Ameriška Domovi m a rtTfYTg AMCRICAN IN SPIRIT ffOR€l6N IN LANGUAGES ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOV€NIAN HORNING N6WSPAPGB CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1982 VOL. LXXX1V Novi grobovi ^ Mary Tomažič V nedeljo, 5. septembra, popoldne ' je v Wickliffe Country Place umrla 82 let stara Mary Tomažič, rojena Ban, vdova po pok. možu Antonu Mihaliču (u. 1935) in Johnu Tomažiču (u. 1972), mati Mrs. Thomas (Emma) Prudič Welo, 9-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Josephine Boyance, Roze Trevison (Trst, It.), Ivana (pok.), Marije Galati (Trst, It.), Josepha in Mirota (oba v Jug.), članica društva Naš dom št. 50 ADZ, Kr. št. 1 PSA in Kluba slovenskih upokojencev v Collinwoodu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd., v četrtek, 9. septembra, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., od tam na Kalvarijo. Čas 'pogreba ob tem poročilu še ni določen. Na mrtvaškem odru bo v sredo, 8. septembra od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Cyril Ferkul Nenadno je na posleuicah srčne kapi, ki ga je zadela na svojem domu na 17832 Bryan Ave. v Clevelandu, umrl 57 let stari Cyril Ferkul, rojen v Primči vasi pri Hinjah, Slovenija, od koder je prišel v Riwabik, Minn. 1. 1950, v Cleveland pa 1. 1959, mož Milene, roj. Forte, oče Rose Marie, Elizabeth, Johna, Stanleyja, Therese, Davida in Borisa, brat Johna, Stanleyja (Biwa-bik, Minn.), Justine Gore-c'hen (Duluth, Minn.) in Vin-centa (pok.), zaposlen kot strojnik pri TRW Corp. 15 let. Pogreb bo iz Želetovega Pogrebnega zavoda na E. 152. ecsti danes, v torek, ob 8.15 z.iutraj, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Joseph J. Starc V soboto, 4. septembra, je Nenadno na svojem domu llmrl Joseph J. Starc, bratra-n°c Darinke Klun, brat Mary Ann in Roberta J. (oba že Eok ), nečak Jacka, Johna, Joe-a in Louie-ja Karisha ter Anne, roj. Slapnik, Petkovšek in Molly Lacatsas, član društva št. 5 ADZ, HBZ št. 99, ABZ št. 37 in Veterans of foreign Wars. Rajnki je bil cvetličar nad 30 let in je 16 let lastoval in vodil Starc Elorist Shop na St. Clair. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Eak na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Božidar (Božo) Mrsič Na svojem domu na 14240 Lake Shore Blvd. je po bolez-^b> ki je trajala 15 let, umrl •J let stari Božidar (Božo) Elrsič, rojen v Zagrebu, Hrt Vaška, od koder je prišel v Cleveland 1. 1959, mož Helene, roj. Hrovat. Rajnki je bil •ddar po poklicu, a je kmalu Po prihodu v ZDA zbolel in tako postal nezmožen za delo. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jero-nia ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne Ih 6d 7. do 9. žvečer. r % ARABCI SE ZANIMAJO ZA NAČRT FREDS. REAGANA 0 PALESTINSKI AVT0N0MI JI Serijskega plinovoda na Poljskem ns bo; omiliiev sankcij 1M1 LONDON, V. Brit. — Po najnovejših narisih smeri sibirskega plinovoda, ki so jih objavili na Zahodu sovjetski graditelji, je razvidno, da je ZSSR spremenila dosedanjo zahodno smer tega plinovoda tako. da bo v celoti obšel Poljsko. Prejšnji narisi so kazali nameravano smer plinovoda skozi Poljsko, kar bi bila tudi najkrajša smer. Novejši narisi predvidevajo, da bo plinovod izpeljan do Zahodne Nemčije preko Češkoslovaške. Analitiki so prepričani, da so Sovjeti spremenili smer plinovoda zaradi varnostnega razloga. Na Češkoslovaškem so politične razmere namreč mnogo stabilnejše, kot so na Poljskem. Sklep predsednika Ronalda Reagana, da bo ukrepal proti zahodnoevropskim d r užbam, ki bodo dobavljale opremo za sibirski plinovod, še velja. ZDA so na podlagi Reaganovega sklepa prekinili dobavo opreme in tehnologije francoski podružnici ameriške družbe Dresser potem, ko je iz francoskega pristanišča izplula sovjetska ladja, na kateri so trije kompresorji za sovjetski plinovod, izdelki Dresser. V Beli hiši dajejo vedeti, da sankcije zoper tuje družbe, ki bodo sodelovale v izgradnji plinovoda, le ne bodo tako drastične. Britanska premierka Margaret Thatcher je dejala ob obisku v škotskem mestu Glasgow, da je užaljena zaradi Reaganovega sklepa, da pa ne bo zaradi tega nesoglasja ogroženo prijateljstvo, kaj šele zavezništvo med ZDA in Anglijo. Pripomnila pa je, da bo jasno povedala Reaganu, zakaj je mnenja, da ameriški predsednik ne ravna pravilno v tej zadevi. Prijatelji morajo biti odkriti, je rekla Thatcherjeva. Kot kaže, ne bo nobena od ameriških zaveznic v NATU spoštovala sklepa Reagana glede sibirskega plinovoda, Sovjeti pa poudarjajo, da bo plinovod zgrajen s pomočjo oz. sodelovanjem zahodnih držav ali brez te pomoči. ------------o------ Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! Bivši uslužbenec konzulata SFRJ v Clevelandu aretiran CLEVELAND, O. — Preteklo sredo je bil aretiran v tem mestu Zorah Stojadino-vič, bivši uslužbenec konzulata SFRJ v Clevelandu, ki je marca letos zaprosil za politični azil v ZDA. Njegova prošnja je bila zavrnjena in biva Stojadinovič v ZDA v ilegali zadnja dva meseca. Zadeva se je začela, ko je jugoslovanska vlada obtožila Stojadinoviča, ki je vodil knjige konzulata od 1979. leta, zlorabe svojega uradnega položaja in poneverbe. Namesto, da bi se vrnil v SFRJ, kjer bi bil gotovo takoj aretiran in predan sodišču, je Stoiadinovič zaprosil za azil v ZDA. Po podatkih, posredovanih v obtožnici zoper Stojadinoviča, naj bi si bil bivši uslužbenec konzulata SFRJ prisvojil $23,000. Ko je bila Stojadinovičeva prošnja za azil odbita, je vlada SFRJ zahtevala od ameriške vlade njegovo prisilno izročitev. Na podlagi še veljavne pogodbe, podpisane 1. 1902 med takratno kraljevino Srbijo in ZDA, so pri zveznem državnem tožilstvu začeli postopek za izročitev. Interese jugoslovanske vlade pri tej z add vi jo zagovarjal pomožni državni tožilec ZDA Gary Arbeznik. Pred sodnikom Davidom S. Perelmanom je Arbeznik zahteval, naj bi Stojadinovič o-stal v zaporu brez pravice do jamščine zato, ker je imel pri sebi ob aretaciji ponarejen potni list in si je predrugačil svojo zunanjost. Kot kaže bodo ZDA ugodile zahtevi SFRJ po Stojadi-novičevi izročitvi, ako bodo pristojni sodniki prepričani, da gre za navadnega zločinca in ne za politično preganjanje. ------o----- VREME Pretežno oblačno danes z verjetnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 70 F. Spremenljivo oRlačno jutri, zopet z možnostjo nekaj dežja. Naj višja temperatura okoli 74 F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 78 F. Sončno vreme se bo nadaljevalo tudi v petek. FEZ, Mo.; JERUZALEM, Izr. — Ta teden poteka v maroškem glavnem mestu sestanek na vrhu arabskih držav. Na tem sestanku je tudi voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jasir Arafat. Glavna točka sestanka je reagiranje arabskih držav in PLO na načrt za palestinsko avtonomijo, ki ga je pretekli teden predložil predsednik Ronald Reagan. Načrt je že odločno odklonila izraelska vlada. Arabske države očitno nimajo enotnega stališča do Reaganovega načrta. Kot kaže, načrt podpirajo zmernejše države, kot so Saudska Arabija, Egipt in Maroko. Tudi PLO načrta ni odklonila. Mnoge države, prisotne na sestanku na vrhu, čakajo na govor Arafata, ki bo brez dvoma pojasnil stališče PLO do Reaganove pobude. Sestanek na vrhu v Fezu ta teden je dejansko nadaljevanje prejšnjega, ki se je začel novembra lani, a so ga odložili, ker ga je bil bojkotiral sirijski samodržec K.Jez Assad. Assad, ki je znan skrajnež med arabskimi voditelji, se bo udeležil sestanka v Fezu. Edina arabska država, ki sestanek bojkotira, je Libija. Kot sedaj kaže, bodo države zavzele zmerno stališče do Reaganovega načrta in poslale posebno delegacijo v Washington, D.C. z namenom, da se sreča z ameriškim predsednikom in ugotovi, kje je prostor za resnejša pogajanja o izpolnjevanju načrta. Arabske države se tudi zanimajo, ali je predsednik Reagan pripravljen res pritiskati na Izrael glede postavljanja novih naselbin ha Zahodnem bregu. Izraelci so v dneh po Reaganovem govoru na ameriški televiziji preteklo sredo zvečer že sporočili, da nameravajo postaviti več novih naselbin. Bela hiša je močno kritizirala odločitev Beginove vlade. Arabci hočejo videti, ali bo Reagan samo kritiziral, ali bo podvzel ukrepe zoper Izrael. Izrael in Sirija Izrael zahteva od Sirije ta- kojšnjo vrnitev 8 izraelskih vojakov, ki so izginili vzhodno od Bejruta. Zaenkrat ni jasno, ako so vojake ugrabili Sirij ci ali gverilci PLO. Namestnik izraelskega ministrskega predsednika David Levy je dejal, da bo Izrael napadel Sirijo na en aii drugi vojaški način, ako ne bodo omenjeni vojaki kmalu vrnjeni. Ameriški diplomati v Libanonu posredujejo pri libanonskih politikih, ki imajo neposredne stike s Sirijo in PLO. Levy je rekel, da bo Izrael čakal nekaj časa na morebiten uspeh teh diplomatskih posredovanj. Ako pa ne bodo vodila k uspehu, bodo Izraelci sami ukrepali. -----o----- Zadnje vesti ■T" • Lumsaas, Dan. — Raketa, ki jo je pomotoma izstrelilo lovsko letalo danskih oboroženih sil, je zadela 2 hiši ob baltiški obali. Obe hiši sta u-ničeni, človeških žrtev pa ni. Raketa zrak-zemlja serije Harpoon ima 300 funtov razstreliva . v glavi in bi lahko potopila križarko. • San Francisco. Kal. — Znana pevka Janet Gaynor ki je bila hudo ranjena v avtomobilski nesreči preteklo nedeljo zvečer, se bori za življenje v tukajšnji bolnišnici. Ga. Gaynor, ki živi samo ob pomoči umetnih naprav, je šta-ra 75 let. V isti nesreči je bila ranjena tudi slovita pevka in igralka-Mary Martin, ki je stara 68 let. PraV tako je bil ranjen 62-letni mož Janet Gaynor, ubit pa 76 let stari prijatelj Mary Martin. V njihov taksi je trčil tovorni avto, ki ga je vozil pijan voznik. • Ciudad Mexico, Me. — Včeraj šo bile zopet odprte banke, ki jih je pretekli teden podržavil predsednik Jose Portillo. Mehika je sporočila, da do konca prihodnjega leta, bo odplačevala safno o-bresti na posojila, ki jih je najela v tujini. -----o----- Podpirajte slovenske trgovce! “Svobodna Slovenija” o sedanjem položaju v Argentini ii. Ne vemo, če bo sedanja diplomatska of e n z i v a Wa-shingtona rodila zaželene sadove. Kar se je dogodilo v Panami, kjer so enostavno strmoglavili predsednika Ro-yoja, ker je šel preveč v pro-tiameriško stran, je neljubo odzvenelo v ostalih prestoli-cah. In ideja latinsko-ameri-ške unije še ni zamrla in lahko ostane za Washington nevarna v trenutku, ko je se-verno-ameriški kongres pristal na pošiljanje oboroženih ameriških oddelkov na področje Srednje Amerike. Morda ZDA iščejo pri bue-nosaireški vladi zaslombo za to akcijo? Kljub vsemu je težko, da bi jo dobili, zlasti še ne na dolgo roko, ko je vendar jasno, da bo zadržanje katerekoli civilne vlade v Buenos Airesu do Washingto-na precej hladno. Pa poglejmo na notranje zadeve. Socialni problem še vedno zavzema glavno mesto, ko sindikati groze s stavkami, vlada pa se ne more odločiti za ponovne povišice plač. Delavski minister že ne ve več, kako naj bi zaustavil sindikalni val, medtem ko se gospodarski minister upira, da bi dovolil krepke povišice, in še celo retroaktivne na začetek avgusta. Končno so sklenili, naj o tem odloči sam predsednik Bignone, ki bo tako imel v rokah kaj kočljivo odgovornost. Kar se vladnih zadev tiče, omenimo, da je v svojem po- slovilnem govoru poveljnik letalstva, Urigadir Lami Dozo zatrdil, da “ideje ne gredo v pokoj”. Ali naj to pomeni, da bo njegov naslednik in novo letalsko vodstvo prav tako zahtevalo, da naj se u-stanovi uradna stranka? Tudi če bi do tega prišlo, bi bili volilni izgledi te stranke tako rahitični/kot je rahitična priljubljenost vlade pri ljudeh. Pred kratkim so se tudi sestali predstavniki argentinske škofovske konference. Izdelali in objavili so poseben dokument, v katerem rotijo narod, naj stopi na pot sprave. Zanimiva točka v tem pismu je, da škofje zahtevajo tudi pojasnitev glede “pogre- šanih”. Predsednik škofovske konference primas kardinal Aramburu je to tudi že prej, v časnikarskih izjavah, izrecno potrdil: da pride do sprave, je potrebno, da se razjasni ta del preteklega argentinskega življenja. V tej zadevi pa je sedaj Cerkev šla še dalj, kot je doslej šla večina političnih strank. Pač svojevrsten prispevek sedanji pestri sliki argentinskega življenja, ki se hitrih, a nevarnih korakov podaja na pot demokracije. Pot, ki bo dokončno pokazala, ali so narod in njegove ustanove, politične, socialne, ustavne in tudi vojaške, zrele za demokracijo, ali ne. S. S. Iz Clevelanda in okolice Duhovnik iz Slovenije na obisku— Iz Slovenije je prišel na kratek obisk ,č.g. Vinko Kobal, župnik v Desklah v Soški dolini in voditelj duhovnega mladinskega gibanja v Sloveniji. Primorski klub vabi svoje člane in prijatelje in sploh vse Slovence v naši okolici, da se udeleže sv. maše, ki jo bo daroval g. Kobal prihodnjo nedeljo ob 10.30 dop. pri Sv. Vidu. Po maši so člani vabljeni na kosilo k Sterletu. Ocenitev domačih vin na vinski trgatvi— Na Vinski trgatvi, ki jo priredi Slovenska pristava v nedeljo, 19. septembra, bodo tudi ocenili vina naših ,domačih viničarjev. Prireditelji vabijo viničarje, da se udeležijo tekmovanja. Slovenski šola pri Mariji Vnebovzeti— Roditeljski sestanek združen z vpisovanjem v Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 12. septembra, ob 6. uri zvečer pod staro cerkvijo. Začetek pouka bo v soboto, 18. septembra, ob pol deseti uri dopoldne v šolskih prostorih. Starši iskreno valbljeni! Spominska sv. maša za gen. Rupnika— Tabor DSPB Cleveland naznanja vsem svojim članom in prijateljem, naj se v čim večjem številu udeleže sv. maše za pok. domobranskega generala Leona Rupnika, ki bo v nedeljo, 12. septembra, ob 10.30 dopoldne v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v Collinwoodu. Vsakoletni obed— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi vsakoletni obed v nedeljo, 19. septembra, v farni dvorani. Serviranje bo od 11.30 do 2. popoldne. Vstopnice lahko dobite pri članicah. Romanje v Frank, Ohio— Romanje v Frank, Ohio, ki ga vsako leto prireja DSPB Cleveland, se bo letos vršilo v nedeljo, 26. septembra. Voznina je $8 na osebo. Prijave sprejemajo Vinko Rožman (881-2852), Lojze Bajc (486-3515) in Marija Meglič (761-1060). Vpis v Slovensko šolo pri Sv. Vidu— Slovenska šola pri Sv. Vidu bo začela z rednim poukom v soboto, 11. septembra, in sicer od 9. do 11.30 dopoldne. Na ta dan bo tudi vpis učencev. Starši, ki bodo prvič vpisali svoje otroke, naj pridejo z njimi, da bodo vse uredili in dobili vsa potrebna pojasnila. Vpis bo možen tudi v soboto, 18. septembra. Spominski dar— Mary Cajhen, Chapel Rd. v Madisonu, Ohio ' je darovala $19 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. moža Andrewa. Iskrena hvala! Tiskovnemu skladu— G. Anton in ga. Antonia Babnik, Astoria, N.Y. sta darovala $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Ludwig Kolman, Waukegan, 111. je daroval $20 našemu slovenskemu listu. Matt Mlakar, Lorain, Ohio je pa daroval $12 Ameriški Domovini. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! Baragov dan lepo uspel— ■ Precej rojakov se je udeležilo Baragovega dne, ki je bil 4. in 5. septembra v Milwau-keeju. V soboto je maševal clevelandski škof A. Edward Pevec, ob somaševanju 9 drugih škofov. V nedeljo je bila koncelebrirana sv. maša. Somaševalo je 11 škofov in 30 duhovnikov. Petje v cerkvi med mašama je bilo čudovito. Prihodnje leto bo Baragov dan v Marquette-u, Mich. --------------o------ Nasprotniki poljskega režima s s;io zasedli ambasado v Švici BERN, Švi. — Včeraj je skupina Poljakov vdrla v prostore poljskega veleposlaništva in poslopje zasedla. Pri akciji so ugrabili 14 talcev, med njimi več poljskih diplomatov. Po nekaj urah so ugrabitelji izpustili neko nosečo žensko. Vodja teroristične skupine se imenuje “polkovnik Wy-socki” in baje predstavlja Poljsko revolucionarno domačo vojsko. Ta Wysocki je že govoril po telefonu z novinarji in zahteval med drugim ukinitev obsednega stanja na Poljskem ter izpustitev na svobodo vseh političnih internirancev v tej državi. Rekel je, da imajo poljski vojaški voditelji 48 ur. torej do srede dopoldne, da izpolnijo zahteve. Ako ne bodo zahteve izpolnjene v celoti, pravi Wysocki, bodo razstrelili veleposlaništvo z vsemi teroristi in talci vred. S seboj so prinesli precej orožja in 25 kil. razstreliva, je pripomnil. Švicarski policisti so obkolili veleposlaništvo in se pogajajo z ugrabitelji. Najnovejša poročila danes zjutraj kažejo, da se pogajanja nadaljujejo brez vidnega uspeha. Doslej ni bilo v zvezi z ugrabitvijo nobenih človeških žrtev. V Varšavi pravijo, da so ugrabitelji navadni zločinci in da seveda ne bodo pristali na izpolnitev’ terorističnih zahtev. ------o------ Nove Social Security izkaznice Washington, D.C. — Reaganova vlada ima v načrtu, da bo zamenjala sedanje Social Security izkaznice z novimi, ki bodo tiskane na posebnem papirju. Ta načrt je bil predlagan pri debati v Senatu o spremembah pri emigracijskih zakonih. Sedanje Social Security izkaznice je prav lahko ponarediti, kar izkoriščajo tujci, ki so ilegalno prišli v to deželo in uporabljajo ponarejene Social Security izkaznice za zaposlitev in kot izkaznico, da pridejo do drugih legalnih dokumentov. Največ zlorab Social Security izkaznic je pri dobivanju “welfare” javnih podpor. Nove izkaznice bo zelo težko ponarediti, ponarejene pa bo mogoče hitro odkriti. ------o------ Slovenski mesečnik Ave Maria potrebuje vašor pomoč! | AMERIŠKA DOMOVINA 1 »H? ST. CLAIR AVE. — 431-662» — Cleveland, OH 441«! AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and I ridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: t ^ Združene države: , $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece j Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 67 Tuesday, Sept. 7, 1982 Še o Dedijerovih “dodatkih” Nerešen in nedokončan je zlasti pri Slovencih spor med partizani in njihovo revolucijo na eni strani ter nasprotniki partizanstva in revolucije na drugi, o vprašanju kolaboracije z okupatorji in iz tega sodelovanja sledeča obtožba vojnega zločinstva in narodnega izdajstva. Partizani's komunistično partijo na čelu so zagnali ogromno, premišljeno propagandno akcijo, s katero so svojim idejnim in političnim nasprotnikom skušali umazati dobro ime in umoriti njihov karakter z obtožbo kolaboracije in narodne izdaje. Čim bolj pa se čas odmika, tem bolj se odkrivajo doslej tajni dokumenti, ki potrjujejo pravilnost znanega pregovora, da kotel očita loncu, da je Črn. Ko je Dedijer okrog 1. 1950 pisal Titov življenjepis, se je skrbno izogibal vsakega dogodka, ki bi utegnil kakor koli umazati svetlo polituro na podobi “maziljenca”; gladko je izpustil opis važnih pogajanj med partizani in Nemci spomladi 1. 1943 o ustavitvi sovražnosti na osnovi posebnega pakta. Takrat se o čem podobnem sploh ni smelo govoriti, ostalo je zavito v temo in molk vse do L 1973 (torej več kot 20 let), ko je ameriški zgodovinopisec Walter R. Roberts napisal knjigo “Tito, Mi-hajlovič and the Allies”. V tej knjigi je med drugim odkril sledeče: Prišlo je do sestanka vodilnih partizanov Djilasa, Velebita in Koča Popoviča z nemškim generalom Dippoldom v Gornjem Vakufu blizu Sarajeva dne 11 marca 1943. Partizanska delegacija je naglasila, da partizani ne vidijo razloga za boj proti nemški armadi, oni se bojujejo z nemškimi trupami samo v samoobrambi. Kar želijo, je boj zoper četnike (gen. Mi-hajloviča). Zavračajo vsako zvezo z Angleži in so pripravljeni napasti jih, če bi se izkrcali v Jugoslaviji. Taka je zgoščena vsebina partizanskega kolaboracijske-ga predloga nacistom. Roberts potem podrobno opisuje celoten proces, ki ga je zaključil Hitler z izjavo: “Z rebel! ni pogajanj, oni se postrelijo.” Robertsova knjiga je zbudila veliko senzacijo po svetu, jugoslovanskim partizanom in Titu samemu pa povzročila neprijetno in škodljivo negodovanje: njihov ščit vojskovanja zoper okupatorja za svobodo naroda je dobil veliko', črno packo. Drugi, ki je to packo potrdil, je bil sam vodja one partizanske delegacije Milovan Djilas. V knjigi “Wartime ’ nikakor ni mogel mimo Robertsovih dokazov, zaradi objektivnosti svoje knjige se jih je moral dotakniti, a to ni bilo mogoče drugače kot jih priznati. Djilas je pisal knjigo v senci Titove vsemogočne moči, pa v zavesti osebne krivde. Zato je skušal vse kolikor mogoče olepšati in opravičiti, podrobno opisuje povsem nepomembne stvari, o vsebini glavnih pogajanj pozneje v Zagrebu je pa redkobeseden in se večidel sklicuje na Robertsa. Izrecno se opraviči: “Jaz bi ne objavi! javno vsebine teh pogajanj z Nemci, če bi ne bila dana na znanje široki javnosti.” (Roberts!) Dvojici Roberts-Djilas se je sedaj pridružil Vladimir Dedijer, Slavna avtoriteta v življenjepisu njegovega veličanstva maršala Josipa Eroza-Tita. Kot rečeno, v Titovi biografiji niti ne črhne o kaki kolaboraciji z nacisti, v zadnji knjigi pa takrat opuščeno dodaja. Kaj ga je k temu nagnilo, lahko samo ugibljemo: morda očitanje zgodovinske vesti, morda maščevalnost nad onimi, ki so ga odrinili od korita, morda želja po zopetni publiciteti in novi slavi. Naj bo.tako ali drugače, v knjigi Novi priloži za biografiju Josipa Broza-Tita najdemo na strani 805 opis in najbolj pomembno vsebino tajnih razgovorov med partizansko delegacijo in nemškim poveljujočim generalom. Dedijer razkrije, da so bili v marcu 1943 od Tita poslani k Nemcem' za pogajanja Koča Popovič, M. Djilas in Velebit. O pogajanjih je bil napravljen zapisek, podpisan po gornjih treh, ki priznavajo svoj podpis. Datum je 11. marec 1943 v Gornjem Vakufu, kjer so gornji trije predlagali (dokument je ohranjen v nacionalnem arhivu v WaShingtonu) poleg drugega sledeče: “Točka 3, a) V tem položaju ni razloga, da nemška armada vodi vojne akcije proti Narodno osvobodilni vojski (NOV), posebno Če se vzame v pretres položaj nasprotnika (Nemcev) in interesi obeh strani. Bilo bi v obojestranskem interesu, da bi se sovražnosti u-stavile (obustaviti). V tej zvezi bi mogli obe strani, to je nem.ška armada in prisotna delegacija NOV pred- Beseda iz naroda... i Branko Tomažio-Srnoc spel avstralski prvak na klavirsko harmoniko Branko Tomažič-Srnec je ponovil lanskoletni uspeh in si je znova pridobil naslov avstralskega prvaka solista na klavirsko harmoniko v skupini nad 16 let. Letos je bila tekma v prireditvi Accordion Association of Australia v dvorani sydneyske univerze od 11. do 15. maja z okoli 150 tekmovalci iz vse Avstralije. S partnerjem Markom Wal-lace-om je Branko dosegel tudi prvo mesto v duetu. Tako je potrdil prejšnje uspehe in nadaljnji razvoj svojega izrednega glasbenega talenta. Branko je na tekmovanju igral odlomek iz Straussovega “Netopirja” in njegova tonsko čista ter dinamična interpretacija mu je zagotovila prvo mesto. V duetu pa je s partnerjem zaigral sonatino iz sodobne skladbe Holffiel-derja. Igranje harmonike je bilo vedno popularno za ples in muziko polk in valčkov. Še posebno je bilo priljubljeno v alpskih deželah. V zadnjih 50 letih z novimi konstrukcijami in tehničnim izpopolnjevanjem postaja harmonika, vedno bolj tudi glasbilo za igranje klasične glasbe. Branko je na vprašanje, kako je dosegel tako velike uspehe skromno povedal, da ima veliko veselje in da mnogo igra, okoli 40- ur tedensko. Hvaležen je - svojemu učitelju g. Heinzu Deber-nigu iz Ringwooda, ki je vsekakor eden najboljših učiteljev harmonike. Saj ni tekmovanja, da ne bi kdo njegove glasbene šole dobil prvega mesta. Letos bo Branko dovršil srednjo šolo. Po maturi bo odšel na višje glasbene študije v Kanado in ZDA. Tam se bo izpopolnil v igranju jazza in klasične glasbe za dosego vrhunskega mojstrstva. Tekmovalni uspeh mu zagotavlja pouk pri enem svetovnih mojstrov in so dogovarjanja že v teku. Vsi se veselimo Brankovega velikega uspeha in dobro se nam zdi, da je izšel iz vrst avstralskih Slovencev tak talent. Čestitamo in mu želimo mnogo sreče pri študiju in v življenju! Enako čestitamo tudi staršem, saj bi se brez njih razumevanja in pomoči Branko gotovo ne mogel razviti v prvaka. D. C. (Misli) (Gornji članek je izšel v junijski številki avstralskega slovenskega mesečnika Misli. —Ur.) Kalifornijski poročevalski koš STOCKTON, Kalif. — Skoraj ni našega rojaka in rojakinje v tujini, da ne bi imel prijatelja ali znanca v Argentini. Pred odločilnim sporom za Malvinske otoke in po končanju nepotrebnega vojskovanja za te otoke, katere smatrajo in so - “strateške važnosti”, sem že objavil vsebino pisma rojaka iz Argentine o takratnem napetem položaju in 'stanju tam. Pisec teh pisem je dobro razgledana oseba bodisi na političnem, socialnem in gospodarskem polju, saj se ba-vi s temi problemi praktično že vse svoje življenje. Kar se tiče angleške politike, lahko trdimo, da jo poznamo še nazaj iz leta 1945 na takozvanem Vetrinjskem polju v državi Avstriji. Njih sistem je pravzaprav barantanje, trgovina in v takem sistemu načeinostne -morale ni v leksikonu. Mladina naših prijateljev in bratov Slovencev v Argentini je v dobi prvih let emigracije pa do danes odrastla. Tako so se ti mladeniči, sposobni za nošenje orožja, znašli v zgoraj o-menjeni situaciji med ostali- mi argentinskimi vojaki na Malvinskem otočju. Pismo ne ■ omenja o kakih človeških žrtvah med mladino slovenskega rodu, vendar si bom zadržal poročilo do naslednjega pisma, V katerem, upam, bom dobil natančnejše podatke. V današnjem članku born objavil dvoje pisem, pravzaprav njihovo vsebinp v prepisu. Iz nje je razvidno, da se politični in gospodarski položaj slabša iz tedna v teden. Dragi bratje in sestre Slovenci v oddaljeni Argentini! Preveč bi bilo imen, da bi vsakega posameznika imenoval. Sprejmite moje in ostalih Slovencev iskrene pozdrave v upanju, da se Vam položaj izboljša. Prešli smo dobo trpljenja po italijanskih begunskih taboriščih, prešli težke čase. Vztrajali smo, gradili novo domove, širili našo kulturo in našo pesem. Nobena noč ni tako dolga, da ne odide in na nje mesto zopet zasije beli dan. Iskrene pozdrave vsakemu posamezniku, tu ali tam, saj smo vsi člani enega naroda— naroda ložiti_ svoje predloge o eventualnih conah, o ekonomskih in drugih interesih. b^NOV smatra četnike za svoje glavne sovražnike.” Na naslednji strani knjige poroča Dedijer, da “je načelnik štaba nemške pehotne divizije dr. Krisch napravil svojo zabeležko, kjer se dotika točke 3) dokumenta od 11. marca 1943 in pravi: “Ta točka je bik »obravnavana že preje, in sicer je to bilo 17. novembra 1942.” Spregovoril je komunstični Zaratustra v osebi uradnega biografa jugoslovanskega marksističnega božanstva Broza-Tita in odkril, da je ta junak moledoval za kolaboracijo^ nacisti ne samo meseca marca 1943, ampak že več mesecev popreje. da je iskal u-stavitev sovražnosti z Nemci zato, da bi uničil upor zoper revolucijo s pobojem lastnih nacionalnih fcratov-četnikov in vseh <;lrugih, ki so se komunizmu uprli. Odgovorite sedaj po svoji vesti: Ali je bil to vojni zločin in izdajstvo naroda ali ne? Dejstvo, da mu je Hitler načrt preprečil, ne izbriše zločina. Kadar bomo spet slišali in brali, da so bili proti-revolucionarji vojni zločinci in narodni izdajalci, se bojno spomnili na razkritja Titovega biografa Dedije-ra, pretehtali njegovo pričevanje in prav* bpmo sodili, L. P, i N slovenskega. Slovenski jezik in kultura Vas Maks O. S. Prvo pismo je datirano v Argentini z dne 22. junija t.L, prejel sem ga šele v začetku tretjega tedna v mesecu juliju. Bere se takole: Prejel sem Vaše pismo z dne 4. junija, ki je kar dolgo časa potovalo do mene. Hvala zanj. Vojsko smo torej izgubili. Tukaj so mnenja, da je Argentina vojno izgubila, ker je Angliji pomagala Amerika s svojim n a j n o v e jšim orožjem ... Kakšne so sedaj posledice v Argentini? Sovraštvo do Anglije in Amerike in tudi Evrope zaradi trgovske zapore. Dobro, da niso Argentini komunistične države nič pomagale. Velika jeza je tudi na vojaško vodstvo, ki je slabo peljalo vojno. Zato je zletel Galtieri, predsednik države in glavni vojaški poveljnik. Nadomestil ga je neki upokojeni general, ki je takoj začel politične razgovore s strankami in hoče sedaj obnoviti demokracijo. Gospodarsko smo na psu (da se izrazim po domače). Poglejte' samo vrednost dolarja: Kos smo prišli v Argentino (leta 1949), je 1 dolar veljal 4 pese, danes je uradno 15,000 pesov (pa ga seveda ni dobiti), na črni borzi pa velja 35.000 pesov. Draginja je velika. Inflacija je v enem samem letu poskočila za 150%. Plače se tudi dvigajo, vendar ne tako hitro v razmerju z draginjo. Res je, da obstoj angleške kolonije ob argentinski obali ne gre le v račun Argentini, ampak tudi na račun drugih južnoameriških držav. Res je, da so Malvinski otoki strateško važni za Zahod, toda to vprašanje bi lahko Anglija uredila z Argentino, da bi Argentina bila lastnica otočja, Anglija in Amerika pa bi lahko tam imeli svoja oporišča za mnogo let, kot je to na Kulpi z Guantanamom. Ra-ne, ki jih je prizadejala ta vojska, se bodo še' dolgo celile. Jasno je, da opozicija (levičarji) izrabljajo ta položaj, ker so vojaki blamirani. Se to k Vašemu pismu: Argentina ni dobila v teku te vojne prav nobenega orožja ne od Francije ne od Libije in sploh od nikogar. Dobivali smo samo lepe besede. Izredno veličasten sprejem papeža je dokazal, da je Argentina katoliška in tudi drugače zahodno orientirana država. (Ostala vsebina je privatnega značaja. —M. S.) * ATI* Vsebina drugega pisma je le nekaj tednov starejša od prvega. Iz nje je razvidno, kako se je v resnici v tem kratkem času poslabšal položaj. v Argentini: Vsakega Vašega pisma sem zelo vesel, ker mi vzbuja spomine na lepa taboriščna leta in ker podajate v njih jasno sliko ameriškega življenja in zlasti še ameriške politike. Sedaj že krepko občutimo, izgubljeno vojno. Cena dolarja se je dvignila, “uradno” na-42*000 pesov. Ker pa ga hi dobiti v bankah, .ga je treba kupiti na črni borzi za 60.000 pesov, popreje pa je veljal d.ol.ar od 10.000 — 15.000 pesov. Draginja je zelo narast-la.; Država je. brez denarja. Grozijo stavke na vseh straneh. Brezposelnost je velikanska, Toda generali še držijo dpžavo v rokah, obljubljajo demokratizacijo, ljudstvo pa postaja vedno bolj revolucioharpo po po rodu domačin, slovenskega rodu in jezika (družin3 Globočnik se je kmalu p° prvi vojni preselila iz Trst3 na Koroško). Koroški slovenski listi s° še pred kratkim poročali, ka; ko je neki nemško govoreči mladinec izjavil na okrajnen1 glavarstvu v Velikovcu (3®-dec. 1980): “Slowenisch is 3 minderwertige Sproch, die Slowenen san a minderv/ei' tiges Volk” (Slovenščina je manjvreden jezik, Slovenci s° manjvredno ljudstvo). Zakaj bi se temu čudili, saj smo v resnici hai krivi, & imajo sosedje poniževal113 predstave, o slovenskem ku in narodu?! Ko pa sad11 nimamo prav nič boljših. do naj bi bilo potem le, 36 nam kdo to jasno pove? Ker je slovenščina praje' zik nas ne sme presenečat*’ če odkrivamo povsod po ropi izraze in imena, kateN pomen je mogoče ugotovit1 prav preko našega jezik3 Npr. številna imena gora 111 krajev v romanski Š v ic (Korvatsch, Kotschna in dr11' ga) ; celo na grških območjih ob samem Bosporu se je d3' ka morska ožina imenov3^ “to Stenon” in po njej cat* grajsko predmestje Ste# Beseda sama pomeni v g#1 ni ožino, tesen in je v sd*1 selni zvezi s slovenskim i# zom: stena. Na prostoru Alp nam f prastare izraze pastirske ^ mlekarske oz. planinske # ture izredno posrečeno told*3 čil že dr. Henrik Tuma, ki f izhajal iz primerjav sad1*3 gospodarskih dejavnosti, sproti mehaničnim, ideN0 škim in virtuoznim sklep0® in drznim zaključkom jezik0 slovcev. Dr. Henrik Tuma nam J razložil in odkril pomen d# gih besed, ki ga že nismo P0 znali več, npr. ‘•Tasta” tj. menita skrila, iz katerih s pogosto sestavljene gore; ° tod oznaka Lastavice za nad Višarjami. Nadalje # vilno izrazje, ki označuje likoyitost površja, kot “PeC, (pečina) ali “pala” (p°lic^ ipd., ki jih sledi v imenih F vseh Alpah in sklepa, d3 \ bili “Slovani” (ob upoštev’° nju prakorenine slovenšč# v resnici Slovenci) prast3 prebivalci na območju ^ V tem sklepu ga med drugim dejstvo, da ^ danes ponavljana naselit® Slovencev na območje vzl# nih Alp leta 568, tj. po od# du Langobardov v Ital*!, zgolj domneva (nemš* ašk*1;! zgodovinarjev in je ne Pot[ j uje noben zgodovinski (Dalje prihodnjič) v tiskovni Darujte Ameriške Domovin6 Ameriška Domovina druži Slovence po vseh1 svetu! Kanadska Domovina Letošnji Slovenski dan v Montrealu MONTREAL, Que. — Med nami Slovenci je že v navadi, da se vsaj enkrat na leto zberemo skupaj, da proslavimo svojo narodno pripadnost in svoj materinski jezik. Medsebojno poznanstvo in prijateljstvo nas zbereta skupaj, in tako pokažemo, da smo še, čeprav daleč od doma, ohranili svoje lepe narodne običaje. Tako smo se zbrali letos 11. julija na tukajšnjem cerkvenem letovišču, kjer smo z velikim uspehom proslavili “Slovenski dan”. Po mnenju mnogih je bil do sedaj eden naj lepših v vsakem pogledu. Navdušil nas je tudi obisk močne skupine rojakov iz Hamiltona, predvsem njihovih pevcev, harmonikašev in plesalcev, pod vodstvom mladega duhovnika salezijanca Franceta Slobodnika. Precej družin pa je prišlo tudi iz Ottawp. Predvsem pa gre naša zahvala Bogu, da nam je naklonil prekrasni sončni dan za to naše praznovanje. Sv. mašo je daroval č. g. Franc Slobodnik ter imel za ta dan primerno pridigo; so-maševal je naš župnik č. g. Janez Jeretina. Med sv. mašp je lepo prepeval domači pevski zbor in moški zbor iz Hamiltona. Sledilo je kosilo, pripravljeno za 650 ljudi. Dobro organizirane kuharice so v rekordnem času porazdelile kosila. Za njihov trud in požrtvovalnost naj lepše jim priznanje in zahvala. Ob dveh popoldne se je začel kulturni del programa. Lep je bil pogled na sprevod narodnih noš, v katerem sta bili obe plesni skupini, Mont- ška. Zaplesali so gorenjske in prekmurske narodne plese. Čeprav je bil to njihov prvi javni nastop, so svojo nalogo odlično izvedli in želi od publike dolgo ploskanje. Presenečeni nad tako lepo izvedenimi plesi, se gledalci kar niso mogli načuditi našim mladim, da je bilo mogoče v Montrealu izvežbati to dobro plesno skupino. Seveda gre največje priznanje za ves trud gdč. Rozini Hozja-novi, res agilni in požrtvovalni delavki v naši skupnosti v Montrealu. V zahvalo za ves njen trud so ji člani plesne skupine izročili krasen pokal kot spomin na ta prvi nastop. Prav tako so jo nagradili člani orkestra, ki ga vodi g. So-telšek; pri njem že vrsto let sodeluje kot solistka. Očivid-no ganjena se je vsem lepo zahvalila za prejeto darilo, d Zatem je stopil k mikro-1 fonu predsednik Hamilton-j ske skupine, se zahvalil zal lep sprejem in prijaznost teri nam predstavil svoje pevce, plesalce in harmonikaše. Izkušeni plesalci so vse plese mojstrsko odplesali in bili deležni navdušenega odobravanja. Skupina harmonikašev, je pod vodstvom g. Slobodnika dovršeno zaigrala nekaj komadov. Z nekaj pesmimi pa se nam je predstavil hamiltonski moški pevski zbor, ki je ubrano in dovršeno zapel nekaj pesmi. Za konec programa nam je še mladi Benjamin Jerebic zaigral na harmoniko nekaj melodij in dokazal, da ima v sebi obetajoč muzikalični talent. Obe plesni skupini sta nam za slovo zaplesali nekaj polk in tako je bil kulturni program letošnjega Slovenskega dneva končan. Sledila je prosta zabava s plesom in tombolo. Za poskočne melodije je igral ansambel g. Brankota Sotelška. V baru so imeli odborniki dovolj posla, da postrežejo vsem žejnim grlom. In v kuhinji so poskrbele kuharice, da ni manjkalo za popoldanski prigrizek. Naj omenim še velikodušne žene, ki so letos spekle doma precejšnjo količino peciva in tort. Lepa zahvala za ta njihov trud, kakor tudi kuharicarfi, ki so ves weekend žrtvovale, da so obiskovalci Slovenskega dne bili dobro postreženi. Zahvaljujemo se še posebej cerkvenemu odboru s predsednikom Štefanom Prša in našim župnikom Janezom Jeretina na čelu. Proslava Slovenskega dne v Montrealu na cerkveni farmi in še posebej prvi nastop nove plesne skupine “Rožmarin” pa nam bo ostal še dolgo v spominu. Tone Koritnik ****+*+***++++************ ^t***#**1************-**)************ ' k i: J. v tajni službi, namreč proti bolgarskemu režimu in Sovjetom. Obupno mi je pravil, da zanj in za mlado žensko v Sofiji ni \;eč obstanka in da bi ga čakala smrt, če bi se povrnil. Že je prišel v stik z zastopnikom tajne službe v Rimu, je rekel, in da se bo preselil v Carigrad, če ne dobi posla. Dal mi je vizitno karto neke tvrdke v Carigradu, rekoč, da bo tam dobil zaposlitev, če se mu poskus z našimi zastopniki izjalovi. Prosil me je, da mu pomagam s priporočili. (Se nadaljuje) ISKRICE Dom ne stoji na zemlji, ampak na ženi. (Slovenski pregovor) smo se tudi ponudili v pomoč pri organizaciji, pa te ponudbe niso sprejeli, češ da oni vse znajo. Kaos se veča in nič dobrega se ne obeta tej deže- li. Pa bo pozneje spet prišla druga vojaška ekipa, ki bo prevzela vodstvo države. Opazujemo libanonsko zadevo. Izraelci so izredno sposoben narod. Vsak svoj načrt 'znajo izpeljati na odličen način. Vsi Arabci ne pomenijo ničesar proti njim. Celo Sovjeti se ne tikajo vmes. Seveda uživajo (Izraelci) vso podporo vaše države. Argentina s takim vodstvom, kot ga ima Izrael, bi bila ena izmed prvih držav na svetu. (Ostali del pisma je privatnega značaja, zato ga ne mislim objaviti.) Kot vidite, dragi čitatelji, iz vsebine privatnih pisem črpamo mnogo boljša in zanesljivejša poročila, kot nam jih včasih nudijo razne poročevalske agencije in se potem v zamotanem pisanju križajo ; čudna poročila. V kolikor imam še poročil, imajo angleške vojaške oblasti na Malvinskih otokih precej težkoč z odstranjevanjem nastavljenih (položenih) min po argentinski vojski. Slabo vreme, megla in mraz zadržujejo delo, prav tako pa trpi na teh nedostat-kih živina, kateri je nemogoče iti na popreje jim razsež-ne prostore, kjer je bilo dovolj hrane za ovčje črede. Maks Simončič Kalifornijski poročevalski koš (Nadaljevanje s 1. strani) infiltrirani s komunisti. Krščanski demokrati in druge stranke so bolj slabotne zaradi pomanjkanja organiziranja. Krščanskim demokratom Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! MALI OGLASI PICK YOUR OWN PEPPERS Green or yellow sweet, mod. hots, on Mon., Wed. and Sat. 8-5 p.m. Barn store now open daily 8 to 7 p.m. Cabbage 10c a lb. Pick peppers. Ililgerts Berry Farm 34.‘J1 Waterloo Rd. Randolph, Ohio 442G0 1-800-3G2-9535 (66-G8) WANTED”MANAGER— CARETAKER Couple preferred. Living quarters, salary and commission. Other benefits. Write to Joseph Blatnik, 2207 E. 290 St., Wickliffe, OH 44092. Obirajte svoje lastne paprike Zelene, rumene in druge, ob ponedeljkih, sredah in sobotah, od 8. zj. do 5. pop. Trgovina odprta od 8. zj. do 7. zv. Zeljnate, glave 10 centov za funt. Ililgerts Berry Farm 3431 Waterloo Rd. Randolph, Ohio 44260 1-800-302-9535 (6G-68) House for Sale Euclid brick ranch, 16 yrs. old. Full basement. 692-1492. (66-69) For Rent 5 rooms up on E. 41. Children welcome. No pets. 261-5960. (66-69) LOOKING FOR RENT IN ST. VITUS AREA 5 rooms down for 2 adults. Call 431-9646 (64-70) T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK Owner 831-6430 (X) For Rent 3 suites up & down. 2 & 1 bdrm. unfurnished & 1—2 bdrm furnished. On Bliss Ave. Call 431-6224 from 9 to 4 p.m. and 585-4693 eves. (X) CARPENTRY All home remodeling and improvements, additions, garages, porches. Estimates. Call 944-9780 (58-73) BY OWNER ST. CHRISTINE’S PARISH Open House, Sat., Sun., Mon. 2-6 p.m. 4 bdrm., 2 baths, fin. rec. rm., dbl. gar., screened in front porch, new roof, Ige. lot. Mid 60’s. 21101 Milan Ave. 481-9385 (67-63) FOR RENT 5 rooms, up. 835 E. 156 St. 2 garages available. Adults only. No pets. Call 382-7829 (66-69) For Rent 4 rooms up or down. St. Vitus area. 731-1838. (67-63) . ; . (66-67) GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2081 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak aan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. NI potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko ( Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj novt naslov: .. Cleveland, Ohio 441W MOJE IME: ••..e '•.••*«•...•9« »•***< Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J