BrofolSIuo Ib Bpnradttn: Maribor, Korošice ulice 5. V „STRAŽA“ Wuj» » pcmdeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. X wedm&tvom se more govoriti rank dan od il.—12. ure dopold. Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Celo leto..................i2 K Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 k Mesečno.................... j K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 41. Maribor, dne 7. aprila 1911. Letnik III. Razkrinkani obrekovalci. Gotovo je še vsem v živem spominu gonja, katero so započeli spodnještajerski odpadniki proti slovenskemu županu gospodu Antonu Haucu \1 Ceršaku. Ttrdili so o njem, da je vdrjl v šulierajrfsko šolo in tam kot župan izgnal iz šole otroke. Tlrdili so nadalje, da je ščuval šolsko mladino, ‘da je demonstrirala pred šulferajnfcko šolo v Ceršaku, da je šel na čelu žvižgajoče in proti šulferajnski šoli vpijoče mladine, in jo vspodbujal h kravalom. Vsi nemški listi so polnili predale s pravljicami o! nečuvenem zatiranju Nemcev na Spodnjem Štajerskem s in osobito v Ceršaku in vsega tega; je bil kriv gospod Antqn Haiuc, in seveda tudi, ker brez tega ne more biti, župnik v St. liju. Najlepšo ulogo pri ten denuncijacijah je igral Martin Breznik, bivši nadučitelj v Jarenini in sedar nji vodja Šulferajnske jšole v Ceršaku. Tja mož, ki je že dolgo znan po svojih denuncijacijah je ovadil gospoda Hauca c. kr. državnemu pravdništvu v Mariboru in ga dolžil raznih hujskarij proti Nemcem. Državno pravdništvo je uvedlo velikansko preiskavo proti gospodu Hancu radi hujskanja) i in radi hudodelstva obrekovanja. Preiskovalni sodnik dr. Oswa-titsch je najprej klical priče v Maribor. Nazadnje je pa odredil zaslišanje v Ceršalku samem in sicer v nemški Šulferajnski šoli. Zakaj je dr. Oswatitsch volil ravno šulierajnsko Šolo, ker je imel pisarno občinskega urada na razpolago, ne venio. 'Ali je morda hotel na ta način delati propagando za šolo, katere se Cirberžani branijo? — ZjasliŠaval je priče cela dvfa dni in vspeh vsegai tega je bil ta, da se je nedolžnost gospoda Hauea tako sijajno pokazala, da je državno pravdništvo samo, brez kake rfazprave, postopanje ustavilo. Pa ne samo to. Ko je izvedel gospod Haue za ovadbe, ki jih je vložil Martin Breznik proti njemu, je tudi on vložil ovadbo proti njemu radi žaljenja časti. O tej ovadbi se je vršila dne 4. t. m. pod oprav. PODLISTEK. Vera in praznoverje. (Konec.) Maršikovka je hujšala od one grozepolne noči, ko se je podal njen ljubljeni sin med svet, po nedolžnem zaznamovan s hudobijo, od dne do dne. Ljudem se je izogibala. Kakor hitro se je pa po okolici razneslo, seveda pod pečatom molčečnosti, kak je. bil vspeh evangelija, in čemu je Vašik tako naglo v noči odšel, takoj so jo začeli zvedavo povpraševati: „Maršikovka, kam pa je šel Vašik?“ „Po svetu je šel iskat kresalo, da .ukreše v neumnih bučah luč'“, bil je kratek odgovor. »Ubožica“, rekali so ljudje ljudje, sosedje, „.gotovo se ji je zmedlo!'“ V tej njihovi sodbi jih je še Polj potrdilo čudno ravnanje Maršikovke. Kadar je bučal vihar, kadar so črni oblaki prepregli nebo, kadar so bliski križali nebesni obok, tedaj je v kotu svoje sobice pokleknila pred križem, prižgala svečo in klicala: „Blisk, grom, vihar, vrnite mi Vašika,“ Leto je minulo za letom, sin se ni vrnil, pravica se še vedno ni izkazala. Vesti o Vašiku prihajale so le poredko, a, mati je vedno oživela, kolikorkirat jo je gospod župnik poklical v župnišče k sebi, da bi ji prebral sinovo pismo iz daljavo. Gospod župnik je imel sočutje z ubogo materjo ki je v »voji bolesti prihitela k njemu; in ravno v tem, da je Vašik' pisal na župnišče in po tej poti pošiljal materi vesti o sebS, videl je gospod župnik Va-šikovo nedolžnost. Vašik je prišel na Ogrsko in na neki grajščini dobil službo kočij aža. Iz vsakega pisma odsevala je štev. U. VII. 135-11 glavna razprava zoper Martina Breznika. Ta korajžni mož ni imel poguma pred sodiščem nastopiti za svoje trditve dokaza resnice, ampak je preklical vse svoje navedbe v ovadbi, jih obžaloval, ter prosil gospoda Hauca odpuščanja. Zavezal se je plačati vse stroške,; tudi one, ki jih je imel gospod Haue ne samo pri tem postopanju, temveč tudi one, ki so narasli pri postopanju proti gospodu Haucu. Le miroljubnosti in 'dobrosrčnosti se ima Martin Breznik zahvaliti, da ni šel kašo pihat za svoja popolnoma neutemeljena obrekovanja. iTjako se je torej končala ta gonja zoper gospoda Hauca, katera ni imela nobenega 'drugega namena, kakor umetno delati propagando za Schul verein in Sudmarko. Pri dosegi svojih ciljev je Nemcem, in nemškutarjem dobro vsako sredstvo bodisi obrekovanje ali laž. Na ta način postopajo naši narodni nasprotniki na vsej črti, enako in dosledno, bodisi na meji, bodisi v središču Slovenije, beli Ljubljani. Da bi dobila sredstva šulferajnska Šola v Ceršaku, je moral trpeti gospod Haue. Da so dobili sredstva za ohranitev nemškega in odpadniškega življa v Ljubljani ob septemberslnh dogodkih, so raztrobili v svet, da si Nemci v Ljubljani niso življenja varni, ter so prirejali celo po Nemčiji razne shode, na katerih so slikali „zatiranje“ Nemcev v Avstriji in beračili za „neodrešene“ nemške brate. Laž in obrekovanje sta torej glavno orodje Nemcev in odpadnikov v boju zoper naš in v tem znamenju se širi tudi med nami nemška kultura. Naše ljudstvo je pa pošteno in dobro in gabi se mu pred tako kulturo, katero se razširja s takimi sredstvi in po takih ljudeh. Zatorej pa tudi mirno gledamo v bodočnost in se ne bojimo, da bi se jedro našega ljudstva s tako kulturo okužilo. In ta zavest nam daje pogum za bodoče boje. Vse one poštenjake od dunajskih listov pa doli do Malika in Breznika, pa poživljamo, da sedaj prekličejo vse podle denuncijacije proti gospodu Haucu in proti slovenskemu ljudstvu sploh. Toda vemo, da je ta naš poziv zastonj, ker predobro poznamo širitelje nemške njegova sinovska ljubezen, nedolžnost in žalost, ob jednem tudi napredek v izobrazbi in skušenost življenja. S'. * * Bil je ravno tretji letni dan, odkar je sin zapustil dom, ko je zopet po gozdu začel bučati vihar, ko so se bliski gonili po nebeškem oboku, a dež bil na borno kočo. 'MačŠjikovka le, kakor po navadi, prižgala svečo, in pokleknila pred križ v kotu, 'ko je naenkrat nekdo potrkal na okno. Strahu je MurŠikovka poskočila in segla k srcu. V tem trenutku se ni mogla ganiti z mesta. Trkanje glasilo se je v drugo, a sedaj se je pa slišal glas: „{Odprite! “ Glas je bil tuj. Maršikovka je z vzdihom šla, da bi odprla. Velik mož je vstopil. „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Maršikovka, Vaša soseda Vas prosi pri (vseh svetnikih, da bi jpriŠli k nam. Mladi umira, a ima prav težko smrt. Kad bi Še z Vami govoril!“ „iTakoj“, dejala je Maršikovka. „„Vendar ne pojdete v tako grozni burji“, zaklical je gostač, ko je stopil ven, ko je zaslišal v veži tuje glasove. „In potem v to, v to hišo, kjer — — kjer —“ ^Sodijo in obsodijo nedolžnega človeka na samo branje svetega evangelija“, segla mu je Maršikovka naglo v besedo. „Umirajoči me pač kliče, in tega moram ubogati.“ Maiišikovko prevzela je prajva radost. Zdelo se ji je, da se bo nekaj posebnega odkrilo in razodelo, ko mladi na kmetiji ne more umreti, dokler z njo ne govori, a srce ji je govorilo, dia se to tiče njenega Vašfrka. Vsaj je ravno mladi takrat* ko so brali tisti evangelij, držal osodni ključ — kulture na jugu. Tfem ljudem je že davno ugasnila zavest, da je treba storjeno krivico tudi popraviti, zato pa boj takim širiteljem take kulture! Kako se dela nemško šolo. V Studencih pri Mariboru vlada zadnji čas hudo razburjenje. NemŠko-nacionalni občinski zastop, v katerem je tudi nekaj socialdemokratov, je sklenil najeti 60.000 K posojila. Ta denar je namenjen v prvi vrsti za zidavo nove nemške Šole in potem tudi za nekaj drugih občinskih potrebščin., Ker ima občina že itak 85.000 K dolga, je zadelo novo posojilo na hud odpor. Delavci vedo, da bodo oni plačniki novih občinskih izdatkov, kajti jasno jim je, da če se bodo zvišale doklade, se bodo zvišale t)udi hišme najemnine. Zato se upirajo temu posojilu, posebno ker ni potrebno, zlasti ne v taki višini. Ker se rabi radi razširitve dosedaj devetrazredne šole v petrazredno deško in petrazredno dekliško Šolo samo eno sobo več, ni potrebno zgraditi kar cele nove palače. S prezidavo ali kako drugo adapcijo bi se 'dalo prav lahko in z ne velikimi stroški dobiti potrebno soljo. Toda* * kaj to briga nemško-nacionalne mogotce a la dr. Ju-ritsch. Ti ne bodo čutili novih bremen, zato lahko mirnega srca zahtevajo še nekoliko novih posojil. Vse drugače je pa z delavcem, ki radi sedanjih enormih' draginjskih razmer že itak komaj in komaj preživlja sebe in družino. Te bo novo posojilo težko prizadelo in zato so ogorčeni. Občinski očetje so čutili vihar, ki je zavel med vrstami volilcev in zato so se skušali vsaj nekoliko oprati. V svoji politični zahrbtnosti so si mislili, naredimo tako, kakor nekdaj Pilat z Bogom-Človekom. Obsodimo volilce najprvo na smrt, oziroma na plačevanje novih doklad, potem pa pojdimo med nje in recimo: Mi smo nedolžni nad vašo bedo. Prišlo je kakor je moralo priti in sedaj se ne da ničesar več pomagati. Sklicali so dva shoda volilcev. Prvi se Je vršil zadnjo soboto. Pri tem so postopali občinski očetje skrajno nelojalno. Na občinski deski so nabili, da se shod vrši v občinski pisarni, na vratih občinske pisarne je bilo pa brati, da je shod v „SKreuzhofu.“ Radi teh kolobocij in pa ker se drugače ni ničesar naznanilo, je prišlo na shod komaj 30 mož.- Bilo je skoro toliko občinskih svetnikov kakor volilcev. Po Nato se je naglo oblekla, vrgla čez sebe rženi Žakelj, pokrižala se, se poškropila z blagoslovljeno vodo in šla junaško v burjo in dež. Pred kočo je treščilo v silni dob in zadonel je grom, a ona se za to ni zmenila. „Kar mi je vzelo praznoverje, mi morda vrne vera“, tolažila se je natihoma. Maršikovka. Slična upanja, nekake predslutnje naglo prihajajo. * * * Se le drugi dan proti poldnevu vrnila se je Maršikovka na dom. ,„Je umrl mladi?“ vprašala je hitro zvedava go-stačka. ,„|Umrl“, dejala je ona. Drugega odgovora ni imela in druge besede ni zinila. Pomolila je malo pred križem, molila vroče in goreče, potem pa oblekla praznično obleko. „(Kam pa, kam tako hitro?“ vpraševala je go-stačka. „V župnišče — “ S smehom na ustih je Šla proti gozdu in s smehom sreče vstopila je v župnišče. „!Moja vera me ni goljufala, Častiti gospod“, je dejala veselo. („(Edino le mati vidi s svojimi očmi v srce svojega otroka. Vašik je nedolžen“, pristavila je s povzdignjenim glasom. „Hvala Bogu“, 'dejal je duhoven in blažen nasmeh igral je okoli njegovih usjen. Ni mogel materi povedati, da je on vse to že preje vedel nego ona, a da ima svoja usta zapečatena vsledj svojega duhov-skega stanu. „Mladi pri kmetu ni mogel umreti“, je pripovedovala Maršikovka, .„dokler mi ni zaupal in priznal, da je on tat. Prosil me je odpuščanja in se umiril. Imel je takrat nek tajen dolg, kakor ga imajo pogosto mladi fantje, a bal se je starišev. Hotel je vzeti le za kratek čas in ga je menil dati na staro mesto, kar kor hitro bi se bil razgovoril z materjo in dobil de- nekolikih' protestih, iz katerih je dr. Juritseh, ki je imel glavno besedo, lahko spoznal, kakšen veter veje, se je moral shod zaključiti, ker se je 30 možem zdelo vendar preneumno, da bi govorili v imenu £* *50 volilcev, ki za shod še vedeli niso. Včeraj dne 6. t. m. zvečer se je .vršil drug shod. Ce prav občinski zastop iz prozornih vzrokov ni poskrbel za primerno agitacijo, je bila udeležba vendar večja. Glavno besedo je imel zopet dr. Ju-ritsch. Na dolgo in Široko je razlagal potrebo posojila in hvalil šulferajn, ki se je baje zavezal posoditi brezobrestno in neodpovedljivo 35.000 K za novo stavbo. Iz tega dela dr. Juritschevega govora je zvenelo jasno, da se nemŠko-nacionaJnim občinskim odbornikom ne gre za nič drugega, kakor na račun trpečega delavstva utrditi nemštvo v Studencih. Nemci se boje slovenske šole, zato bi pa. radi imeli kar dve šoli, da bi lažje še nadalje potujčevali slovensko deco. Razun Juritsclia je govorila cela vrsta volilcev. Občinski zastop je moral požreti mnogo grenkih in bridkih. Zlasti so bili volilci ogorčeni, ker se jih je s sklicevanjem shodov tako sramotno farbalo in preziralo, ter se je obrnilo nanje Še le sedaj, ko se šola že gradi, ko je posojilo že kolikor toliko perfektno in se ga ne more več ubraniti. Delavci so čutili, da se obrača do njih sedaj, ko je že prepozno, samo iz namena zasmehovati jih in so bili nekateri naravnost razkačeni. Posebno je pa to ogorčenost povzdignilo porogljivo dr. Juritschevo naznanilo, da veljajo glasovi odsotnih volilcev za pro. Najprvo se ne napravi skoro nikake agitacije, potem ko pa pride komaj ena petinka volilcev, se jim pove, da veljajo glasovi onih, ki doma spe, za občinski zastop, in ker je teh 4 petink ima ta seveda za sabo ogromno večino volilcev. Taka frivolna igra z volilci mora razburiti najhladnokrvnejšega. Le Čudimo se, da se je shod, na katerem je bila več kot dve-tretjinska. večina proti posojilu, po vseh teh vražje-hudobnih predigrah tako srečno iztekel. Potrpežljivost delavstva je res prevelika. Najprvo se mu naloži novih bremen, potem se ga pa ima še za malega pepčka in se mu roga. Zadnji čas je, da se postavi studeniško delavstvo na lastne noge in se otrese vseh zlobnih jerobov. Občni zbor S. K. S. Z. Maribor, 7. aprila. Da naša nepolitična društvena organizacija leto za letom lepše napreduje, nam priča letno poročilo na občnem zboru S, K. S. Z., ki se je vršil v četrtek. dne 6, aprila v Mariboru. Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Korošec, ki je podal tudi poročilo o delovanju Zveze v pretečenem društvenem letu. V S. K. S. Z. je združenih sedaj 133 društev, ob lanskem občnem zboru je štela štajerska Zveza 120 članic. Napredovali smo torej za 13 novih društev, kar je znamenje, da ne mirujemo. V doglednem času na Spodnjem Štajerskem ne bo več župnije, ki bi ne imela svojega izobraževalnega društva. Odborovih sej je bilo v pretečenem letu 9. — Centralne knjižnice se je posluževalo 260 izposojevalcev, ki so si izposodili 2542 knjig. Knjižnici je pri-rastlo 877 knjig, od katerih so darovali razni rodo- ljubi 850, za kar se jim izreka zahvala. Skupno šteje knjižnica sedaj 6800 knjig. Na mejo in raznim društvom se je posodilo 620 knjig. Socialnih tečajev je priredila S. K. S. Z. lansko zimo 4, in sicer v Šmarju, pri Sv. Lenartu v Sl. gor., Vitanju in Mozirju. Letošnjo zimo sta. se priredila dva tečaja: Za obmejne Slovence v St. liju v Slov. gor. in eden v Konjicah. Pri volitvi odbora je bil izvoljen zopet prejšnji odbor, in sicer: dr, Korošec, dr, Hohpjec, dr. Kovačič, dr. Verstovšek, dr. Jerovšek, Evald Vračko, Iv. Kociper, Ferdo Leskovar, dr, Lukman, Franc Žebot, Franc Gomilšek in Vinko Žolgar. Za namestnike: dr. Medved, Ivan Gorišek, Franc Špindler in Vlado Pušenjak, Pregledovalca računov sta: Al. Haubenreich in A. Tkavc, Dohodkov je imela Zveza v društvenem letu K 5807’75, izdatkov K 4664*16. G. blagajniku Žolgarju se izreče zahvala. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje. Podpredsednik dr. Hohnjec poroča, da se bo v spomladi ali v začetku poletja vršil občni zbor Zveze slovenskih mladeničev. Občni zbor izreka zalivalo g. dr, Hohnjecu za požrtvovalno organizacijsko delovanje. Po občnem zboru se je vršila prva odborova seja* pri kateri se je konstituiral sledeči odbor: dr. Korošec, predsednik; dr. Hohnjec, podpredsednik; Vinko Žolgar, blagajnik; Ferdo Leskovar, tajnik. Volilno gibanje. „Tlagesposti“ se iz Celja poroča: ^Slovenska liberalna stranka na Štajerskem je sklicala za. velikonočni pondeljek sestanek zaupnikov, kjer se bodo postavili kandidati za bodoče volitve. Govori se, da dosedanji poslanec Roblek ne bo več kandidiral. Stajerčijanci bodo v Pišekovem volilnem o-kraju postavili protikandidata, ki ima baje dosti upanja, da prodre. S. K. Z. je odklonila, predlog društva „Sloge“, ne postaviti dr. Ploju protikandidata.“ * * * Iz Zadra se poroča, da so izjavili dosedanji poslanci Perič, Ivaniševič in Smodi aha, da ne sprejmejo nobenega mandata več. Perič radi visoke starosti noče več posegati v politiko, dr. Smodlaka se pa lioče posvetiti izključno odvetništvu. Na njegovem mestu bo kandidiral župan Mihaljevič. * * * Deželni odbor katoliškega konservativnega kmečkega društva za Štajersko- se je v svoji zadnji seji bavil s prihodnjimi državhozbjorskimi volitvami. Prijavile so se sledeče kandidature: Mihael Schois- wohl, dekan Franc Prisching, Filip Geissler, Janez iTomaschitz, Franc Huber, Alojzij Schweiger, Franc pl. Morsey, Janez Krenn, Franc Wagner, Ferdinand Berger in Franc Hagenhofer. Glede skupnega postopanja s krščanskimi soci-alci v mestih in trgih so se sprejeli tozadevni sklepi soglasno. Deželni odbor se je načelno izrekel za kompromis vseh meščanskih strank proti socialni demokraciji. Omenimo naj še, da se dosedanjega, zastopnika 14. volilnega okraja viteza pl. Pantza ni vzelo v kandidatno listo. V Celovcu bo zopet kandidiral Dobernig. No, vendar mu Še ni večni strah pred „Juror Sloweniens“ pregnal vsega veselja do politikovanja. V Beljaku bo baje kandidiral na neirtško-svobo-domiselnemu programu dr. Angerer. Dosedanji poslanec velikovški Nagele ne bo, kakor se zatrjuje, več kandidiral. Profesor WaiÜner in Steinwender bodeta kandidirala še v svojih dosedanjih okrajih. Dr. Steinwender se baje zadnji čas ne počuti prav dobro, la, seveda, bo treba iti na jug, se navžiti boljšega zraka, na primer v Rim. V zbornici veje preostra sapa. n * BijvŠi poslanec prelat dr. Scheieher je poziv ni-žjeavstrijske kmečke zveze k zopetni kandidaturi z ozirom na svojo visoko starost odklonil. Vstaja v Albaniji. Najnovejše oficijelne vesti poročajo, da se je turškim četam posrečilo, podvreči ustaše in trdnjavice ter vojašnice zopet osvojiti. Kaj da je na tem resnice, bo prinesla prihodnjost in se mora čakati, če se hoče dobiti jasno sliko o celem položaju. Oficijelnim vestem pa zelo nasprotujejo privatne, ki poročajo, da se revolucija vedno bolj širi. Ce je to res, bo stališče Turčije sila) otežkočeno. Tudi Miriditi, najmočnejši južno-albanski rod, in prebivalstvo Dubre so se uprli; požgali so že več selišč, posadke so poklali. Ta lakonična vest je jako tehtnega pomena, kajti rodovi, ki so v poročilu omenjeni, so najbojevitejši v celi Albaniji. Med vsemi rodovi so Miriditi najboljše oboroženi in organizirani. Ravno Miriditi so najnevarnejši sovražniki Mlado-turkov, ker v njih gori neugasljiva želja po maščevanju in so tudi trdno odločeni, ali zmagati, ali pa umreti. Miriditi so razdeljeni v pet i„bavrakov“ ali občin, in stanujejo v dolinah F audi-gorovja. Štejejo o-koli 25.000 duš. Njihova hrabrost, pogum in odločnost se slavijo daleč na okolu. Njihovega prijateljstva si vsakdo želi, tembolj se pa boji sovraštva. Miriditi so prejšnjemu sultanu Abdul Hamidu izkazali 'izvanredne usluge in zato jim je sultan podelil dosti privilegijev. Izjavili so, da so pripravljeni podvreči se suvereniteti prejšnjih sultanov pod sledečimi pogoji: da smejo obdržati svoje lastno orožje; davčna prostost; nobeden mohamedanec ne sme priti v njihove doline; njihov jezik, njihovi zakoni in njihova vera se morajo spoštovati; njihova lastna uprava se ne sme kršiti. V slučaju, da se izpolnijo ti pp-goji, so Miriditi obljubili, da bodo v vojnem času sultanu postavili iz vsake rodbine po enega oboroženega moža. Miriditi so, kakor skoro ivsi albanski rodovi, podložni eni, lastni postavi, namreč „idugaidjinu.“ To so nepisana pravila, ki se v ustnem izročilu podedujejo od očeta, na sina, katerim se pa, mora vsak Miri-dit brezpogojno podvreči. Najstarejši v rodbini je po dugadjinu dolžan, za to skrbeti, da vsak živi po predpisih dugadjina in je v eni osebi sodna in izvrševal-na oblast. Miriditi so vedno oboroženi in sila vročekrvni. Za vsako najmanjšo stvarico vzkipijo, vsako, tudi narja od nje. Oče pa je preje na to prišel, kakor je on z materjo govoril in se mogel sporazumeti; povedati pa se sramoval. — Ta neblaga, neumna sramežljivost. — Vest mu ni dajala pokoja. Vemo, da je bil zadnji čas zelo žalosten in potlačen. Toda ne sodimo, dä ne bomo sodeni. On je že pred večnim sodnikom. Sta riši o tem vedo. Stari bode jv kratkem času naznanil, da je denarje našel in Vašik bode zopet čist. Lahko se sedaj vrne domu in ravno zato prihajam, častiti gospod, da bi mu pisali in ga poklicali domu. Umirajoči me je zavezal, da o tem ne spregovorim nikomur nikake besede, kakor edino vam, častiti gospod ! “ * * Ni bučal vihar, niso se križali bliski, ni donel grom, ko se je vračal Vašik domu. Hitel je od železniške postaje h gozdu, kakor bi imel peruti.. Dan za dnevom pričakovala ga je Maršikovka in gledala, kedaj pride. ITJaiko je tudi danes sedela pod hruško in gledala proti gozdu, katerega so zlatili solnčni žarki. ,Mamica, mamica!“ donel ji je že od daleč mili glas. Naglo, kakor deklica, je poskočila in hitela sinu z odprtimi rokami nasproti. A že je slonel na njenem srcu in poljuboval njene roke. „Cist, čist, nedolžen!“ je klical. „Da, Bogu bodi čast in hvala. Gospod župnik oznanil je že zadnjo nedeljo iz prižnice in vsi vedo, da je kmet našel denarje.“ „praznoverje je premagano, — sveta vera je le zmagala! “ „A koliko si ti, ubožec, pretrpel!“ „Trpela sva, mamica, obadva. A vsako zlo ima svojo dobro stran. V moji glavi se je v tem času že razsvetlilo. V tujini pridobil sem si izkušenosti, bistril sem si razum, a učil se poznavati svet . in ljudi, ge le sedaj sem sposoben, razsvitljati v temi praznoverja luč resnice in pravice in trgati iz ljudstva vko-reninjeni plevel praznoverja.“ „Najpreje pa pojdi h' križu in moliva k Bogu, da je naju zopet v sreči združil in nama dal preži- veti to grožno skušnjo; a pri vsem pomni: Vera to- laži, krepča in pa daje moč in pri svojih vernikih je Bog.“ Pri križu je mati sina blagoslovila in zaplakala. Bile so pa to solze radosti, katere lečijo rane in osvežujejo srce in žalostno dušo. Vašik je v resnici prinesel, kakor je to mati v svoji zmedenosti in dušni boli dejala, kresalo in kamen, s katerim kreše iskre resjiice in pravice, in preganja zmote in blodnje iz svoje domovine , , . Oskrbnikova gospa. (Iz češkega). V zvoniku cerkvice hodovičke zazvonil je mrtvaški zvon. Glas njegov donel je po širnem polju, kjer so vaščani želi žito. Vsi so naenkrat prenehali z delom. Spodobi se pa, najpreje moliti za dušo pokojnega, a potem še le se razgovarjati in povpraševati; zato so se vsi pokrižali in natihomal molili kratek očenaš. Potem še le so se križema vpraševali: „Komu le zvoni?“ „Na vasi vendar nikdo ni bolan?“ „,Stari Klika je morebiti dokončal. Pred enim tednom že so ga prevideli s svetimi zakramenti umirajočih.“ In govorili so o starem Kliku, kakor o pokojniku, pri tem pa vezali žito dalje. Komaj je prenehal mrtvaški zvon, zapel je drugi, a ta je cinkal veselo, zakaj zvonilo je poludne. Delavci so zopet prenehali z delom in molili an-geljsko češčenje. Ženske so začele prinašati južino na polje, in komaj so se medsebojno pozdravili, bilo je prvo vprašanje : „Kdo pa je umrl?“ „Uganite“, bil je odgovor. .„Stari Klika.“ ,jTo, to!“ ,^No, pa nehamo!“ „Oskrbnikova gospa!“ — in uganka je bila že rešena. „Pa jo je naglo pobralo! “ „Komu je zapustila svoje denarje?“ Tako in podobno so govorili povsodi, dokler je trajal opoldanski odpočitek. Potem so pa zopiet začeli z delom. „Kako se je le neki ločila od denarja?“ pričela je Anka. „Še zdihnila hi“, dejala je Barbka. „Kaj se je pa zgodilo?“ vpraševale so radovedno tovarišice. „Kdo ve ?“ odgovorila je vsem kmetica, ki je ravnokar prinesla južino, si obrisala pot s čela in se vsedla na zvezani snop. „iVprašala sem mežnarco, ki je Šla ravno iz Holoves, a ta mi je povedala, da danes zjutraj dolgo ni odprla vrat I niti se na klicanje ni odzvala; nato je dal oskrbnik okoli JI. ure vrata razbiti. Pri odprti železni Skrinjici, v kateri je imela shranjen denar, našli so njeno mrtvo truplo, že trdo, s sklonjeno glavo nad njenimi zakladi. Jedna roka je ležala na denarjih1, tiščala v dlani pest cekinov, katerih ji ne morejo vzeti iz roke. V smrtnem boju Šla se je k denarjem tolažit, a ko jih je štela, prehitela jo je smrt.“ „Morebiti jih je hotela vzeti seboj na večnost?“ pripomnil je gospodar. „No, vsaj dala je za denarce dovolj“, relde so tovarišice. i„Ne sodimo“, svarila je kmetica. „Ona je že prebila in sedaj jo sodi Bog. Mi nimamo nobene pravice, se mešati v to, kar pripada Bogu!“ Ljudje bi bili o oskrbnikovi gospej š,e dolgo govorili, a kmetica, vedoča, da v času žetve ni časa za dolgo razgovarjanje in klobasanje, pobrala je posode, vspodbudila svoje ljudi k naglemu delu in pa hitela domu. Doma pa je začudeno Obstala na. pragu sobe in gledala na deda, kateri je bival na vžitku na kmetiji. — Stari ded je klečal pred sv. razpelom v veliki sobi in molil. prihodnj i najmanjše razžaljen je se takoj maščuje. Krvno maščevanje podeduje sin od očeta in navadno ne ugasne preje, dokler ni cela sovražna rodbina; uničena. Miriditi imajo tudi vrhovnega poveljnika, ki jih popolnoma samodržno (vlada. Najprvo se je poveljnika imenovalo glavarja, toda ta naslov se je pozneje iZpremenil v kneza. Knez mora biti potomec rodbine Gion 'Marku, katera že kakih pet stoletij vlada Miri-dite. Oblika vlade je aristokratična republika. Knez ne sme prav ničesar po svoji volji storiti, ako ni preje vprašal svet naj starejših za mnenje. Pod starim režimom je bila turška vlada zadovoljna, da je izvrševala troho nadvlade nad Miriditi. Mladoturki so pa poskušali z vsemi sredstvi, ta junaški narod potlačiti, ga ponižati. Ko so takoj po revoluciji turški spletkarji delali albanskim rodovom vsakovrstne obljube, in so dali garancijo, da bodo njihove predpravice spoštovali in varovali, so se dali tudi Miriditi na prigovarjanje svojega kneza prepričati in so izročili orožje. Sedaj je pa mislila mladoturŠka vlada, da je prišel Čas, da se začne s preganjanjem in z represalijami. Posledica takega izdajalskega ravnanja, je sedanji upor Miriditov. Zasedli so vse prelaze in prisegli, da se preje ne umaknejo, dokler se jim njihovi privilegiji zopet ne potrdijo. Poveljniku turških čet so poslali sledeče značilno pismo: „iMi smo Miriditi; ti naš dobro poznaš, mi te pričakujemo v naših gorah. Ako sprejmeš boj z nami, potem vzemi š seboj 60 bataljonov. Se le takrat boš vreden z nami se bojevati.“ Vstaja in turški pari a me n t. V sčji dne 3. t. m. turške zbornice poslancev so nekateri albanski poslanci interpelirali ministra notranjih zadev glede dogodkov v skadarskom vilajetu. Skadarski poslanec Riza i je öital hektj brzojavko, glasom katere je prebivalstvo v Skadru zadnje dni vse vznemirjeno, ker so ustaši napredovali. Zadnje brzojavke/ pa izjavljajo, da so iste vstopile v Tuzo. Govornik je omenjal zvestobo, ki so jo dosedaj poka-zovali Malisori in obžaluje, da jim je bilo odvzeto o-rožje, s Čemur je bilo prebivalstvu ob) meji odvzeto sredstvo za obrambo dežele. Pritožuje se proti davkom in novačenju, ki je povzročilo prva uhajanja v Crnogoro. Malisori so se zbog posredovanja skadar-skega valija zopet vrnili v domovino, a če ne bodo oproščeni davkov in vojaščine, pobegnejo gotovo zopet v Crnogoro. Minister notranjih zadev Folil-beg potrjuje trditve predgovornika ter pravi, da zahtevajo Malisori oproščen je davkov in vojaščine ter albanske župane. Vlada je odredila za časa vse potrebno, da bi preprečila nerede, dala je utrditi Skadar ter Sklenila po-slati vojaška oj aßen j a na lice mesta, kar je pa Mio zakasnjeno radi zime. Minister je opisal zadnje dogodke ter rekel, da so čete stopile od dveh strani v Tuzo ter osvobodile vojake, ki so bili tam obkoljeni. Dve transportni ladiji s tremi bataljoni sta dospeli v Sv. Ivan Medijski. Na podlagi poročil iz vilujetov, ki mejijo na Skadar, se ni bati, da bi se gibanje razširilo. Prebivalstvo gusinjske Haze se je obvezalo, da se bo bojevalo za vlado. Minister je ukrenil obširne odredbe, za ndušenje vstaje. Minister je konečno izjavil, da ie to vstajo treba obžalovati, a ista bo vlado le potrdila v nadaljevanju reform. Na vsak način ni nikakega razloga za vznemirjenje. Rast kriminalnosti in nje vzroki. Pod tem naslovom je objavil M. Bodeux, ^ Substitut generalnega prokuratorja v Liegeju, zanimivo razpravo v „(Revue de droit penal et de Criminolo-gie“, leta 1910. Bodeaux dokaže na podlagi natančne Statistike, da se število zločinov tv kulturnih državah leto za letom množi, tako da moramo s strahom zieti v bodočnost. — Kaj je temu vzrok? — Bodeaux navaja tri glavne vzroke, ki so: splošna umst/vena iz- obrazba brez vzporedne izobrazbe voljealkoholizem: moderno pogubljivo čtivo. K prvi točki povdarja Bodeanix, da se je vsa vzgoja brez religije izkazala za ppmanjkljivo. Sama izobrazba razuma je celo škodljiva, ker vede do pretkanosti in večje iznajdljivosti. 'Alkoholizem je vzrok najrazličnejših zločinov, bodisi proti zdravju in življenju, bddisi proti nravnosti, bodisi proti imetju. Veliko deliktov, ki imajo vzrok ,v lah’komi sitnosti, nepazljivosti in nespameti, izvira iz alkoholizma. Različne države postopajo; različno proti pijancem. Zelo stroge protialkoholne postave ima Norveška. Splošno opažamo piroti pijancem iz navade sledeče uredbe: denarne globe, zapor, zdravilišča za pijance, posebne poboljševtalnice, posebne oddelke za pijance' v prisilnih delavnicah, posebno i nadzorstvo nad pijanci, varuŠtvo nad pijanci, čeprav so že polnoletni. V Avstriji bo treba v tem oziru korenite reforme. iker je naša postavodaja v tem oziru zelopomanj- klJiva‘Abstmentske organizacije naj bi stavile tozade- vne P,re^°S®\zem ]e d,ije mnogokrat vzrok beračenju, potepuštvu, dasi ima beračenje dostikrat tudi druge vzroke. Naši sociologi navadno premalo prou-čavajo vprašanje siromaštva I Armen wesen Armen-fra slovanska obrt. pravništvn „Straže" 55 Olje za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K. Za veliko noč! priporočam svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga za možke iu ženske obleke, svilene robce, srajce, kravate itd. ¥$e najnovejše "9NS Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina; Jožef Ulaga : Maribor Tegethafova cesta St, 21. postrežba tožna in solidna. : po Jako nizkih cenah. : Janko Artman-u da si ogledate največjo izložbo trpežnih in lepih svilnatih robcev. Ta velikanska izložba je v prvem nadstropju trgovske hiše Janko Artman-a v Šent Jmjn ob juž. žel. pri farni cerkvi. 413 Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar SsšBureš Maribor Tepihofova cesta 39 pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po nanižji ceni. 4? v\t\ 8 slovenskimi ploščami, čistim in brramoione jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano myboljSe igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvr&ojejo. Eflttiiui itaj. VMiiHlcInaa steklarska trgovina Čudežne dežele, kjer cveto oranže, ne more vsakdo obiskati. Kdor pa mora s svojo boleznijo im prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve pristne „„Sodener 'Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa tako drago potovanje. Soden-ske pastile se kupi za 1 K 25 h v lekarnah, drožerijah in podobnih trgovinah, toda nikldo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenimi. na debelo Bn ne «M»»o**«"»»**+4 I 'SrPijte samo „Tolstovrško slatino“ I J Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško. J 4M» Franc Strupi s Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev «a podobe. ^3*evzetje vseh steklarskih del pri eerkveh ia priv. stavbah. Hajsofiidnejša ia točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦»»»»»» Proda se -*ako le‘ w v pa novo z dana hiša s štirimi stano-valnimi sobami, lepe kleti pod stanovanjem, z vrtom za zelenjavo, sadotesn’hom in malo njivco pod jako ugodnimi pogoji takoj. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov pri upravni štvu lista. 56 z ali brez ključavničarstva v sre dišču mesta Maribor se takoj proda. Naslov se izve v u Trgovina s papirjem in pisalnim Goričar & Leskovšek v Celju Grafika ulica št. 7. Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po najnovejših predpisih. Na debelo) 3S*T Na drobnoj! Edina slovenska tovarna mila, sveč in parfamerij na Štajerskem IVAN PFEIFER Co., CELJE. Podpisani naznanjamo velečast. duhovščini in slavnemu občinstvu, da smo otvorili s 1. aprilom v Celju, Graška ulica trgovino na drobno Sn debelo Z milom, parfumerijami, svečami vseh vrst itd. Se priporočamo za mnogobrojni obisk, zagotavljamo točno in solidno postrežbo ter bilježimo z odličnim spoštovanjem IYAN PFEIFER & Co., CELJE: Tovarna mila, svež in parfumerij. d •Zabukošek krojaški mojster v Celju " priporoča svoj - modni salon za gospode, ki te nahaja vinovi posojilnični hiši na Ringu. t t % : : : t 6 belili 2m KW-, po2’/4® K16-- IZ Veletrgovina s špecerijskim blagom in . z deželnimi pridelki . = Anton Kolenc: Celje Glavna zaloga: Graška cesta22 Podružnica: Narodni dom. Prazen Je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato iu zelo povežano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanezljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih iu dragih pridelkov. I a. Zabukovški premog ponudim po 2 10 K za ' 00 kg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, dragam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola orehov, itd. ter rabljene solnate in drage sveče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 37 po* /4- domačega lanenega platna — d obit po 2' K 20 ..e franko iz narodne veletrgovine r. stermecki V c«l)u- Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plm, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, sa pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedituiki in manj vredni izdelki naj se vročajo. Ceniki zastonj. Sanatorij „Mirni Dom“ za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo zastonj — Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota. nul THIERRY'A BALSAM eil«« pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. ‘Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih lfl H ill n 1 i Vi nr i Vaolin VninnitAnt: *_1_k«