lil 1 1 8 630
(Št. 6)	Ljubljana, december 1978	Leto 3
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA. IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN TEHNIČNI UREDNIK DUŠAN PESEK, ZAČASNI ODGOVORNI UREDNIK VIDA LOTRIČ. TISK KTL—TOZD TIKA TRBOVLJE, CESTA TONČKE CEC 44. UREDNIŠTVO: INFORMATIVNA SLUŽBA KTL, LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TEL. 316 922 INT.23.
******
KO STOPAMO V NOVO LETO 1979, ŽELIMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM, VOJAKOM, ŠTIPENDISTOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE.
UREDNIŠKI ODBOR, SAMOUPRAVNI ORGANI, -DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE.
* * * * * *
NA SVEČANI SEJI DELAVSKEGA SVETA 20. OKTOBRA JE BIL PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA, KI JE BIL PREDHODNO SPREJET NA REFERENDUMU 3. OKTOBRA 1978!
«111
Predsodki
o
nematerialni
sferi
V uvodni besedi na skupnem zasedanju zborov republiške skupščine je bilo jasno povedano, da osnutek zakona o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela določa skupne elemente za vsa področja družbene reprodukcije, kjer urejamo odnose s svobodno menjavo dela: to je družbenih dejavnostih in v tistih, kjer tržne zakonitosti ne morejo biti podlaga za usklajevanje programov in potreb ter med skupnimi službami in proizvodnimi tozdi v delovnih organizacijah.
Pogled nazaj v zgodovino nam pove, da je že Marx kljub usmeritvi v proučevanje materialne sfere družbene aktivnosti, odkrivanju zakonov, ki vladajo v proizvodnji in menjavi materialnih življenjskih dobrin, jasno podčrtal, da obstaja še druga sfera, kjer se proizvajajo nematerialne vrednosti za razliko od materialnega bogastva, da sta ti dve sferi podvrženi različnim zakonitostim in zaradi tega ni mogoče sintetizirati rezultatov proizvodnje na obeh področjih. Nadalje je na mnogih mestih ugotavljal, da sta materialna in nematerialna proizvodnja zgodovinski kategoriji, kar zadeva tako njun relativni obseg, strukturo, mejo med obema področjema in predvsem tudi njun medsebojni vpliv. Za naša nadaljnja razmišljanja je zato pomemben sklep, da že Marx jasno govori o tem področju kot sferi posebnih zakonitosti, ki jih pa sam ni proučeval, ker je bila nematerialna proizvodnja v njegovi dobi še nerazvita, nepomembna po obsegu, svoji funkciji itd., da ni bilo niti objektivne potrebe, niti pogojev za njeno proučevanje. In dalje, Marx jasno nakazuje njuno medsebojno povezanost, čeprav tudi tega problema ni raziskoval naprej, saj je vedel, da se bo družba, ki bo ubirala pravilne smeri razvoja družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja, v določeni točki svojega razvoja nujno srečala s temi problemi in jih tudi rešila, saj bo to tudi eden od pogojev za njen nadaljnji hitrejši razvoj in pravilno

X. kongres ZSMS
Nova Gorica, gostitelj kongresa mladih, je v času od 12. do 14. oktobra živela samo za kongres. Po veličastno okrašenih ulicah so še pozno v noč odmevale melodije zabavnih ansamblov.
Kongresa se je udležilo 629 edlegatov: 477 delavcev, 132 študentov in 66 učencev. Najštevilnejša je bila komisija za družbenoekonomske odnose. Razprave, ki jih je bilo 68, so vsebovale tematike od uresničevanja ne-
Predsodki o nematerialni sferi
(nadaljevanje s 1. strani) usmeritev. Da smo ta družba mi, mi najbrž ni treba poudarjati; da se nahajamo v tem zgo-govinskem trenutku, ki nam nalaga te naloge, na to, in pa na dejstvo, da bomo morali vse te smernice prenašati in preizkusiti v praksi, na to moramo biti ponosni. Da so problemi včasih večji, ker so na poti ovire, da so ideje prepletene z odkloni, obdane s predsodki, tudi to nas ne sme ustaviti na tej poti z željo, da vsi in vsak po svojih močeh pripomoremo k uresničtivi končnih skupnih ciljev.
In kako se soočamo s nroble-mi svobodne menjave dela v KTL? Ali smo vse probleme rešili s sprejemom samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti? Ali smo s tem zadovoljili skupne interese DS SS in TOZD? Ne, še zdaleč ne! Ali smo tem razpravam posvetili dovolj časa?
In mimogrede, ali premišljamo vsaj zdaj, ko se iztekajo roki, kako je kaj z ostalimi akti in uresničevanjem ZZD?!
Ne vem, če bomo ob eventualnih prekoračitvah rokov ali ob pomanjkljivostih v aktih, lahko z mirno vestjo stopili pred organe širše družbene skupnosti ali pred družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki smo ga žal, malo pozno pričeli poslušati in prositi za tolmačenje, posebno, če se samo spomnimo, kako vneto smo ignorirali in celo zavračali njegove sugestije in sklepe ob »majskih dogodkih«. Ali ne bi bilo sicer vse hitreje in ustrezneje rešeno?
Vendar nas takrat tudi to ni izučilo in smo pri kasnejših in dolgotrajnih razčiščevanjih (o kršitvah samoupravljanja), ki pa so bila sicer nujna in koristna, nato ovrgli še stališča in sklepe občinskega komiteja ZKS.
Najbrže upravičeno predvidevam, da nam bo očitano, da smo le preveč časa, energije in ostalih sredstev, potrošili za nepotrebne postopke in procese, da pa se tudi javnosti nismo predstavili v najlepši luči in je res skrajni čas, da pričnemo drugače razmišljati in delati.
Da pa si ne bomo omejevali široko zastavljeni spekter naših razmišljanj s problemsko tako parcialno usmerjenimi prebliski, raje ugotovimo, da nas Marxova usmeritev na proučevanje zakonitosti materialne proizvodnje v ničemer ne ovira pri proučevanju zakonitosti na področju družbenih služb sploh in še posebej pri proučevanju povezanosti obeh sfer.
Proučevanje nematerialne sfere pa danes ni samo mogoče,
ampak tudi zelo nujno glede na dejstvo, da se je v našem stoletju bistveno povečal obseg teh dejavnosti in, da se je razširilo to področje na vrsto novih storitev oziroma sektorjev. Predvsem pa je to proučevanje nujno zato, ker se je bistveno spremenila vloga te sfere in zlasti nekaterih njenih področij. Danes je težko zanikati npr. direktno učinkovanje velikega dela družbenih služb na potek in obseg materialne proizvodnje same.
Spoznanje, da so tudi neproizvodne dejavnosti neločljivi sestavni del organizma združenega dela, je Marx izrazil tudi v svojih razmišljanjih h Gotskemu programu, kjer je kritično udaril po lassallovski iluziji o neokrnjenem doprinosu dela. Njegova analiza delitve družbenega produkta ga je pripeljala do ugotovitve o nujni potrebi po izločanju dela sredstev tudi za take dejavnosti, ki jih danes uvrščamo med družbene dejavnosti. Sicer je res, da je sredstva za te dejavnosti uvrstil med notroš-na sredstva (neproizvodna), vendar ob trditvi, da je vsakokratna razdelitev potrošnih sredstev le posledica razdelitve produkcijskih pogojev ... Bil pa je še jasnovidnejši, ko je sklepal, da, če bodo stvarni pogoji produkcije kolektivna lastnina delavcev, bo posledica tega tudi drugačna razdelitev potrošnih sredstev kakor je bila tedanja.
Zato pa bi nas danes že moralo motiti, ko v praksi, bolj ali manj odkrito še vedno delimo tudi združeno delo na del, ki »ustvarja« in na dejavnosti, ki »trošijo« njihov dohodek. Še vedno smo v sponah proračunske miselnosti, ki otežkoča enakopravno sodelovanje vseh delavcev v prizadevanjih za večjo produktivnost, za boljši dohodek in za njegovo delitev v skladu z vloženim delom.
Vendar smo s sporazumevanjem v temeljih planov družbenih dejavnosti in tozdov materialne proizvodnje, z dogovarjanjem o skladnejšem razvoju družbenopolitičnih skupnosti, z delegatskim sistemom in z zakonom o združenem delu vsak dan bliže svobodni menjavi dela: s sprejemom zakona o njegovih osnovah, pa ji bomo prihodnje leto bliže kot kdajkoli doslej. Vsega pa se seveda ne da doseči zgolj s sprejemanjem zakonov in predpisov. Bolj pomembno je spreminjanje miselnosti, navad in odnosov v naših organizacijah in skupnostih. Tega pa se lahko lotimo takoj, brez čakanja na zakonske spodbude. Dajmo več energije in spodbude napredni miselnosti, zaostalo (ki pa je tudi v KTL ne manjka) pa usmerimo na stranski tir.
D. Pesek
odtujljivih pravic delavcev, svobodne menjave dela, planiranja, stabilizacije, inovacij itd...
V	komisiji za politični sistem, kjer je bilo 48 razprav, so bila zajeta vprašanja uveljavljanja delegatskega sistema, razmer v KS, aktivnosti mladih komunistov v ZSMS, kadrovske politike, informiranja ...
Usmerjeno izobraževanje je v komisiji za vzgojo, izobraževanje kulturo in znanost zbudilo največ pozornosti.
V	komisiji za interesne dejavnosti so prevladovale razprave na temo: o MDA, o povezovanju družbenih organizacij in društev, o mladinskem turizmu, o klubski dejavnosti, o telesni rekreaciji itd...
Najmanj razprav je bilo v komisiji za mednarodne odnose, čeprav pa je vsebina razprav zajela vsa področja, kjer se ZSMS aktivira.
Sodelovali so tudi predstavniki narodnostnih manjšin Slovencev v Avstriji in Italiji ter Madžarov iz Lendave.
Zadnji dan so bila na plenarnem zasedanju sprejeta poročila, izvoljeni pa so bili tudi organi republiške konference ZSMS za naslednje mandatno obdobje.
V zaključnem odlomku svojega referata je Ljubo Jasnič poudaril, da mora organizacija ZSM postati področje človeškega, osebnega in idejnega zorenja, snovanja in oblikovanja. Njeno delovanje mora izhajati iz osnovnih problemov; usmerjeno mora biti k oblikovanju svobodnega človeka. V naši dosedanji družbeni praksi smo bili včasih tudi nujno preveč usmerjeni le v krepitev materialne osnove, nehote pa smo podcenjevali razvijanje in utrjevanje etičnih in moralnih norm. Dostikrat smo preveč videli le stroje, premalo pa človeka z vsemi življenjskimi problemi in njegovim notranjim svetom.
Statut se bistveno ni spremenil. Starostna meja članov ZSMS je še vedno od 14. do 27. leta starosti; osnovne organizacije pa praviloma še naprej združujejo najmanj 10 članov. Koordinacijski sveti po določilu 47. člena lahko še obstajajo, vendar ta organ v prihodnje sprejema samo priporočila in dogovore. Nekaj sprememb bodo statuti doživeli po kongresu ZSMJ, predvsem zaradi usklajevanja s statutom ZSMJ.
D. Pesek
Mladi v družbi
Začel se je 10. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Udeleženci tega kongresa so predstavniki generacije, ki vstopa v družbeno življenje in politično aktivnost v času, ko se borimo za socializem kot svetovni proces, za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega načrtovanja. Zato je tudi delovni program kongresa posvečen perečim problemom naše družbeno-
ekonomske in politične stvarnosti.
Samoupravna socialistična družba mora težiti k temu, da se čimbolj razvija aktivna vloga mladih, da se mladi čimprej vključijo v produktivno delo in socialistične samoupravne proizvodne odnose. Interesi delavskega razreda se vse bolj ujemajo z interesi mladine, tako da krepitev vloge delavskega razreda pomeni tudi krepitev vloge mladine. Področja, kjer se soočajo elan mladih, novih delovnih sil
Družbenopolitično izobraževanje naših delavcev
V začetku tega meseca je sploš-no-kadrovski sektor organiziral v predavalnici Kartonažne tovarne v Ljubljani na Čufarjevi 16, posvetovanje za delegate odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, predsednike odborov samoupravnih delavskih kontrol temeljnih organizacij in delovne skupnosti in predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Posve-
tovanja so se udeležili tudi predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij iz Ljubljane in predsednik sveta delovne skupnosti ter nekateri drugi.
Pozdravne in uvodne besede vsem udeležencem in namestnici družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je v celoti vodila referat posvetovanja o delovanju samoupravnih delavskih kontrol, je izrekel predsednik
mladi...
ter praksa in pridobljeno znanje starejših generacij, so lahko ob pravilnem sovplivanju pomembna osnova za razreševanje temeljnih problemov človeka in dela.
Toda danes še velikokrat ugotavljamo, da mladi v združenem delu še niso dovoli vplivni samoupravljala, in da je njihov vpliv v družbenopolitičnih skupnostih in na višjih ravneh družbene organiziranosti še vedno precej skromen.
Osnovne organizacije ZSMJ se srečujejo s premajhno aktivnostjo svojih članov, s programi, ki niso akcijski, dinamični in zanimivi, in ki velikokrat ne presegajo formalnih priprav za nekaj vsakoletnih proslav.
Sodelovanje mladih z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je le redkokdaj prisotno, toda tudi le-te niso vedno zainteresirane za delo mladih in njihove probleme. Zveza komunistov Jugoslavije izhaja iz tega, da socialistična usmerjenost mladih ni vnaprej zagotovljena, da se moramo zanjo neprestano boriti skupaj z vsemi socialističnimi silami v družbi in ob najaktivnejši udeležbi mladih samih. Na to ne smemo pozabiti!
Vsaka mlada generacija si mora postaviti vprašanje: kai je naloga in možnost mene kot človeka, nas kot generacije v naši družbi? Prav gotovo bo dal 10. kongres ZSMJ odgovor mlade generacije na to vprašanje. Toda mladinka in mladinec ali sta si vidva že postavila to vprašanje?
Tatjana Čerin
konference osnovnih organizacij sindikata Kartonažne tovarne Ljubljana, tov. Franc Friškovec. Namen posvetovanja je bil, da se člani odborov samoupravnih delavskih kontrol in drugi odgovorni družbeni nosilci uveljavljanja samoupravne delavske kontrole v naši delovni organiza-zaciji funkcionalno usposablja jo in idejnopolitično izobražujejo.
Namen je torej bil usposabljati člane samoupravne delavske kontrole za uspešno in učinkovito opravljanje zaupanih jim funkcij pri uresničevanju njihovih samoupravnih dolžnosti in pravic za uveljavljanje samoupravljanja, kar bomo dosegli z bolj temeljitim poznavanjem zakona o združenem delu, predvsem pa njegovih določil o delovanju organa samouravne delavske kontrole.
Iz samega referata Aleksandre Gorup, ki je navzočim v celoti podala prikaz, kako ureja zakon o združenem delu organizacijo in delovanje samoupravne delavske kontrole, pa bi predvsem podčrtali njeno izvajanje, da je med nalogami družbenega pravobranilca samoupravljanja tudi sodelovanje s samoupravnimi delavskimi kontrolami in sindikalnimi organizacijami, zaradi česar tudi želi s tem svojim prispevkom uresničevati to nalogo.
S pristankom podajalca, so prisotni lahko že med samim referatom postavljali razna vprašanja in nanje prejemali odgovore, kar je v precejšnji meri izboljšalo sam potek posvetovanja.
Ob zaključku posvetovanja se je predsednik konference, tov. Franc Friškovec zahvalil namestnici družbenega pravobranilca samoupravljanja mesta Ljubljane, Aleksandri Gorup za njen podan prikaz o delu samoupravne delavske kontrole, prav tako pa je pohvalil pobudo splošno-kadrovskega sektorja za samo
organizacijo tega posvetovanja s poudarkom, da je tudi to naš doprinos k boljšemu izvajanju zakona o združenem delu v Kar-tonažni tovarni. Zato morajo take pobude postati v bodoče naša praksa in to na vseh področjih samoupravljanja, ki jih zajema zakon o združenem delu.
Delavce vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti pa želim v tem sestavku seznaniti z nekaterimi ustreznimi postavkami, ki jih morajo poznati vsi, ki kakorkoli delujejo v izvajanju samoupravne delavske kontrole.
1.	Kakšno stališče, predloge in mnenja naj zavzamejo organi samoupravne delavske kontrole giede konkretne pomoči ukrepov in pobud za prenrečevanje negativnih pojavov ter za odpravo slabosti in ugotovljenih pomanjkljivosti; kaj in kako naj ukrepajo, da bodo delavci dejansko odločali, da bodo vplivali na učinkovito uveljavljanje ustave, zakona o združenem delu, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, kakor tudi vseh samoupravnih splošnih aktov delovne in temeljnih organizacij oz. delovne skupnosti.
2.	Kje, kakšna in kdaj naj bo sprožena pobuda navzven, če se problemi dovolj učinkovito in dovolj hitro ne rešujejo znotraj delovne organizacije.
3.	Katera so tista osnovna vprašanja, ki jih mora stalno spremljati in kontrolirati samoupravna delavska kontrola, kot del svojega osnovnega delovnega programa.
4.	Kako se je potrebno organizirati za uveljavljanje učinkovitega samoupravnega sistema komuniciranja, obveščanja, zbiranja in datiranja podatkov, predvsem pa objektivnega obojestranskega in večstranskega sodelovanja med delavci in samoupravno delavsko kontrolo.
5.	Kako oblikovati pravilnik in delovni načrt za konkretno delovanje samoupravne delavske kontrole.
6.	Dajati stalne pobude in predloge za učinkovit sistem stalnega usposabljanja članov odborov samoupravnih delavskih kontrol in drugih odgovornih nosilcev za uspešno delovanje samoupravne delavske kontrole.
O vsebini so udeleženci posvetovanja dobili odgovore na ta vprašanja, podrobneje pa se lahko vsi seznanijo s tem v posebni brošuri št. 27, ki jo je izdala Dopisna delavska univerza »Uni-verzum« v zbirki »Družbeno izobraževanje«.
Milan Seme
Sindikalno srečanje
Na skupnem sestanku izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v Tržiču, so člani obeh organizacij iz TOZD KARTONAŽNA Ljubljana in LEPENKA TRŽIČ po ogledu tovarne, v prijetnem pogovoru izmenjali nekaj izkušenj in nato ugotovili, da bi morali biti taki in podobni sestanki bolj pogosti, ter se razšli z obljubo, da to srečanje ni zadnje.
Dne 13. decembra 1978 smo se sindikalni delavci sestali v TOZD Lepenka Tržič z namenom, da si izmenjamo delovne izkušnje.
Najprej smo si ogledali proizvodne prostore tovarne, kjer smo lahko videli na žalost že muzejsko vrednost nekaterih
strojev. Na splošno so na nas naredili Tržičani vtis, da je to priden in ambiciozen delovni kolektiv, ki ve, kaj hoče, da pa ima velike težave z investicijo, na katero se že dolgo pripravlja. Obstaja celo bojazen, da bodo (nadaljevanje na 6. strani)
Na zadnji seji uredniškega odbora glasila in Biltena KTL v tem letu, 8. decembra, je padla še ena ovira glede izhajanja glasila. Sprejet je bil sklep o začasnem honoriranju sodelavcev glasila in Biltena KTL. Ta sklep je bil 12. decembra tudi potrjen na Delavskem svetu Kartonažne tovarne Ljubljana.
Fotokronika
1978
B —TEKMOVANJE CZ NA TABORU
C — PROBLEMSKA KONFERENCA ZK KTL
OKTOBER:
B — PODPISOVANJE NA SVEČANI SEJI DS KTL
C — POLAGANJE VENCA NA OKLEM
NOVEMBER: PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
DECEMBER:
REFERENDUM — SPREJEM STATUTA DO KTL
JUNIJ: A — SREČANJE PREDSTAVNIKOV POBRATENIH MEST LJUBLJANA—REKA
AVGUST: XX. Šl PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE
OKTOBER:
A — REFERENDUM SS O ZDRUŽITVI V DO KTL
„ Dobrodošli zopet med
Sindikalno
srečanje...
(nadaljevanje s 3. strani) morali proizvodnjo ustaviti, ker pod takimi ekološkimi pogoji ni mogoče delati. Z druge strani jim pa grozijo z zaporo obratovanja posamezne inšpekcijske službe.
Kar zadeva samoupravne splošne akte, je bilo prisotno mnenje, da imamo v TOZD Karto-nažna večje težave, da delovnega človeka informiramo in zainteresiramo za neki samoupravni akt, zlasti, če to delavca neposredno ne zadene (večje zanimanje je npr. pri obravnavi: SS o delitvi sredstev za OD, dopustov itd.).
Vzrokov je več; ugotovitev je bila, da so zbori delavcev oziroma sindikalne skupine prevelike, ter, da največkrat tudi raz-lagatelji posameznih splošnih aktov ne pristopajo najbolj pedagoško k razlagam. Vse to pripelje do pasivnosti in stihijske-gas prejema samoupravnih aktov.
Posledice vsega tega so tudi slabi rezultati, oziroma neveljavne glasovnice na volitvah in referendumih. Eden od vzrokov, ki smo ga tudi omenili, za politično neangažiranost delavcev je tudi ta, da imamo premalo posluha pri kadrovanju ljudi, ki vodijo določen proizvodni proces. Ti delavci naj bi bili, oziroma naj bi se približali pojmu celovite osebnosti in bili za vzgled po hierarhični lestvici podrejenemu delavcu tudi v političnem udejstvovanju. S svojo politično razgledanostjo bi morali nuditi mentorstvo tudi v političnem smislu.
Na skupnem sestanku je bilo dogovorjeno, da bomo na konferenci OOS zavzeli enako stališče, da bi ob podelitvi daril za Dedka Mraza vsi tozdi delili v enaki vrednosti. Bilo je rečeno, da otrok ni kriv, če starši delajo v tozdu, kjer imajo osiromašen sklad skupne porabe in so se odločili, da bodo manj prispevali za darila.
Spregovorili smo tudi o izletih, kulturi in športu.
Tržičani imajo težave pri organiziranju izletov, ker ne smejo ustaviti strojev in je zato vedno ena izmena delavcev na delu.
Na športnem področju smo bili veseli načrtov in ambicij referenta za šport in rekreacijo, tov. Plaznika.
Izvršna odbora sindikata podpirata program s pripombo, da naj bi bil pri delu športnega referenta poudarek na rekreaciji delovnih ljudi, ki potrebujejo pomoč, to so pa predvsem starejši delavci in pa delavci-inva-lidi.
Zaključni del sestanka je bil v prijateljskem vzdušju na Ljubelju, kjer smo si sproščeno izmenjali mnenja, nato pa odigrali tekmo »sindikalnega« kegljanja, kjer smo lahko že videli pri delu tov. Plaznika.
Izvršni odbor OOS TOZD »Kartonažna« Ljubljana se lepo zahvaljuje prijaznemu sprejemu in ugodnemu počutju v Tržiču, v upanju, da ni to zadnje srečanje med 10 OOS na nivoju DO KTL in, da je to pobuda za nadaljnje bolj uspešno delo 10 OOS v tozdu in med temeljnimi organizacijami združenega dela.
Anton Čož
Povabilu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in generalnega direktorja so se nekdanji sodelavci odzvali v polnem številu in se zbrali na tovariškem srečanju, dne 2. 12. 78.
Dobrodošlico in priznanje za njihov velik prispevek k sedanji stopnji razvoja delovne organizacije so jim izrekli predsednik konference osnovnih organizacij
sindikata tov. Franc Friškovec, predsednik DS delovne ograniza-cije tov. Marjan Skubic in generalni direktor tov. Cukrov ing. Tomislav.
V počastitev nekdanjih sodelavcev, pa je na lastno pobudo mladinska organizacija izvedla kulturni program. Poleg pozdravnega govora so mladinke in mladinci izbrano recitirali.
nami”
Tovariško srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, ki so ga ustvarile že nekdanje trdne vezi dobrih tovariških odnosov. Razkrivali so jih nasmejani obrazi in topli stiski rok ob srečanju z dolgoletnimi nekdanjimi sodelavci.
Tudi v bodoče moramo negovati stike z nekdanjimi sodelavci, ker pogostitev in skromno priznanje v denarju ne odtehtajo potrebnega spoštovanja do delovnega prispevka nekdanjih sodelavcev, ki je bil ustvarjen pod mnogo težjimi pogoji kot so dandanašnji — s stiskanjem
pasov, je dejal nekdanji sodelavec tov. Alojz Pust, ki se je v imenu vseh toplo zahvalil za povabilo na tovariško srečanje.
Vida Lotrič
Kulturno!
življenje
delavcev
V ZDRUŽENEM DELU
Kulturno življenje delavcev sodi med temeljne smeri družbenopolitične in idejne dejavnosti sindikatov, kot je začrtano v dokumentih 8. kongresa ZSJ.
Zdaj so ustvarjene vse možnosti, da lahko na novojih idejnih, družbenopolitičnih in ekonomskih osnovah sprejeta stališča družbenopolitičnih organizacij in nove ustave, konkretno uresničujemo kulturno življenje v neposredni družbeni praksi.
Seveda pa to lahko ustvarimo samo z organiziranim delovanjem, s široko pobudo in konkretnim delom članstva sindikatov in samoupravno združenih delavcev.
Osnovni cilj ustvarjalne akcije sindikata je, da postane delavski razred kot osnovna družbena sila odločujoč dejavnik kulturnega napredka, da delavci odločajo o kulturnem razvoju, da postane kultura vsebina dela in življenja delavcev in sestavina njihovega razvoja, da se nenehno in načrtno vzpodbuja kulturna rast delovnih ljudi, da bodo osnova kulturne politike naše družbe interesi najnaprednejšega dela delavskega razreda, da bodo ustvarjene možnosti za živo, široko pretakanje resničnih kulturnih vrednot, da nenehno spodbujamo in gradimo takšne samoupravne odnose, ki bodo brez posrednikov povezovali neposredne proizvajalce in kulturne delavce.
Kulturna politika naj bi se sistematično urejala že v TOZD, kajti le tako bodo delovni ljudje
Več pozornosti inventivni dejavnosti
V prehodu na višjo stopnjo naše samoupravne družbe, ki naj pospeši procese krepitve samoupravnih sil ter uveljavlja načela vsebovana v ustavi, se odpirajo številne možnosti še posebno z novim zakonom o združenem delu. S tem v zvezi je treba opozoriti na nekatera vprašanja glede ustvarjalnosti in izumiteljstva, ki so v glavnem ostala pri nas nerešena in doslej pretežno izven prakse združenega dela. Pri tem ne bi mnogo razpravljali o vzrokih in krivcih za dosedanje stanje, ko je ustvarjalnost, ki se v proizvodnji izraža z izumi, racionalizacijami, tehničnimi izboljšavami in drugimi oblikami inovacijske ustvarjalnosti ostala tako zelo nerazvita, ampak bi bilo treba na osnovi analize sedanje situacije poiskati pota s katerimi bo mogoče tako ustvarjalnost v polni meri razgibati in jo vključiti v združeno delo.
Menim, da ni treba razpravljati o tem, ali je temeljito organiziranje ustvarjalne dejavnosti in njeno vključevanje v združeno delo potrebno ali ne. To je jasno že dalj časa in tudi utemeljeno v številnih aktih. Naj omenim še proglasitev leta inovacij, ki je bilo pozneje podaljšano še za eno leto, družbene akcije ZK, sindikatov, SZDL, gospodarskih zbornic, raziskovalnih skupnosti itd... Ni brez pomena tudi vključevanje ustvarjalne dejavnosti v srednjeročne plane družbenega razvoja federacije in republike, občin in OZD. Pospešeno vključevanje inovacij in novega znanja v gospodarstvo je torej iz problema preraslo v nalogo in obveznost vseh družbenih dejavnikov.
Poglejmo kako je bilo z inovacijami v zadnjih desetih letih pri nas. Pripravljenih in obravnavanih je bilo do vključno 1976. leta 13 prijav, in sicer 12 tehničnih izboljšav in 1 koristni predlog. Skupaj torej 13 primerov. Prijavljenih je bilo 7, in sicer: 2 z visoko in 1 z višjo izobrazbo, 3 z VK in 1 s KV. Navedene podatke namerno ne bi komentiral, ker menim, da so za to pristojne družbene organizacije naše DO. Iz osebnih za-pažanj bi dodal le to, da se ugotavlja pri vlogah prijaviteljev izredno enostranske in pomanjkljivo podane prijave, kar zopet kaže na to, kakšna je družbena popularizacija inventivnega dela v naši DO. Smatram za potrebno, da ponovno navedem apel na vse dejavnike ustvarjalnega dela v naši DO, in sicer:
Široko zasnovana akcija za popularizacijo inventivnega dela, izvedena ob podpori družbenih organizacij in ostalih dejavnikov v naši DO bi morala dati odgovarjajoče pozitivne rezultate pri aktiviranju inventi vno-ust var j al-ne dejavnosti, saj so koristi, ki nastopajo od tega izredno mno-gostranklce in pomembne. Ustvarjalnost se ne more razviti in omasoviti sama od sebe na osnovi deklaracij, ampak morajo pritem aktivno in uporno sodelovati vsi družbeni dejavniki. To je osnovni in edini pogoj za uspeh množičnega ustvarjalno inventivnega dela. Inventivna dejavnost in njen razvoj morata postati nenehna skrb in področje vsakdanje samoupravne prakse temeljnih organizacij združenega dela.
Jože Mihelj
KULTURNO ŽIVLJENJE ...
organizirano rekreacijo
KOŠARKARJI KTL PRIČELI S TEKMOVANJEM .
Propozicije in urnik tekmovanja v košarki — II. skupina, smo v celoti že objavili v biltenu, zato sedaj objavljamo samo podatke tistih kol in terminov tekmovanja, kjer je udeležena KTL.
I.	KOLO
četrtek, 21. decembra 1978 Kartonažna : Petrol	16.40
II.	KOLO
ponedeljek, 25. decembra 1978 Elektro Lj. : Kartonažna 15.20
III.	KOLO
četrtek, 11. januarja 1979 Kartonažna : Kemofarmacija
' 16.40
IV.	KOLO
četrtek, 18. januarja 1979 PTT : Kartonažna	16.00
V.	KOLO
četrtek, 25. januarja 1979 Kartonažna : Vošnjakova 16.00
VI.	KOLO
ponedeljek, 29. januarja 1979 Statistika : Kartonažna 16.40
VIL KOLO
ponedeljek, 5. februarja 1979 SDK : Kartonažna	16.40
Razpored in urnik tekmovanja za ostala kola bomo objavili naknadno.	I. S.
odločali in kreirali kulturno politiko širše družbene dejavnosti.
Vsaka temeljna organizacija naj se odloči, kaj bo uresničila v krajših ali daljših planskih razdobjih na posameznih področjih. S kulturno politiko naj natančneje določa vsebino, poti in sredstva kulturnega razvoja svojih delavcev in širše družbene skupnosti.
Načrti kulturnega razvoja morajo biti sestavni del ustreznih načrtov materialnega in družbenega razvoja temeljne organizacije združenega dela.
Pri opredeljevanju koncepta kulturne politike in načrtov se moramo zavedati, da ni modela, ki bi lahko veljal za vse temeljne organizacije.
Naša naloga je, da upoštevamo konkretne razmere in predvidimo tak razvoj kulture, ki bo ustrezal določenemu okolju.
Vsak kulturni načrt mora biti tudi ovrednoten in morajo biti zanj zagotovljena materialna sredstva. Temeljna vsebina samoupravnega sporazuma o kulturi v vsaki temeljni organizaciji je torej načrt, obseg dejavnosti in na tej osnovi določena sredstva, ki jih TOZD namenja za kulturo.
Na področju kulturnega življenja se poleg zagotovitve potrebnih finančnih sredstev za kulturno življenje in dejavnost, pojavlja tudi problem pomanjkanja kadrov za kulturno dejavnost v TOZD.
Temeljna pot za reševanje kadrovskih problemov na področju kulture je vztrajno in sistematično usposabljanje in vzpodbujanje kulturnih delavcev, takoimenovanih organizatorjev in vzpodbuj evalcev kulturnih dejavnosti in kulturnega življenja, ki naj se v TOZD oziroma v OZD opredeli kot samostojno opravljanje delovnih nalog in del s področja kulturnega življenja in naj se le-te tudi ovrednoti.
Prav področju kulturnega življenja v naši delovni organizaciji posvečamo premalo pozornosti. Poleg občasnih kulturnih prireditev, ki se vrše konkretno v TOZD Kartonaža Rakek ob pomembnejših praznikih v samih proizvodnih prostorih in poleg organiziranega obiska abonmajskih predstav, nismo storili ničesar več, čeprav se moramo zavedati, da je to le majhen delček kulturnih dobrin, ki so še kako potrebne delavcu. Še vedno je vsakršna kulturna dejavnost rezultat teženj in dela posameznikov, ne pa organizirana, plansko opredeljena in z združenim delom neločljivo nevezana dejavnost, katere nosilec naj bi bil sindikat.
Še vedno ni med našimi delavci prisotna zavest, da je kultura sestavni del dela in življenja delavca ter njihovega razvoja in, da je neposredno povezana z bojem za samoupravljanje, za razvoj proizvajalnih sil, za večjo produktivnost.
Pri oblikovanju kulturne politike bo OO sindikata naletela v svoii sredini na težave. Zmagovati bo morala v boju z mnogimi težnjami, ki se navadno skrivajo za trditvijo, da se na področju kulture ne da storiti ničesar, dokler niso rešeni nekateri drugi problemi.
Boj za delavčevo kulturo je istočasno tudi boj za njegov družbeni položaj.
Izključevanje ene dejavnosti na račun druge, bi pomenilo nazadovanje in siromašenje vseh.
Najzahtevnejše politično delo in hkrati naj večji politični uspeh bo, če bodo delavci sami doumeli lastno potrebo po kulturnem razvoju. In k temu moramo težiti vsi.
Anita Purkart
Želimo si
O koristnosti rekreacije v delovnih kolektivih je bilo že dovolj napisanega, zato smo lahko toliko bolj veseli ob uspešnem zaključku akcije sindikalnih organizacij, ki pomeni tudi uresničitev dolgoletne želje kolektiva KTL.
Meseca novembra je prevzel proste delovne naloge na področju športa in rekreacije tov. Plaznik, ki nam je ob prvih stikih s svojimi dejanji že pokazal, da bo vložil ves svoj trud za prehod iz improvizirane na organizirano rekreacijo.
Na skupnem sestanku predstavnikov IO OOS in animatorjev rekreacije v TOZD je bil sprejet program športno-rekre-ativne aktivnosti za leto 1979.
Poleg dogovora o ustanovitvi rekreacijskega športnega društva je bilo sklenjeno, da se ustanovi še 11 športnih sekcij. Imenovan je bil tudi vodja za vsako posamezno sekcijo, vendar do končne odločitve njihovih imen še zaenkrat ne bomo objavili. Glede športno-rekreacij-skega društva je važno poudariti, da bo povsem odprtega tipa, v nasprotju od ozkih zaprtih klubskih sistemov. Torej, se bomo včlanili vsi zaposleni v KTL in ne samo aktivni športniki, zato pridite na ustanovni občni zbor društva, ki bo predvidoma
sredi meseca januarja 1979, v čimvečjem številu. Do takrat bodo predstavniki tozdov športnemu referentu že posredovali ovrednotene programe športno-rekreativne dejavnosti za naslednje leto.
Na sestanku je bilo imenovanih tudi že nekaj članov v izvršni odbor, ki ga bo treba čim-prej dopolniti.
V kratkem bo organizirano prvenstvo v posameznih disciplinah; seveda pa so se prisotni v pogovoru, ker smo pač v zimskem času, največ zadržali pri smučanju. Letošnje pokroviteljstvo prvenstva KTL ima Valkar-ton Logatec, ki ga bo izvedel predvidoma 27. januarja na Črnem vrhu nad Idrijo. Zaradi zmanjšanja števila poškodb bo pred prvenstvom organiziran še kratek tečaj, reprezentant je pa naj bi imeli pred zimskimi ŠPI še tridnevni trening.
Na koncu je tov. Plaznik opozoril, naj predloženi osnutek statuta športno-rekreativnega društva v tozdih pregledajo in čim-prej posredujejo eventualne pripombe, ker bo nato objavljen v biltenu, da bo informiran širši krog članov kolektiva. Nato se je prisotnim, ki so bili s predvidenimi načrti očitno zadovoljni, zahvalil za številno udeležbo.
D. P.
Slab vtis zaradi slabe organizacije XX. ŠPI smo popravili z dobrimi športnimi rezultati.
ŠPORTNO PRIJATELJSKO SREČANJE V ROVINJU
Že spomladi so se pričeli dogovori med Istragrafiko Rovinj in KTL TOZD Ljubljana o športno-prijateljskem srečanju v Rovinju. Zaradi turistične sezone se je vse skupaj zavleklo. Končno smo določili datum 18. in 19.
11.	1978.
Sodelovali smo v naslednjih disciplinah: mali nogomet, odbojka, šah, namizni tenis, vlečenje vrvi.
Vreme nam je bilo naklonjeno, kakor tudi športna sreča. Zmagali smo v vseh disciplinah, razen v odbojki. Še posebej je potrebno pohvaliti tekmovalce, ki so vlekli vrv, saj so premagali »rutinirane« nasprotnike. Tekmovanje se je odvijalo v prijateljskem vzdušju in se na koncu končalo brez noškodb. Po tekmovanju so nam predstavniki Istragrafike razkazali znamenitosti mesta. Zatem pa so nam po ogledu Rovinja v svojih prostorih postregli z njihovo specialiteto — ribami.
Predstavnik sindikata Istragrafike je tudi opisal zgodovino, delo in probleme njihove organizacije.
Tako srečanje med sorodnimi delovnimi organizacijami ni koristno samo s športne strani, ampak tudi glede izmenjave delovnih izkušenj.
Istragrafika je z dobro organizacijo in gostoljubjem dokazala, da si želi sodelovanja, na nas pa je naloga, da jih povabimo na povratno srečanje.
Tone Oražem
VODORAVNO: 1. grupa ljudi ali stvari, strnjena gruča, 8. močna, kanafasu podobna tkanina, 15. nekoč zelo razširjena zobna pasta, 17. izdelek kartonažne tovarne, ki služi za zavijanje, zaščito blaga in pakiranje drugih proizvodov, 18. pomagalo, zaslomba, pomoč, 19. francoski filozof in zgodovinar, avtor »Filozofije umetnosti« (Hippolyte), 21. glavno mesto republike Senegal, 22. planinska reka v Črni gori z izvirom pod Durmitorjem, 23. karakteristično ime naše tovarne v Logatcu, 25. nikalnica, 26. arabski žrebec, 27. kraško dvorišče, ograjen prostor za prašiče, 28. glavni števnik, 29. atletska disciplina, tudi apetit, 30. tropsko drevo, ki daje dišeč, trd les, 33. angleški raziskovalec polarnih področij, ki je odkril severni magnetni tečaj (sir John), 35. rahel udarec s prsti, navadno za svarilo, 36. naj novejše obdobje v zemeljski zgodovini, 39. številčno stanje, zlasti zaposlenega osebja, 41. deska v plotu ali pri kegljanju, 42. kamnina, bogata s kremenom, pohorski granit, 44. romunski kraj južno od Temišva-ra, 45. dansko mestece na Jut-1 audiji zraven Lonborga, 47. naš poznani kuharski strokovnjak, velik mojster svojega poklica (Ivan), 49. splošno znana kratica naše delovne organizacije, 50. znak za kemično prvino re-nij, 51. vrsta tlaka ali obloge, navadno iz čmo-belega peska,
54.	egipčanski sončni bog,
55.	oranje, oratev, 56. obrat naše delovne organizacije za predelavo lepenke in drugih izdelkov papirne industrije, 58. nemški romanopisec, avtor »Čarobne gore« (Thomas). 60. bel prašič, 62. zapisi pomembnejših do-
godkov, letopis, 63. človek, ki pravilno in premišljeno sklepa, 64. denarni prispevek, ki ga je kdo dolžan plačevati za preživljanje otrok, preživnina, 66. gora v Kamniških Alpah, 68. pristanišče v Siriji, drugo ime za El Ladhiqiya, 69. zbiralec podatkov o določenem vprašanju, izpraševalec.
NAVPIČNO:	1. grški kipar,
s Parosa, 2. poveljnik ladje ali letala, 3. lovski plen, 4. drobna luknjica v snovi, znojnica na koži, 5. žensko ime, tudi gora na Kreti, 6. znak za prvino nobe-lij, 7. simfonična bajka Rimske-ga-Korsakova, 8. pot možnega premika, pravec, 9. simbol za prvino terbij, 10. radioaktiven žlahtni plin (simbol Rn), 11. prelaz na Velebitu, 12. rastlina, iz katere pridobivajo opij, 13. prebivalec naselja pri Ljubljani, 14. govorjenje besedila za dobe-
seden zapis, diktat, 16. sovjetski šahovski velemojster, tudi že svetovni prvak (Mihail), 17. eno od gesel francoske revolucije, 20. v grški mitologiji letalec, ki je padel v morje, 23. prostovoljec, človek, ki brezplačno ali proti minimalni nagradi opravlja kako službo, 24. iver, trska pri obdelovanju drevesnih debel,
27. osnova, podlaga, tudi snov, ki tvori s kislinami soli, 29. mesto na Gorenjskem, kjer ima KTL svojo papirnico, 3l. kraljevina na južnem pobočju Himalaje, 32. obveznost, zlasti v denarju, ki jo je treba poravnati,
34.	število z dvema ničlama,
35.	zidarska žlica, ometača, 37. kraj pri Opatiji, 38. izdelki papirne industrije, ki jih v velikih količinah predeluje naša KTL, 40. ime fizika in publicista Čermelja, 43. del proge, tračnica, 44. pojav ob nevihti, predhodnica groma, 46. zamenjava, klimakterij, 48. razjeda, ki jo povzročajo nekatere spolne bolezni, 49. mesto med nogami, korak, razkoračeni položaj kot pri jahanju, 50. naselje blizu Cerknice, kjer ima KTL svoj obrat, 52. preprost majhen plug, 53. nadav, pribitek, zlasti pri vrednostnih papirjih in valuti,
56.	največji levi pritok Volge,
57.	atek, očka, 58. angleški humanist in državnik, lord kancler Henrika VIII. (sir Thomas), 59. prvi del kratice oddelka za širjenje idej pri organih komunističnih partij (... prop), 61. kratica za italijansko denarno enoto, 63. kratica grafično-predelo-valnega podjetja »Litokarton« iz Osijeka, 65. simbol za element nikelj, 67. simbol za kositer.
I.S.
Med pravilnimi rešitvami bo izžrebanih 5 nagrajencev:
I. nagrada 250 din II. nagrada 200 din
III.	nagrada 150 din
IV.	nagrada 100 din
V.	nagrada 100 din
Rešitve novoletne nagradne križanke oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako »Novoletna nagradna križanka« na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Čufarjeva 16, Ljubljana, najkasneje do 15. januarja 1979.
MILAN MAVER: PRIZADETOST
— Dobro, ko ni bilo cementa, smo potrpeli, pa tudi ko ni bilo nadomestnih delov In repromateriala, pa premoga, pa plina itd. — da pa zmanjka kave za turško, se pa vse neha.