenskih stari-šev, postal nemškutar, tako, da že skoraj noče znati več slovensko, kvečjemu le takrat, kadar kupi kakšno staro kravo od kakega kmeta. Sploh se je ta hiša nekako — predelala, čeravno zahajajo tja pristni liberalci, kakor dr. Miiller, jlr. Gosak itd. Začudil sem se, ko najdem v tretji sobi te gostilne nabiralnik »Schulvereina«. Stikal, sem okoli, a nisem našel nobenega slovenskega. Slovenci pa taki! Vsaj nabiralnik Družbe sv. Cirila in Metoda, če že ne »Slovenske Straže« se spodobi v takoimenovano »slovensko gostilno«. Kaj ne gospa Pleschiunig? Žvabek. (Toč a.) V torek, dne 9. t. m., nas je udarila roka božja s točo, ki je napravila v polovici fare tem več škode, ker je žito poprej tako lepo kazalo. Prizadeti so tudi Sušani, najhuje pa nekateri posestniki v hribih, kjer je uničeno vse. Več let bo minilo, predno se zacelijo rane, vsekane sadnemu drevju. S solznimi očmi gledamo v bodočnost! Velikovec. (H i t r o u b o g a J o.) V nekem deškem razredu na tukajšnji mestni ljudski šoli je dal učitelj pred kratkim pisati nalogo: »Wir Deutsche«. »Wir srnd deutsch, und bleiben auch deutsch« itd. To se čisto dobro glasi za nemške otroke. Toda kaj pa je s slovenskimi otroki, ki morajo obiskovati to šolo, v katero jih pri popiso- vanju z vsemi mogočimi sredstvi naravnost silijo? Lansko leto je bilo v nekem drugem deškem razredu na šolski plošči sledeče zapisano: »Deutsch bis zum Tod! Deutsch sei dein Geist, dein Lied, dein Wort, — Dein Volk, dein Stolz und hochster Hort, — Und deutsch was droh’n und kommen mag, — Dein Herz bis zum letzten Schlag. — Und Sang und Klang soli himmelan — Mit — Ungestùm sich reissen — Und jeder echte deutsche Mann — Soli Freund und Bruder heissen«. Ali se tako slovenski otroci navajajo in vzgajajo svojemu rodnemu narodu? Kaj čuda, da je dne 6. t. m. slovenski učenec Z. v Št. Rupertu z ograje v šolo noter vpil: »Heil, wir sind Deutsche!« Tako hitro ubogajo slovenski otroci! Tudi se slišijo vedne pritožbe, da otroci tukajšnjih nemških šol vedno zmerjajo otroke šentru-pertske šole in celo kamenje za njimi mečejo. Taki slučaji se naj z imeni naznanijo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. V to poklicane c. kr. šolske oblasti pa opozarjamo, da se malo bolje pobrigajo, v kakem duhu se vzgajajo naši šolarji. Slovenci moramo odločno protestirati proti takim izrastkom nemškutarske kulture! Iz Spodnjega Koža. V Kapli je bila dne 14. julija ustanovljena skupščina tretjega reda za Spodnji Rož. V to skupščino spadajo vse župnije v Spodnjem Rožu. Dalje tudi župnije: Bilčovs, Kotmaravas in Žihpolje. Ustanovitev se je vršila po sledečem redu. Ob drugi uri popoldne so imeli častiti gospod o. Salvator Zobec cerkven govor, v katerem so obrazložili pomen tretjega reda. Nato so bile litanije in blagoslov, nakar se je vršilo v zakristiji zapisovanje. Vpisalo se je 36 starih in 23 novih članov. Skupščina šteje sedaj 8 moških in 52 ženskih članov. Voditelj skupščine je častiti gospod Valentin L i m p e 1, župnik v Kapli, ki je tudi član tretj'ega reda. Naša skupščina se je pridružila k tretjeredni provinciji na Brezjah. Z ustanovitvijo te skupščine smo napravili važen korak naprej, ker smemo upati, da se bo z njo okrepilo versko življenje v Spodnjem Rožu. Dalje tudi ne bo več treba tretjerednikom zahajati v Celovec na mesečne shode, ker se bodo zanaprej mesečni shodi vršili redno v Kapli, na katere vabimo vse, četudi niso v tretjem redu, posebno pa mladeniče in dekleta. Velikovec. (Zaradi žaljenja cesarja aretiran.) Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam sprejem sledečega popravka v prihodnji »Mirovi« številki: Ni res, da bi bil jaz na kmetsko - društvenem (Bauernverein) zborovanju v telovadnici v Velikovcu dne 27. majnika t. 1. rekel: Es ist schon wirklich die Zeit gekom-men, wo wir Deutsche mit Ernst auf eine Vereinigung mit dem deutschen Reiche denken miissen. (Je res že prišel čas, ko moramo mi Nemci resno misliti na združenje z nemško državo.) — S spoštovanjem J. Na-gele, državni poslanec. — Gospod poslanec Nagele se je zdramil. »Mir« je poročal, da je bil aretiran nemškutarski agitator Petrič, ker je sramotil habsburško dinastijo; pripomnil pa je, da to ni čudež, saj jei sam Nagele govoril zgoraj navedene besede. Na-geleta je torej ali sram, ali pa strah, da je hitel popi’avljat svoje lastne besede, ko je videl tako žalostno dejstvo pred seboj! Toda mož nam ne bo utajil, kar je govoril na »Bauerntagu«. »Mirov« poročevalec si je omenjene Nageletove besede na »Bauerntagu« takoj dobesedno zapisa 1 in jih v celem obsegu vzdržuje. G. Nagele bi se sedaj rad opral, morda mu je celo žal izgovorjenih besed, toda izgovoril jih je in sad tega hujskanja, naperjenega proti samostojnosti naše avstrijske domovine, tudi že dozoreva, kakor kaže slučaj Petrič. Bo ljudstvo vsaj začelo nekoliko misliti, kam vodi hujskanje nemških nacionalcev med Slovenci! G. Nagele, Vi se pa poboljšajte, zanaprej govorite svojim volilcem kaj pametnejšega iz državnega zbora, nego da se na shodih zavzemate za Nemčijo in ubijate s tem v ljudstvu patriotizem! Kazaze. (Sprejem novomašni-k a.) Velika radost je vladala v srcih vseh faranov, ko se je v nedeljo, dne 14. t. m. od posvečevanja vrnil v domačo župnijo novomašnik č. g. Lovro Božič. Župljani so ga zato slovesno sprejeli. Pred vasjo so postavili okusno okinčan slavolok, kjer ga je po kratkem nagovoru domačega dušnega pa- stirja v imenu vseh faranov Franca Čaper-nikova primerno pozdravila. Po zahvalnih besedah g. novomašnika smo šli vsi v dolgi procesiji v župnijsko cerkev, kjer je po opravljeni popoldanski službi božji g. pri-rbicijant podelil vsem skupno svoj novo-mašniški blagoslov. Sprejema se je udeležila Marijina družba, šolska mladina in velika množica ljudstva iz vseh naših vasi. Topiči so nesli poročilo o tej slavnosti v bliž-nje kraje. Incmanjavas. (S linei a) je udarila v sredo, dne 10. julija popoldne v Matija Trampič, ko je na polju snopje skup nosil in ga naenkrat usmrtila. Matija Trampič je bil star šele 13 let, lepega, mirnega obnašanja. Pri Hodru, kjer je služil, so ga vsi radi imeli kot svojega sina. V petek, dne 12. julija dopoldne je bil pogreb na pokopališče v Jadovcah, kjer je pjegov oče cerkovnik. Kako bridko je zadela ta nesreča starše in sorodnike! Naj jih tolaži zavest, da je stopil Matija še z lilijo v roki pred sodnika. Borovlje. (Nemčursko gosp od arsivo v Wirtschaftsvereinu.) Nismo pozabili, s kako samozavestjo so Nemci ustanovili svoj konzum, ko so jih združeni Slovenci in socialni demokrat je potisnili iz skupnega borovškega konzuma in kako so slednjemu prerokovali hiranje in naslednje konec brez slave. A godi se drugače: bo-rovški konzum se razvija in proevita, nemški pa hira in bi bil že letos storil nad vse žalosten konec, če bi mu nihče ne bil prišel na pomoč. Ako si ogledamo gospodarstvo v nemškem: konzumu, se slabemu Istanju pač ne moremo čuditi. Kako slabo znajo nemčurji gospodariti, se vidi pač najlažje, ako se primerjata računska zaključka obeh konzumov; Borovški konzum je samo prodal blaga za 285.261 K 57 vin., pri hemškem konzumu znaša celi blagovni promet samo 95.403 K 31 vin. Pri takem velikanskem razločku v prometu pa izda konzum za plače letno 7807 K 05 vin., med tem ko izda borovški konzum le 11.455 K 34 vin. Kaj nekaj počne toliko nastavljencev v nemškem konzumu pri tako majhnem prometu? Upravnih stroškov ima nemški konzum nič manj kot 2869 K 82 vin. Pri veliki trgovini borovškega konzuma znaša inventar 3164 kron 62 vin., pri mali trgovini nemškega konzuma pa celih 4538 K 56 vin. Pri svojem velikem prometu ima borovški konzum samo 1185 K 26 vin. tirjatev, nemški konzum pa 6107 K 11 vin. Ako se pomisli, da je mogoče marsikatera tirjatev neizvedljiva in da blagovno skladišče vsled tega in onega vzroka izgubi na vrednosti, potem je pač jasno, da bilanca v resnici ni aktivna, kakor trdijo, temveč precej pasivna, med tem ko borovški konzum izkazuje čistega dobička 8380 K 64 vin. Naj to zadostuje, da se malo vidi, kakšno je gospodarstvo v nemškem konzumu. Potemtakem se tudi ne čudimo, da se je na občnem zboru nemškega konzuma iz ust predsednikovih slišal poziv, naj se borovški Nemci vendar enkrat začnejo zanimati tudi za gospodarstvo, ki ga imajo sedaj samo za »Wein, Weib und Gesang.« Ukve. (R a z n o.) Ker je stara požarna bramba lani z gasilnim orodjem vred žalostno pogorela, se je pri nas ustanovila nova, toda z velikimi težavami; zato je moral naš skrbni g. župan zapretiti, ako ne bodo možje v zadostnem številu prostovoljno pristopili, da bo moral potem po neki postavi (!??) po en mož od vsake hiše. Le treba bo seveda še napeljati telefon iz vasi do vsake planinske koče, da bi v slučaju požara mogli takoj priti, sicer nam požarna bramba ne bo veliko koristila, ker je večina ognjegascev na planini ali pa pri drvarjih in železnici, ali pa bo moralo goreti šele ob nedeljah in praznikih, ko možje pridejo domov k sv. maši. Da bi navdušenje za požarno brambo rastlo, je bilo treba ko j v začetku dobro zaliti, za kar je skrbel neki dobrotnik iz Trbiža. Žegen požarne brambe se je vršil pri Šuršu, v gostilni njenega načelnika in prvega občinskega basista, brez g. fajmoštra, ker bi njegov slovenski žegen menda malo zalegel. Lepa in koristna je ta naprava, da le ne bode samo za parado in za pomnoževanje vrst naših nasprotnikov in da se ne bode dajala še priložnost k pijančevanju, ko je pri nas itak dovolj tako, da si g. župan ne ve pomagati, ali boljše rečeno, noče ali ne sme, ker bi drugače padel v nemilost naceljnov. Naš gosp. župan je za vse gluh in slep ali napol, tako da mnogi že zmajujejo z glavami nad takim nastopanjem in ravnanjem. Ako ravno je mogočen in vpliven mož, vendar nima poguma, da bi vzel debelo metlo in pošteno pometel naš hlev, v katerem se je že nabralo precej gnoja. A v svoji ljubeznivosti vse pokrije s svojim širokim, nemškim plaščem; le pri našem župniku je izjema, ta mu najbolj leži v želodcu zaradi slovenskega uradovanja; zato ga je skušal očrniti pri kne-zoškofu, da zdaj tukaj ni več miru in je najnevarnejši človek za Ukve in menda za vso Kanaljsko dolino, bržkone tudi za mehek županski stolček, ki se vsled svoje starosti začenja majati. Vsi, ki nemško čutijo, na pr. orožniki, železnični uradniki in njihovi drugi somišljeniki so vsi nedolžni in beli kot lilije, le pred župnikom kar — brrr — vse zoper njega. Pozimi bodo občinske volitve, zato mora zdaj vse na noge, kar leze in gre, da nam še naprej po nemškem receptu stari oča županuje in da se ohrani nemški »značaj« slovenske občine, za kar gotovo zasluži kako odlikovanje, ki bi mu je lahko preskrbel naš vsemogočni poslanec dr. Waldner, ker je že itak pozabil (jia cerkev in potok. Da bi gospod urednik ne prišel v skušnjavo, vreči ves dopis v koš, zato končam, četudi nerad, svoje novice z obljubo, oglasiti se zopet kmalu v »Miru«, za kar že skrbe naši prijatelji, ki ga pridno prebirajo in se tako polagoma učijo tako-imenovano »hrvaščino«. Dolinčice pri Galiciji. (Ogenj) — kakor se močno sumi — podtaknjen od zlobne roke, je upepelil celo lepo posest s sosedno kajžo vred posestniku Jak. Gregoriču, p. d. Kuncu. Izbruhnil je ob 1. uri v noči od 7. na 8. t. m. ter se razširil s tako hitrico, da so si speči prebivalci le komaj mogli rešiti golo življenje. V strašnih mukah je zgorela tudi ena krava in šest svinj. Skupno prizadevanje sosedov je moglo zabraniti samo rdeče-vročemu jezičku, da ni obliznil celo vas. Kopico številjnih otrok le nizko zavarovanega, pomoči potrebnega nesrečneža so vzeli začasno blagi sosedje pod streho. Odlično živilo za zdrave, slabotne in v raz-vitku zaostale otroke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranja kakor nič drugega drisko, bljuvanje, črevesni katar itd. 2 Gospa Sveta. (Živijo 50, 25 in 1 !) Go-spasveški kapitelj je letos izvanredno srečen, ker obhaja trojno slovesnost. Vič. g. dekan in častni stolni korar g. And. Wieser obhajajo zlato mašo (31. julija), vlč. gosp. Franc Virnik srebrno mašo (17. julija) in mežnarjev sin, vlč. g. V. Ruprecht pa prvo sv. mašo. Slovenci-farani kličemo iz celega srca: B o g ž i v i 50, 25 in 1 ! Vetrinj. (Nesreča.) V nedeljo, dne 14. t. m. se je ob tri četrt na 7. uro zjutraj zgodila strašna nesreča. Kuhinjska deklica, Angela Torkar iz Kotmarevasi, službujoča pri baronu Josipu Aichelburgu, je hotela naglo zakuriti. Ker ni hitro gorelo, je polila drva s špiritom. Plamen švigne iz ognjišča ter vname posodo, v kateri je bilo približno pet litrov špirita. Posoda se razpoči, oblije nesrečno deklico in v trenotku je bilo dekle v plamenu. Z obupnjim glasom vpije na pomoč. Ko dojdejo ljudje na lice mesta, je bila deklica že vsa opečena. Zgorela ji je popolnoma obleka, opekline so bile najhujše vrste, torej smrtne. Domači zdravnik gosp. dr. Blumenthal jo za silo obveže, zgledala je kakor mumija, ter odredi, da jo naj prepeljejo v celovško bolnišnico. Ob 8. uri doj-de iz mesta rešilni voz, odpelje tja nesrečnico, ki umrje tam ob 12 uri. Bila je do zadnjega pri zavesti, in tako je bilo mogoče, sprevideti jo pred smrtjo še s sv. zakramenti. V torek ob 6. uri zvečer je bilo njeno truplo prepeljano iz Celovca in ob jako obilni udeležbi pokopano na zakamenskem pokopališču. Pogreba so se udeležili poleg domačega občinstva in iz Kotmarevasi tudi družina pl. Aichelburg in pl. Marozzo. Slučajno je bil navzoč tudi preč. g. dekan Mihi in vlč. g. Sigi. Domači župnik je imel primeren nagrobni govor. Žalost in sočutje je bilo splošno, kar so pričala solzna očesa. Rajnka, stara 22 let, je bila prijaznega vedenja in izborna cerkvena pevka, zato obče priljubljena. Pa tudi zvesta svojemu narodu; kajti pri zadnjem ljudskem štetju se je navzlic znanemu terorizmu dala zapisati za Slovenko! Počivaj v miru, vrlo dekle! KopiijieiiraliiieievžiDalice:„Vkorisl oHejnim Slovencem"! Politične vesti. Govor dr. Šušteršiča o kranjskem deželnem gospodarstvu. V nedeljo, dne 14. t. m. je imel dr. Šušteršič shod v Mostah pri Ljubljani, kjer je govoril o političnem položaju in o jugoslovanskem vprašanju. O kranjskem deželnem gospodarstvu se je med drugim izrazil sledeče: »Seveda, zgoraj vedo, da bi si naši sosedje obliznili vseh deset prstov, ako bi stali v takih razmerah, kakor Kranjska dežela. Vzemimo za zgled samo sosedno Koroško. Ta ima 75 odstotno deželno doklado na direktne davke, mi imamo le 40-odstotno, razen tega imajo na Koroškem na užitnino 130 odstotno doklado, mi samo 40-odstotno. Naš deželni finančni minister dr. Lampe je preračunal, da imamo mi vsako leto e;n milijon kron preveč, ako bi imeli take doklade kot Korošci.« O razmerju Turčije do drugih držav. Turški minister za zunanje zadeve Assim-bej je dne 15. t. m. poročal zbornici o razmerju Turčije do drugih držav sledeče: Zunanjepolitični položaj Turčije je v sedanjem trenotku vedno bolj ugoden, kakor je bil začetkom vojske. Izpočetka se je mislilo, da bo vojska le kake 14 dni trajala, a Turčija se že deseti mesec hrabro brani. Mi bomo vojno nadaljevali, ne iz veselja nad krvoprelitjem, ampak zato, ker so mirovni pogoji Italije nesprejemljivi. Ako bodo sprejemljivi, bomo o njih razmotrivali. — Kar se tiče razmerja do Francije in Anglije, je izborno, kar se pa tiče Nemčije in Avstrije, umevamo njujin delikatni položaj napram obema vojskujočima se silama, toda Turčija vé veliko zahvalo govorom avstrijskega zunanjega ministra grofa Berch-tolda, ki s toliko spretnostjo vodi ^avstrijsko zunanjo politiko. Mi smo prepričani o veliki odkritosrčnosti avstrijske politike, ki hoče vzdržati mir na Balkanu. Pa tudi razmerje do Rusije je popolnoma prijateljsko, kakor do drugih balkanskih držav, zlasti do Rumunije. Zbornica je izrekla s 194 glasovi proti 4 vladi zaupnico. Za smeh in kratek čas. Primeren odgovor. Dva postopača nasproti kmetu, ki je sejal: Le delaj, pridelek bo pa za naju! — Kmet: Je že mogoče, sejem ravno konoplje! Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Oklic vladarja vseh narodov. Ljubi moji podložniki! Vsi dobro veste, da sem jaz največji hudodelec, največji ropar, najstrastnejši mori-vec na svetu — pa se mi vendar klanjate, kakor Bogu! Vsi dobro veste, da sem pomoril že^ vec ljudi, kakor jih je kdaj padlo v kaki bitki, in da še sedaj vedno počasi porivam mee v srca milijonov, ki bodo drug za drugim padli kot žrtve moje krutosti, — pa me vendar vsi ljubite in me hočete imeti po vseh vaših hišah in le zame delatei. Vsi dobro veste, da iz vas naredim bitje, ki je veliko nižje, veliko bolj podlo, velik0 krutejše in brezsrčnejše kot najkrutejse zveri, — pa vi vendar hitite za menoj in ®e prosite vsaj kapljice. * Vsi dobro veste, da sem milijone srečnih družin uničil, brez števila srečnih zakonov razdejal, milijone otrok naredil sirote pri živečih očetih — pa sem vendar prva in najvažnejši reč v vaših hišah. Če za kruh hi, zame mora biti, ker se me ne more pogrešiti. Vsi veste, da sem milijone mladih življenj poteptal v blato, milijond nedolžnih src raztrgal in umazal, milijone krepkih mladeničev upropastil v prezgodnji grob, — pa me vendar dajete nedorasli mladini, da se me privadi in tako pade v moje kremplje. Vsi veste, da sem jaz tisti, ki vam polnim bolnišnice), norišnice, ječe ter vam tako povzročam velikanska bremena stroškov, — pa me vendar javno zagovarjate in razširjate, da morem nemoteno raztezati svoje kruto vladarstvo vedno dalj in dalj. Vsi veste, da sem že cela morja solz iztisnil iz človeških oči, — pa vendar me imenujete srečo in moram biti pri vseh vaših veselicah in slavnostih, in sicer poglavitna reč. Vsi veste, da sem že cele narode uničil, da so izginili s površja, kakor bi jih nikdar ne bilo na svetu, — in vendar moram biti vladar pri vseh narodnih slavnostih in v imenu naroda mi dovažate novih podložnih, da morem še naprej vladati. Ve, uboge zapuščene matere, vdove pri živih možeh, dobro veste, da sem vas jaz •oropal bivšega dobrega moža, ljubečega so-proga, ga izpremenil v krvoločno zver ter €& Pognal po svetu kot grešnega Kajna, — Pa vendar mi dajete tudi otroke, ko jih navajate name. Vsi veste, da sem jaz vaš največji sovražnik na svetu, — pa me vendar vsi branite in zagovarjate pred vsakim, tudi najmanjšim napadom, in naj si je to od katerekoli strani. Vsi veste, da sem le jaz največkrat prvi in edini vzrok vsega gorja, vse revščine naroda, — pa vendar imam častno mesto po vseh hišah, od kraljeve palače pa tja do nadnje gorske koče. Vsi veste, da sem jaz že vse to naredil in da bom krepko vse vršil še naprej in še milijone in milijone naredil nesrečne, ako me boste še naprej tako iskreno ljubili, me tako krepko razširjali, tako pridno delali s krvavimi žulji zame, — pa mi vendar hočete nhraniti zvestobo. Zato pa vam prisegam: Vsak narod pijancev bom izročil gotovi Pogubi in uničenju in ne bom pustil za njim drugega kot umazano ime. V to imam pravico od vas samih, ker t'si to dobro veste, in vendar —- mi hočete sl'-ižiti ! Dobro! Živeli, moji udani podaniki! Alkohol, vladar vseh narodov. MOJA STARA izkušnja me uči. da rabim za negovanje koze samo Steckenpf erd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Berg-ttann & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. Cerkvene vesti. v Sjsrejeni v kn.-šk. Marijanišče. Ker število gojencev za kn.-šk. Marijanišče po sprejemnih izpitih dne 6. julija še ni popol-l0, bodo sprejemali gojence še v jesenskem .ei’minu v prvi in višje razrede. Sprejemna z Uišnja bo dne 16. septembra ob 9. uri do-Poidne, vpisovanje pid c. kr. gimnazijskem avnateijstvu v Celovcu dne 15. septembra bo I ^ ure 0(t 3- do 5. ure. Izpraševali do iz Nemščine: analizo besed iz navad- no razširjenih stavkov; iz računstva: 4 načini računanja z decimalnimi lomki. Prošnje za sprejem naj se naslovijo na kn.-šk. ordinarija! ali naravnost na ravnateljstvo kn.-šk. Marijanišča v Celovcu. \ ___—------------------------------------ Književnost. Lepo arondirano posestvo v venberški občini je je zaradi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pri hiši je prodaja mleka, 40 oralov sveta, lepi travniki, njive in sadni vrt. Oglasila na uprav-ništvo „Mira“ št. 29. Nova kajža s sadnim vrtom blizu cerkve v Med-gorjah št. 15 je naprodaj. Več pove Neža Blatnik, Št. Peter pri Celovcu št. 14. Zlata knjiga Blaženega Ludovika Grili jona Monforskega o pravi pobožnosti do Marije pod naslovom »Marija kraljica src« je izšla v slovenskem prevodu. Blaženi Ludovik Grinjon Mentorski se, je boril s posebno odločnostjo proti privržencem janzenizma, one verske sektg, ki je učila prestrogo in prenapeto pobožnost, katero je sveta cerkev zavrgla in ki je preslepila in pogubila mnogo duš. V tem boju je napisal nauk o pravi pobožnosti, o kateri naj se pouči vsak, kdor hoče svoje delo in molitve posebno posvetiti Bogu in Mariji in jim pridobiti posebno vrednost za posmrtno življenje. »Zlata knjiga« se dobi v lepi slovenski prestavi v obliki molitvenika in obsega ob koncu tudi mašne in druge vsakdanje molitve. Oblika je zelo priročna in majhna, da spraviš knjižico, kljub njeni obsežnosti — okoli 300 strani — v vsak žep, ne da bi te količkaj ovirala. Popir in tisek je fin in za oči prijeten, cena nizka. Knjižica je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« in velja vezana v platno z rdečo obrezo 1 K 60 vin., fin ša-grin z zlato obrezo 2 K 40 v. Gospodarske stvari. Rž in pšenica ste naše poglavitno žito za kruh: Za domače poljedelstvo je največje važnosti, da mnogo pridelamo, da postanemo od inozemstva neodvisni. V dosego tega cilja je potrebno pravilno gnojenje. Po današnjih izkušnjah gojijo poleg hlevnega gnoja za hektar s 400 kg Thomasove moke »zvezdna znamka« tako za pšenico kakor tudi za rž. Brez hlevnega gnoja se porabi 500 do 600 kg Thomasove moke »zvezdna znamka« za hektar poleg kalijevih in 'dušikovih gnojil. ■----' =----t —j —S Ì-----S Sr—'—n C---i ?--—! Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"! Društveno gibanje. Ruda. »Izobraževalno kmetsko društvo za Budo, Št. Peter in okolico« priredi v nedeljo, dne 21. julija 1912 opoldne po blagoslovu zborovanje pri Faštelnu na Dobrovi. Na sporedu je: 1. Govor. 2. Tombola. 3. Igra »Lurška pastirica«. — Odbor. Globasnica. (Živinorejska zadru-g a) za Globasnico in Šteben ima dne 28. julija t. 1. ob 3. uri popoldne pri Žlokarju v Štebnu zborovanje. Ker bo gosp. Franc Mauchler, živinorejski inštruktor poročal o zelo važnih rečeh, zatorej vabi k polnoštevilni udeležbi načelnik. Listnica uredništva. A. K. Poročilo je sestavljeno dobro, a o shodih, ki so se vršili že pred tremi tedni, veftidar ne moremo šele zdaj poročati, ko nam še za novice primanjkuje prostora! F. Š. Če pri deželnem plačilnem uradu izjavljajo, da nimajo slovenščine zmožnega uradnika, vzamemo na znanje; morali pa bi ga seveda imeti in so dolžni sprejemati slovensko potrjene pobotnice! Gospodična, ki išče družinske družabnosti v Celovcu, se sprejme na stanovanje brez hrane. Pogoji se izvedo v Domg. 16, II. nadstropje.