SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. i V administraciji prejeman velja. © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ullcali St. 2, I., 17. Izlila vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. X2. V Ljubljani, v torek 16. januarija 1894. Letnik XXIX. Deželni zbor kranjski. (Četrta seja dne 16. januvarija.) Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob 7.11. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, in razne prošnje izročene finančnemu in upravnemu odseku, poroča poslanec S t e g u a r o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1892 in o proračunu za 1. 1894. Redni prihodki 1. 1892 so znesli 127.228 gld., izvanredni 82.040 gld. 36 kr., prehajalni 479 gld. 20 kr., skupaj 209.747 gld. 56 kr. Stroški so znesli 213.526 gld. 54 kr., in sicer redni 211.910 gld. 83'/, kr., izvanredni 1136 gld. 507, kr., prehajalni 479 gld. 20 kr. Ako se primerja skupna imovina v znesku 9451 gld. 187, kr- s skupnimi dolgovi v znesku 3,874 168 gld. 21 kr., kaže se čistega dolga 3,864.717 gld. 21/, kr., kateri se je v primeri z dolgom 1. 1891 zmanjšal za 43.469 gld. 87'/, kr. Proračun deželnega posojilnega zaklada za leto 1894 kaže potrebščine 208.346 gld., pokritja 127.229 gld., primankljeja torej 81.117 gld., ki se mora pokriti iz deželnega zaklada. — Računski sklep in proračun se odobrita. Poslanec Žitnik v imenu finančnega odseka poroča o podporah za za šolske zgradbe ter pravi približno: Že nekaj let sem čujemo pri proračunu nor-maluo-šolskega zaklada in pri tej točki, o kateri mi je čast poročati, vedno glasneje prošnje, naj bi merodaina oblastva, v prvi vrsti okrajni šolski sveti in deželni šolski svet, vendar ne hiteli takorekoč na vrat na nos z zgradbami novih šol in razširjevanjem jedno- in dvorazrednic v tri- in četirirazrednice; kajti troški za ljudsko šolstvo naraščajo od leta do leta v toliki progresiji, da niso že v nobeni pravi razmeri z drugimi deželnimi potrebami, ne z deželnimi financami, in mnogokje tudi ne s praktičnimi vspehi. Sam g. dr. Tavčar, ki ga gotovo ne moremo iu ne smemo prištevati med nnazadujakeM iu je odločen prijatelj ljudskih učiteljev, odkar in ker niso „farovški hlapci", je tožil v zadnji seji, da dežela pretaka skoro že zadnje kaplje srčne krvi za ljudsko š)lo. In govoril je istino, dasi je hotel pod »brezupnim vtisom" vedno rastočih troškov za ljudsko šolstvo pokazati le mržnjo do rodovniških šol in ne-voljo, da deželni zbor dovoljuje razmerno nizke podpore za take šole. Proračun za tekoče leto znaša 346 796 gld. in se je pomnožil za 12.650 gld.; tej svoti moramo prišteti učiteljske pokojnine v znesku 29.900 gld. in 5000—6000 gld. letnih podpor za nove šjlske zgradbe. In če jemljemo v poštev tudi troške, katere plačujejo posamezne občine za nove šolske zgradbe, dosezajo izdatki za ljudsko šolo skoro polovico vseh troškov, s katerimi dežela pokriva svoje potrebščine, ki znašajo okroglih 880.000 gld. Jaz se popolnoma strinjam, in gotovo tudi moji ožji somišljeniki, z besedami ekscelence barona Schwegel-na, katere je izrekel v zadnji seji, da namreč vse stranke brez razlike pozdravljajo pravi, dobri napredek ter razvoj ljudskega šolstva. Jaz še dostavljam, kar gotovo tudi vsi potrdijo, da materi-jelno stanje ljudskih učiteljev gotovo ni najboljše. In vendar moram vprašati: Kam pridemo, če bodo šolska oblastva leto za letom pokazala na mizo pred ljudske zastopnike vedno večje račune, in če se obistini napoved slavnega deželnega šolskega sveta, da primanjkuje še nad 200 učiteljev in je treba zgraditi še nad 60 šol, predno bode šolski zakon izvršen do zadnjega odstavka? Jaz bi le želel, in morda tudi častiti tovariši, da bi se nekateri drugi zakoni tako strogo izvrševali v korist dežele, kakor se šolski zakon večkrat le — in zakaj bi to vedno zamolčevali — v proslavo in čast nekaterih gg. županov, kateri radi nastavljajo svoja ušesa hvali višjih gospodov, v proslavo nekaterih gg. okr. nadzornikov, katerim je prva skrb, da kvantitativno množe ljudske šole, ne pa, da jih tudi kvalitativno zboljšujejo; kajti ni dovolj, da ima skoro že vsaka večja vas svojo šolo, temveč šole naj bodo učilnice za vsakdanje življenje. Tako so se v zadnjih letih po nasvetih okrajnih šolskih nadzornikov in okrajnih šolskih svetov gradile nove šole in razširjevale že obstoječe v krajih, kjer je skoro nemogoče, da bi ljudska šola vsaj približno dosegala svoj smoter, ker že naravne razmere ovirajo obisk šole iu razvoj šolstva. Da navedem jeden slučaj, gradi se šola pri sv. Lenartu. Troški so bili proračunjeni na 6940 gld., in šola bode stala na strmi gori, kamor vodijo same kozje steze iz vasij, ki so oddaljene po tri četrt ure in več od nameravane šole. Vprašam: Kako morejo otroci redno prihajati v šolo po zimi v zametih? In po letu imajo ljudje izgovore, katere celo šolska oblastva smatrajo kot opravičene. Iu mnogo preveč se zgodi glede razširjevanja šol. Tako mi je bila znana trirazrednica, v katere tretji razred je prihajalo redno k večjemu 15 do 20 otrok. A pozneje so jo razširili v štirirazrednico, dasi bi bilo umestneje, da bi se zgradila na periferiji šolske občine jednorazrednica. A tu so vplivali plemeniti povodi. In kar je neodpustno v mnogih slučajih, je to, da se grade palače za šole, dasi te palače večkrat neso primerno urejene za šolske prostore. Se enkrat ponavljam, da sem prijatelj dobrega šolstva, toda naglašam, da namen dotičnega šolskega LISTEK Črtice iz somatologije. XIII Roke.*) Da je človek res „krona stvarjenja", kažejo zlasti umetno stvarjene in za vse pripravne roke njegove. Reven, slaboten iu brezorožen pride na svet, a z žilavimi ter krepkimi rokami pridobi si pomočkov, s katerimi preustroii „natorni" v „kul-turni" svet. Roke ga vsposobijo, da si vstvari ume-teljnosti iu obrtuije, ki mu lajšajo in slajšajo življenje. Da nima rok, lahko trdimo, da bi bil svet še sedaj „pust in prazen". Brez njih bil bi človek to, kar je drevo brez vej. Roka se začne pri rami, ki nam mora prenašati različna bremena, katera ji nalagajo roke; čestokrat pa tudi nadomestuje jezik. Je namreč več vprašanj tacih, na katere lagleje iu določneje odgovarjamo z ramo, nego z jezikom. Nekateri človek je v tem pravi mojster; le nekoliko z ramo zmigne in obraz namrdne, pa vse povd. Zaradi gibčnosti ima roka v sredi komolec, da lahko ž njim koga „dregneino", če ga hočemo opozoriti ali kaj prositi. *) Človek ima sicer le dve roki in dve nogi, vendar v navadnem pogovoru pravimo: roke, noge — in tako pišem tudi jaz v teh nikakor ne znanstvenih črticah. Dokler še ni bilo nove mere, so tudi merili ž njim. Poglavitni del roke so prsti, med kojimi prvo mesto zavzema palec. Nemci mu pravijo „Dau-men" ter izvajajo to besedo iz latinske d omare (krotiti). Ce ima v Slovencih ravno tisti pomen, potem je palec izvajati od besede palica, ker le ž njo zamore krotiti in zapovedovati. Sicer se pa imenitnost njegova tudi vidi v tem, ker je imenitno in „obrajtano" tisto, kar se izpod njega zmiče (denar).^j Ker ima izmed vseh prstov največ moči, zato je že pri nekdanjih Grkih imel toliko veljave, kakor cela roka. To so priznavali menda tudi stari Anglo-saksi, kajti po njihovi postavi se je kaznovalo poškodovanje palca z 20 šilingi, dočim je bila za kak drug prst le kazen 4 šilingov. Močan palec je znak krepke natore. Zato pravijo Francozi, da človeka, ki ima majhen palec, srce vodi, onega z velikim glava. Imajo pa tudi drugi prsti svoj pomen. Kratki in tanki značijo neumnega, prav žilavi kažejo, da tak človek dobro „ pri me" in da pri njem um iu volja nadvladuje srce. Če so pa vrhu tega še tanki in suhi, je zna-meuje, da je „stiskač". Na Ticijanovi sliki „davčni denar" se to kaj natančno vidi. Kolik razloček mej roko Gospodovo, ki je blagoslavljala ter delila dobrote, in med fari- zejevo, ki s palcem tako krčevito stiska denar! — Dobrih prstov potrebujejo menda najbolj zakonski, ker morajo tolikrat „skozi nje pogledati. Roke so znamenite tudi v fizijognomiškem oziru, ker se na njih pozna kakega duha je kdo. Kakor na obrazu, tako nekako tudi na rokah odseva notranja nrav človeka. Prijazen pogled bajč včasih več izdd, kakor deset pridig; jednako tudi, če komu prijateljsko roko stisnemo, ga bolj ganemo, kakor bi to storile še tako prijazne in zgovorne besede. Z rokami molimo, blagoslavljamo, prisegamo; ž njimi naznanjamo sočutje, pomoč, zvestobo, prijateljstvo. Če ploskamo ž njimi, kažemo veselje in dopadajenje. S prstmi govori mutec, truden človek položi roke v naročje, kdor je v skrbeh, glavo opre na roko iu premišlja, škodoželjni veselo roke mane, kdor kaj taji, jih krčevito stiska itd. Roke rabi govornik, da ž njimi nadomešča, česar ne premore beseda; kolikor bolj vneto in navdušeno govori, toliko gibčneje so roke. Velja pa tudi tukaj pregovor, da „kar je preveč, ni s kruhom dobro". A tudi dlan roke in njene poteze niso brez pomena. Že v starih časih so sklepali iz njene kakovosti na različni temperament človekov in njegovo prihodnjo usodo. Dandanes se ukvarjajo s tem Ie še — ciganke. Je pa vendar dlan pravi čas in na pravi kraj pritisnjena lahko vredna 5 gld. Roke imajo tudi svojo lepoto. Nedavno ste L Vi- rVvt. A, zakoua o napravah, vzdrževanju iu obiskavauju šol je gotovo ta, da je šolo napraviti tam, kjer se je nadejati rednega ob;skovanja tekom šolskega leta. Le redno obiskovane šole imajo svoj opravičen obstanek in so vredne denarnih žrtev občin in dežele. Kjer ni vsaj 20 do 30 otrok redno pri nauku, tam šola ni na svojem mestu. Pride čas, in bojim se, da kmalu, da bodemo stali pred alternativo: ali odrecimo vse doneske za gospodarske in kulturne namene, ali pa bode treba priviti davčni vijak, da bode davkoplačevalcem izpod nohtov kri tekla, da bo grozno. Torej naj se oblastva, posebno dež. šol. svet ozirajo na to, iu naj uvažujejo besede Gcethejeve : „Gesetz ist miichtig, miichtiger ist die Noth". Nato se oglasi poslanec Pfeifer rekoč: Že v minulem zasedanju čuli so se glasovi o vedno rastočih šolskih potrebščinah in tudi normalno-šolskega zaklada poročilo poudarja, da se za 1. 1894 zopet zvikšuje tega zaklada potrebščina že nad 12.000 gld. Ob enem naraščajo kakor je danes tožil tudi g. poročevalec stroški za nove zgradbe, za razširjenje šol, za učne pripomočke i. t. d. Oblastva se pri vsem tem premalo ozirajo na resnične potrebe, ne jemljejo v poštev, da šola nikoli ne sme biti pretežko breme za ljudstvo zlasti sedaj, ko nastopajo vedno očitneje slabi, jako slabi časi bodi si pri nas, ali pa tudi drugodi — ko se množi siromaštvo povsodi, a v bivših vinorodnih pokrajinah dosega pa kar strašnih razmer; kdor more beži v mesto, ali kam drugam, celo preko morja, da si prisluži borni živež. Doma ostaja, kdor mora in tem je življenje težavneje od dne do dne. Stariši komaj čakajo, da bi jim otroci kaj pomagali doma, delavcev bi si radi najemali, ali kako jih plačevati? Zato so jim šolske priklade pravi strah; temu se ni čuditi; navedeni iz novejšega časa samo en slučaj. Pred 14 leti zgradila je občina Studenec novo šolo, ki je z opravo vred stala okoli 7000 gld. Dotični načrti bili so — ako že ne izdelani — pa vsaj odobreni od okrajne šolske oblasti. 14 let torej hodili so otroci imenovane občine v to šolo, vse je bilo v redu, tudi šolske klopi; niso se čule nobene, pritožbe niti od strani starišev, niti od strani šo-larčkov. Naenkrat dobi krajni šolski svet ukaz od okrajnega šolskega sveta, da se imajo dosedanje klopi — katere so, kakor rečeno — 14 let dobro služile, odstraniti in nadomestiti z novimi dvosedež-nimi klopmi. Temu ukazu pridejan je načrt, kako se imajo napraviti klopi — moram reči, da je treba precejšne bistroumnosti navadnemu človeku, če hoče razumeti ta načrt. Popolnoma nerazumljivo pa je vsakemu to, kako da okrajna šolska oblast brez vse potrebe novo šolsko breme nalaga studenški občini, ki se nahaja v žalostnem položaju, občini, katero je hudo poškodovala trtna uš, nenavadna pomladanska suša preteklo leto, silna toča 1892. in 1893. leta, tako da je primorana prositi podporo v svoji hudi sili. se prepirali dve dami, kaj treba roki, daje lepa, a se nista mogli zjediniti v nazorih. Sklenili sta, vprašati za svet prijatelja, ki ju je v onem času obiskal. Obe ste mu pokazali roki in ga vprašali, kaj on meni, katera da ima lepše roke. Prijatelj prime za roke ter jih ogleduje. Naposled pa pravi: „Jaz nisem kos svoji nalogi, za-me je vprašanje pretežko; vprašajte pa reveže in ti vama bodo povedali, kakšna roka je najlepša. Boke se ločijo tudi po stanovih. Drugačna je kmečka (delavna), drugačna zopet gosposka ali učenj ašk a. Razloček je pa tudi mej moško in žensko roko, n. pr.: „Wie eine zimpferliche Jungfer stellt er sich und dabei hat er Hiinde, wie Kari der G ros se!" Ker je človek ustvarjen za delo in ima ravno zaradi tega roke, moral bi delati vsak; vendar pa opazujemo večkrat, da ima kdo dela „čez glavo" ali polne roke, mej tem, ko drugi roke „križem" drži. Nemci pravijo: „Die Arbeit ist der Pluch des Men-schen, aber der Segeu der Menschheit." Kdor roke pridno rabi za delo, naredč se mu na njih tudi žulji, od katerih nekateri ljudje živč. Pokojni „Rodoljub Ledinski" jih imenuje „poštene siromake" (— „čast poštenim siromakom, ki od žuljev rok žive" —). Tekočina v žuljih je grenka in tedaj ni čudo, da tndi vživalci žuljev niso rejenega života, pač pa navadno kislega obraza. (Konec sledi.) Vsak količkaj razumen in dejaujske razmere uvažujoč človek razvidi, da bodo šolske klopi, če so bile 14 let dobre, tudi zanaprej služile po potrebi vsaj toliko časa, da se izrabijo in da pride ta uboga občina vsaj v boljše razmere. Ta slučaj jasno kaže, da je strah občin pred šolskimi nakladami popolnoma opravičen in jaz kot poslanec dolenjskih občin štejem si v svojo dolžnost, da opozarjam šolska oblastva, da kolikor le mogoče varujejo siromašne občine novih posebno nepotrebnih bremen. Poslanec dr. Tavčar odgovarja Žitniku, da je zadnjič govoril glede redovniških šol le v šali in nikakor ui nasprotnik redovnikov v obče ali sv. vere, temveč naravno-enostranskega pouka. Poročevalec Žitnik naj bi svoj srd raje obračal proti vladi, ki dopušča take razmere na pripravnici glede slovenskega pouka. Dr. Papež toplo zagovarja proti predgovor-niku redovue šole, ki dobro, tudi izvrstno vzgajajo mladino. Konečno omenja poročevalec, da tudi nasproti vladi ne bode nikdar molčal, kedar se mu bode zdelo vredno in potrebno. V imenu finančnega odseka poročevalec predlaga: Za 1894. leto dovolijo se za šolske zgradbe šolskim občinam podpore iz deželnega zaklada: Kočevje 1500 gld., Grahovo 300, Igavas 300, Zasep 100, Breznica 300, Dobrava 200, Koprivnik 600, Leše 500, Mošnje 300, Rateče 200, Tribuče 200, Beteče 200, Predoslje 100, Dražgoše 150, Sv. Trojica v kamniškem okraju 100 gld., skupaj 5050 gld. Prošnja občine Kovor se odkloni, ker je dobila že znatno podporo. — Sprejeto. (Konec sledi. Občili zbor katoliško-političnega društva v Ljubljani. (Poročilo tajnikovo.) (Konec.) Umevno je, da je bila dolžnost odbora kato-liško-političnega društva, baviti se tudi s političnim položajem, ki je nastal vsled vladne premembe. Položaj je bil kritičen in je še sedaj za nas Slovence, sosebno z ozirom na to, da se je dosedaj složno v jednem klubu delujoča slovenska delegacija razdvojila. Odbor je odobril za sedaj postopanje slovenskih poslancev, ki so ostali v konservativnem klubu in ne izstopili brez pravega povoda, brez poprej zaslišane vladne iz;ave. Da pa svoje stališče označi tudi v tem vprašanju, odposlal je odbor katoliško-politič-nega društva spomenico predsedniku društva, državnemu poslancu g. kanoniku K. Klunu, dne 30. novembra 1893, v kateri se je poudarjalo nastopno: „Katoliško-politično društvo v Ljubljani ima ne le pravico, ampak tudi dolžnost, baviti se s političnimi vprašanji. Kdo bi tajil, da je sedanji politični položaj jako kritičen ne samo v obče za državo, nego tudi posebno za nas maloštevilne Slovence, katerih zastopniki bili so dosedaj skupno v konservativnem klubu. Toda ločili so se nekateri in izstopili iz tega kluba in na ta način omogočili, da odslej vladi, ako noče, ni treba, da bi smatrala želje izražene po tej ali oni skupini slovenskih poslancev, kot želje zadevajoče ves slovenski narod. Razkosan po raznih kronovinah, vklenjen sto- in stoletja v spone mogočnejšega soseda, jel se je , duševno in gmotno še le zadnja desetletja gibati. A ta pomladni cvet žuga v svojem rszcvitanju zadušiti mrzla sapa, ki utegne potegniti, ako slovenski državni poslanci v konservativnem klubu trezno ne zastopajo interesov svojega naroda, in ne računajo z dejanjskimi razmerami, ako ti ne zabranijo večje škode za naš narod. Odstopivša vlada je skozi 14 let obljubovala, da hoče pravična biti vsem duševnim in gmotnim zahtevam avstrijskih narodov. Res smo Slovenci na Kranjskem nekaj v tej dobi dosegli, ali pomisliti je treba, da prebiva na Kranjskem 95°/0 Slovencev, katero število se ne sme prezirati. Drugače je pa po drugih kronovinah, kjer prebivajo Slovenci v manjšinah. Tam ni vlada ničesar storila za Slovence. V oni dobi ni bilo nobene vladne večine, kakor tudi nobene vladne stranke. Noben narod, oziroma nobeni člani raznih državnozborskih klubov, se ni imenoval vladen, zaradi tega je pa tudi vlada laglje prezirala zahteve vsakaterega kluba. To je bila tudi osoda slovenske delegacije v konservativenm klubu. Ali sedaj, ko je nastopilo takozvano koalicijsko ministerstvo, izhajajoče iz treh velikih državnozborskih klubov, in se v jed nem uhlluliv ii](i sedaj večina slovenskih poslancev, je položaj popolnoma spremenjen. rResnica in jasnost", to je po izpovedbi mini-sterskega predsednika ge