Obisk v DINOSU
NE SAMO ZBIRANJE ODPADKOV

Dajte industriji nazaj odpadne surovi-ne — DINOS. Večinoma ne vemo kaj do-sta o tem podjetju. Le to, da .tam lahko prodamo papir, steklenlce, stafo železo. In da na kupu odpadkav v DINOS-u lah-ko najdemo marsikaj koristnega. To je naša slika tega podjetja. Vendar pa ni popolna. "
Začetki podjetja segajo v prvo leto os-voboditve, ko so nadaljevali tradicijo pred-vojnega podjetja Obnova. Sčasoma so za-čeli tkati mrežo svojih poslovatoic po Sloveniji. Mreža je postajala vse bolj gosta, z novimi poslovalnicami so priha-jali tja, kjer nastajajo odpadki — pribli-žali so se ljudem in industriji. Dedišči-na Obnove je bila zelo skromna — le sta-ri tovdrnjaki, ki pa so jih polagonaa za-menjali novi, vse boljša pa je bila tudi ostala tehnična oprema — stroji za stl-skanje   pločevine,   rezanje   železa  in   dru-
gi-
Danes podjetje zblra vse vrste korist-nih odpadkov, ki jih lahko industrija predeLane popabi kot surovine ali polsu-ravine. Tako odkupujejo vse vrste žele-za, papirja, barvnih kaviin, tekstaa, stekJa In še marsikaj. Vendar pa se njihovo de-lo s tem, ko zbtrejo material, še ne kon-6a. Na vrsti je predelava v oblike, ki bo-do lahko potem takoj uparabljene v tej ali oni industriji. V okviru priprave mate-riaJov gredo odiadki skozi faze koncentri-ranja, čiščenja, rezanja, paketiranja in še-le potem nekdanje odpadke, zdaj že kot surovine in polsurovine, posredujejo po-rabnikom.
V Sloveniji .10 odjemalke starega žele-za vse železam«!, stfeklo odkupuje steklar-na Straža, barme kovine maritoorska la-vama, dnkama Cedje, Unitas, Valjama bakra Sevojno, paplr odpaljejo    papirnicd
Količevo in SLuikogorska, odjemalec ko-vln je tudi Titim iz Kamnika, veiiko "pov-praševanje pa je tudi v tujini. Zato nl čudno da DINOS, kl ima poslovalnice po vsej Jugoslaviji, precej tudi Izvaža na kon vertibilna podPJčja — predvsem v ItaJijo. Prav zdaj po naftni krizi gredo zelo do-bro v promet tudi plastične mase, ki so jih prej vsi zametavaJl
V- DINOS-u ugotavJjajo, da slovenska In vsa jugostovanska industrija vefiarta svoje kapacitete lz leta v leto. Ob tem pa potreba po odpadkih narašCa nesorazmer-no s koli6ino odpadkov, kl v prcrizvodnji nastanejo. Za to Je več vzrokov — med njimi tudi ta, da ob stalnih podrežltvah vse tovame veliko bolj racionalno tro6i-jo surovlne. Tudi če bi uspeli zbrati vse odpadke, ki nastanejo v .Iqg,3s!avlji In jih primerjail s potrebami, bi ugotovili, da potrebe daleč presegajo ponudbo in zato je pritisk na tržiSCu vse vefiji. Ne-normalne pogoje na trgu, predvsem med-narodnem, pa ]e povžro&la tudl naftna. kriza.
Pomen DINOS-a je prav zaradl vell-kih potreb izrsden, saj Je delovna orga-nlzacija, ki Una 500 zaposlenih v upravl In osemnajstih poslovalnlcah v Sloveniji, Zagrebu in Beogradu, ena' tistih, ki skrbi, da inia naša industrija na voljo dovolj surovin za svoje delo.
Podjetje DINOS ima svoj sedež v Ljub-ljani, za Bežigradom. Tu pa sta tudi dve poslovni enotl — obe v KurilnlSfci nllci. Ena od teh enot je speciaJizirana za zbd. ranje in predelavo tekstila, druga pa se ukvarja z ostaJiml industrijskimi surovl-nami ter reprodukcij^kim in odpadndm blagom. Odkupn« cene formira vsaka eno-ta zase, medtem ko so prodajne določene s samoupravnlm sporasuinam.