89. številka.
Maribor, dne 6. novembra 1916.
Letnik VIO
Naročnina listu: —
Geto leto . . K10*— Bol leta.. . .	, 5*—
Četrt leta . .	„ 2*50
Mesečno. . . * 1*—
Zunaj Avstrije :----
Celo leto . .	» 15*—
Posamezne številke — 10 vinarjev. —à
se fsbauje po 12 vin. od čredne petttvrste: pri večkratnih oznanilih velBt — popust —
«Straža* izhaja v pon» ddjek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredniitvom sc more govorili vsak dan od 11.—12. nre dopoldne.
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Novo poljsko kraljestvo.
Naš in nemški cesar ustvarila iz zasedene Rusko - Poljske poljsko kraljestvo. — Poljska bo dedno kraljestvo z ustavo in lastno armado. — Tendar ohrani Poljska politično in vojaško zvezo z osrednjima državama. — Galiciji se je po vojski obljubila narodna in gospodarska samouprava. — Četrti dan na Krasu za Laha zopet
brez uspehov. — Boji na Sedmograškem in Rumunskem.
Samostojna Poljska.
V generalni guberniji Lublin so izdali dne 5. novembra sledeči oklic:
Prebivalstvu 1 n b tinske generalne gubernije!
Njih Veličanstvo avstrijski cesar in apostolski kralj ogrski in Njih Veličanstvo nemški cesar, sta o-ziraje se na trdno zaupanje in končno žmago svojega orožja in spremljana po želji, da se ruskemu gospodstvu po hrabrih armadah s težkimi žrtvami iztrgana ozemlja izročijo srečni bodočnosti, se v tem zjejclinila, da iz teh pokrajin ustanovita samostojno državo z dedno monarhijo in konstitucionelno ustavo. Natančnejše določilo mej poljske kraljevine se še pridrži. Novo kraljestvo bo v zvezi z obema zveznima državama našlo jamstva, ki jih raibi za prosti razvoj svojih sil, V lastni armadi naj živijo naprej vsa slavna ustna izročila poljske armade prejšnjih časov in spomin na hralbre poljske soboriloe v tej veliki vojski. Njena organizaciji^, izvežbanje in vodstvo se bo predilo po medsebojnem sporazumu.
Zavezniški monarhiji izražata zanesljivo upanje. da se bodo želj© po držaivnem; in narodnem razvoju kraljevine Poljske sedaj z ozirom na splošne politične razmere v Evropi in glede na, blagostanje in varnost njenih lastnih dežel in narodov, izpolnile.
Veliki zahodni sosedni državi kraljevi ti e Polj-ške pa bosta z veseljem gledali, kako bo na vzhodni meji na novo vstala in se raze vejala, država, ki se bo svojega srečnega in narodnega obstoja veselila.
Na na,jviš|e povelje Njih Veličanstva cesarja Avstrije in apostolskega kralja Ogrske.
Generalni guverner: Kuk.
Od nas in Nemcev zasedeni pokrajini Lublin in Varšava postaneta torej poljsko kraljestvo z dedno monarhijo, z ustavo in lastno armado - v zvezi z o-bema zveznima državama Avstrijo in Nemčijo. — Poljskemu odposlanstvu, ki se je te dni pri šlo predstavit našemu zunanjemu ministru Burianu in nemškemu državnemu kan cel ar ju llethm an n-TTollwegu, sta imenovana državnika, odgovorila, da bo poljsko kraljestvo še le po mirovnem sklepu moglo začeti svoje popolno državno življenje ia da bo še le potem našlo v tesni zvezi in sicer politični in voješki, z o-bema osrednjima državama jamstvo za svoj obstoj.
Novo poljsko kraljestvo pomeni, da Nemčija neha mejiti neposredno na Rusijo, razven majhen del na severu in istotako tudi Avstrija, izvzemši majhen del Galicije in Bukovine. 'Med Rusijo in osrednji državi pride torej vmesna ctržava, kar je v bodoče za našo varnost in za. evropski mir izredne važnosti.
Za sedaj, to se; pravi glede vprašanja-, ali bo vsled nove Poljske vojska še dalje trpela ali se bo prej mir sklenil, je naše mnenje, 'da nova Poljska pomeni k o r a k b 1 i ž j e z a m i r. (’entrain i državi sta s tem, da sta proglasili Poljsko za samostojno državo, neizmerno otežkočili Rusiji in enteriti nadir 1 jevanje vojske za poljske pokrajine. Saj ententa, ved-
no trdi, da se bori za samostojnost majhnih narodov, in sedaj, ko je samostojnost enega, naroda ustvarjena, bi se pač ententa osramotila za večne čase, ako bi hotela izvojevati od nas Poljsko in jo zopet podjarmiti Ruski, Po našem mnenju je sedaj vojskovanje Rusov, za poljske pokrajine postalo izreuiio težko, če ne brezpomembno in to je, kar nam vsiljuje mnenje, da smo zopet bližje — miru.
Kdo bo novi vladar na Poljskem? Poljaki siže li'o nadvojvodo Stefana, kojega otroci so vzgojeni v narodnem poljskem duhu.
Galicija samostojna.
Ministrski predsednik dr/pl. Korber je prejel od našega cesarja sledeče lastnoročno pismo:
..V smislu dogovora z nemškim cesarjem določam, da se ustanovi iz poljskega ozemlja, ki so ga Naše hrabre armade iztrsrale iz ruske oblasti, samostojna država z dedno monarhijo m ustavo.
Ob tej priliki se, spominjam ganjenega, srca m-nogih dokazov udanosti in zvestobe, katere mi je v dobi Mojega vladanja izkazala gai iška, dežela ter velikih in težkih žrtev, ki jih doprinaša ta dežela v sedanji vojski, ko si je, izpostavljena najhujSim sovražnim navalom, za zmagonosno obrambo vzhodnih državnih meja, trajno zagotovila pravico do Moje naj-topleiše očetovske skrbi.
Je torej Moja volja, v trenotku, ko bo ustanovljena nova država, podeliti, gališki (deželi pravico, da si sme svoje deželne zadeve v toliki meri, ki se strinjajo Z državno celokupnostjo, samostojno urediti ter tako nuditi gališkemu prebivalstvu jamstvo za razvoj svojih narodnih in gospodarskih zadev,.
Naznanjajoč Vam ta Moj namen, Vam naročam, da mi v svrho postavnega Udejstvovanja tega stavite in predložite primerne predloge.“
Z ozirom na udanost in zvestobo, ki ga je izkazovala Galicija Avstriji, in z ozirom na velike in težke žrtve. M jih je doprinesla dežela v sedanji vojski, ji je obljubljeno po vojski, da bo svoje deželne zadeve do iste mere, do katere dovoljuje to pripadnost Jč državni skupnosti in njeno u spev an j e, samostojno urejevala. Galicija dobi, s tem jamstvo za, svoj prosti razvoj v narodnem in gospodarskem oziru.
Galicija dobi torej narodno in gospodarsko samoupravo. Misel, ki se sedaj uresničuje, nam je že znana iz takozvanega nemškega binkSoŠtnega programa.
Kaj pomeni to, da je Galiciji obljubljena samouprava? To pomeni, da se bo ustava v Avstriji gotovo spremenila, Eno točko sedaj poznamo, da bode Galicija ostala v državni skupnosti, a dobila svojo narodno in gospodarsko samoupravo.
Ako ostane pri samoupravi Galicije in ako Galicija ne bo več pošiljala svojih poslancev v državni zbor, potem bi bilo po sedanjem volilnem redu razmerje v državnem zboru to-le: Zbornica ima sedaj 516 članov, Galicija 1,06, torej bi ostalo 410 članov, od teh bi bili dve tretjini nemških, ena tretjina Čehov, Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Rumunov. In sicer je slovenskih poslancev 23, hrvatskih 11, srbskih 3, čeških (s socialdemokrati vred) 108, italijanskih 10. rumtlnskih 5, skupaj torej 169.
Iz avstrijskega uradnega poročila.
Dunaj. o. novembra.
Italijansko bojišče.
Na Krasu so obračali včeraj Lahi svoje glavne napore proti našim postojankam na južnem delu planote. Tokrat je bil prostor pri J amljanu središče bojev. Naši tamkajšnji jarki so od ranega jutra stali pod živahnim ognjem, ki se je vsakokrat, ko je prešla infanterija k naskoku, stopnjeval. Vsi izpadi, a prav posebno pa zadnji, ki so ga poskusili ob 8, uri zvečer, še je izjavil ob največjih sovražnikovih izgubah pred našimi črtami. Na drugih delih bojne Črte se z nezmanjšano silo nadaljuje artilerijski boj.
Iz nemškega uradnega poročila.
Be roli n,- 5. novembra.
Fronta p r e s t o 1 o n a, s 1 e d n i jk a Karola:	V severni Sedmograški so Rusi v prostoru
Folgyes krajevno napredovali. Na južni fronti se v-čeraj pričeti boji med prelazoma Altschanz in Bod-za nadaljujejo. Višino Roseo smo zopet dobili nazaj in ker smo zavze i Klabucetu Bajnlui, so se naši u-spehi naprej ob Predealskera prelazu izpopolnili: vsa, posebno močno zgrajena in z zagrizenostjo branjena Klabucetu-postojanka je s tem v naših rokah. Zvezne čete so s tem z včeraj vjetimi 14 častniki (med njimi polkovni poveljnik) in 647 možmi vjele skupaj 1747 Rumunov, vplenili 8 topov in 20 strojnih pušk.
Pri napredujočem napadu južnoVzhodno prelar za Rdeči stolp in v zmagovitih bojih vzhodno dfl ceste Čez prelaz Szurduk nasproti tukaj vdrlim rumun-skim oddelkom smo vjeli 150 mož.
Opomba uredništva: Na vseh drugih avstrijskih in nemških bojiščih nič posebnega.
Izobraževalna organizacija po zimi!
Osrednja S. K. S. Z. v Ljubljani nam pošilja sfeÖGÖi oklic !
Osrednji S. K. S. Z. je znano, da je vsled sedanje vojske izobraževalno delo po katoliških slovenskih izobraževalnih društvih zaostalo. Vemo: veliko članov je na vojski, ki jih ni, a ravno v sedanjih nad vse resnih časih se mora brezpogojno zopet po*
živeti, đelo naših krščansko-socialnih izobraževalnih društev. Pred vsem: pobere naj se članarina. Mogoče. da je vojska, tuintam izredčila vrste društvenih odborov; kjer jih je, naj se takoj skličejo občni zbori in izpopolnijo odbori. Ne prezreti, da se morajo ti občni zbori naznaniti n. pr. na Kranjskem osem dni prej okrajnim glavarstvom; naj se tudi ne pozabi, da se morajo ojdbori, ko so sestavljeni, naznaniti o-krajnim glavarstvom.
Zima je čas izobraževalnega dela: v vsakem o-kraju so zdaj morebiti razmere drugačne, kot pred vojsko, Krščanska socialna izobraževalna društva, se naj prilagodijo in delujejo, kar morejo. Naših mladih fantov ne prezreti : izobraževalna organizacija jih iztrgaj gostilni in slabi družbi. Mladi fantje so postali samozavestnejši, kot pred vojsko; izobraževalna organizacija se oziraj, na to, nobeno jadikovanje ne pomaga nič; prilagoditi se moramo razmeram in delati m jih zbirati. Kjer ni mogoča telovadba: pripraviti vse predpriprave, skrbeti za njih dušno izobrazbo; spomladi vaditi na prostem!
Predavanja naj se ne zanemarjajo. Na Kranjskem hoče S. K. S. Z. poskrbeti za predavatelje,; le samo to se želi, naj. se približno en mesec prej društva za nje priglase. Predavanj ne prezreti javiti o-krajnim glavarstvom!
Čitalnica in knjižnica naj povsodi poslujeta, čtiva ljudje povsod zelo žele in hlepe po njem.
Drugo društveno življenje prilagodimo razme ram: pojasnila o tem, česar ljudje ne umevajo v časopisih. Kjer niso mogoči mešani pevski zbori: ženske pevske zbore, Kaže uvesti v katoliških, slovenskih izobraževalnih društvih tudi šivanje; vsaj krpanje naj bi se učilo; tudi sicer je pouk o gospodarstvu potreben. Naj se prirejajo gledališke predstave. Pouk v kmetijstvu je nujna zadeva posebno zdaj, ko obdelava grudo pred vsem ženska,
To bodi nekako bodrilo, Tudi naša krščanskosocialna organizacija mora prebiti vojsko in med njo na versko-narodnem kulturnem polju z vso požrtvovalnostjo in odločnostjo delovati.
Tajništvo osrednje S. K. S. Z. končno prav lepo prosi, naj se mu prav o vsaki priredbi poroča: kratko; z dopisnico. Naslov:	Slovenska krščansko-
socialna zveza v Ljubljani. Društva na štajerskem in Koroškem naj o tem poročajo svojima pokrajinskima krščansko-sodialnima zvezama, a tudi tajništvo osrednje S', K, S. Z. v Ljubljani prosi, naj bi mu i katoliška slovenska izobraževalna društva na Koroškem in štajerskem poročala o svojih priredbah i' o svojih pokretih, ker le tako je mogoče uspešno in pregledno delo, če je naša izobraževalna centrala poučena, kako se povsod v naši versko narodno kulturni nepolitični organizaciji dela.
T a j n i št v o S, K. S. Z, v L j u b 1 j a n i , na
p razni! V s e h s v e t*n i k o v 1910.
Uradi in kmet.
Dunajsko glavno glasilo socialdemokraške slranke „Arbeiter-Zeitung“ piše dne 24, oktobra o načinu, kako se na deželi' v vojnem času postopa s kmetskim prebivalstvom in kako se vrsi rekviriranje posameznih pridelkov. Članek se glasi.
„Kdor se potrudi in opazuje razmere pri okrajnih glavarstvih na deželi, najde povsod isto razburiš vo vihravost, od uradnih mestec ven do zunanjih vasi. Uradniki se podvizajo; nekateri od teh delajo čez polnoč pri petrolejevi luči — ako je sploh kaj petroleja dobiti. Tiskarna uradnega lističa pridno tiska lepake, žandarji so vedno na nogah. Tudi zunaj v vasi. kjer gospodari zopet prevžitkur nad dvorom
USTE1L
Pri kmeto Talesih.
(Dalje.)
A se nahajajo ljudstva, ki so v tem oziru skoro brez predsodkov. Stari pisec Diodor pripoveduje o nekem afrikanskem ljudstvu, ki je imelo kobilice za glavno hrano. Vsako pomlajd jim je prinesel vihar toliko te divjačine iz puščave, da so jo nasolili za celo leto do prihodnje lovske sezone. O sv, Janezu Krstniku vemo, da je bil divji med in kobilice njegova spokorniška hrana.
Stari Parti v Aziji so se gostili, kakor poroča Plinij starejši, s kobilicami in pri tem so se dobro i-rneli. Pa tudi iz poznejših 5a*ev nam poročajo o podobnih pojedinah. Leta 1649 je opustošil roj kobilic otok Tenerifo, a, prebivalci so jih v stiski jeli uživati m šle so jim v tek. Tudi na Filipinskih otokih so znali v XVII. stoletju pripravljati prav okusno prežene kobilice.
Beduini in zlasti prebivalci arabske pokrajine Hejdžas jedo še dandanes skokonogo ravnokrilke. In kakor pri nas kostanj, tako prodajajo tamkaj branjevci kobilice na mero. _„Ce si hočeš napraviti prav okusen predjužnik, vrzi perišče kobilic v vrel stan krop, posuši nato živalic© na solncu, potrgaj glavice, bedra in krila, in slastna mesna konzerva je gotova", tako uči najnovejša arabska „Varčna kuharica,*
in se gospodinja sili, da bi dobila trd glas za poveljevanje, dirkanju ni nobenega, konca. Jesenska j o-setev je potrebovala skoro toliko tednov kakor prej dni. Skedenj, klet in čumnata sprejmejo v velikem neredu vse to, kar daje njiva, kajti njiva mora dati prostora za novo setev. Za mlačvo ni časa; sicer pa nilačva na kmetiji tudi ni prej običajna, dokler gladka snežena, odeja ozimne ne pokrije njive. In zdaj bi se naj istočasno spravljalo pridelke, iste shranjevalo mlatilo in oddajalo — prastari gospodarski nač,rt je samobsebi vržen čez 'kup in kljub temu še pošilja občinski predstojnik skoroda dan za dnevom občinskega slugo v hiše in zapoveduje:	Žito se mora od-
dati, krompir in tako dalje.
Uradniški ustroj, ki gospodari nad kmetskim ljujdstvom, je tuj. Vsak dan se vrže vreča paragrafov na hladni skedenj, kjer je spravljeno žito.	‘Mi
nimamo gospodarskega urada, ampak samo pravniško oblast! Star greh! Kaj more mlad mož, ki je o-sem let vozil latinico in je štiri leta mlatil pravo, zato, če o kmetskem delovnem načrtu, o hitrosti premikanja volov oh vitlju in o miatilnem redu pri kmetiji nima nobenega pravega pojma? Kaj more zato, ker sedi na okrajnem glavarstvu pri samih pravnikih in pisarjih? Ako bi imeli mešan uradni način sistem — pravnike in svetovalstvo, sestavljeno fz izkušenih poljedelcev in bi oboji leto in leto skupno delovali in drug drugega spoštovali, bi dobili tako ljudi, da bi poljedelec razumel nekaj paragrafov, in pravnik dobil nekaj dua o narodnem gospodarstvu, potem bi šlo vse bolj razumljivo, gladko in brez zaprek. A kdo se je pri nas kedaj za to zanimal, kako se pri nas opravlja upravna služba?
Glede urada, o njegovem stoterem notranjem življenju in njegovih tisočerih zvezali in raznolikih razmerah, nas je zanimal samo napis na uradni deski in jezik, v katerem se kujejo zapisniki.“
Tako sodi celo glasilo socialne demokracije, ki je našemu kmetskemu ljudstvu vse prej, samo — prijazno ne.
Kako j e na manufakturnom, volnenem in platnenom
trgu?
Na manufakturnih trgih vlada živahna kupčija. Cene vedno rastejo. Novega Magia pride le malo na trg in za staro razpoložljivo blago se vse trga,. Visoke cene bombaževinam, ki so zadnji čas neverjetno poskočile, še menda niso dosegle svojega viška. Dan za, dnevom se poroča o rastočio cenah ne samo iz Amerike, ampak iz vseh trgov bombaževin celega sveta. V Ameriki stane danes bombaževina trikrat toliko kot pred dvemi leti. Splošno se je mislilo, da. se bo Amerika v vojskinem času radi nakupičenega volnenega blaga zadušila. Dosedaj se niti ni slutilo, koliko bomjbaževine rabi Amerika za-se, akoravno je bilo splošno znano, da se v Ameriki zelo trudijo, da bi svojo doma pridelano bombaže.vino sami podelali. Po zadnjem poročilu iz Novega Jorka znaša splošna cena za bombaževi no 1 m 19.30 frankov proti 16 frankov koncem septembra in 12.40 frankov ob začetku 1916. Za velik trg za bombaževsino, ki se bo pričel dne 24. nov. v Londonu, je samo še 110.000 bal blaga na razpolago, t. j. malo več kot polovica navadnega dovoza na ta trg. Napram septemberskemu trgu so se cene zvišale za 5%.
Francija je prepovedala izvoz svile. Vzrok te prepovedi je očividno v občutnem pomainjkanju sirovim Že lansko leto se je svilena letina cenila, samo
V srednji Ameriki nastopa kot mesni založnik tudi neki hrošč rilčkar in sicer že koj v svoji mladosti kot ličinka. Bela je kot slonova kost, debela in 1 tolsta, ter dolga 5 cm. Paralgvajska gospodinja umije te „palmove Črve“ v mlačni vodi, nato pa jih po-meče živ* v vročo mast, kjer se speko. Živalce nabreknejo pri tem v prijazne male klobasice in tvorijo s soljo in poprom pikanten oblizek.
Najbolj čudno hrano iz žuželjčjega sveta pa si pripravljajo Meksikanci. Nalovijo namreč cele množine jajc vodne stenice ter jih posušijo na solncu. V podobi stisnjenih pogač jih prinašajo na trg cele v-reče ter prodajajo na litre. Pripravljajo jih zmlete in v mešene med sveže jajčne rumenjake. Iz tega delajo nekake omlete ali pa, Šmarn, ki ni slabega okusa in ga priporočajo posebno za slab želodec. V celi Mek-siki je ta jed zlasti v postnem času kaj priljubljena
Dober tek! porečeš morda in prav imaš, A četudi ne misliva sesti z gori naštetimi jedci k isti mizi, sva vendar hotela omeniti nekaj dobaviteljev hrar ne iz nižjega živalstva, ter1 jim dati tisto čast, ki jim gre.
Živinoreja, pridelovanje mesa in mleka je glavna zlata žila kmetovalca: a njena podlaga in predpogoj je pridelovanje rastlinstva. Zato se hočemo seznaniti tudi z zastopniki te stroke v živalstvu.
Za uspešno poljedelstvo treba pred vsem zelo dobre, rodovitne zemlje. Crnica ali humus na Ruskem in V izsekanem ameriškem pragozdu je idjealna (vzorna) podlaga za poljedelca. Kjer te ni, jo je tre-, ba ustvariti. Dobrotnikom moramo prištevati bitja, ki nam pomagajo pri tem težkem delu. In. hvala Bogu, imamo jih.
ha 40% navadne letine. Tudi letošnja letina ni mnogo ugodnejše izpadla. Zmanjšan uvoz evropske in a-zijstoe svile, kakor tudi izredno visoke cene tega Maga, so uplivale na to, da je francoska vlada izdala prepoved izvažanja svile. Uporaba svile je vsak dan večja» Ker je naprava tkanin iz drugih snovi celo v Franciji postala nemogoča. Tekmovanje Amerike v teh industrijskih izdelkih se povsod močno opaža in povpraševanje po svili je vedno večje. To je vzrok, da so cene na svilenih trgih, posebno v Švici, Italiji, Nemčiji in tudi v Avstriji trdne in napete.
Trgovski promet v nemškem industrijskem o-kraju Niederrhein se je nekoliko poživil. V tkalnicah za bukskin, kamgarn- in ševiot-blago se sedaj, izdeluje skoro izključno polvolnene odeje in vojaško blago. Skoro polovico delavnic je še zadnje mesece moglo preskrbeti dela za polovico delavcev.. Dozdevno se je delo še bolj razvilo, ker se pričakuje še novah naročil. Za civilne potrebe dela samo nekaj delavnic, ker je dobava surovin združena s prevelikimi o-težkočami.
Iz Bremena se poroča, da postaja blago na tamošnjih trgih še vedno dražje. Položaj je vedno bolj resen. In sicer ni samo vprašanje glede preskrbe prebivalstva s potrebnim blagom, ki je vzrok resnih misli, ampak s tem je združena tudi rapidno naraščajoča moč dežel, ki, pridelujejo surovine in ki rafti, tega blaga ne dajo rade od sebe. Cenitev letine v Ameriki se vedno bolj krči; sedaj se govori o pridelku,, ki baje znaša samo 121600.000 hal. Tem številkam stoji nasproti vedno rastoči konsum, posebno v Ameriki, kjer so predilnice od začetka letošnje sezone do prvega tedna tega meseca prevzele 805,000 napram 723,000 balam v lanskem letu v tom času.
Tudi delovanje angleške lan c asirske industrije je izredno živahno napeto; meseca septembra je znašal izvoz preje (Uiti) 14,254,100 funtov, proti 15,205.000 funtom leta 1915 in 9,668.100 funtom leta 1914, V Li-verpolu se je zaloga, zmanjšala na 425.000 bal ameriškega blaga, napram 696.000 bal leta 1915 in 485 tisoč bal leta 1914.
Vzhodnoindijske volne prejšnji teden sploh ni prišlo na trg, dočim je lansko leto ta teden bilo še 1000 bal te volne na angleškem trgu. Zaloge so znašale dne 12, oktobra 316.000 bal napram 473.000 balam leta 1915.
Nam je napetost eeu na mamdakturnero trgu resen migljaj, da, uplivamo na naše kmetsko ljudstvo, da se isto začne intenzivno pečati s pridelovanjem lanu in konopelj.,
Italijansko bojišče.
Italijani so samo prvi in drugi dan imeli majhne uspehe, tretji in četrti dan (4. in 5. nov.) že nobenih več, Boroevič in njegovi zvesti stojijo noč in dan na straži.
Drugi dan silnih navalov.
Bitka na Krasu se je tudi dne 2, nov. bila1 z največjo srditostjo. Italijani so svoje napade neprestano ponavljali in so metali v bojni metež ogromne množice vojaštva in municije. V Vipavski dolini so-Lahi posebno srdito napadali naše postojanke v par novišKem gozdu pri Soberju in vzhodno od Vrtojbe. Sovražnik je bil povsod vržen nazaj. Na Kraški visoki planoti so v prostoru pri Lokvici Italijani napadali z ogromno silo. Naval je bil naperjen čez višino Pečinka ob cesti proti 'Kostanjevici. Sovražni
Crnica je zmes rudninske prsti z organskimi ostanki, rastlinskimi in živalskimi, To mešanje oskrbujemo deloma ljudje s preoravan jem, kar pa primanjkuje, dopolnijo živali. Te so zlasti hrček in* Se drug) manjši glodalci, krti, rovke in ostali žužkojedi, žuželke in njih ličinke, stonoge in mokrice (kočič), pa tudi premajhne praživalce, ki navrtavajo zemljo vse navskriž. Toda kaj je vse to delo skupaj, če ga primerjamo z delovanjem velikega retar ja— črva deževnika ali gliste!
Kar so nas slavni agrikulturni kemiki Lavoisier, Saussure, Liebig in drugi učili zajđinjih sito let teoretično, to izvršujejo gliste že dolga tisočletja — praktično. Pa privoščimo besedo deževniku samemu, sledeč lepemu zgledu, ki ga nam je dal danski pisar telj K. Evald v svojih „Podobah iz rastlinskega in živalskega življenja."
V hosti ne daleč od občinske ceste je stala koča, zidana iz ilovice in redke opeke vmes, krita, pa s slamo in skodljami. Prejel leti je pač stanoval notri reven starček, a, ko so ga odnesli na božjo njivo gori pod hribeem, je ostala koča sama. Nihče ni maral iti v vlažno stanovanje, čigar stene so plesnite in leseni tlak je gnil. Le zunaj po bližnjih jarkih so regljale žabe sleherno noč svoje vesele uspavan k e, «c solnčnem poletju pa so se po sosednjih pašnikih pasle krave in zadovoljno mukale.
Žalosten je bil pozimi pogled na, mrtvo hišo. 'M zato pa je pripeljala pomlad štorkljo in ž njo življe-n;e na raztrgano streho. Štorklja je bila siino vesela, svoje palače; vlaga ni segala gori, do gnezda, in žaJb bi ne našla zlepa toliko kot tod.
(Konec prih.)
sunek je-bil pod najtežjimi izgubami ustavljen. Tudi na južnem delu visoke planote so se vsi italijanski napadi izjalovili,
Tretji dan.
Dopoldne tretjega dne italijanske ofenzive je krvava borba na Goriškem pojenjala, a je popoldne dne 3. novembra zopet z vso silo buknila na dan. Na Krasu niso mogli Italijani nikjer naprej. V Vipavski dolini so prodrli italijanski oddelki do naših postojank pri Vrtojbi in Biljah, a bili so zopet vrženi nazaj. Pred našimi zaprekami pri Sv. Katarini in Demberjn je v brezuspešnem napadanju izkrvavelo več bataljonov berzaljerov. Število ujetnikov znaša tretji dan 3500 mož.
Italijani zasedli višino Pedinka.
Vzhodno od Lokvice stoji višina Pečnika, za katero se je dne 2. nov, vršila tako krvava bitka, da ista nima primere v sedanji svetovni vojni. Laški
11.	armadni zbor se je navalil najprvo, kakor prav Italijansko uradno poročilo, na Veliki Hrib, ki leži med Lokvico in Pečinko. Ko se je ta zavzel, so se še polastili tekom popoldneva Lahi tudi Pečinke in so prodrli še 1 km dalje čez naše postojanke. Popolnoma predreti našo črto na prostoru Lokvica—Veliki Hrib—Pečinka—Kostanjevica se sovražniku nikakor ni posrečilo.
Slava vrlim braniteljem!
Na bojni črti v Vipavski dolini so se dne 2. t. m. posebno proslavili vtrli Dalmatinci (domobranski pešpolk št. 23). S svojo vstrajnostjo so v družbi čr-novojniškega pešpolka št. 2 ustavili mnogo močnejšega sovražnika. Na južnem delu kraške fronte pa so se posebno izkazali pešpolk št, 98 iz Visokega Myta na Češkem in pešpolk št, 15 iz Tiarnopola v Galiciji. Njima je sledil tudi črnovojnišM pešpolk št. 32 iz Novega Sada v Banatu (Slovaki).
Italijan ima na Krasu 250.000 mož.
Vojni poročevalci pravijo, da ima Italijan na razmeroma kratki fronti od Gorice do morja zbranih 15 divizij, t, j. 250.000 mož, Te čete, ki pripadajo 2. in 3. armadi, so sestavljene iz samih svežih prvovrstnih oddelkov.
Izguba in plen
V bitki dne 2. nov. sta se v prostoru pri Lokvici na nekem prostoru dve naši bateriji s šestimi topov! tako dolgo ustavljali italijanskemu navalu, da sta izgubili vse moštvo in konje, takt» da so končno tudi topovi prešli v,. sovražne roke. Naši pa so dne F in 2, nov, vjeli 2200 Lahov,
Naše zračno brodovje na delu.
Dne' 1. nov, je več naših pomorskih letalskih skupin učinkovito napadlo Cer vin j an, S. Giorgio di Nogaro, Picris, Gradež in ladjedelnico pri Tržiču. Dne 2. nov. dopoldne pa so naša letala napadla svetilnik in skladišče premoga v kraju Vieste, brezžične brzojavno postajo in skladišče v Torre Porticello, kolodvor v Ronkiju, vojaške naprave v Selcah, Doberdobu; Strancanu in baterijo v Zolametti. Bombe so 'dobro zadel#.	ill!
Romansko bojišče.
Za prehpde ob Sedmograškem se vršijo izredno vroči boji. Na južnem delu selimo graške fronte polagoma napredujemo. V Dobruči je mir.
Razvrstitev rumunske armade.
Švicarski listi poročajo, da se je preteklo nedeljo, dne 1. nov., končala razvrstitev rumunske armade. Razvrstitev je vodil francoski general Berthe-lof.
Petrograjska poročila pa pravijo, da se glavna rumunska armada zbira na sedmograški fronti, da tako prepreči prodiranje avstrijske armade proti Bukarešti. Rusi so dobili nalogo, da varujejo dobruško fronto in donavsko obrežje.
Roško bojišče.
Veliki boji se ne ponavljalo^ pač pa. še se izvršujejo krajevni navali. Ozemlje ni več pripravno za velika podjetja.
Brezuspešni ruski navali obNarajovki,
Svoje izgube z dne 30. oktobra na levem bregu Narajovke Rusi ne morejo preboleti. Dan za dne-
STRAŽA.
— ■Il' I	... M. I ■ ■■■ I    Il II ■ I	M	■	■■
vom ponavljajo sv,oje srdite navale na postojanke pri Folvi in Krasnolesju. Dne 2. nov. je napadel sovražnik 7krat zaporedoma v gostih rojnih vrstah. Namera se mu ni posrečila. Imel je ogromne izgube.
fraocosko bojišče.
jOdfcar so Nemci izgubili V.a;u|x, ni na francoskem bojišču nobenih sprememb, čeprav se artilerijski in infahterijski boji ob Sommi in pri Verdunu nadaljujejo.
Nemci so Yaux prostovoljno izpraznili.
Wolllov urad poroča, Ida so Nemci trdnjavico Vame v noči od L na 2. nov. prostovoljno izpraznili Francozi so ponoči na prazno trdnjavo osredotočili izredno srdit ogenj. Zelo so bili presenečeni, ko so naslednjo jutro napravili na Vau'x glavni inf anteri jski naval, a so našli trdnjavico — prazno.
Macedonsko bojišče.
Srbi na ravnini pred Bitoljem.
Iz bolgarskega uradnega poročila z dne 3. novembra je posneti, da so se Srbi južnovzhodno od Bitolja pomaknili že toliko naprej, da njih težka artilerija doseza bolgarske postojanke na ravnini pred Bitoljem.
Nikita obolel.
iz Ouriha se poroča, da1 je črnogorski kralj Nikita resno obolel Nikita stanuje sedaj s svojo družino v nekem pariškem predmestju, kjer ima v najemu malo vilo. Njegova telesna straža Šteje 18 mož.
Kako je plula „Deutschland“ dru« gokrat v Ameriko.
O drugi plovbi trgovskega P-čolna „Deutschland“ iz Evrope v Ameriko pravijo ameriška poročila, da je ladjica posebno tri dni, ko so divjali velikanski morski viharji, mnogo trpela. Vsa posadka, 25 mož, med njimi celo 151eten mornariški vajenec, je bila noč in dan po koncu. Po tridnevni naporni vožnji je nastal mir. Na Velikem Oceanu je morala ladjica radi bližine sovražnih ladij pluti 10 ur pod vodo.
Kitajska gradi nove železnice.
Severna Amerika je posodila kitajski vladi sto milijonov dolarjev v zlatu za gradnjo pet novih železniških prog na Kitajskem.
Tedenske novice
Novi apostolski nuncij grof Balfre di Bonzo je dne L novembra cesarju izročil svoje poverilno pismo, Cesar je sprejel nuncija z veliko ljubeznjivostjo ter se ž njim pogovarjal o mnogih sedaj perečih v-prašanjih, — „Reichspost“ piše o novem nunciju, da je visoke postave, energičnega izraza in izvanredno prijaznega občevanja. Pozna se mu, v vsem nastopu, da ni parvenu, ampak rojen in vzgojen plemenitaš, Balfre je intimen prijatelj sedanjega papeža iz mladostnih let. O svojem delovanju je govoril: „Sv. Oče želi, da gre njegov nuncij tudi med krščansko ljudstvu, da obiskuje in tolaži bolnike v bolnišnicah, da sodeluje pri karitativnih delih, da se udeležuje socialnih in katoliških organizacij, da je navzoč pri cerkvenih slovesnostih, da s svojim osebnim interesom podpira vsai kulturna in vžgojOvalna podjetja.“ Nuncij se je še posebej izrazil o veliki važnosti katoliških organizacij in katoliškega časopisja.
Bodoča imenovanja kardinalov. Iz Rima se poroča, da je Vatikan že razposlal vabila članom kardinalskega zbora, ki bodo navzoči pri imenovanju kardinalov. Baje bo imenovan tukli en avstrijski in en francoski kardinal.
Zveza katoliških mladeničev na, Dunaju tudi za časa vojske izborno deluje. Zveza ima svoje glasilo „Die Šaat“ („Setev“), ki izhaja vsak mesec enkrat, V tem listu beremo, da ima Zveza vsak mesec 1. in 3. nedeljo zborovanje svojih članov in novih u-dov, Na teh sestankih se razpravlja o tekočih vprašanjih in se posvetuje, kako pridobiti čim več članov za Zvezo. Vsak 2. in 4. petek v mesecu pa ima Zveza zvečer od %8. do 9. ure tečaj, na katerem priznani predavatelji razpravljajo socialno' vprašanje. Sedaj je na vrsti: „Nauk in zgodovina socialne demo-
kracije.“ Predavanj in sestankov se udeležuje vsakokrat več sto mladeničev. Vsak mesec enkrat pa Una Zveza tudi svojo skupno cerkveno prireditev s skupnim sv, obhajilom. Temu zgledu bo morala slediti tudi naša mladinska organizacija.
Graški protestanti so si izvolili dne 5, novembra mariborskega pastorja dr. Mahnerta z 272 glasovi za svojega župnika.' Protikandidat Ulrich je dobil 202 glasa.
Prazniki leta 1917. V prihodnjem letu bodemo imeli dva praznika ob Novem letu, ker pade Novo leto na pondeljek in dva praznika v prvem tednu., ker pade praznik Sv. Treh kraljev na soboto. Po dva praznika bomo imeli o Veliki noči (8. in 9. aprila), o Binkoštih (27. in 28. majnikja); nadalje 8. in 9. septembra, 8. in 9. decembra in končno dva praznika o Božiču. V letu 1917 bomo imeli z nedeljami vred za-vsem 07 praznikov.. Pustni čas bo trajal 40 dni. zadnji pustni dan ho dne 20. febr.
Madžarščina na naših gimnazijah. V naučaem ministrstvu izdelujejo načrt, kako vpeljati na naših gimnazijah madžarščino. V prvi vrsti nameravajo z-nižati število ur za latinščino in grščino. Madžarščina bo obligatni (Obvezni) predmet. Posebno se pa bo oziralo na to, da se bo na vsaki gimnaziji vršil pouk še tudi iz enega ali več deželnih jezikov-. Do tozadevne končnoveljavne odločitve še ni prišlo.
V Trstu še vedno samo italijanska označba ulic. List „Soldaten-Zeitung“ piše:	„Vsi napisi na
ulicah in cestah v Trstu in v bližnji tržaški okolici svi še vedno označeni samo v italijanskem jeziku, To je p»ač delo in zasluga prejšnjega občinskega zastopa, kateremu je načeloval kot župan dr. Pifacco, ki je ob izbruhu vojske zbežal v Italijo. Prebivalstvo tržaškega mesta je do 25% slovenske narodnosti; če se še pa vzame v poštev bližnja okolica, potem je 90 odstotkov vsega prebivalstva Slovencev, Ni torej nobenega vprašanja, da morajo biti imena ulic in cest v Trstu in okolici označena tudi v slovenskem jeziku. Od vladnega komisarja tržaškega se torej zahteva, da odstrani takoj vse samo-italijanske označbe ulic in cest in konec bo v Trstu in okolici vseh tozadevnih jezikovnih prepirov.“
Posestnik dunajskih listov. Na shodu graških časnikarjev dne 1. novembra v Gradcu se je povda-rjalo, da je guverner banke Bodenkreditanstalt na Dunaju, tajni svetnik Sieghart, eden izmed najintimnejših prijateljev sedanjega ministrskega predsednika Koerberja, spravil večji del dunajskega Časopisja v svojo posest. Sedaj dela na to, da dobi tudi še družbe in društva, ki izdajajo na Češkem, Solnogra-škem in Tirolskem časopise, v svoje roke. Siegbart bo torej bodoči kralj avstrijskega časopisja, -—Nate» trditev graških časnikarjev je Sieghart odgovoril v javnem pismu na Koerberja, ki je pismo del uradno objaviti po c. kr. korespondenčnem uradu, da poseduje ne kot guverner, ampak' kot privatna oseba akcije nekega časnikarskega podjetja,. Kar pa dela kot privatna oseba, ni nikomur odgovoren, končuje Abraham Sieghart.
Pri ognjišču na bojišču. Slovenski fantje nam pišejo: Pri ognjišču se nahajamo lepega jesenskega dne. Ko solnce zahaja, se zberemo skupaj v naše podzemeljsko prebivališče in si zakurimo v naše umetne peči. Nato pokličemo našega kuharja, da nam zgotovi kavo in tudi bandurki (krompir) so nam prav okusni. Ko to zgotovimo, si zapalimo vsak pipo duhana in na to se zopet podamo v naše strelske jarke in se pripravimo na boj, da bomo premagali sovražnika. Tako životarimo slovenski faatje. Srčne pozdrave Vam pošiljamo v domovino : Mihael Kodm, doma iz Buč pri Kozjem in Janez Gradišnik, Sv. Lenart pri Laškem.
Kako dolgo še ho vojska? Amerikanska železna in jeklena industrija je prepričana, da bodo sedanje sijajpe trgovinske razmere še trajale globoko v prihodnje leto. Cisti dobiček znaša pri akcijah toliko kolikor stane akcija sama.
Urad proti vojnemu oderuštvu ustanove na Dunaju pod vodstvom odličnega strokovnjaka. Njegova naloga bo zasledovati vojno oderuštvo na splošno in v posameznih slučajih do zadnjih podrobnosti. Urad bo moral imeti tudi v pokrajinskih mestih svoje podružnice.
1,000.000 K dobička — v šestih mesecih! O-grska žitna delniška družba s sedežem v Budimpešti priobčuje polletna poročilo o poslovanju. V tem poročilu1 izkazuje nekaj čez 1,000.000 K čistega dobička v ti mesecih.
Pegasti legai*. V Gradcu je za pegastim logarjem obolel duhovni tare d o v n i k. ki se je bolezni nalezel, ko je v begunskem taborišču v Gleisdorfu izvrševal svoj ( oklic, V Meretincih so v tamošnjem beguncem taborišču zopet obolele tri osebe za to kužno boleznij. Tudi v Slov.-Gradcu sta se pojavila 2 slučaja pegastega legarja.
Železni drobiž. V kratkem bodo baje prišli v promet železni 2vinarski noveh Pripravljajo tudi izdajo. papirnatega denarja po 1 K.
Gospodarske novioe.
Ali se sme govedo v sili zaklati? Vpraša s« nas: Pid mojem sosedu je bik na paši požrl kos železa (žrebelj). Železo se mu je zapičilo v prežvekab
Stran 4,
nife in zdravniška pomoč je bila popolnoma odveč. Posestnik je videl, da je treba bika zaklati. Hitel je K županu in orožnikom vprašat, ali sme bika v sili zaklati. Župan ni vedel odgovora, orožnik pa mu je rekel, da mora imeti dovoljenje od okrajnega živino-zdravnika. Bika pa so med tem časom doma le zaklali, meso pa potem, ko ga je občinski mesoogleda natančno preiskal, prodali. Ali bo posestnik kaznovan? — Odgovor: Posestnik naj gre takoj k županu, kateri naj poroča okrajnemu glavarstvu, da ni bilo več druge pomoči, kakor bika zaklati in da je meso uradni mesoogleda preiskal, ki je bilo zdravo. Posestnik ne bo kaznovan, ker je klanje v sili dovoljeno. Treba je samo županu vse naznaniti. ^rp
Aprovizacija. Dunajski listi poročajo, 'da misli vlada tudi druga živila in ne samo moko razdeljevati po rajonih. Pri moki velja sicer prisilni rajon (oblast predpiše prodajalno, kjer moraš kupiti), za ostala živila pa misli vpeljati prostovoljne rajone — vsakjdo pove sam trgovca, pri katerem misli kupovati. Za ta ostala živila bi dobili sestavljene karte. A-provizačni posvetovalni odbor se je izrekel proti kartam za meso, ki vendar le pridejo. Kdor se bo hotel odpovedati mesu, bo dobil več moke, kruha ali masti. Odbor je postavil posebno komisijo, ki se peča z vprašanjem masti. Množino kave za osebo bo treba znižati.
Motvoz za hmeljske vreče. Ministrstvo je dne 7 oktobra odredilo, da morajo tudi trgovine s hmeljem do dne 21.. oktobra svoje zaloge motvoza (špaga-ta) oddati vojaški oblasti. Zadruga trgovcev s hmeljem v Žalcu na Češkem se je proti tej odredbi pritožila na trgovinsko ministrstvo. Istočasno se je Zveza hmeljarjev proti zasegi motvoza pritožila na poljedelsko ministrstvo. Ministrstvo je prošnji ugodilo. Hmeljarjem in hmeljskim trgovcem torej motvoza ni treba oddajati.
Zasega telečjih, ovčjih in kozjih kož v Nemčiji. Monakovski listi poročajo iz Berolina, da bo v Nemčiji v kratkem izdana zaplemba telečjih, ovčjih i/i kozjih kož.
. Na Tirolskem izdelovanje sira prepovedano. Tirolsko cesarsko namestništvo je izdelovanje mastnega sira prepovedalo, da se tako dobi dovolj mleka in masla za prehrano prebivalstva.
Družba čeških sladkornih rafinerij je letos nastavila za akcijo 38.40 K dividende. Ž a točka sladkorna tovarna pa razdeluje 15% dividende, Schillerjeva sladkorna tovarna razdeljuje letos 48 K proti 32 K lani. Kolinska tovarna za kavine surogate (podružnica Ljubljana) razdeluje 62 K za akcijo.
Nova tovarna za avtomobile v Gradcu. Kapital ima dober nos, katere industrije bodo tudi po tej vojski uspevale. Dunajska Splošna depozitna banka bo financirala novo tovarno za samodrče v Gradiču. Akcijski kapital za tovarno je določen na 5 milijonov kron.
Turčija ima mnogo oljnatih rastlin. V Turčiji sejejo mnogo maka, ki daje Turčinu, izvrsten opij. Najboljši mak raste v okolici Smyriie. Mak izpreša-jo Turki na zastarelih prešah. Letos pa ste Avstrija in Nemčija poslali svoje ljudi v Turčijo, ki bodo vodili pridelovanje makovega olja. Nadalje ima Turčija tudi mnogo oliv. Olivna drevesa dajejo 12 do 20 kg. oliv. Tudi lanu, konope!j in sezama je v Turčiji izredno mnogo. Posebnost je, da sejejo Turki ozimni mak, ki glede rodovitnosti nadkriljuje mak, ki se seje spomladi..
Cene pšenici v Ameriki. „Vossische Zeitung“ poroča, da najfinejša ameriška pšenica stane zda " Evropi 500 mark ena tona, t. j, skoro dvakrat te’" o kot znaša najvišja cena za pšenico v Nemčiji, ( e :a pšeniči v Ameriki zadnji čas stalno narašča. Od letine v Argehtiniji in v Avstraliji je odvisno, ali bo mogel četverosporazum svoje narode Čez spomlad preživeti ali ne. Anglija mora, za uvoz žita plačati inozemstvu dve milijardi mark več kot v mirnem času. V to še niso vračunjeni višji zneski za razna druga živila, katerih se radi vojske mnogo več porabi, in ker P-čolni s potopitvijo ladij napravijo veljikajnsko škodo. — Za nas pa sledi iz visokih cen ameriške pšenice, ki se gotovo tudi po vojski ne bodo znižale, da skušamo iz naše zemlie pridobivati kolikor mogoče mnogo pridelkov.
Ogri mojstri v skrivanju svinjske masti. Bu-
dimpeštanskemu velikemu županu je pred dnevi po--. vedala zaupna oseba, da imajo razni veletrgovci s . ■svinjsko mastjo v V. mestnem okraju, skrite narav-..post ogromne zaloge svinjske masti in Špeha. Veliki župan je poslal, dà bi'se prepričal o tem, večje število policajev, ki so bili preoblečeni, v navadne dela-" \me, v dotični òkraj, da o tem poizvejo in poročajo .Polica ji .so .se. i ponudili dotičnim osumljenim 'veletrgovcem za. navadne delavce, v skladiščili. Veletrgovci ;.šo: nasedli tej zvijači in kot delavci preoblečeni policaji so poizvedeli za važne podatke. Komisija, ki se je nato podala v skladišča! osumljenih trgovcev, jo našla cele vagone poskrite svinjske masti, Samo iz 3
Izdajatelj ln zaloSnfk: Konsordj „StraSa."
skladišč so spravili na dan poskritega Špeha m sedem vagonov.. Nadalje je komisija dognala, da so poslali ti veletrgovci čez 100 vagonov pokupljfcne mar sti iz Budimpešte v inozemstvo in sicer v sodih s krivo označbo. Oblast je zaplenila vse posla*ite zaloge ter Začela tem špekulantom prav krepko stopati na, prste-	...
Nadomestilo za solatno olje. 1, Zavrelica sle-! zovca (ajbša). Mala množina slezovega, čaja, ki se * dobi v vsaki lekarni, se polije pri kuhanju zajutrka i z vrelo vodo ter se to potem pusti stati do poldneva.
‘ Opoldne se potem to zavre ter nekaj .časa kuha, po-! tem odcedi ter pusti zgostiti. Shlajena zavrelica se potem s soljo, poprom in kisom pomeša ter s to mešanico polije solata kakor z oljem. Okus n ammalo spominja na takozvani estragonov ali kaperni kis. 2. Karagenova zavrelica. Karagen je neke vrste lišaj ali planinski mali, ki ima, mnogo maščobe, v setu 1 dkg karagona (dobi so v vsaki lekarni) se zavre v litru vode, potem se ohladi. Iz zavrelice nastane neka žolčasta tekočina, ld se precedi na sit' Pridene se potem Še 5 g finega olja kot zabelo. Obe vrsti olja se morata hraniti na hlajdu. Napravi naj pa se za enkrat bolj majhna množina, da se ne pokvari napravljeno olje. Prve vrste olje se napravlja že od pričetka vojne osobito v Frankobrodu, druga, vrsta pa največ v pokrajini Hosen na Nemškem.
Francozi so brez — metel. V Francijo so uvažali vsako leto po cele vagone metel iz Nemčije. Sedaj so pa seveda vsled vojske te pbšiljatve izostale. Pariški pometači ulic in cest so vsled pomanjkanja metel bili prisiljeni popolnoma ustaviti pometanje u-. lic in cest, kar je spravilo mestno upravo v nemalo zadrego.
Lasje blede. Kuhaj kopinino, malinovo in žajbljevo listje in si s tem izpiraj lase; potem jih namaži z mazilom starega sala in smrekovih vršičev. Naredi se tako: Staro, neslano salo razreži,, nareži ravno toliko mladih smrekovih vršičev in kuhaj, dokler se salo ne stopi. Potem iztisni mast in ji primešaj par kapelj peruvanskega balzama.
„Navodila za spravljanje sadja m gob« Dežel no kulturno nadzorinštvo pn cesarski namestniji v Gradcu nam naznanja, da se bo ta potrebna knjižica, ki je pisana v slovenskem in nemškem jeziku, znova izdala, ker je prvi natis do cela pošel. Knjižica se razdeljuje brezplačno. SsÉSSà-
Razu® novice«
Korajžen dečko. 131etni Cvetko Bevčar, sin poštnega poduradnika v Trstu, se je nahajal do prihoda Italijanov v Gorici pri svoji materi, ne meneč se za nevarnost, ki so ji bili izpostavljeni vsi prebivalci Gorice. Ko dne 9. avgusta, zjutraj z materjo tastane, opazi italijanske straže, ki so stražile po ulicah in močno italijansko'stražo, ki je jahala, proti goriškemu gradu. ,.Italijan pa že ne boš“, si je mislih dečko, se korajžno v sedel na kolo ter se nemudoma odpeljal. Med potjo je seveda naletel na laške straže, ki so ga hotele ustaviti. Toda fant sje ni veliko zmenil za, n.jihpve .„ierma; -klice; ušel jim je ter se skrival po raznih bolj skritih ulicah, prežeč na ugodno priliko, ko jo bo mogel popihati. Naposled je kljub vsem italijanskim stražam srečno pete odnesel ter dospel v Vipavsko dolino, kjer ga je našel oče,
. ter ga, pripeljal seb%t v Trst. Žal pa se njegova mati ni mogla: več rešiti ter je ostala v Gorici.
Učenost. Neki nemški profesor je „dokazal*, da >c nemško imenovanje za lisico, nastalo iz grščine. — „Dokaz“ je jako preprost. Lisici so pravi po grški alopex. Profesor ppavi, da se je alopex počasi takole obrusil in premènti: alopex, lopox, opce, pesi, pix. pax, pux, fux — to je fuchs! Drug nemški profesor je' zdaj „dokazal“, da sta nekdanji zn attieniti angleški državnik Disraeli in sedaj jako znani grški državnik Venizelos sorodnika. Ta profesor pravi, da se v novogrškem jeziku V izgovarja za B in da je torej Venizelosu pravzaprav ime Benizolos. Dalje še pravi ta profesor, da. je ime Benizelos skrajšamo iz Ben Izelos, Izelos pa da je popačeno iz Izraelos, ergo bi se Venizelos. moral pravzaprav pisati' Ben Tz-raelos, To pomeni natančno to, kar v angleščini d’ Israeli! Ge. ima ta profesor dolge lase. ga bo še kdo gotovo pošteno zlasal.
Polži v Solnogradu* 'Solnograško okrajno glavarstvo je dobilo poročila, da se je v nekaterih občinah pojavilo v bližini vodotokov izredno mnogo polžev bréz hišic. Polži so tarò požrešni. da v kratkem času požrejo cela polja žita do golega. Oblast Je pozvala kmetsko prebivalstvo, naj polže z vso odločnostjo zatira.	*
Dopisi.
Maribor. Železničar Fr. Kovač iz Studencev, ki je nedavno prišel z bojišča, je v Bruku ponesrečil. Prišel je po neprevidnosti med dva vozova, ki sta ga stisnila. Bil je pri priči mrtev. Zapušča ženo in majhnega otroka.	.
Maribor. Mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo razglaša, da je oddati tobačno trafiko v Mar' riboru, Kovaški trg št. 1. ProŠnjeJe vložiti na c. k.' okrajno finančno:, ravnateljstvo v Mariboru nafidalje do dne 24. novembra. Prednost imajo invalidi, vdove in sirote padlih ali umrlih vojakov. Natančne ji po-
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
goji se .izvejo pri okrajnem finančnem ravnateijštV» v Mariboru.
Razvanje pri Mariboru. Dne 28. okt je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju, tukajšnjega posestnika Blaža Pristanek. Kljub naporu gasilcev imi ie zgorelo gospodarsko poslopje in hlev. Skoda je krita z zavarovalnino.
Sv. Jurij ob Pesnici. 'Svatje. pri. portìkh pose- -stniške hčere Marije Vajda z Antonom 'Serbinek so za voj n od ob rod eine n a me ne zložili K 23.64. Zenin-topničar je takoj po gostiji bil s krafifèga dopusta že • zopet odpoklican v službovanje.	:	-
Sv. Andraž v Slov. gor." IgriJ »Sv)'Cita*0Tri: »Ljubezen Marijinega otroka« sta dne 22 oktobra dobro uspei. Akoravno so imele igralke in pevke vsled obilnega dela na kmetih in vsled'kratke dobe za učenje in vaje le malo časa na razpolago, so • vendar vse dobro napravile. Ker je bilo slabo vk« -: me, se je bilo bati, da bo slab obisk, da so se vrle igralke in pevke zastonj trudile. Kon čno pa. se je zoralo toliko število domačinov in dele ma sosedov, da pošlje tukajšno izobraževalno društvo lepo vsoto od čistega dobička za vdove in sirote: padlih vojakov.
Mala Nedelja. V nedeljo, dne 8 oktobra se
je vršila, lepa cerkvena slavnost Ljutomerski dekan vlč. g. Jos. Ozmec je blagoslovil novo kapelo na pokopališču. Po blagoslavljanju kapele je g. dekan v jedrnati besedi opisal pomen te stavbe.,, nato je bila slovesna sv. maša v kapelici. Ob sklepu so naši pevci zapeli cesarsko pesem. Omenjeno-kapelico je dal j napravi ti naš faran, gospod Lpša. Za našo župnijsko cerkev je daroval omenjeni gospod krasni kip sv. Antona.
Negova. Getovodja Franc Perko je bil sa posebno hrabrost pred sovražnikom odlikovan s srebrno hrabröstno svetinjo II. razreda. Priboril, si je že prej, bronasto hrabrostno kolajno ter se bojuje na laškem bojišču. Junak ie mož poštenjak in vrl narodnjak:.
Pušencl pri Ormožu. V torek, dne 24, vinotoka
i.	I. smo spremili k večnemu počitku zopet enega naših najblažjih mož, g. Alojzija Hjorivat, mliifnarja in. posestnika v Pušencih, Ranjki je bil zaveden in zanesljiv narodnjak, ljubeznjijv in postrežljiv sosed, vesten in vstrajen sotrudnik pri raznih javnih uradih in društvih, vzoren kristjan in nad. vse ugleden soprog. Kako so spoštovali svojega izbornega in neumorno delovnega mlinarja Pušenčarji in prebivalci sosednih in daljnih občin, je prav. živo pokazala dolga vrsta žalujočih prijateljev in sorodnikov, ki so g solznih oči spremljali, k njegovemu tastu in tačji, g. Kardinalu na ormoškem pokopališču k zasluženemu počitku, Z rajnim smo mnogo, mnogo izgubili. Da se vidimo nad zvezdami ! Bofli mu zemljica lahka;!
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 27. in 28. oktobra smo tu sem prav razločno slišali gromenje topov od soškega bojišča.
Prihova. Naš rojak Franc Lubej (Kodričev) je prejet srebrni zaslužni križ s krono na Iraku hrai)-rostne svetinje žaVOljo junaškega obnašanja: pred sovražnikom. — Franc Mlakar (Gregorčev) se je oglasil v veliko veselje domačih iz, ruskega vojnega u*~ ietništva.
Marenberg. Oaičajni, tokrat skupni sestanek Mladeniške in dekliške zveze, ki se je vršil pri Sv. Janezu, dne 22. oktobra v lepo okrašeni društveni sobi, je bil precej dobro obiskan. Po pozdravnih besedah slede deklamacije: Gregorčičevi »Oljki« (deklam. Kolar) in »Soči« (deklam. Virtič). »Pesem slovenskih deklet« (deklam. Tavšak). »Ogibljimo se slabe tovarišije« (govor. Veronik). Zmisel pesmi »Soči« se poljudno razloži. Že pred 35. leti je Simon Gregorčič napovedal to, kar se sedaj godi na Goriškem. V »Oljki« kaže pesnik med dragim svojo veliko ljubezen do femeta-trpina, on, kmet-poet, kakor se je sam rad nazival JSfavzočim se priporoča, naj radi čita jo Gregorčičeve »Poezije«, ki jih je izdala Družba sv. Mohorja. K sklepu je bila važna razprava glede naselitve goriških beguncev pri tukajšnjih posestnikih za pomoč pri delu.
Žalec. Dne 25. oktobra se je ustavil pred Virantovo gostilno voz, v katerega sta bila vprežen a 2 konja. Voznik je pravil Virantu, 'da je begunec iz Vipave in bi rad prodal obai konja in voz. Ponudil je oba konja in voz Virantu. Po kratkem barantanju sta se zedinila za svoto 1200 K, dočim je bilo pa vse skupaj gotovo vredno čez 3000 K. Prodajalec je re-kèl, da je pozabil vse svoje listine y neki gostilni v Celju. Kupcu Virantu se je pa zmlela vsa zadeva zelo sumljiva in je dal prodajalcu, ki se je zval. za Pegana. samo 20 K are, a ostali, znesek f)o pa dobil tedaj, ko bo prinesel pptrebne; listine. Zajedno je ku-jpriSjVirant naznanil vso zadevo oblasti, ki je takoj, clotmala. da jo prodajalec Pegan.bil hlap.ee.. pri posestniku. Francp. Lončar na Vranskem, Viteremu je u-kradei konja in voz. Tatinški	pä' iz^
sinil neznano kam.
üisk tiskarna sv, Cirila v Mariboru«