BrofolSIuo Ib Bpnradttn:
Maribor, Korošice ulice 5.
V
„STRAŽA“
Wuj» » pcmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X wedm&tvom se more govoriti rank dan od il.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Celo leto..................i2	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	k
Mesečno.................... j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 41.	Maribor, dne 7. aprila 1911.	Letnik III.
Razkrinkani obrekovalci.
Gotovo je še vsem v živem spominu gonja, katero so započeli spodnještajerski odpadniki proti slovenskemu županu gospodu Antonu Haucu \1 Ceršaku. Ttrdili so o njem, da je vdrjl v šulierajrfsko šolo in tam kot župan izgnal iz šole otroke. Tlrdili so nadalje, da je ščuval šolsko mladino, ‘da je demonstrirala pred šulferajnfcko šolo v Ceršaku, da je šel na čelu žvižgajoče in proti šulferajnski šoli vpijoče mladine, in jo vspodbujal h kravalom. Vsi nemški listi so polnili predale s pravljicami o! nečuvenem zatiranju Nemcev na Spodnjem Štajerskem s in osobito v Ceršaku in vsega tega; je bil kriv gospod Antqn Haiuc, in seveda tudi, ker brez tega ne more biti, župnik v St. liju.
Najlepšo ulogo pri ten denuncijacijah je igral Martin Breznik, bivši nadučitelj v Jarenini in sedar nji vodja Šulferajnske jšole v Ceršaku. Tja mož, ki je že dolgo znan po svojih denuncijacijah je ovadil gospoda Hauca c. kr. državnemu pravdništvu v Mariboru in ga dolžil raznih hujskarij proti Nemcem. Državno pravdništvo je uvedlo velikansko preiskavo proti gospodu Hancu radi hujskanja) i in radi hudodelstva obrekovanja. Preiskovalni sodnik dr. Oswa-titsch je najprej klical priče v Maribor. Nazadnje je pa odredil zaslišanje v Ceršalku samem in sicer v nemški Šulferajnski šoli. Zakaj je dr. Oswatitsch volil ravno šulierajnsko Šolo, ker je imel pisarno občinskega urada na razpolago, ne venio. 'Ali je morda hotel na ta način delati propagando za šolo, katere se Cirberžani branijo? — ZjasliŠaval je priče cela dvfa dni in vspeh vsegai tega je bil ta, da se je nedolžnost gospoda Hauea tako sijajno pokazala, da je državno pravdništvo samo, brez kake rfazprave, postopanje ustavilo.
Pa ne samo to. Ko je izvedel gospod Haue za ovadbe, ki jih je vložil Martin Breznik proti njemu, je tudi on vložil ovadbo proti njemu radi žaljenja časti. O tej ovadbi se je vršila dne 4. t. m. pod oprav.
PODLISTEK.
Vera in praznoverje.
(Konec.)
Maršikovka je hujšala od one grozepolne noči, ko se je podal njen ljubljeni sin med svet, po nedolžnem zaznamovan s hudobijo, od dne do dne. Ljudem se je izogibala.
Kakor hitro se je pa po okolici razneslo, seveda pod pečatom molčečnosti, kak je. bil vspeh evangelija, in čemu je Vašik tako naglo v noči odšel, takoj so jo začeli zvedavo povpraševati:
„Maršikovka, kam pa je šel Vašik?“
„Po svetu je šel iskat kresalo, da .ukreše v neumnih bučah luč'“, bil je kratek odgovor.
»Ubožica“, rekali so ljudje ljudje, sosedje, „.gotovo se ji je zmedlo!'“
V tej njihovi sodbi jih je še Polj potrdilo čudno ravnanje Maršikovke. Kadar je bučal vihar, kadar so črni oblaki prepregli nebo, kadar so bliski križali nebesni obok, tedaj je v kotu svoje sobice pokleknila pred križem, prižgala svečo in klicala:
„Blisk, grom, vihar, vrnite mi Vašika,“
Leto je minulo za letom, sin se ni vrnil, pravica se še vedno ni izkazala.
Vesti o Vašiku prihajale so le poredko, a, mati je vedno oživela, kolikorkirat jo je gospod župnik poklical v župnišče k sebi, da bi ji prebral sinovo pismo iz daljavo.
Gospod župnik je imel sočutje z ubogo materjo ki je v »voji bolesti prihitela k njemu; in ravno v tem, da je Vašik' pisal na župnišče in po tej poti pošiljal materi vesti o sebS, videl je gospod župnik Va-šikovo nedolžnost.
Vašik je prišel na Ogrsko in na neki grajščini dobil službo kočij aža. Iz vsakega pisma odsevala je
štev. U. VII. 135-11 glavna razprava zoper Martina Breznika. Ta korajžni mož ni imel poguma pred sodiščem nastopiti za svoje trditve dokaza resnice, ampak je preklical vse svoje navedbe v ovadbi, jih obžaloval, ter prosil gospoda Hauca odpuščanja. Zavezal se je plačati vse stroške,; tudi one, ki jih je imel gospod Haue ne samo pri tem postopanju, temveč tudi one, ki so narasli pri postopanju proti gospodu Haucu. Le miroljubnosti in 'dobrosrčnosti se ima Martin Breznik zahvaliti, da ni šel kašo pihat za svoja popolnoma neutemeljena obrekovanja.
iTjako se je torej končala ta gonja zoper gospoda Hauca, katera ni imela nobenega 'drugega namena, kakor umetno delati propagando za Schul verein in Sudmarko. Pri dosegi svojih ciljev je Nemcem, in nemškutarjem dobro vsako sredstvo bodisi obrekovanje ali laž. Na ta način postopajo naši narodni nasprotniki na vsej črti, enako in dosledno, bodisi na meji, bodisi v središču Slovenije, beli Ljubljani. Da bi dobila sredstva šulferajnska Šola v Ceršaku, je moral trpeti gospod Haue. Da so dobili sredstva za ohranitev nemškega in odpadniškega življa v Ljubljani ob septemberslnh dogodkih, so raztrobili v svet, da si Nemci v Ljubljani niso življenja varni, ter so prirejali celo po Nemčiji razne shode, na katerih so slikali „zatiranje“ Nemcev v Avstriji in beračili za „neodrešene“ nemške brate. Laž in obrekovanje sta torej glavno orodje Nemcev in odpadnikov v boju zoper naš in v tem znamenju se širi tudi med nami nemška kultura. Naše ljudstvo je pa pošteno in dobro in gabi se mu pred tako kulturo, katero se razširja s takimi sredstvi in po takih ljudeh. Zatorej pa tudi mirno gledamo v bodočnost in se ne bojimo, da bi se jedro našega ljudstva s tako kulturo okužilo. In ta zavest nam daje pogum za bodoče boje. Vse one poštenjake od dunajskih listov pa doli do Malika in Breznika, pa poživljamo, da sedaj prekličejo vse podle denuncijacije proti gospodu Haucu in proti slovenskemu ljudstvu sploh. Toda vemo, da je ta naš poziv zastonj, ker predobro poznamo širitelje nemške
njegova sinovska ljubezen, nedolžnost in žalost, ob jednem tudi napredek v izobrazbi in skušenost življenja.
S'.	*
*
Bil je ravno tretji letni dan, odkar je sin zapustil dom, ko je zopet po gozdu začel bučati vihar, ko so se bliski gonili po nebeškem oboku, a dež bil na borno kočo.
'MačŠjikovka le, kakor po navadi, prižgala svečo, in pokleknila pred križ v kotu, 'ko je naenkrat nekdo potrkal na okno. Strahu je MurŠikovka poskočila in segla k srcu. V tem trenutku se ni mogla ganiti z mesta.
Trkanje glasilo se je v drugo, a sedaj se je pa slišal glas:
„{Odprite! “
Glas je bil tuj. Maršikovka je z vzdihom šla, da bi odprla.
Velik mož je vstopil.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus! Maršikovka, Vaša soseda Vas prosi pri (vseh svetnikih, da bi jpriŠli k nam. Mladi umira, a ima prav težko smrt. Kad bi Še z Vami govoril!“
„iTakoj“, dejala je Maršikovka.
„„Vendar ne pojdete v tako grozni burji“, zaklical je gostač, ko je stopil ven, ko je zaslišal v veži tuje glasove. „In potem v to, v to hišo, kjer — — kjer —“
^Sodijo in obsodijo nedolžnega človeka na samo branje svetega evangelija“, segla mu je Maršikovka naglo v besedo. „Umirajoči me pač kliče, in tega moram ubogati.“
Maiišikovko prevzela je prajva radost. Zdelo se ji je, da se bo nekaj posebnega odkrilo in razodelo, ko mladi na kmetiji ne more umreti, dokler z njo ne govori, a srce ji je govorilo, dia se to tiče njenega Vašfrka. Vsaj je ravno mladi takrat* ko so brali tisti evangelij, držal osodni ključ —
kulture na jugu. Tfem ljudem je že davno ugasnila zavest, da je treba storjeno krivico tudi popraviti, zato pa boj takim širiteljem take kulture!
Kako se dela nemško šolo.
V Studencih pri Mariboru vlada zadnji čas hudo razburjenje. NemŠko-nacionalni občinski zastop, v katerem je tudi nekaj socialdemokratov, je sklenil najeti 60.000 K posojila. Ta denar je namenjen v prvi vrsti za zidavo nove nemške Šole in potem tudi za nekaj drugih občinskih potrebščin., Ker ima občina že itak 85.000 K dolga, je zadelo novo posojilo na hud odpor. Delavci vedo, da bodo oni plačniki novih občinskih izdatkov, kajti jasno jim je, da če se bodo zvišale doklade, se bodo zvišale t)udi hišme najemnine. Zato se upirajo temu posojilu, posebno ker ni potrebno, zlasti ne v taki višini. Ker se rabi radi razširitve dosedaj devetrazredne šole v petrazredno deško in petrazredno dekliško Šolo samo eno sobo več, ni potrebno zgraditi kar cele nove palače. S prezidavo ali kako drugo adapcijo bi se 'dalo prav lahko in z ne velikimi stroški dobiti potrebno soljo. Toda* * kaj to briga nemško-nacionalne mogotce a la dr. Ju-ritsch. Ti ne bodo čutili novih bremen, zato lahko mirnega srca zahtevajo še nekoliko novih posojil. Vse drugače je pa z delavcem, ki radi sedanjih enormih' draginjskih razmer že itak komaj in komaj preživlja sebe in družino. Te bo novo posojilo težko prizadelo in zato so ogorčeni.
Občinski očetje so čutili vihar, ki je zavel med vrstami volilcev in zato so se skušali vsaj nekoliko oprati. V svoji politični zahrbtnosti so si mislili, naredimo tako, kakor nekdaj Pilat z Bogom-Človekom. Obsodimo volilce najprvo na smrt, oziroma na plačevanje novih doklad, potem pa pojdimo med nje in recimo: Mi smo nedolžni nad vašo bedo. Prišlo je kakor je moralo priti in sedaj se ne da ničesar več pomagati. Sklicali so dva shoda volilcev. Prvi se Je vršil zadnjo soboto. Pri tem so postopali občinski očetje skrajno nelojalno. Na občinski deski so nabili, da se shod vrši v občinski pisarni, na vratih občinske pisarne je bilo pa brati, da je shod v „SKreuzhofu.“ Radi teh kolobocij in pa ker se drugače ni ničesar naznanilo, je prišlo na shod komaj 30 mož.- Bilo je skoro toliko občinskih svetnikov kakor volilcev. Po
Nato se je naglo oblekla, vrgla čez sebe rženi Žakelj, pokrižala se, se poškropila z blagoslovljeno vodo in šla junaško v burjo in dež. Pred kočo je treščilo v silni dob in zadonel je grom, a ona se za to ni zmenila.
„Kar mi je vzelo praznoverje, mi morda vrne vera“, tolažila se je natihoma. Maršikovka. Slična upanja, nekake predslutnje naglo prihajajo.
*
* *
Se le drugi dan proti poldnevu vrnila se je Maršikovka na dom.
,„Je umrl mladi?“ vprašala je hitro zvedava go-stačka.
,„|Umrl“, dejala je ona.
Drugega odgovora ni imela in druge besede ni zinila. Pomolila je malo pred križem, molila vroče in goreče, potem pa oblekla praznično obleko.
„(Kam pa, kam tako hitro?“ vpraševala je go-stačka.
„V župnišče — “
S smehom na ustih je Šla proti gozdu in s smehom sreče vstopila je v župnišče.
„!Moja vera me ni goljufala, Častiti gospod“, je dejala veselo. („(Edino le mati vidi s svojimi očmi v srce svojega otroka. Vašik je nedolžen“, pristavila je s povzdignjenim glasom.
„Hvala Bogu“, 'dejal je duhoven in blažen nasmeh igral je okoli njegovih usjen. Ni mogel materi povedati, da je on vse to že preje vedel nego ona, a da ima svoja usta zapečatena vsledj svojega duhov-skega stanu.
„Mladi pri kmetu ni mogel umreti“, je pripovedovala Maršikovka, .„dokler mi ni zaupal in priznal, da je on tat. Prosil me je odpuščanja in se umiril. Imel je takrat nek tajen dolg, kakor ga imajo pogosto mladi fantje, a bal se je starišev. Hotel je vzeti le za kratek čas in ga je menil dati na staro mesto, kar kor hitro bi se bil razgovoril z materjo in dobil de-
nekolikih' protestih, iz katerih je dr. Juritseh, ki je imel glavno besedo, lahko spoznal, kakšen veter veje, se je moral shod zaključiti, ker se je 30 možem zdelo vendar preneumno, da bi govorili v imenu £* *50 volilcev, ki za shod še vedeli niso.
Včeraj dne 6. t. m. zvečer se je .vršil drug shod. Ce prav občinski zastop iz prozornih vzrokov ni poskrbel za primerno agitacijo, je bila udeležba vendar večja. Glavno besedo je imel zopet dr. Ju-ritsch. Na dolgo in Široko je razlagal potrebo posojila in hvalil šulferajn, ki se je baje zavezal posoditi brezobrestno in neodpovedljivo 35.000 K za novo stavbo. Iz tega dela dr. Juritschevega govora je zvenelo jasno, da se nemŠko-nacionaJnim občinskim odbornikom ne gre za nič drugega, kakor na račun trpečega delavstva utrditi nemštvo v Studencih. Nemci se boje slovenske šole, zato bi pa. radi imeli kar dve šoli, da bi lažje še nadalje potujčevali slovensko deco. Razun Juritsclia je govorila cela vrsta volilcev.
Občinski zastop je moral požreti mnogo grenkih in bridkih. Zlasti so bili volilci ogorčeni, ker se jih je s sklicevanjem shodov tako sramotno farbalo in preziralo, ter se je obrnilo nanje Še le sedaj, ko se šola že gradi, ko je posojilo že kolikor toliko perfektno in se ga ne more več ubraniti. Delavci so čutili, da se obrača do njih sedaj, ko je že prepozno, samo iz namena zasmehovati jih in so bili nekateri naravnost razkačeni. Posebno je pa to ogorčenost povzdignilo porogljivo dr. Juritschevo naznanilo, da veljajo glasovi odsotnih volilcev za pro.
Najprvo se ne napravi skoro nikake agitacije, potem ko pa pride komaj ena petinka volilcev, se jim pove, da veljajo glasovi onih, ki doma spe, za občinski zastop, in ker je teh 4 petink ima ta seveda za sabo ogromno večino volilcev. Taka frivolna igra z volilci mora razburiti najhladnokrvnejšega. Le Čudimo se, da se je shod, na katerem je bila več kot dve-tretjinska. večina proti posojilu, po vseh teh vražje-hudobnih predigrah tako srečno iztekel.
Potrpežljivost delavstva je res prevelika. Najprvo se mu naloži novih bremen, potem se ga pa ima še za malega pepčka in se mu roga. Zadnji čas je, da se postavi studeniško delavstvo na lastne noge in se otrese vseh zlobnih jerobov.
Občni zbor S. K. S. Z.
Maribor, 7. aprila.
Da naša nepolitična društvena organizacija leto za letom lepše napreduje, nam priča letno poročilo na občnem zboru S, K. S. Z., ki se je vršil v četrtek. dne 6, aprila v Mariboru.
Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Korošec, ki je podal tudi poročilo o delovanju Zveze v pretečenem društvenem letu.
V S. K. S. Z. je združenih sedaj 133 društev, ob lanskem občnem zboru je štela štajerska Zveza 120 članic. Napredovali smo torej za 13 novih društev, kar je znamenje, da ne mirujemo. V doglednem času na Spodnjem Štajerskem ne bo več župnije, ki bi ne imela svojega izobraževalnega društva.
Odborovih sej je bilo v pretečenem letu 9. — Centralne knjižnice se je posluževalo 260 izposojevalcev, ki so si izposodili 2542 knjig. Knjižnici je pri-rastlo 877 knjig, od katerih so darovali razni rodo-
ljubi 850, za kar se jim izreka zahvala. Skupno šteje knjižnica sedaj 6800 knjig. Na mejo in raznim društvom se je posodilo 620 knjig.
Socialnih tečajev je priredila S. K. S. Z. lansko zimo 4, in sicer v Šmarju, pri Sv. Lenartu v Sl. gor., Vitanju in Mozirju. Letošnjo zimo sta. se priredila dva tečaja: Za obmejne Slovence v St. liju v Slov. gor. in eden v Konjicah.
Pri volitvi odbora je bil izvoljen zopet prejšnji odbor, in sicer: dr, Korošec, dr, Hohpjec, dr. Kovačič, dr. Verstovšek, dr. Jerovšek, Evald Vračko, Iv. Kociper, Ferdo Leskovar, dr, Lukman, Franc Žebot, Franc Gomilšek in Vinko Žolgar. Za namestnike: dr. Medved, Ivan Gorišek, Franc Špindler in Vlado Pušenjak, Pregledovalca računov sta: Al. Haubenreich in A. Tkavc,
Dohodkov je imela Zveza v društvenem letu K 5807’75, izdatkov K 4664*16. G. blagajniku Žolgarju se izreče zahvala. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje.
Podpredsednik dr. Hohnjec poroča, da se bo v spomladi ali v začetku poletja vršil občni zbor Zveze slovenskih mladeničev.
Občni zbor izreka zalivalo g. dr, Hohnjecu za požrtvovalno organizacijsko delovanje.
Po občnem zboru se je vršila prva odborova seja* pri kateri se je konstituiral sledeči odbor: dr. Korošec, predsednik; dr. Hohnjec, podpredsednik; Vinko Žolgar, blagajnik; Ferdo Leskovar, tajnik.
Volilno gibanje.
„Tlagesposti“ se iz Celja poroča:
^Slovenska liberalna stranka na Štajerskem je sklicala za. velikonočni pondeljek sestanek zaupnikov, kjer se bodo postavili kandidati za bodoče volitve. Govori se, da dosedanji poslanec Roblek ne bo več kandidiral. Stajerčijanci bodo v Pišekovem volilnem o-kraju postavili protikandidata, ki ima baje dosti upanja, da prodre. S. K. Z. je odklonila, predlog društva
„Sloge“, ne postaviti dr. Ploju protikandidata.“
*
*	*
Iz Zadra se poroča, da so izjavili dosedanji poslanci Perič, Ivaniševič in Smodi aha, da ne sprejmejo nobenega mandata več. Perič radi visoke starosti noče več posegati v politiko, dr. Smodlaka se pa lioče posvetiti izključno odvetništvu. Na njegovem
mestu bo kandidiral župan Mihaljevič.
*
*	*
Deželni odbor katoliškega konservativnega kmečkega društva za Štajersko- se je v svoji zadnji seji bavil s prihodnjimi državhozbjorskimi volitvami. Prijavile so se sledeče kandidature:	Mihael Schois-
wohl, dekan Franc Prisching, Filip Geissler, Janez iTomaschitz, Franc Huber, Alojzij Schweiger, Franc pl. Morsey, Janez Krenn, Franc Wagner, Ferdinand Berger in Franc Hagenhofer.
Glede skupnega postopanja s krščanskimi soci-alci v mestih in trgih so se sprejeli tozadevni sklepi soglasno.
Deželni odbor se je načelno izrekel za kompromis vseh meščanskih strank proti socialni demokraciji. Omenimo naj še, da se dosedanjega, zastopnika 14. volilnega okraja viteza pl. Pantza ni vzelo v kandidatno listo.
V	Celovcu bo zopet kandidiral Dobernig. No, vendar mu Še ni večni strah pred „Juror Sloweniens“ pregnal vsega veselja do politikovanja.
V	Beljaku bo baje kandidiral na neirtško-svobo-domiselnemu programu dr. Angerer.
Dosedanji poslanec velikovški Nagele ne bo, kakor se zatrjuje, več kandidiral.
Profesor WaiÜner in Steinwender bodeta kandidirala še v svojih dosedanjih okrajih. Dr. Steinwender se baje zadnji čas ne počuti prav dobro, la, seveda, bo treba iti na jug, se navžiti boljšega zraka, na primer v Rim. V zbornici veje preostra sapa.
n	*
BijvŠi poslanec prelat dr. Scheieher je poziv ni-žjeavstrijske kmečke zveze k zopetni kandidaturi z ozirom na svojo visoko starost odklonil.
Vstaja v Albaniji.
Najnovejše oficijelne vesti poročajo, da se je turškim četam posrečilo, podvreči ustaše in trdnjavice ter vojašnice zopet osvojiti. Kaj da je na tem resnice, bo prinesla prihodnjost in se mora čakati, če se hoče dobiti jasno sliko o celem položaju. Oficijelnim vestem pa zelo nasprotujejo privatne, ki poročajo, da se revolucija vedno bolj širi. Ce je to res, bo stališče Turčije sila) otežkočeno.
Tudi Miriditi, najmočnejši južno-albanski rod, in prebivalstvo Dubre so se uprli; požgali so že več selišč, posadke so poklali. Ta lakonična vest je jako tehtnega pomena, kajti rodovi, ki so v poročilu omenjeni, so najbojevitejši v celi Albaniji. Med vsemi rodovi so Miriditi najboljše oboroženi in organizirani. Ravno Miriditi so najnevarnejši sovražniki Mlado-turkov, ker v njih gori neugasljiva želja po maščevanju in so tudi trdno odločeni, ali zmagati, ali pa umreti.
Miriditi so razdeljeni v pet i„bavrakov“ ali občin, in stanujejo v dolinah F audi-gorovja. Štejejo o-koli 25.000 duš. Njihova hrabrost, pogum in odločnost se slavijo daleč na okolu. Njihovega prijateljstva si vsakdo želi, tembolj se pa boji sovraštva.
Miriditi so prejšnjemu sultanu Abdul Hamidu izkazali 'izvanredne usluge in zato jim je sultan podelil dosti privilegijev. Izjavili so, da so pripravljeni podvreči se suvereniteti prejšnjih sultanov pod sledečimi pogoji: da smejo obdržati svoje lastno orožje; davčna prostost; nobeden mohamedanec ne sme priti v njihove doline; njihov jezik, njihovi zakoni in njihova vera se morajo spoštovati; njihova lastna uprava se ne sme kršiti. V slučaju, da se izpolnijo ti pp-goji, so Miriditi obljubili, da bodo v vojnem času sultanu postavili iz vsake rodbine po enega oboroženega moža.
Miriditi so, kakor skoro ivsi albanski rodovi, podložni eni, lastni postavi, namreč „idugaidjinu.“ To so nepisana pravila, ki se v ustnem izročilu podedujejo od očeta, na sina, katerim se pa, mora vsak Miri-dit brezpogojno podvreči. Najstarejši v rodbini je po dugadjinu dolžan, za to skrbeti, da vsak živi po predpisih dugadjina in je v eni osebi sodna in izvrševal-na oblast.
Miriditi so vedno oboroženi in sila vročekrvni. Za vsako najmanjšo stvarico vzkipijo, vsako, tudi
narja od nje. Oče pa je preje na to prišel, kakor je on z materjo govoril in se mogel sporazumeti; povedati pa se sramoval. — Ta neblaga, neumna sramežljivost. — Vest mu ni dajala pokoja. Vemo, da je bil zadnji čas zelo žalosten in potlačen. Toda ne sodimo, dä ne bomo sodeni. On je že pred večnim sodnikom. Sta riši o tem vedo. Stari bode jv kratkem času naznanil, da je denarje našel in Vašik bode zopet čist. Lahko se sedaj vrne domu in ravno zato prihajam, častiti gospod, da bi mu pisali in ga poklicali domu. Umirajoči me je zavezal, da o tem ne spregovorim nikomur nikake besede, kakor edino vam, častiti gospod ! “
* *
Ni bučal vihar, niso se križali bliski, ni donel grom, ko se je vračal Vašik domu. Hitel je od železniške postaje h gozdu, kakor bi imel peruti..
Dan za dnevom pričakovala ga je Maršikovka in gledala, kedaj pride. ITJaiko je tudi danes sedela pod hruško in gledala proti gozdu, katerega so zlatili solnčni žarki.
,Mamica, mamica!“ donel ji je že od daleč mili
glas.
Naglo, kakor deklica, je poskočila in hitela sinu z odprtimi rokami nasproti. A že je slonel na njenem srcu in poljuboval njene roke.
„Cist, čist, nedolžen!“ je klical.
„Da, Bogu bodi čast in hvala. Gospod župnik oznanil je že zadnjo nedeljo iz prižnice in vsi vedo, da je kmet našel denarje.“
„praznoverje je premagano, — sveta vera je le
zmagala! “
„A koliko si ti, ubožec, pretrpel!“
„Trpela sva, mamica, obadva. A vsako zlo ima svojo dobro stran. V moji glavi se je v tem času že razsvetlilo. V tujini pridobil sem si izkušenosti, bistril sem si razum, a učil se poznavati svet . in ljudi, ge le sedaj sem sposoben, razsvitljati v temi praznoverja luč resnice in pravice in trgati iz ljudstva vko-reninjeni plevel praznoverja.“
„Najpreje pa pojdi h' križu in moliva k Bogu, da je naju zopet v sreči združil in nama dal preži-
veti to grožno skušnjo; a pri vsem pomni:	Vera to-
laži, krepča in pa daje moč in pri svojih vernikih je Bog.“
Pri križu je mati sina blagoslovila in zaplakala. Bile so pa to solze radosti, katere lečijo rane in osvežujejo srce in žalostno dušo.
Vašik je v resnici prinesel, kakor je to mati v svoji zmedenosti in dušni boli dejala, kresalo in kamen, s katerim kreše iskre resjiice in pravice, in preganja zmote in blodnje iz svoje domovine , , .
Oskrbnikova gospa.
(Iz češkega).
V zvoniku cerkvice hodovičke zazvonil je mrtvaški zvon. Glas njegov donel je po širnem polju, kjer so vaščani želi žito. Vsi so naenkrat prenehali z delom.
Spodobi se pa, najpreje moliti za dušo pokojnega, a potem še le se razgovarjati in povpraševati; zato so se vsi pokrižali in natihomal molili kratek očenaš.
Potem še le so se križema vpraševali:
„Komu le zvoni?“
„Na vasi vendar nikdo ni bolan?“
„,Stari Klika je morebiti dokončal. Pred enim tednom že so ga prevideli s svetimi zakramenti umirajočih.“
In govorili so o starem Kliku, kakor o pokojniku, pri tem pa vezali žito dalje.
Komaj je prenehal mrtvaški zvon, zapel je drugi, a ta je cinkal veselo, zakaj zvonilo je poludne.
Delavci so zopet prenehali z delom in molili an-geljsko češčenje.
Ženske so začele prinašati južino na polje, in komaj so se medsebojno pozdravili, bilo je prvo vprašanje :
„Kdo pa je umrl?“
„Uganite“, bil je odgovor.
.„Stari Klika.“
,jTo, to!“
,^No, pa nehamo!“
„Oskrbnikova gospa!“ — in uganka je bila že rešena.
„Pa jo je naglo pobralo! “
„Komu je zapustila svoje denarje?“
Tako in podobno so govorili povsodi, dokler je trajal opoldanski odpočitek. Potem so pa zopiet začeli z delom.
„Kako se je le neki ločila od denarja?“ pričela je Anka.
„Še zdihnila hi“, dejala je Barbka.
„Kaj se je pa zgodilo?“ vpraševale so radovedno tovarišice.
„Kdo ve ?“ odgovorila je vsem kmetica, ki je ravnokar prinesla južino, si obrisala pot s čela in se vsedla na zvezani snop. „iVprašala sem mežnarco, ki je Šla ravno iz Holoves, a ta mi je povedala, da danes zjutraj dolgo ni odprla vrat I niti se na klicanje ni odzvala; nato je dal oskrbnik okoli JI. ure vrata razbiti. Pri odprti železni Skrinjici, v kateri je imela shranjen denar, našli so njeno mrtvo truplo, že trdo, s sklonjeno glavo nad njenimi zakladi. Jedna roka je ležala na denarjih1, tiščala v dlani pest cekinov, katerih ji ne morejo vzeti iz roke. V smrtnem boju Šla se je k denarjem tolažit, a ko jih je štela, prehitela jo je smrt.“
„Morebiti jih je hotela vzeti seboj na večnost?“ pripomnil je gospodar.
„No, vsaj dala je za denarce dovolj“, relde so tovarišice.
i„Ne sodimo“, svarila je kmetica. „Ona je že prebila in sedaj jo sodi Bog. Mi nimamo nobene pravice, se mešati v to, kar pripada Bogu!“
Ljudje bi bili o oskrbnikovi gospej š,e dolgo govorili, a kmetica, vedoča, da v času žetve ni časa za dolgo razgovarjanje in klobasanje, pobrala je posode, vspodbudila svoje ljudi k naglemu delu in pa hitela domu.
Doma pa je začudeno Obstala na. pragu sobe in gledala na deda, kateri je bival na vžitku na kmetiji. — Stari ded je klečal pred sv. razpelom v veliki sobi in molil.
prihodnj i
najmanjše razžaljen je se takoj maščuje. Krvno maščevanje podeduje sin od očeta in navadno ne ugasne preje, dokler ni cela sovražna rodbina; uničena.
Miriditi imajo tudi vrhovnega poveljnika, ki jih popolnoma samodržno (vlada. Najprvo se je poveljnika imenovalo glavarja, toda ta naslov se je pozneje iZpremenil v kneza. Knez mora biti potomec rodbine Gion 'Marku, katera že kakih pet stoletij vlada Miri-dite. Oblika vlade je aristokratična republika. Knez ne sme prav ničesar po svoji volji storiti, ako ni preje vprašal svet naj starejših za mnenje.
Pod starim režimom je bila turška vlada zadovoljna, da je izvrševala troho nadvlade nad Miriditi. Mladoturki so pa poskušali z vsemi sredstvi, ta junaški narod potlačiti, ga ponižati. Ko so takoj po revoluciji turški spletkarji delali albanskim rodovom vsakovrstne obljube, in so dali garancijo, da bodo njihove predpravice spoštovali in varovali, so se dali tudi Miriditi na prigovarjanje svojega kneza prepričati in so izročili orožje.
Sedaj je pa mislila mladoturŠka vlada, da je prišel Čas, da se začne s preganjanjem in z represalijami.
Posledica takega izdajalskega ravnanja, je sedanji upor Miriditov. Zasedli so vse prelaze in prisegli, da se preje ne umaknejo, dokler se jim njihovi privilegiji zopet ne potrdijo. Poveljniku turških čet so poslali sledeče značilno pismo: „iMi smo Miriditi; ti naš dobro poznaš, mi te pričakujemo v naših gorah. Ako sprejmeš boj z nami, potem vzemi š seboj 60 bataljonov. Se le takrat boš vreden z nami se bojevati.“
Vstaja in turški pari a me n t.
V sčji dne 3. t. m. turške zbornice poslancev so nekateri albanski poslanci interpelirali ministra notranjih zadev glede dogodkov v skadarskom vilajetu. Skadarski poslanec Riza i je öital hektj brzojavko, glasom katere je prebivalstvo v Skadru zadnje dni vse vznemirjeno, ker so ustaši napredovali. Zadnje brzojavke/ pa izjavljajo, da so iste vstopile v Tuzo. Govornik je omenjal zvestobo, ki so jo dosedaj poka-zovali Malisori in obžaluje, da jim je bilo odvzeto o-rožje, s Čemur je bilo prebivalstvu ob) meji odvzeto sredstvo za obrambo dežele. Pritožuje se proti davkom in novačenju, ki je povzročilo prva uhajanja v Crnogoro. Malisori so se zbog posredovanja skadar-skega valija zopet vrnili v domovino, a če ne bodo oproščeni davkov in vojaščine, pobegnejo gotovo zopet v Crnogoro.
Minister notranjih zadev Folil-beg potrjuje trditve predgovornika ter pravi, da zahtevajo Malisori oproščen je davkov in vojaščine ter albanske župane. Vlada je odredila za časa vse potrebno, da bi preprečila nerede, dala je utrditi Skadar ter Sklenila po-slati vojaška oj aßen j a na lice mesta, kar je pa Mio zakasnjeno radi zime. Minister je opisal zadnje dogodke ter rekel, da so čete stopile od dveh strani v Tuzo ter osvobodile vojake, ki so bili tam obkoljeni. Dve transportni ladiji s tremi bataljoni sta dospeli v Sv. Ivan Medijski. Na podlagi poročil iz vilujetov, ki mejijo na Skadar, se ni bati, da bi se gibanje razširilo. Prebivalstvo gusinjske Haze se je obvezalo, da se bo bojevalo za vlado. Minister je ukrenil obširne odredbe, za ndušenje vstaje.
Minister je konečno izjavil, da ie to vstajo treba obžalovati, a ista bo vlado le potrdila v nadaljevanju reform. Na vsak način ni nikakega razloga za vznemirjenje.
Rast kriminalnosti in nje vzroki.
Pod tem naslovom je objavil M. Bodeux, ^ Substitut generalnega prokuratorja v Liegeju, zanimivo razpravo v „(Revue de droit penal et de Criminolo-gie“, leta 1910. Bodeaux dokaže na podlagi natančne Statistike, da se število zločinov tv kulturnih državah leto za letom množi, tako da moramo s strahom zieti v bodočnost. — Kaj je temu vzrok? — Bodeaux navaja tri glavne vzroke, ki so:	splošna umst/vena iz-
obrazba brez vzporedne izobrazbe voljealkoholizem: moderno pogubljivo čtivo.
K prvi točki povdarja Bodeanix, da se je vsa vzgoja brez religije izkazala za ppmanjkljivo. Sama izobrazba razuma je celo škodljiva, ker vede do pretkanosti in večje iznajdljivosti.
'Alkoholizem je vzrok najrazličnejših zločinov, bodisi proti zdravju in življenju, bddisi proti nravnosti, bodisi proti imetju. Veliko deliktov, ki imajo vzrok ,v lah’komi sitnosti, nepazljivosti in nespameti, izvira iz alkoholizma. Različne države postopajo; različno proti pijancem. Zelo stroge protialkoholne postave ima Norveška. Splošno opažamo piroti pijancem iz navade sledeče uredbe: denarne globe, zapor, zdravilišča za pijance, posebne poboljševtalnice, posebne oddelke za pijance' v prisilnih delavnicah, posebno i nadzorstvo nad pijanci, varuŠtvo nad pijanci, čeprav so že polnoletni. V Avstriji bo treba v tem oziru korenite reforme. iker je naša postavodaja v tem oziru zelopomanj-
klJiva‘Abstmentske organizacije naj bi stavile tozade-
vne P,re^°S®\zem ]e d,ije mnogokrat vzrok beračenju, potepuštvu, dasi ima beračenje dostikrat tudi druge vzroke. Naši sociologi navadno premalo prou-čavajo vprašanje siromaštva I Armen wesen Armen-fra<ge, Armenrecht), ki je dostikrat vzrok kriminalnosti, tak« da pristavim morda, lahko k vzrokom kri-
T,urški ministrski svet je sklenil, da se smejo vrniti v Turčijo vodja Albancev Boletinac in ostali vstaši-beguni le, če izroče orožje.
Turški vojaki stražijo v Skadru evropske konzulate. V Podgorici v Crnigori je 2000 albanskih beguncev.
Turški zunanji minister Rifaat-paša je turškemu poslaniku v Cetinju brzojavno ukazal, da naj ,pri črnogorski vladi energično protestira, ker Crnagora glede albanske vstaje ni nevtralna. Turška vlada je namreč informirana, da črnog,orska vlada preskrbuje vstaše z orožjem in da jih podpira. Crnagora je poslala na mejo generala Vukotiča, da gleda na to, da bo Crnagora glede na albansko vstajo nevtralna.
Politični pregled.
Naš prvi dreadnought,
ki nosi, kakor smo že poročali,_na željo cesarja ime jViribus unitis“, se bo spustil v morje dne 24. junija 1911. Gradilo se bo ladijo ednajst mesecev, začelo se je namreč z delom dne 23. julija 1910. Po načrtu, ki je bil predložen) delegacijam, bodo 30j6tmilimeterski glavni topovi 45 kalibrov dolgi, to je, 13.7 metrov in bodo tehtali po 54.000 kg. Naboj tehta 113 in krogla pa 450 kg.
Nasilstva napram katoliškim duhovnikom v Rusiji.
Ruska vlada je poslala župnika katoliške cerkve v Klecku pri Minskem za tri leta v pregnanstvo v Arhangelsk. Tega župnika so po nedolžnem obtožili, da dela propagando za polonizacijo in katolizacijo. V Varšavi so 4 katoliške duhovnike in 50 uglednih katolikov citirali pred sodnijo radi kršenja miru v deželi in to radi tega, ker so iž katoliške cerkve v Blonu izgnali marijanite.
Reformo poslovnika
zahtevajo gotovi 'krogi. In sicer naj bi to reformo izvršila vlada sedaj, ko je državni zbor razpuščen.
Reichenberger Deutsche Volkszeitung“1'_ poroča, da se ministrstvo nikakor noče i sprijazniti s to mislijo, ker stoji na stališču, da je vprašanje poslovnika zadeva, v kateri je državni zbor avtonomen in edino kompetenten. Nedopustno bi torej bilo, če hi se vlada vtikala v to zadevo.
Giolittijev program.
Giolitti je včeraj, dne 6, t. m. razvijal v zbornici svoj program, iz katerega povzamemo nekaj najvažnejših točk.
Izjavil je, da je dandanes za celo Italijo najvažnejše vprašanje preosnova politične volilne pravice. Tako važen problem sc ne sme kar hipoma, rešiti. Kakor hitro je pa razburil javnost, se mora tudi začeti obravnavati. Izjavil je, da bo predlagal, da, tudi tisti dobijo volilno pravico, ki so v vojaški službi.
Minister je nadalje izjavil, da namerava uvesti monopol na življensko zavarovanje, in iz tega narasle dohodke hoče obrniti vjprid starostnega in invalidnega zavarovanja delavcev. Zatrjeval je, da so finance v dobrem položaju in da je budgeino ravnotežje zasigurano.
Glede zunanje politike je izjavil, da se bo tudi sedanja vlada držala že tradicionalnega načina, namreč brezpogojnega in zvestega prijateljstva s svojimi zaveznicami. Izjavil je tudi, da zasleduje italijanska, vojaška politika isti namen, kakor zunanja.
Iz socialne demokracije.
Socialni demokraciji se mora že slabo goditi. Njen voditelj dr. Adler jadikuje v dunajski „Arbeiterzeitung in roti češke sodruge, naj vsaj v volilnem boju sklenejo premirje. Pravi, da jim kliče ob zadnji uri, naj nehajo s strankarstvom, posebno na Moravskem in v sudetnih deželah. Ko sklepajo meščanske stranke kompromise, ki so naperjeni proti socijalni demokraciji. S Časom bo tudi slava socialno-demokra-tične stranke minila in voditelji bodo z žalostnim pogledom motrili razvaline, katere so sami zakrivili s svojo strastno brezversko gonjo in s svojim terorizmom.
Predsednik novega bolgarskega ministrstva
je sledeče obrazložil ruskemu dopisniku svojo stališče: „Naša prva skrb bo izvesti volitve v veliko narodno sobranje, ki se snide letos v juliju v to svrho, da popolnoma reši vprašanje neodvisnosti Bolgarske. Volitve se bodo vršile meseca maja. Naša zunanja politika bo miroljubna ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Z vsemi državami, posebno z Rusijo, živimo v prijateljskih odnošajih. Kar se tiče Turčije, morem kategorično izjaviti le sledeče: Dovolj je rožljanja z orožjem! S samim rožljanjem se slabša ie položaj naših nesrečnih bratov v Makedoniji. Smatramo za neizogibno, ukreniti, kar je treba, da preneha naše napeto in nemoralno razmerje napram Turčiji. Ta položaj je nastal za čhsa naših prednikov, mi ga ne odobravamo. Dobro sosestvo zahtevajo interesi naše države, ravno tako tudi turške. Vse moči hočemo posvetiti pred vsem notranjim reformam in okrepiti gospodarske moči dežele. Naš sporazum s oankovisti je odkritosrčen. Dogovorili smo se, da bi bil sedanji kabinet začetek organične spojitve narodne in napredne stranke, ki imata v svojih tradicijah in. političnih nazorih zelo mnogo skupnega. Treba je napraviti konec antagonismu strank in zgraditi močnejšo politično skupino v deželi. V tem soglaša z nami ogromna večina prebivalstva.“ — Da ste se obe stranki zedinili, je najbrže delo kralja Ferdinanda.
Češki profesorji in dijaki na ameriških vseučiliščih.
Kakor poročajo „Narodni Listy“, delujejo na vseučilišču v Minneapoiisu v Ameriki, ki se uradno imenuje „Universyti of Minnesotta“, trije vseučiliški profesorji — Cehi: dr. Jan Zieleny, glavni profesor in ravnatelj fizikalnega laboratorija; dr. Antonin Ze-leny, redni profesor, in dr. Alojzij Kovarik., inštruktor v fizikalnem laboratoriju. Na vseučilišču je vpisanih tudi mnogo čeških dijakov, ki so si ustanovili svoje društvo „Komensky“ ter osnovali svojo Češko knjižnico.
Program bolgarske vlade.
Izšel je vladni komunike o programu koalicijske vlade. Komunike sta sestavila ministra Bobčev in Hristov. V komunikeju se naglaša, da bo vlada pred vsem skrbela za to, da se izvedo mirno in zakonito volitve v veliko narodno sobranje. VlaJdia bo v vsakem pogledu izvajala miroljubno politiko, uvedla bo reforme na upravnem polju ter uveljavila za vse volitve proporcionalni volilni sistem.
minalnosti, ki jih navaja Bodeux, še moderni kapitalistični narodno-gospodarski sistem.
Kot tretji vzrok, da kriminalnost raste, navaja Bodeux pogubljivo, zlasti za mladino škodljivo čtivo. Zelo značilno piše tozadevno ^Monatsschrift für Kriminalpsychologie und Strafrechtsreform“, leta 1910, stran 232: Brezdno nesramnosti, pohlepnosti po denaf-rju, goljufije in zločinstva se nam odpira v mseratih mnogih modernih časnikov . . - Tako zlasti v listih , Jugend“ in „Simplizissimus“: — slede statistični podatki, največ o deliktih vsled nepoklicanega, izvrševanja zdravniške umetnosti.
Umazano in ničvredno berivo je tako škodljivo in med mladino, zlasti v velikih mestih, tako razširjeno, da je treba proti njemu strogih kazenskih postav. Umazano berilo razvnema spolno strast, ki je zopet vir najrazličnejših zločinov.	_
Bodeux zaključuje svojo razpravo s trditvijo, da ie rodbina edina moč, ki lahko vzgaja^ za družbo koristne člane, to pa le na podlagi verske vzgoje. Ločitev zakona je največja nesreča, ne samo za P°samez-no rodbino, zlasti za otroke, marveč za vso družbo, kajti zločini imajo svoj vzrok v zanemarjen, vzgoji: Skoro vse zločinstvo ima svoj vzrok v potepuštvu , je stavek, ki Se ni izgubil svoje veljave.	.
Nekateri menijo, da je vzrok temu, da raste kriminalnost, prevelika .„sentimentalnost“ modernih kazenskih pravnikov. Z zločinci se dandanes vse preveč ravna z rakovicami; kazen izgublja svoj represivni in ravno zaraditega tudi svoj preventivni značaj.
Od druge strani se zopet povdarja, da ima kazen namen zločinca poboljšati; „ne kaznujmo zločina, ampak zločinca!“ je parola te struje; kazen je treba popolnoma individualizirati po zločincu: bjv tem je \es bodoči napredek kazenskega prava.“
Prav je, da se pri kazni ozira na individualnost zločinca;’ vendar ga kaznujemo ravno zaradi zločina ker sicer bi ne bil zločinec. |„)Socialna bigi: ena“ je lepa beseda, toda neizvedljiva, če v isti sapi podkopavamo temelj družbe: družino in versko živ-
ljenje. Težišče vzgoje leži izven kazenskega procesa in izvršitve kazni, ker je značaj nekaj notranjega, zahteva gotovo svetovno naziranje in njemu dosledno življenje, česar država ne more dati. Gotovo je treba zapornemu; vprašanju posvetiti kar največ pazljivosti, vendar se je treba otresti prevelikega optimizma glede zločincev. Zločinci niso tako nedoižni ljudje, kot jih nekateri rišejo. To so dostikrat propadli ljudje brez vesti in brez značaja; to so oni element, ki plane ob revolucijah na dan z vso silo brutalnosti; že z ozirom na te elemente je vsaka revolucija nepopisen zločin.
Okrepiti rodbinsko življenje, skrbeti tudi sicer za vzgojo mladine, kakor to delajo salezijanci, boriti se proti alkoholizmu in umazanemu slovstvu, je naloga družbe; to je njena .„socialna higiena.“;; sodniku pa pripade v prvi vrsti naloga ..(socialne ob ra mim.“ Da se z reformo kazenske izvršitve, lahko marsikaj doseže v smislu „socialne higiene“, ne tajimo. Zasluge, ki si jih je na tem polju pridobil Barrows, pričajo o neumornem delu in izpodbuja.jo k nadaljni skrbi za zboljšanje položaja, onih. ki so najboli zapuščeni. Zuoraj sem navedel kapitalistični narodno-go* spodarski sistem kot četrti glavni vzrok, da se kriminalnost tako strahovito Širi, to pa zaraditega, ker kapitalistični sistem razdira rodbinsko življenje, one-mogočuje pravilno vzgojo otrok in tako vodi v — zločin* teleti bi bilo, da bi se naši sociologi podali tudi na periferijo socialnega vprašanja ('mislim ubož-nostno vprašanje), saj se nam ravno v 'kazenskem pravu zrcali mera socialne vesti in nizkost človeških dejanj.
Dandanes imamo vse polno mednarodnih znanstvenih organizacij, tudi za različne pravne discipline. Ali bi ne bilo umestno, osnovati mednarodno katoliško znanstveno organizacijo za pravne in socialne vede? Take organizacije nimajo namreč pomena lena papirju, marveč njih mnenje 1 je merodajno ob vseli reformah' na pravnem polju.
Dr. M. M. „Cas*
Finančni odsek srbske skupščine
je predložil skupščini poročilo o državnem proračunu za 1911. Dohodki so proračunjeni na 119,818.839 dinarjev, izdatki pa na 119,915j.!5i7|5 dinarjev.
Finančni odsek predlaga v svojem poročilu več reform v državnem gospodarstvu. Z ozirom na ogromne žrtve, katere je država v zadnjih letih potrebovala za armado, se povdarja. da je potrebna enotna organizacija armade.
Novi predsednik ruske duuie.
Predsedstvo ruske dume je prevzel oktobrist Rodzianko, ker ni hotel niti Gučkov, niti Homjakov, sprejeti predsedstva. V svojem nagovoru je Rodzianko poudarjal, da iz srca veruje na življensko moč in neprecenljivo važnost ruske dume.
Italija kolonizira Crno goro,
Moskovsko „Rus. Slovo“ poroča iz Kotora, da prihajajo dan na dan tja trume črnogorskih izseljencev, ki se izseljujejo večinoma v Ameriko. Kakor vzrok tega izseljevanja navajajo izseljenci velik terorizem, ki vlada v deželi in kolonizacijo Crne gore od strani Italije.
Dopolnilna deželnozborska volitev
v Ljubljani namesto odstopivšega poslanca dr. Ivana Orožna, se bo vršila dne 16. maja t. 1.
Canale jas na delu.
Iz Madrida se poroča, da bo nova španska vlada 'še bolj liberalna, kakor je bila prejšnja. Sodijo, da bo vladala dalje časa. dasi kriza še ni popolnoma rešena. Razmere med kraljem in armado ostanejo hladne, dasi sta postala dva generala ministra.
Boj med Crnogorci in /Turki.
Vaiija (sultanov namestnik) kosovski poroča, da je prišlo v torek dne 4. aprila pri Senici ob turško-črnogorski meji do krvavega, spopada med neko črnogorsko četo in turškimi vojaki. Končno so se morali Crnogorci umakniti preko meje.
Na Ogrskem
nameravajo povišati dijete državnim poslancem, ki znašajo sedaj 6400 K.
Na Pruskem ne bodo sežigali mrličev.
Komisija pruske zbornice je odklonila predlog, po katerem bi se dovolilo sežiganje mrličev na Pruskem. Zagotovljeno je, da pade predlog tudi v zbornici, ker bodo proti glasovali centrum, Poljaki in večina konservativcev.
Raznoterosti.
Osebne vesti. G. dr, Alojzij Vincetič, profesor bogoslovja v Diakovu, brat mariborskega! trgovca, je imenovan za mestnega župnika v Zemunu. Dr. Svetozar Ritig, bivši profesor bogoslovja v Diakovu, in deželni poslanec, je izstopil iz djakovske škofije ter prestopil v zagrebško.
Zima. Iz raznih dežel prihajajo vesti, da postaja zima vedno hujša. Na Adriji divja silna bora. V gornji tttaliji vlada silen mraz. V mestu Lugano je padlo snega 26 cm visoko. V Parizu ste na ulici kar zmrznili 'dve osebi. Tudi na Angleškem vlada silen mraz. V Londonu so imeli včeraj dne .6. t. m. najnižjo temperaturo v celi letošnji zimi. Škoda, ki jo je napravil ta nenavadni vremenski preobrat, je ogromna. Posebno vinogradom je mraz sila škodoval, nekatere je celo uničil.
Na adreso poštnega ravnateljstva v Gradcu. Dne 81. marca t. 1. se je odposlalo od Zadružne zveze v Mariboru pismo s sledečim naslovom: „Slavna Hranilnica in posojilnica, Petrovče.“ — Danes, dne 6. t. m. je po Tdnevnem potovanju pismo srečno prirajžalo na Zadružno zvezo v Maribor nazaj. Potovalo je po Češkem Peterwald in Bornen, Petersdorf bei Traiitenau, in po Madžarskem. Prvotni naslov se že težko čita, ker ga je nemški poštni birokraŠki šimel prebarval z različnimi svinčniki! Na Spodnjem Štajerskem ve vsak otrok, kje leže Petrovče, samo naša c. kr. poštna uprava tega ne ve. Znamenje, da živimo v naprednih časih.
„Slov. Narod"4 je nekdo jako hudo potegnil. Y številki od srede piše „Slov. Narod“ med štajerskimi novicami čudne bajke o namestniku grofu Clary-ju in.o celjskem glavarju baronu Müller-ju. Mi nikakor ne Čutimo potrebe, da bi na naravnost zlobni in grd napad na namestnika in priljubljenega glavarja odgovarjali. Pameten človek mora že sam smatrati ves dopis le kot aprilsko šalo. Toda take šale so zares graje vredne, če se blati brez povoda katerega koli bodi. Informirali smo se o celi zadevi in izvedeli, da je dopis od prve do zadnje Črke izmišljen in neresničen. S tem se obsoja dovolj tako pisarenje. Kaj briga Celjane, v kakih gmotnih razmerah živi Clary? Ravno tako malo, ko nas. Celjani si naj dobro priučijo svoje najsijajnejše gmotne razmere. Velika laž je radi posojila namestnikovega, še večja pa, da hodi baron Müller k dr. Benkoviču tarokirat. Sicer bi ne bilo to nobeno zlo, tako mislimo mi!
Veleizdajalci. „Alldeutsches Tagblatt“ na Dunaju piše v svoji 79. številki o programu vsenemške stranke in pravi doslovno med :drugim:	„Parola:
„Združitev z Nemčijo!“ bo odslej vsenemško bojkotno geslo. In to geslo odgovarja čustvom najširših slojev našega naroda bolj, kakor se domneva. Naša naloga
pa je sedaj, da ta nejasna čustva pretvorimo v krepko zavest narodno-politične in gospodarske potrebnosti. In to svoje delo moramo z vsemi močmi tako dolgo nadaljevati, da se vsa masaiuašega naroda dvigne z zahtevo: „Združitev z Nemčijo! Mi imamo zadosti avstrijske politike!“, . . Največja sramota je, udeleževati se lojalitetnih manifestacij za one osebe in dostojanstvenike, ki trpe v državi proti Nemcem nar perjeno vladno politiko... Z neumornim izobraževalnim delom je treba doseči, da se laž o lojalnosti v brezpravnost obsojenega nemškega naroda splošno spozna, in da občuti narod kot žgočo sramoto, da bi sodeloval pri razširjevanju te lojalnostne laži.“ — Pri nas na Štajerskem imamo tudi mnogo takih veleizdajalskih vsenemcev, ki ne morejo pričakati trenot-ka, da bi se zrušila Avstrija in Habsburžani in bi postali mi robotniki Prusov in HoKenzollnercev. To so ljudje, ki se zbirajo okrog bojnih društev Südmarke in Schulvereina, to so skratka skoro vsi spodnještajerski Nemci. In s temi Nemci se bratijo naši nem-škutarski štajercijanci. Ves „Štajerc“ je včasih poln slavospevov na te veleizdajalske Nemce. Vse njegovo pisanje stremi samo za tem, pripraviti med nami Slovenci ugodna tla, da bi se združitev z Nemčijo lažje izvršila. „Štajerc“ je glasilo veleizdajalcev v pravem in celem pomenu besede. Samo če bi enkrat Slovenci, oziroma avstrijski Slovani, sploh izgubili čut patrijotizma, je mogoče misliti na vresničenje vse-nemških ciljev in želj, in samo v ta namen se vrši vsa „ŠtajerČeva“ propaganda. Najprej nemškutarstvo, potem protestantizem in končno vsenemštvo. Zato pa boj štajercijanstvu. Zlasti sedaj pri bližajočih se volitvah imejmo vedno jasno pred očmi posilinemške namene in poučujmo razne nezavedne zaslepljence. Boj veleizdajalcem!
Zopet celovški kolodvor. Neki mladenič iz Podjune je zahteval pred kratkim, na celovškem kolodvoru vozni listek v S inčo vas, a. uradnica je zaloputnila vratca in se odstranila. Mladenič je pa stal tam kot fant .pod oknom. Uradnica je zopet pokukala ven in vpraSala: „„'Wohin?“ Fant: „Sinöavas-Vjelikovec.“ A ona pa trdo zaloputne okence in ga pusti čakati, da bi si vendar le premislil. Med tem pridete dve stranki, ki zahtevate listek nemški, in ko ga jim da, pogleda srpo mladeniča, Ta zopet zahteva: ■„iSinčavas-Velikovec.“ Ona: „Redbis deutsch!“ Nato zopet zaloputne okence in gre. Mladenič zopet čaka, in čaka, da ga je že jela potrpežljivost zapuščati; tedaj potrka na lahko na okno. Ona pride, ga jezno pogleda in reče: „No, was willst’n?“ On: „jS i n č av as-V el i kov ec.“ Ona: t,,(Wart’ns, ich' werde Ihnen schon helfen!“ Zaloputne zopet okence in gre k telefonu. Sedaj pa prikoraka cel trop uradnikov nad mladeniča in pa policaj. Načelnik vpraša mladeniča: („iWais ist schon wieder?“ Mladenič molči, med tem pa frajla pojasni celo stvar. Uradnik ga vpraša: j„:Wohin fahren Sie?“ Nato fant: „Sinöavas-Velikovec.“ Uradnik: t„Das ist keine Station!“ Fant molči, uradnik pa reče: ,„No, was wollen Sie?“ Fant:	„Vozni listek Sinöavas-Velikovec.“ 'Uradnik:	„Das ist keine Station! No, wohin
fahren Sie? Aber Sie können gut deutsch! Sie provozieren nur!“ Mladenič odgovori: . „,ßinöaivas-Veli-kovec.“ Med tem se je nabralo in obkolilo celo gručo vse polno občinstva in slišale so se razne opazke. Tedaj reče uradnik:	„Ach, geben s eine Karte nach
Kühnsdorf, dass er weiter kommt!“ Sedaj je še le dobil mladenič zaželjeni listek, čeravno ni ne sam, ne kdo drugi zanj izustil kake nemške besede. Tako so se vsi navzoči uradniki prepričali, da je vendar le nekje postaja, ki se ji pravi: SinčavasJVlelikovec. Ko fant dobi listek in plača, ga nahruli še Metnicov policaj:	JSie können’s ja wohl gut deutsch,, provo-
zieren nur!“ Kako dolgo pa bo še vendar ostalo tar ko razmerje? Kaj imajo nadalje opraviti celovški policaji z možem, ki popolnoma mirno in dostojno zahteva vozni listek v svojem jeziku? Res, občudovati je treba nemško kulturo!
Preosnova uprave državnih železnic. V seji pododseka državnega železniškega sveta dne 3. t. m. so izjavili referenti, da se reorganizacija' državnih železnic z ozirom na narodnostno vprašanje ne more radikalno rešiti in da se more torej najti srednja pot, Zahteva se, da se razbremeni železniško ministrstvo, in razširi moč železniških ravnateljstev. Referenti odklanjajo ustanovitev nameravanih pietili; centralnih ravnateljstev, zahtevajo pa ustanovitev tarifnega reda, nadalje urada za dirigiranje železniških vozov in eventuelno urada: za kontroliranje dohodkov. Ministrstvo naj se razdeli v pet sekcij pod vodstvom, sek-cijskih Šefov, v katerih naj se izvede kolegijski sistem. Pri posameznih direkcijah naj se ustanove štiri mesta podravnateljev s samostojno dispozicijsko pravico. Železniški minister se je izrekel za vse te predloge.
Slovencev so našteli na Dunaju 1118. L, 1900 so jih našteli 1329, torej so jih leta 1910 211 požrli Ce se pomisli, koliko Slovencev se je v desetih letih na Dunaj preselilo in kako so se naseljeni že sami pomnožili, se lahko iz tega razvidi, kako je dunajski magistrat letos „delal.“
V konkurz je prišel trgovec Avgust Krautsdor-fer pri Sv. Antonu v Slov. gor. Dr. Kronvogel je postavljen za konkurznega komisarja, odvetnik dr. Milan Gorišek pa za upravitelja konkurzne mase.
Darila za muzej: J. Podvinski, župnik na Remšniku, 4 stare novce, A. Vrabl, vpokojeni učitelj pri Mali nedelji, knjigo P. Danjka Celarstvo iz 1. 1831, J. Kunce, župnik pri Sv. Juriju na Ščavnici, rimski re-likviarij iz 18. stoletja, A. Pesserl pri Sv. Juriju v
Slov. goricah, star denar, J. Pograjc v Mariboru 11 starih novcev, J. Jelšnik, kaplan v Cadramu, slov. sv. pismo iz 18. stoletja, Fr. Kotnik v Šmarjeti pri Celju rimsko posodbo in odlomke rimske stenske slikarije, Mat. Krevh, gimnazijec v Mariboru, star novec in prstan, Pavalec P., gimnazijec v Mariboru, 15 starih novcev, dr. Gv. Sajovic, c. kr. profesor v Ljubljani, celo zbirko školjk, polžev, okamenin in mi-neralij, A. Brumen, učitelj v Cadramu, živalsko okost-nico. Vsem darovnikom izreka iskreno zahvalo ter priporoča muzej vsem rodoljubom „Zgodovinsko društvo“ za S. Stajer.
Tekmovalno kajenje v kadilsko-industrijski razstavi na Dunaju. Včeraj dne 4. aprila se je vršilo na Dunaju tekmovalno kajenje. Kadile so se samo brita-nike, 'katere je izdal odbor. Kajenje se je vršilo na dva načina in sicer, 'kdor najdalje kadi svojo cigaro, katero prižge samo enkrat, in kdor na svoji cigari najdaljši pepel obdrži. K tekmi se jih je priglasilo 39. Pri prvem načinu kajenja je zmagal Tauber, ki je kadil svojo smodko 153 minut, pri drugem načinu pa. Hanakamp, čigar pepel na cigari je bil dolg 72 mm.
Štajersko.
Mariborske novice.
Krasne razmere pri mariborskem nemškem gledališču. Kakor smo že večkrat omenili, je nemško mariborsko gledališče pod vsako kritiko. Vsem 'kričečim razmeram je pa postavil krono ravnatelj Fischer, ki jo je pred kratkim urnih krač odkuril iz Maribora, zapustivši mnogo dolgov. Sedaj sta si kazinsko društvo in Fischer v laseh in se prepirata po časnikih, kot dva pobalina, kdo da je krizo pri gledališču zakrivil, in zi vračat a, krivdo eden na drugega. Fischer trcli, da je mariborsko gledališče spiloh deficitno, ker mariborsko nemštvo nima. smisla za gledališče, Fischerja se pa nasprotno dolži sleparij in poneverb. Nočemo dalje brskati po tem blatu, pribijemo pa samo to, da je ta dogodek pri nemškem gledališču značilen za korupcijo, ki vlada pri spodnještajerskem. posilinemštvu, in da nikakor ni pripraven, da kaže toli slavljeno i nemško kulturo in „^göttliche Kunst“ v lepši luči.
Sprememba posesti. G. dr. Jos. Leskovar, tukajšnji odvetnik, je kupil od g. Dobravca vilo na Kamniški cesti Št. 9.
Iz mariborske okolice. Na drugem mestu poročamo, da so Štajercijanci naznanili graški „,iTages-posti“, da bodo postavili v dosedaj Pišekovem okraju svojega kandidata, ki ima baje mnogo upanja na zmago. Z ozirom na to bedastoćo, ki jfepada samo še v april, se nam javlja iz okolice: Kakor slišimo, se bahajo nemškutarji, da bodo s svojim kandidatom v dosedanjem Pišekovem, okraju prodrli. Preneumno! V svoji šnopsarski fantaziji vidijo častilci ptujskega, 'Štajerca.“ giotovo sedaj tam rožice, kjer leži sneg. Ce je človek samo nekoliko domišljav, še ni tako hudo, če je pa človek že tako napihnjen kakor Štajer-čijanci, to je pa blaznost. Edino primerno paralelo bi dobilo to hvalisanje, če bi haši liberalci, katerim se pa že lahko reče: „Bog jim grehe odpusti“, brzojavili „Slov. Narodu“ v Ljubjja.no, da bodo postavili lastnega kandidata, ki bo gotovo zmagal. Ne, ne, prijatelji, le potolažite se! Časi so se Korenito spremenili. iLjudstvo se je naveličalo prepirov in se je zbralo polnoštevilno okrog prapora S. K. Z. Razne Šnop-sarje in druge zaslepljence vam pa radi prepuščamo. Z njimi se lahko igrate volitve.
Zopet sredi zime. Že dva dni precej speži. Naše mesto je že zopet popolnoma odeto v zimsko obleko. iTtudi iz raznih strani prihajajo poročila o vremenski izpremembi. Iz južne Ogrske, iz Alfölda, poročajo, da je bil tam velik vihar in da je zapadlo sila snega. Tiudi iz Galicije slove poročila,, da že dva dni sneži in da je mrzlo, kot /v decembru.
Delovanje mariborske policije. Meseca marca je mariborska policija aretirala 53 oseb. Od teh je bilo 40 moškega in 13 ženskega spola. Radi hudodelstva se je državnemu pravdništvu izročilo 4, radi prestopkov proti kazenskemu zakoniku pa 12 okrajnemu sodišču. V domačo občino se jih je odtiralo S. Radi o-mračenja uma. se je oddalo 2 v opazovalnico v Gradcu. 1 se je oddal v prisilno delaivnico in proti 29 je mestna policija sama postopala.
Čoln ukradel. V torek je bil županu Dežmanu v Jelovcu pri Mariboru ukraden osem metrov dolg čoln. Tioda storilca je še isti dan dosegla roka pravice. Stražnik Kussmann je aretiral '631etnega dninarja 'Mamica, ki je v Mariboru na, Dravi prodajal ukradeni čoln.
Mariborsko strelno društvo je imelo dne 2. ia 3. t. m. otvoritveno streljanje. Streljalo se je .jako dobro. Skupno se je oddalo 3500 strelov. Prihodnje streljanje se vrši na Cvetno nedeljo od 1. ure popoldne naprej.
Orožnik okraden. Neki, v Mariboru nastavljen sprevodnik južne železnice, se je splazil v nekem tukajšnjem hotelu v sobo, kjer je spal nek orožniški stražmojster, ki je tukaj na dopustu, ter mu je ukradel uro s srebrno verižico v vrednosti 88 K. Tat je hotel takoj drugo jutro zastaviti uro po nekem cestnem pometaču v zastavljalnici, katero je pa policija, pravočasno obvestila o tatvini. Tlako je policija tatu lahko prijela. Ta sprevodnik je bil že večkrat osumljen, da je goljufal železniško upravo, pa se ga ni moglo nikoli dobiti.
Stran 5.
Celjske novice.
Naši liberalci so vsi zbegani! Dobro se zavedajo, da so jo s svojo politiko brezverstva in slabega gospodarstva popolnoma zavozili ter jih ljudstvo, sito prepirov, ne mara več. Le prejaßno slutijo, da bodo volilci z glasovnico v roki upostavili na Spodnjem Štajerskem prepotrebni mir, ki so gja pričeli liberalci tako zlobno kaliti. Sram jih je pa vendar, pokazati vso onemoglost v okraju, ki so ga proglašali za s|vo-jo trdnjavo. Odtod zmedenost in preplašenost!
Celjskemu okrožnemu sodišču je izročilo o rejništvo tolpo ciganov, obstoječo iz 18 oseb, ki so beračili v Slovenjem Gradcu od hiše do hiše in kradli pri tem denar in vse drugo, kar jim je prišlo pod roke.
Ptnjske novice.
Proglašenje Plojeve kandidature- po ormožki Sernečevi Slogi“ je vse presenetilo. Po zadnjih dežel nozborskih volitvah je že skoro vse slovensko spodnještajersko ljudstvo i v enem taboru. ISkmo še en krepak korak naprej in toli zaželjeni mir med spodnještajerskimi Slovenci bi bil dosežen in ugotovljen. V tem pomembnem času pa pride liberalni advokat in hoče zopet vlivati olja. v ogenj, hoče poglobiti razdor med Slovenci, kakor v zasmeh društvu, ki ga je okupiral. To je taka politična brezvestnost, da. nima primere. Vsakdjb ve in zadnje deželnozborske volitve so jasno dokazale, da slovensko ljudstvo ne mara dr. Ploja. Od ljudi, ki so s svojim uskoštvom povzročili toliko prepirov, se ne pusti vladati in jih je potisnilo v stran. Povemo: Kdor bo z novo razdiralno politiko cepil moči Slovencev, ta bo žel vihar!
Ljutomerske novice.
V	Cezanjevcih je umrla 1. t. m. Marija Vogrinec, rojena Markovič, hčerka uglednega Jožefa Markoviča ravno tam. N. v m. p.!
Blagi obitelji Seršenovi v Ljutomeru je umrla dne 2. t. m. na sam god družinskega gospodarja, ljubezniva hčerka Marica. Naše sožalje!
Pri zadnji volitvi v bolniško blagajno so zmagali nasprotniki z enim glasom večine, Ker se je volitev v skupini pri Sv, Križu začela pred napovedano uro, so se naši pritožili. Zato bode volitev ovržena. Zdaj pa zopet na delo!
V	narodni trgovini V. so imeli v izložbi hlačno krilo. Čuditi se moramo, da je bil pod krilom nemški napis „Hosenrock“. Zakaj vedno „tajc“ v ospredje“
Drugi kraji.
St. lij v Slovenskih goricah. Dne 3. aprila, je umrla posestnica Julijana S or ko na Kresnici. Pogreb se je vršil v sredo doppldne. Mož umrle čaka na težko operacijo v graški bolnišnici. Sorkova rodbina je stare slovenske korenine.
St. Ilj v Slovenskih goricah. Nemški listi so raznesli vest, da je naš občinski odblor podelil; domovinsko pravico sedmerim priseljenim protestantov-skim Švabom. Slovenski liberalni listi so takoj lopnili po Slovencih, češ, da so .'zdali slovensko stvar. Stvar je ta-le: V odboru je poleg župana 5 Slovencev in 6 Nemcev. K tej seji je prišlo vseh 6 Nemcev in 5 Slovencev, ker je eden slovenski i odbornik’ zbolel.. Predlog Nemcev je bil sprejet z nemškimi glasovi Db enem pa so stavili Slovenci ob koncu minoritetni • "edlog, da morajo plačati novo sprejeti občani 200Q kron v občinsko blagajno. Tla predlog je bil sprejet na jezo Siidmarkovcev, ker je gospod, Kaudella glasoval s Slovenci.
Sv. Jakob v Slov. gor. Končno so občinske volitve vendar-le potrjene. Od nemškutarjev vloženi re-kurz se ni rešil skoro eno leto. 'Jaz pravim: našo sl. vlado bodem poslal po smrt, potem vem zja gotovo, da slednja še ne bode prišla tako hitro po koga. Drugega naši posilinemci s pritožbo niso dosegli, kakor da bodo še enkrat globoko posegli v žep. Obžalujemo le nekega posestnika, ki smo ga smatrali za izobraženega. da se je dal od takšnih neznačajnežev, kakor so na-Ši posilinemci, tako lepo namuzati ravno za prvi april, ko smo izvedeli za izid rekurza. Upamo, da ga v bodoče sreča pamet! Volitev občinskega predstoj-ništva se bo vršila po Veliki noči.
V Slov. Gradcu se je vršilo dne 1. t. n,, predavanje v korist za zidanje turistovske koče na Uršuli. Baje je v gmotnem oziru dobro izpadlo. Zakaj se Planinsko društvo ne pobriga? Sv. Uršula je jako lepa razgledna točka, kamor posebno nedeljski turisti jako radi zahajajo. Bodo pa že Nemci nas prestreg-
li.	Na delo!
Ormož. Nemško gibanje. Tukaj se vrši v soboto dne 8. t. m. v hotelu Bauer občni zbor Südmarkine in obenem tudi Šulferajnove podružnice.
Šmarje pri Jelšah. Poročajo! nam, da so se pred nekaj dnevi spjdi Mlaker in Zidar na eni strani, Majcen na drugi. Prepir se je razvil v pretep, v katerem sta Mlaker in Zidar s koli tako udrihala po Majcenu, da je ta nezavesten obležal. Storilca sta se prestrašila, zbežala in pustila Majcena ležati, dokler ga. niso drugi ljudje spravili domu.
Petrovče. Tukaj se je ponesrečil hlapec Žuraj. Spal je v hlevu, in zjutraj, ker ga ni bilo k zajutr-ku, so ga Šli klicat in so ga našli z veliko rano na glavi mrtvega zraven konja. Žuraja je konj udaril s kopitom. Bil je takoj mrtev.
Iz Mozirja. Vsa Čast in hvala gre našemu gospodu nadučitelju Praprotniku, ki s tako vnemo po-
spešuje sadjerejo v našem kraju, Zadnjič je bil celo tako požrtvovalen, da je razdelil med Šolarje 500 dreves, To je res plemenito delo za ljudstvo, katero ga zato tudi spoštuje. Dne 26. marca je pa imel predavanje v prostorih stare Šole, fki je bilo naravnost vzorno in je vsebovalo premnogo lepili naukov, kako ravnati z drevjem. Zato pa želimo g. Praprotniku, naj ga nam še Bog ohrani mnoga leta v Mozirju, naj bi njegove želje in besede dobjle mnogo posnemovalcev, v naših srcih in drevescih pa rodile obilen sad.
Žetale. Dne 18. marca in dne 1. aprila so se morali trije posestniki iz Žetal in sicer Janez Vogrinc, Gregor Vogrinc in Jurij Fideršek, zagovarjati pri c. kr. okrajnem sodišču v Rogatcu. Tožila jih' je zavarovalnica Franco-Hongroise, ali kakor ji pravijo tukaj: Franzozišrungariše, ker niso plačali po preteku 10 let nadaljnje premije. Vsi trije pa so odstopili že pred več leti od te zavarovalnice in pristopili k Vzajemni zavarovalnici v Gradcu in Ljubljani in so tudi tje prvi obrok vplačali dne i 1. novembra- 1910. Kaznovani seveda niso bili, ker je bila vmes goljufija dveh agentov, ki sta sama podpisala omenjene može in pristavila svoje podpise kot priči na polah za podaljšanje zavarovanja — ! da sta dobila provizijo. Čudno je, da sodišče teh goljufov ne more najti. Je bila pač tožba bogate židovske zavarovalnice proti ubogemu kmetu. Opozarjamo c. kr. državno pravd-ništvo v Celju na sodnijski akt Cb I. 66-11 v Rogatcu in zahtevamo, naj poskrbi, da. bodo dotični goljufi pošteno kaznovani. Ob enem pa opozarjamo tudi naše ljudi, naj se varujejo tujih agentov in se dajo zavarovati pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je poštena.. Čudno je bilo pri obravnavi, da se je sodnik izrazil, da dotičnih lumparskili goljufov niso mogli — najti. Marsikatero drugo stvar pa iščejo in pa iščejo in tudi najdejo, ki ni nič vredna..
Majšperg. V nedeljo dne 2. aprila so uprizorili naši šolarji poučno igro „Lažljiva Danica.“ ter mično spevoigro: „Štirje letni časi.“ Vsa prireditev je bila lepa in hvalevredna; ni pa bilo lepo, še manj hvalevredno, da je po dokončani predstavi šlo vse učiteljstvo — domače izVzemŠi — v nam nasprotno, posili-nemško Sclrvvarschniggovo gostilno. Gospodje učitelji, ki se tako radi trkate na svoja pristno narodna prsa, ali ste se dobro počutili pod okriljem .„.Štajerca“, ki je visel nad vašimi glavami? Ali vas je lepo sprejela gospa gostilničarka, koje oče je bil Ceh, i mati Slovenka, ona pa trdi, da je nemška posestnica? In ali vas je dobro postregla brhka, in po njenem osebnem mnenju še vedno mlada, natakrica hrvatskega pokolenja, ki pa rada pravi — seveda po nemško: „Pri nas se pozdravlja samo s ,jHeil! ““ Res žalostno je donela pozno zvečer slovenska pesem slovenskih učiteljev iz posilinemške gostilne. Se celo gorski, sicer tako navdušeno naroden - in lep tenor to pot ni mogel priti do prave veljave. Skratka: Slovenski .narodni učitelji v nam povsod nasprotni posilinemški gostilni, med tem ko imamo tukaj dve naši, slovenski — žalostno!
Sevnica. Pred kratkim je šel 181etni posestnikov sin Stopar s hlapcem Vertačnikom okoli 9. ure zvečer iz Kladja, kjer je vasoval. Pot pelje Čez gozd in nekako v sredi gozda poči naenkrat strel in 'Stopar se je zgrudil zadet na kolenu. Streljal je posestnikov sin Povše, ki goji sovraštvo do Stoparja. Pov-Šeta so drugi dan prijeli, Stoparja pa prepeljali v bolnišnico v Krško.
Iz Brežic se poroča, da so posestniki Ruliar, Glogovšek in Bernaredič iz Breške okolice kradli iz gozdov posestnika Petrišeka drevje in so ga porabili za drva. Škode je okoli 200 K, V zadnjem času so jih pa dobili ravno pri delu.
Rajlienburg. Iz Rajhenburga se poroča, da je gnal 15jletni vajenec Jankojvič konja na vodo. Konj je pa bil in je zadel z kopitom fanta na. glavo. Dobil je težko pretresenje možgan. Prepeljali so ga v bolnišnico v Krško, kjer je pa dne 30. marca umrl.
Kranjsko.
Kočevje. Demonstracije proti kaplanu Kopitarju. Glavni udeležniki teh demonstracij in izgredov so bili pri okrajnem sodišču obsojeni | na j malenkostne globe. Z!ai dejanja, za katera so dobili udeležniki sep-temberskih izgredov v Ljubljani po več mesecev težke ječe, so bili v Kočevju Arko, Herman, Verderber in Altenreiter obsojeni na par, kronic. Na pritožbo državnega pravdništva je prišla stvar pred okrožno sodišče v Novem mestu. Okrožno sodišče je globe zvišalo na 100, 50 in 60 K.
Narodno-obrambno delo.
Za „Slov. Stražo“. Kot Slomškov dar za „Slovensko Stražo“ so darovale: Hanika 'JevŠenak (Kračunova) 5 K, Mimika Winterjeva in Ernica Teraš (Winterjeva) 4 K. Posnemajte lepe vzglede in spominjajte se povsod pri vseh prilikah „Slovenske Straže“!
Nemški Scliulvercin je 1. 1910 zopet pomnožil število svojih podružnic in Članov, Število podružnic se je povečalo za 325. Ima. okoli 160.000 Članov, ki delujejo v 2095 podružnicah. — Südmarka ima v letu 1910 137 novih podružnic.
„Mitteilungen der Südmark“ trde, da je v Bosni in Hercegovini 30.000 Nemcev. Organizirani so v „Bund der Deutschen in Bosnien und Herzegovina.“.
J.	Heimfelsen je predaval 'pred kratkim Nemcem v
Sarajevu o nemških naselbinah v Bosni in Hercegovini. Heimlelsen je prepotoval vse nemške naselbine v anektiranih' deželah in bo izdal o tem posebno knjigo. Kmalu bo obiskal bosenske Nemce zaupnik nekega pemškega napadalnega društva — gotovo iz orga-nizatoričnih in agitatoričnih ozirov. Heimfelsen je i-mel nalogo, poiskati in odkriti vsakega. Nemca, sestaviti naroden kataster, sedaj se bo pa po tem načrtu delalo. Tudi nemško šolstvo .v. Bosni — okoli 20 — bodo v inozemstvu močno podpirali. Vse to pa zato, ker potrebujejo na jugu opirališe za srednje-evropsko carinsko zvezo.
Delo SMmarke. Südmarka se veseli, da njeno naseljevalno delo napreduje. Na Štajerski slov.-nem-ški meji je spravila od zadnjega obč, zbora bodisi sama, bodisi potom posredovanja v nemške roke: 6 kmečkih gospodarstev, 1 mlin, 1 gostilno z mesarijo. Skupaj 150 oralov,
Nemci bodo izdali letos naslovnik vseh nemških trgovskih in obrtnih podjetij v Avstriji. (Notri bodo tudi posojilnice in banke. Izda se zato, da bodo lažje bojkotirali Slovence in Cehe.
Nižjeavstr. dež. zbor je zvišal prispevek za otroške vrtce v narodno „ogroženih“ krajih od 30.000 na 60.000 kron.
Kako je v Ameriki.
Cleveland, 19. marca.
Dragi gospod urednik!
Sprejmite od Vašega rojaka kratka sporočilo, kako se nam godi tu, daleč od naše mile domovine, v tujem svetu! Mogoče bodo te vrstice zanimale Vaše čitatelje in posebno pa tiste, ki se nameravajo podati preko širnega morja k nam v Ameriko.
Tukaj v Clevelandu je slabo, kar se dela tiče. Nič dobrega ni. F a ne samo v Clevelandu, ampak tudi po celi severni Ameriki je malo zaslužka. V Clevelandu je na tisoče brezposelnih delavcev, ki se klatijo po mestu ali pa od tovarne do tovarne, iskajoč delo in zaslužek. V Clevelandu imamo sicer mnogo naj-raznovrstnejših tvornic, a povsod je malo dela, ali pa delavceiv preveč.
Mesto Cleveland je jako veliko. Lego ima krasno. Sveži vetrček pihlja, venomer. Tiki Clevelanda je velika reka, po kateri vozijo parniki blago in ljudi v druga amerikalnska. mesta. Promet na tej reki je ve-Ifkansk.
Največ Slovencev je naseljenih v Clevelandu in v bližnji okolici. Vseh skupaj nas je gotovo nad 15 tisoč. Imamo tudi mnogo slovenskih trgovin in krčem. Pa tudi slovenskih društev imamo vse polno. V Clevelandu imamo tudi slovensko cerkev, v okolici pa sta Še dve. V Clevelandu bodo začeli to leto zidati novo slovenško šolsko poslopje, 1 ki I;|d stalo 40 tisoč dolarjev.
T|ukaj je jako lepa navada, da. se zberejo ob nedeljah naši šolski otroci v šolskih prostorih in potem odkorakajo skupno v cerkev in sicer pred oltar. Navzoči so tudi učitelji, ki nadzorujejo otroke pri sv. maši.
V	Clevelandu so ob nedeljah krčme in gostilne zaprte. Ne sme se ne prepevati, še manj seveda razsajati. Vse mora biti lepo tiho. To je lepo. Mi Amerikanci smo naprednejši kakor Vi v stari domovini, koder se ob nedeljah zapravi največ denarja in se naredi največ neumnosti.
Redarji nosijo pri nas prepasano palico in samokres. Palica je dolga pol metra. Palica je polna svinca in jo rabijo pri prepirih in pretepih. Vže marsikatero bučo so razbili in vže marsikateri amerikan-ski hrbet je občutil trde bunke teh palic.
Življenje — pijača in jed — pa je pri nas poceni. Meso je jako ceno, enako moka in 'kruh. Polo vico ceneje kakor pri Vas je tukaj.
V	naših rudnikih je slabo življenje. Strajki so na dnevnem redu zaradi trdega dela in slabih plač. V enem kraju traja štrajk vže eno leto, tako da je gorje prizadetim družinam.
Nesreče v rudnikih pa se kar vrste. Ne mine dan, da bi se kateri delavec ne ponesrečil v rudnikih. Slabo, jako slabo je preskrbljeno za uboge rudarje. Delodajalci se malo zanimajo za to, če podsuje katerega, če zgubi kaka družina svojega, očeta, mati svojega sina itd. Človek jim je orodje, s katerim se tu igrajo kakor s palčico. Delavec gre zjutraj zdrav na delo. 'Zivpčer pa. ga ni domov. (Družina ga nestrpno čaka. A mesto njega pa pride na dom delavec, ki pove družini, da ga danes ne bo domov, ker ga je pod-sulo. Žalostno, kaj?
Pa tudi težka in umazana dela so po naših ru-dokopih zelo nevarna in nezdrava. Zato svetujem ljudem v naši stari domovini, naj se sedaj ne selijo v Ameriko, ker bodo ta korak bridko obžalovali. Nikomur lii treba siliti samemu v nesrečo! -Saj nesreča pride sama, ne da. bi jo iskali!
Konečno Vam voščim, gospod urednik, srečne in vesele velikonočne praznike, kakor tudi vsem rojakom v moji stari domovini.
Slovenci!	Slovenke!
Agitirajte za nove naročnike! Straža naj bo v vsaki gostilni in trgovini na razpolago!
Narodno gospodarstvo.
Pridelek hmelja v Avstriji leta 1910. C. kr. (poljedelsko ministrstvo objavlja ravnokar v štev. 12: ^Statistische Nachrichten aus dem Gesamtgebiete der Landwirtschaft“ z dne 21. marca 19111 poročilo o hmeljski žetvi v Avstriji v letu 1910, iz katerega priobčimo naslednje številke:
	Polje, zasajeno	svota žitve v	na I ha.	Naša cenitev
	s hmeljem v ha.	metr. stotih	met. stot.	pa met. stot.
Češko	14-715	122-550	8-3	115000
štajersko	3-252	25-736	7-9	12-509
Galicija	2-293	8-783	3-5	6-500
Moravsko	618	3-702	60	4-0C0
Gornje Avstrijsko 522		3-060	59	3-500
Skupaj 24-400		163 831	7-7	141-500
	ali		ali	
327.262 zavojev po 50 kg.
283.000 zavojev po 50 kg.
Cenitev je bila potemtakem za 44.000 premajhna, čemur je vzrok’, da je bila žetev na Štajerskem o-bilnejša. Mi in z nami večji del trgovcev je cenilo, da se bo pridelalo na Štajerskem 25.000 stotov po 50 kg; pridelalo se je pa 50.000 stotov, torej se enkrat toliko; tako se vsaj zatrjuje v statističnem razglasu. In to se nam ne zdi verojetno. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu je cenilo v svojem poročilu z dne 15. septembra 1910 pridelek v Savinjski dolini od 26.000 do 27.000 stotov; ker se pa v vzhodni Štajerski zmi-raj manj hmelja prideluje in se je tam, kakor smo se informirali, pridelalo komaj 2000—3000 stotov, potemtakem znaša pridelek na hmelju na Štajerskem 30.000, k večjemu 35.000 stotov. Že število, ki označuje površino polja, na katerem se prideluje hmelj, bo najbrže neresnično. V Štev. 42 „Statistische Nachrichten“ z dne 18. oktobra 1910 je označilo c. kr. poljedelsko ministrstvo za leto 1910 za Štajersko samo 2066 hektarjev polja, med tem ko je sedaj navedlo 3252 hektarjev, torej za 1186 hektarjev več. Ta diferenca je nam nerazumljiva in se bi moralo to v uradnih poročilih c. kr. poljedelskega ministrstva pojasniti. Ce vzamemo povprečni pridelek leta 1910 z 9.9 meterskimi stoti za hektar, se pokaže diferenca pri žetvi na Štajerskem z 9370 meterskimi stoti ali 18.740 zavojev po 48 kg. Zatorej bi morala žetev na Štajerskem pravilno, kakor smo že zgoraj omenili, znašati 30.000 do 35.000 Stotov. Mi bomo v tem oziru posredovali; kajti če se pojavljajo take pomote, potem se vendar ne more verovati takim .poročilom.
Resničen pridelek na Češkem, ki znaša 122.(550 meterskih stotov, soglaša približno z našo cenitvijo z
115.000	met. stoti (230.000 zavojev).
Češka stoji z 8.3 meterskimi stoti za hektar na čelu, potem sledi Štajerska z 7.9, Moravska z 6 in Gornje-Avstrijsko z 5.9 meterskimi stoti za hektar. Najslabši pridelek je bil v Galiciji, namreč z 3.5 meterskimi stoti za hektar. Ce se vz-ame povprečen pridelek za normalno žetev v Avstriji z 7 meterskimi stoti (14 zavoji) in če letošnji pridelek znaša 7.7 met. stotov, potemtakem stoji letošnja žetev nad normalno višino.
Pridelek na hmelju v Avstriji leta 1910 znaša približno 300.000 stotov po 50 kg. Prišteti se pa ne sKe Ogrska, kjer se je pridelala 12.000 do 15.000 stotov.
To poročilo prinaša nemški agrarni list in ga je priobčilo vodstvo hmeljarskega društva v Žaieču na Češkem.
Sladkor, ki se je še le meseca marca podražil) za 1 K pri meterskem centu, se podraži po sklepu sladkornega kartela še za 1.25 K. Pred 14 dnevi so se rafinerji sladkorja pozivali na podraženje surovega sladkorja. Izgovor je bil izmišljen, ker so bili tovarnarji že preskrbljeni s surovim sladkorjem do konca aprila, a bilo je gotovo, da-padejo cene do tistega časa, ko morajo zopet nabavljati surovi sladkor. To se je res že zgodilo. Kljub temu se ne poceni očiščeni sladkor, ampak še •podraži, tako da bo kilogram sladkorja veljal za 5 h več 'kakor pred šestimi tedni. Za to podraženje ni nobenega 'drugega vzroka, kakor navadno nesramno j kapitalistična oderuštvo. Kartel sladkornih rafinerjev hoče visoke cene in da jih more doseči, si je izmislil nekaj posebnega. Spraviti hoče tudi tovarne surovega sladkorja v kartel in s teni preprečiti vsako konkurenco. Ce se to izvrši, se ne bo smela brez dovoljenja rafinerskega kartela ustanoviti nobena tovarna surovega sladkorja, nobena obstojajoča, tovarna ne bo smela proizvajati več, kakor ji dovoli kartel in — kar je glavno — nobena rafinerija., ki ni v kartelu, 'ne bo smela dobiti niti kilograma surovega sladkorja. Za nagrado tega ropa ima kartel surovega sladkorja dobiti premijo, ki bi znašala 3.5 za meterski cent, to je na leto več kakor enajst milijonov. Ta denar se ima izprešati iz ljudstva, ki kupuje sladkor.
Književnost in umetnost.
„Mali protialkoholni katekizem“ za male pa tudi za velike ljudi je izšel ravnokar. Ima prav lično obliko-, obsega 33 vprašanj na 12 straneh, na koncu otrokom primerno pesmico, na znotranjih straneh o-vitka pa dve sličici, ki jih bodo otroci gotovo z veseljem gledali. Knjižica stane 10 vinarjev. Naroča se pri knjigoveznici Katoliške tiskarne v Ljubljani. Ta knjižica, kakor je mala in neznatna,, je vendar fveli-
kanskega pomena za protialkoholno akcijo in s lem za materielno' in moralno blaginjo našega ljudstva sploh’. Ce kje, se mora ravno s protialkoholnim delom začeti pri mladini. Zato je izdalo protialkoholno glasilo „Zlata Doba“ parolo: „Vrzimo se na mladino!“ A marsikdo ni prav znal, kako bi se vrgel. Tu imate sedaj, v tej drobni knjižici, pomoček in navodilo za učitelja in učenca, kako se te stvari v šoli lotiti. V vsaki šoli se lahko potom nje uvede ono delo, ki ga je šolska oblast doslej zanemarjala, ki je jpa eno najpotrebnejših, namreč vzgoja ljudstva k treznosti. Vsi prijatelji mladine in ljudstva) bodo z veseljem pozdravili to drobno knjižico in jo uvedli v Šole svojega okraja; potom otroki bodo pa vplivali v tem smislu tudi na odrasle.
Cas. V. letnik. Zvezek 4 in 5. — Vsebina: Budizem in vzhodnoazijska nacionalna verstva. Franc Terseglav. — Socialne tvorbe pri Jugoslovanih. Dr.
J.	Adlešič. — Naturalistične in realistične moderno slovenske drame. Profesor Adolf Robida. — Socialne uredbe v Belgiji. Jean Bernolet. Izidor Cankar. — Loreto legenda? Po Eschbachu posnel . . gl . . — Prispevki k problemu: moderna veda, in svetovni nazor. Dr. A. UŠeničnik. — Listek:; Verstvo. Filozofija. Socialno vprašanje. Literarna) kritika. To in ono. Glasnik „Leonove družbe.“ — „Cas1“ izhaja po desetkrat na leto. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za čla-ne („Leonove družbe“ je naročnina plačanai z letamo. Naročnina se ,pošilja na „Leonovo družbo“ ali „Čas“ v Ljubljani.
Vrtec s prilogo Angeljček. Vsebina:	Srečnim
prvoobhajancem. Pesem. — Velikonočno premišljevta-nje. Črtica. — Do Jordana in Nila. Potopfis. — Iz mojih detinskih dni. Črtica. — Izpremenil se je . Crtica. — Listje in cvetje.
Mladost. Vsebina: Mati Slovenija in njena de-ca. Alegorična slika. V. Bele. — XIII. seja predsedstva zveze Orlov dne 16. marca 1911. — Okrožja. — Odseki. — Leposlovje. Naša Micika. Sl. Bor.
„Mentor“. III. letnik. 7. zvezek. Vsebina; Silvester. (F. S. Finžgar.) (Dalje.) Homer in njegova pesem, (Dr, J. Gnidovec.) (Dalje.) Črna liska, (Prof. Fr. Pengov.) (Dalje.) Radovan, (Žaloigra v Štirih dejanjih.) (Josip Logar.) (Dalje.) Zanimivosti iz našega Štetja. (Dr. A, Breznik.) (Konec.) Literarni pogovori. (Prof, L. Arh.) (Dalje.) Zrak. (Prof. dr. Anton Ratajem) (Konec.) Drobiž.
Razgled , po svetu.
Boj proti pornografiji v Budimpešti. Budimpeštanska policija je zadnji čas izvedla veliko kampa-nijo proti pornografiji in je imela dosedaj velike vs-pehe. Zaplenila je dosti nesramnih knjig, slik’ in risa-rij, in proti nekaterim trgovcem je uvedla preiskavo. Neki časnik je napadel redarstvo, da pri tem svojem delu ni znalo ločiti pornografije od književnosti. Vsled tega je redarstvena, oblast dala obvestilo, da je to kampanijo izvedla na ukaz ministrstva za notranje zadeve. Slično delovanje je začela policija tudi na deželi In so na primer v Požunu, VrŠecu in drugje zaplenjena velika skladišča pornografskih knjig, slik itd. Saj je pa že tudi zadnji cats, da se kaj uvede proti umazani literaturi, ki cvete posebno na Ogrskem. Sveta dolžnost države je, * da, z vso strogostjo nastopi proti zastrupljevanju mase, posebno pa mladine.
12 Francozov ubitih od zamorcev. Iz Conakry a v Afriki se poroča, da so uporni zamorci iz rodu Marabutov usmrtili 12 Francozov,- in sicer stotnika T alaya, poročnika Born auta in deset vojakov. Napadli so jih zahrbtno v svojem taborišču. Tlako j, ko seje izvedelo za umor. je cela stotnija napadla taborišče. Po vročem boju so 'se umaknili zamorci ter pustili na bojišču čez 309 mrtvih.
Vodovodna cev — razpočila. Pri novem dunajskem Franc. Jožefovem vodovodu, ki deluje Še-Ie od decembra lanskega leta. je razpočila ena glavnih cevi. V nedeljo zjutraj so culi ljudje v Kirchbergu mor čan pok. Ko so prihiteli gledat, so videli več ko 20 metrov visok voden steber, ki je trgal in metal v zrak prst in kamenje. Trajalo bo kakih 14 dni, da bodo škodo popravili. Ker ni počila najvažnejša cev, ne; bo ta nesreča ovirala preskrbo vode.
Koliko Slovanov je na svetu? Profesor Nieder-le omenja v svoji knjigi „(Slovanski svet“, da je bilo leta 1900 na svetu. 130,500.000 Slovanov in da jih bo letos po 1.4% prirastku vseh] 156 do 1)57 milijonov. Znani ruski slavjanoiil, prolesor-filolog kijevskega vseučilišča sv. Vladimira, T. D. Flor inski j ,pa govori v'knjigi: „(Slovansko pleme“, da je prirastek slovanstva vsako leto najmanj 1.7%. '(Rusov je vsako leto okoli dva milijona več.) Trditev profesorja T. D. Florinskega. je prav verjetna in moremo skoraj z gotovostjo reči, da je letos okoli 186,000.000 Slovanov na svetu, a do leta 1915 jih naraste do 200,000.000, — zares ogromno, veličastno Število.
Igralnica odkrita. Iz Düsseldorfa poročajo:	V
noči od 28. na 29. marca 1911 je redarstvo odkrilo igralnico, ki je bila urejena po vzorcu monakovske „Oasine Monte Carlo.“ Na zelenem stolu je bilo fese polno denarja, ko so nepričakovano prišli v sobo detektivi. Odlično društvo, ki se je zabavalo v igranju, je bilo odvedeno takoj na policijo, denar je pa bil zaplenjen.
Perzijski šah v Carigradu. Iz Odese javljajo, da se je nameraval bivši perzijski Šah 'Mohamed Ali trajno preseliti v Carigrad. Tozadevno je storil primerne korake, ali turška vlada je to njegovo Željo od-
bila in sicer iz političnih razlogov. Zato ostane Sah še nadalje v Odesi.	,
Novi zvonik sv. Marka v Benetkah bodo blagoslovili dne 14. julija 1911, ravno na deveto obletnico. kar se je prejšnji stari zvonik zrušil. Gradnja novega zvonika je dovršena.
Vrednost lepote. Platon, stari grški modrijan, je smatral za največja in najpjemenitejjfcja darova, ki ju more podeliti narava* v pryi vrsti visok razum in v drugi vrsti lepoto. Stavil je ta dva neMŠpča darova nad bogastvo, rojstvo in veljavo. Marsikdo bi morda ne pritrdil povsem staremu filozofu in bi rekel: („|Ne, rajši nam daj zdravje!“ A pomislimo, da mora srečni lastnik resnične lepote Vsekakor biti blagoslovljen tudi z zdravjem; i kajti prva ; ne more obstajati brez drugega, dasi je drugo večkrat, ko prvega ni . . . Stvarnik je Bog lepote, kakor oznanjajo njegova dela. To pokaže pogled na naravo; to kar žejo rajski ptič s svojim čudovitim perjem, pav s svojim krasnim repom, zibajoči sie metulj s svojimi prelestnimi krili, cvetlic pisani svet, ki samefga sebe izkuša prekašati v lepoti oblik in harmoniji barv, in slednjič, več kot vsa ta dela polna ljubkosti, človek, popoln kaJkor bi moral biti, popoln kakor ga je prvič ustvaril Bog. Zapustimo to vzvišeno stališče in oglejmo si vrednost lepote od čisto praktične strani. V tem pogledu izkazuje mnogo velikih in znamenitih, dobrot. Poleg značaja je obraz najvažnejši faktor pri stvarjenju naših življenjskih razmer. Prijateljstva se sklepajo često vsled lepote obraza, davno preden da smo spoznali značaj; in koliko tehi znanj dozori pozneje v ljubezen. Stara narodna pesem pripoveduje, kako je mlada pastoriea na vprašanje gospoda: gJKaj imaš za doto, lepo dete?“ odgovorila: („(Gospod, moj obraz.“ Ta odgovor nikakor ni bil aboten*. Brez dvomit je mislila samo na možitev; a ne glede na korist lepote v tem oziru, je prijetna zunanjost čestokrat velike vrednosti v boju življenja. Kolikokrat se dogaja v raznih (poklicih in opravilih, da se. pri oddajanju kake službe daje prednost prosilcem s simpatično zunanjostjo pred onimi, k'i so moreta bolj zmožni, a manj prikupni. Koliko jih je, moških) im žensk, ki izkujšajo v svojem življenju, da ima njih obraz veliko opraviti z njihovim vspehom. „Lepota“, stoji zapisano, „|e zlato žezlo, ki ima silen vpliv na blafeor ali gorjo človeka. Ona je odločala usode, vodila narode in vbadala države.“
Kako se umira? Francoski kralj Ludovik XIV. je vzkliknil na svoji smrtni smrtni postelji, "da ne bi bil nikdar verjel, da je umiranje tako lahko, in izdahnil je s smehljajem na ustnicah. Te zadnje besede kralja-solnca, ki nam jih sporoča zgodovina, je postavil neki ugledni učenjak na Čelo neke jako zanimive knjige, v kateri izkuša dokazati, da se umira brez bolečin, da povzroča umiranje v gotovih slučajih celo mila, prijetna čustva. (Učenjak — tako poroča neki angleški list — se sklicuje na izpričevala različnih ljudi, ki so se nahajali že v največji sadni nevarnosti, ki pa niso tudi v tem položaju izgubili svoje zavesti, ter se spominjajo vsega, kar so v kritičnem trenotku čutili. Skoro vsi ti ljudje izjavljajo enoglasno, da niso vzpričo smrti poznali niti sledu strahu, ter da so imeli le vesele, prijetne, oziroma prav prozaične misli in vizije. Neki alpinist, ki se, je-prekopicnil v globok prepad, si je bil popolnoma v svesti, da se mu bliža smrt; toda njegove možgane sta prešinili le dve misli: Koliko sekund utegne pač trajati padec, in če pade na gladek ali oster kamen? Neki mornar je moral skočiti v morje, ko se je potapljala njegova ladja, in je plavaje skušal priti do obrežja.; ali kmalu so ga zapustile moči in postal je igrača valov, ki so ga zibali semtertje. V trenutku, ko še je prvikrat neprostovoljno skril pod vodo,, se je spomnil, da mu bo smrt zabranila, čitati do konca nov roman, ki si ga je dan prej .kupil, in to ga. je silno jezilo; Seveda smrt ne prihaja vedno tako rahlo in lahko. Neki mož, ki se je izkušal obesiti, ki sp mu pa Še pravočasno odrezali vrv, je pozneje pripovedoval, da je takoj izgubil zavest, ko mu je, zadrgnila, vrv vrat.. Ali kar je v onem trenotku doživel] ne bi hotel nikdar doživeti. Napravil je dolgo potovanje po svetovnem prostoru ter se je naenkrat nahajal v groznem, neznanem svetu, med Številnimi, strešno pohabljenimi samomorilci, ki so pričeli okoli njega pravi peklenski ples. Spomin na to prikazen je bil pri njem tako močen, da so mu oči čudno sijale in da se je na vseh udih tresel, ko je to pripovedoval.
Vremensko prerokovanje.
Po Falbovih prerokovanjih bo prve dni aprila jasno, a nekoliko vetrovno vreme. Barometer še bo dvigal, temperatura bo nad normalno.
V drugem tednu bo barometer padal ob naraščajoči temperaturi; lahno deževje. Se le dne 13. a-prila nastopijo viharji z močnimi izlivi dežja, sporednim pojavom kritičnega dne 'druge vrste, ki je dne
13.	aprila.
To neprijazno vreme bo trajalo preko velike noči. Se le proti 18. aprilu se bodo polegli viharji, barometer se bo dvigal, in sledili bodo solnčni pomladanski dnevi. Teh bo pa malo;. kmalu bodo. nastopili južno-zahodni vetrovi, ki bodo povzročali slabo vreme. Dne 28. aprila je solnčni mrk, ki se pa v naših pokrajinah ne bo videl. Ta dan je kritičen dan prve vrste, ki bo imel za posledice potrese, vulkanske izbruhe, velike viharje. Slabo vreme bo trajalo Še prvi teden maja.
Ako bo vse to res, potem bo letošnji april popolnoma zaslužil svoje ime.
POSLANO.
19
m
m

Vage
z& vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, iabhcove in vsake druge vrste za gospodarske iu obrtniške namene izdeluj® ter priporoča po nizkih cen» h
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brnu, Menice Moravsto.
w> slovanska obrt.
pravništvn „Straže"
55
Olje
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Za veliko noč!
priporočam svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga za možke iu ženske obleke, svilene robce, srajce, kravate itd.
¥$e najnovejše "9NS
Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina;
Jožef Ulaga : Maribor
Tegethafova cesta St, 21.
postrežba tožna in solidna.
: po Jako nizkih cenah. :
Janko Artman-u
da si ogledate
največjo izložbo trpežnih in lepih svilnatih robcev.
Ta velikanska izložba
je v prvem nadstropju trgovske hiše
Janko Artman-a
v Šent Jmjn ob juž. žel. pri farni cerkvi. 413
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SsšBureš
Maribor
Tepihofova cesta 39
pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po nanižji ceni.
4? v\t\ 8 slovenskimi ploščami, čistim in brramoione jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano myboljSe igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvr&ojejo.
Eflttiiui itaj. VMiiHlcInaa steklarska trgovina
Čudežne dežele, kjer cveto oranže, ne more vsakdo obiskati. Kdor pa mora s svojo boleznijo im prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve pristne „„Sodener 'Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa tako drago potovanje. Soden-ske pastile se kupi za 1 K 25 h v lekarnah, drožerijah in podobnih trgovinah, toda nikldo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenimi.
na debelo Bn ne
«M»»o**«"»»**+4
I	'SrPijte samo „Tolstovrško slatino“ I
J Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško. J
4M»
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev «a podobe.
^3*evzetje vseh steklarskih del pri eerkveh ia priv. stavbah.
Hajsofiidnejša ia točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦»»»»»»
Proda se -*ako le‘
w	v pa novo
z dana hiša s štirimi stano-valnimi sobami, lepe kleti pod stanovanjem, z vrtom za zelenjavo, sadotesn’hom in malo njivco pod jako ugodnimi pogoji takoj. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov pri upravni štvu lista.	56
z ali brez ključavničarstva v sre dišču mesta Maribor se takoj proda. Naslov se izve v u
Trgovina s papirjem in pisalnim
Goričar & Leskovšek v Celju
Grafika ulica št. 7.
Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po
najnovejših predpisih.
Na debelo)	3S*T Na drobnoj!
Edina slovenska tovarna mila, sveč in parfamerij na Štajerskem
IVAN PFEIFER Co., CELJE.
Podpisani naznanjamo velečast. duhovščini in slavnemu občinstvu, da smo otvorili s 1. aprilom v Celju, Graška ulica trgovino na drobno Sn debelo Z milom, parfumerijami, svečami vseh vrst itd.
Se priporočamo za mnogobrojni obisk, zagotavljamo točno in solidno postrežbo ter bilježimo	z odličnim spoštovanjem
IYAN PFEIFER & Co., CELJE: Tovarna mila, svež in parfumerij.
d
•Zabukošek
krojaški mojster v Celju
" priporoča svoj -
modni salon za gospode,
ki te nahaja vinovi posojilnični hiši na Ringu.
t
t
%
:
:
:
t
6 belili

2m
KW-, po2’/4®
K16--
IZ
Veletrgovina s špecerijskim blagom in .	z deželnimi pridelki . =
Anton Kolenc: Celje
Glavna zaloga: Graška cesta22 Podružnica: Narodni dom.
Prazen Je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato iu zelo povežano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanezljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih iu dragih pridelkov.
I a. Zabukovški premog ponudim po 2 10 K za ' 00 kg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, dragam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola orehov, itd. ter rabljene solnate in drage sveče, petrolejske in oljnate sode.
Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 37
po* /4-
domačega lanenega
platna	— d obit
po 2' K 20	..e
franko iz narodne veletrgovine
r. stermecki
V c«l)u-
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plm, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, sa pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedituiki in manj vredni izdelki naj se vročajo. Ceniki zastonj.
Sanatorij „Mirni Dom“
za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene.
— Prospekti na zahtevo zastonj —
Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota.
nul THIERRY'A BALSAM
eil«« pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
‘Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
lfl H ill n 1 i Vi nr i Vaolin VninnitAnt:	*_1_k«<nnt nn

JLUtin echter Balsam A-TWrj in Pregrada
ituwuM. y». ioiwuouui uviczjjm, pri vnexju jeier in vrumcu, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 1 gr. specialne steklenice 5 K.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri rdnah, oteklinah, poškodbah, vnet-i jih, tvorih, odstranjuje vso tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tadi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K«
Kartel se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF!THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
Častno priznanje 1885.
Staroznana trgovina s semenjem
M. Berdajs, Maribor
Sofljln trj ......
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega vrtnega m gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno aa detaljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot , naturell“ ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo valoem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
M. Berdajs, Maribor - Sofijln frj.
'■vesi
Kdor svoj želodec linbi, noče dragega krepčila, kakor
želodčni likčr
Žalcdčni likčr ..FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Edini likšr za slab želodec!
liter K 2 40. ,	„ 4*80.
denar prihraniti, ter za* neslijivo dobro blago po nizki ceni kupiti, naj gre z zaupanjem t pošteno trgovino
Janko Artman-a
v Šent Jur ob južni žel.
Vlradne
zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
P. n.
Dovoljujem si, cenjenemu občinstvu udano naznaniti, da sem 1. aprila t. 1. svojo trgovino z steklom in porcelanom gospodu Adolf Bernhard-u predal in izražam svojim cenjenim odjemalcem iskreno zahvalo za dobrohotnost, ki so mi jo dolgo vrsto let izkazovali in objednem pristavljam prošnjo, da bi se ista dobrohotnost
izkazovala tudi mojemu nasledniku. „
Z odličnim spoštovanjem
Josip Meizev*.
Z ozirom na zgorajšne obvestilo si dovoljujem cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem s 1. aprilom t. 1. trgovino s steklom in porcelanom gospoda Josipa Melzer-Ja v Mariboru kupno prevzel in da jo bom vodil pod naslovom Josipa MeUer-ja naslednik Adolf Bernhard. Zagotavljam, da se bom trudil, vsem zahtevam najvestnejše ugoditi in prosim, da se bi mi blagovolilo izkazovati isto zaupanje, kot mojemu predniku in zagotovim, da bom reelno postregel.	Z odločnim spoštovanjem
Adolf Bernhard
trgovina s steklom in porcelanom v MariboVU, KoraŠIta cesfi 5.
Prva jnžno-štajerska kamnoseška
družba v Celja
Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu* in inozemskega materijala.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji :: Naročila se izvršujejo točno.
Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba s Celje.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
Naslov xa naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
u..—...............- ..—
Robert Diobi
Pozor!	Pozor!
Hedviga Hobacher, Maribor
Gpajska ulica št- 2
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov, solnčnikov, vezenin in
-----------------: predtiskarij.
Popravila hitro in ceno!
Si Si
žganjarna v Celju
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko
žganj e, brinjenec kakor tudi konjak i
štajerski ||
T JÜDSKA HRANILNICA
m POSOJILNICA V CEIJU,
▼ lastni hiši (Hotel
99
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
i belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vlage pa 4'/,•/, brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi ee obregtovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vsdiga.
■eauMBaoaBaBawawawi
uraduje
vsak tartk m patek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poitno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima it. 8. Za brzojave zadostuje našlo v. Ljudska posojilnica Celje,
posojuje
na zemljište po 5°/» do B%% zastavo vrednostnih listin m m pogqji. Koavertqje vkqj&ene dolgove pri izterjajo ovčjim članom njih toqatvo. Proti#*
vknjižbo d«ta brezplačno, stranka plača lo koteko
amortisacjjo ali kredijMpod
in
I
■ ata