148. iteallka. v uuMlani. v ponedeljek. Z. julija 1906. XXXIX. leto. fchftja r««k d»a *v«cor, isim-i aeaejje m praznike, t*r po posti pre)enuui u ■ v«tro-ogr»*e j kakega naroda. Od njega zavisi btnost vsega narodovega življenja. Že cesarica barija Terezija je storila izrek : rDie Schule ist ein Po-litikuin." če kje dngod, ima ta izrek posebno svojo veljavo za celjsko mesto. Celje brez p o 7 s e m nemških šol preneha biti „nemšlo" ; to vedo dobro gori v Gradcu! Žito pa uravnavajo ve> kurs tako, da ii nemštvu na kvar. Vse celjsko nemštvo se umetno vzdržuje: seveda na stroške slovenskega življa . . . Kaj pa Slovenci? li so prava .minera plebsu ! Vsa obsedna okolica eljska ima v mestu javno ljudsko solo za dečke ter zesebro dekliško ljudsko šolo pri šolskih sest:ah. Deška šola se nahaja v poslopju, katerega bi se dandanes morale sramovati vsaka vas. A ker v tej zgradbi ledostaje prostora, morala sta se najeii še dve sobi v privatni hiši. A vkljib temu še vedno ni dovolj prostora ta. okoliške dečke. Isto tako nedostaje prostora v dekliški šoli pri šo.skih sestrah. In posledica vsemu temu? Da skoraj polovica naše s. o venske dece iz okolice obiskuje mestne nemška ljudsk* Šole. Krajni šolski svet celjske okolice je že zdavnaj sklenil, sezidat veliko moderno šolsko 2gradbo ter spraviti deško in dekliške šolo pod ei krov. Prostorno stavbisče v mestu je že kupljeno 5. leto, denar za stivbišče je tudi pripravljen, a Slo ven ci šole staviti ne smejo!! Neme. tega nečejo — in basta! Naši poslaici pa molče! Ali nočejo ničesar storti ali ne morejo? Bog naj to ve! Bl žalostna istina je, la se nam nariŠčaja od leta do leta več ponemči, „Nemciu se nam pa smejejo v pest. — In tako se naši ubogi okoliški otroci in ž njim učiteljstvo dalje ubijajo v zadohlih, glede šolske higijene docela nedostatnih sobah in pri Šolskih sestrah imajo nižji razredi — ravno radi pomanjkanja prostora — že par let le — poldnevni pouk. In naša takozvana rslovenskaa gimnazija?! O, Bože mili! Učni prostori tega zavoda modernim zahtevam nikakor ne ustrezajo. Učna uprava je najela privatno hišo ter za silo adaptirala ubikacije za poučne namene. V ilustracijo, kako vzorni šolski prostori so to, naj le navedemo, da to uČilišče niti nima dovolj — stranišč!! Nasproti se nahaja vojašnica, a dvorišča, vrta, kjer bi se v premorih mogla naša mladež gibati, — sploh ni . . . Pedagoški vodja zavodu — rodom slovenski Korošec — je mož nemških misli, ki se z gojenci niti pravilno v naščini razgovarjati ne zna. Tudi spe-cialiteta, ne ?! Uradni jezik na naši „slovenski" gimnaziji je nemški, konference se vodijo nemški in razpravlja se pri njih zgolj nemški. Študentje naši niti ne dobivajo dvojezičnih izpričeval, kaj še, samo nemška. Kaj še hočemo več od slovenske gimna- zije O drugih nedostatkih tega učnega zavoda taČas ne maramo razpravljati ter nečemo ubrati poti, ki jo je ubral „Slovenčev" dopisnik, ki je nedavno prav iz strankarskega stališča enega profesorjev tega zavoda javno ožigosal. To pa vendar lahko rečemo, da Slovenci z nemško-slovensko gimnazijo v Celju niso — Bog si ga vedi kaj — pridobili! Imamo pa v Celju tudi triraz-redno d e ž e 1 n o# meščansko šolo. Ta šola j ev prvi vrsti namenjena nam Slovencem. Vsled tega morala bi biti slovenska. A o tem v Gradcu nečejo ničesar vedeti in slišati. Mi Slovenci smo le dobri, da plačamo; vse drugo je Nemcev skrb. In tako imamo Slovenci v Celju me- ščansko šolo, ki je po vsem svojem ustroju ultra nemški zavod: ravnatelj trd Nemec, vsi učitelji — razen ve-roučitelja — tudi — Nemci. Kaj še hočemo veČ ?! Toda stoj ! Vsaj so privoščili v vsakem razredu po dve uri pouka iz slovenščine na teden «,fiir die Schuler mit slovenischer Mutter-sprache". To je koncesija!! — A kako in po kom se upravlja ta zavod? Ko je pred par leti šel v pokoj meščanski učitelj Novak, ki je bil usposobljen za poučevanje slovenskega jezika in je ta posel še precej spretno opravljal, — se to učno mesto ni oddalo prošnjiku — za to skupino izvrstno usposobljenemu — Slovencu, ne, ampak imenoval se je na to mesto nekov Aistrich z Moravskega, ki za Slovence drugega nima, nego psovke in je sploh eden največjih nemških izzivačev v Celju. S tem seveda tudi ni bilo več učitelja slovenščine na meščanski šoli. In komu so poverili zdaj ta pouk? Umirovljenemu mestnemu učitelju Kresniku, ki je renegat ter tudi drugače povsem propal Človek. Radi nedostojnega življenja — tako v obitelji kot tudi izven nje — je bil „ex offou umirovljen. Človeka, katerega je vrhna šolska oblast odstavila sploh od učiteljevanj a, pa so zdaj naredili za učitelja na nam namenjeni šoli!! Ali ni tako postopanje naravnost za nas Slovence — poniževalno V — Kresnik naj poučuje naše fante, on, ki o stanju naše sedanje književnosti niti pojma nima, on, ki je za ta posel absolutno — nezmožen? Človek, ki je prononsiran človek, katerega se vsak poštenjak ogib-Ije; mož, ki se potika v mestu in okolici z ničvrednimi ženskami itd. po raznih obskurnih lokalih; — pa učitelj naši nežni mladini! Proč ž njim ! Merodajne kroge pa s tem resno opozarjamo, daoskrbe s prihodnjim šolskim letom naši meščanski šoli poštenega in veščega učitelja slovenščine! Pokazali smo Vam nekaj šolskih slik iz slovečega „nemškega" Celja. Marsikaj bi Vam še lahko ocrtali; a za danes naj bode teh vrstic dovelj. Iz državnega zbora. Dunaj, 1. julija. Poslanska zbornica bo imela seje do konca tega meseca. V tem času bo najbrže tudi odsek za volilno reformo že končal svoje delo. Poletne počitnice državnega zbora bodo zelo kratke, ker se bo že prve dni meseca septembra pričelo jesensko zasedanje. Meseca oktobra bodo sklicane delegacije v Budimpešto, da sprejmo proračun za 1. 1907. Poljski klub pa namerava pri seji klubovih načelnikov predlagati, da se tekoče zasedanje zaključi že 15. t. m. Ako bo ta predlog obveljal, bo marsikatera nujna zadeva ostala nerešena. Ako že ne v tekočem, pa vsaj v jesenskem zasedanju bi morala priti na dnevni red reforma tiskovnega zakona. V slučaju, da se sprejme poljski predlog, je gotovo, da ta parlament ne bo več razpravljal o tiskovnem zakonu. Gosposka zbornioa. Dunaj, 1. julija. Včeraj popoldne je imela gosposka zbornica sejo na katere dnevnem redu je bilo drugo čitanje zakona o vojaški taksi, več naknadnih volitev in rešitev proračunskega provizorija. Sejo je otvoril predsednik knez W i n d i s c h g r a e t z. Na predlog grofa Š c h u n-borna je zbornica najprvo jela razpravljati o proračunskem] provizoriju. Dvorni svetnik L u d w i g je govoril o zaostalosti naših sanitarnih naredb, dvorni svetnik Jeitteles je pa v svojem govoru branil bivšega ministrskega predsednika dr. pl. Koerberja pred napadi posamnih poslancev v proračunskem odseku poslanske zbornice, zatrjujoč, da parlament nima pravice soditi bivšega ministra, nego samo državno sodišče ter obžaloval, da je zbornica tako kasno prišla v položaj, razpravljati o proračunskem provizoriju. Nato je zbornica sprejela v dru gem in tretjem Čitanju proračunski provizorij in trgovskopolitični pove-rilni zakon. Poročevalec baron Walters-kirchen je na to poročal o zakonu o vojaški taksi. Proti zakonu je govoril grof B u t| u oy : pobijal je splošne določbe zakona, zlasti pa ono točko, s katero se namerava naložiti vojaška taksa staršem, katerih otroci so oproščeni vojaščine ali pa niso sposobni za njo. Končno je predlagal, naj se zakon vrne, komisiji, ki ga naj primerno predela. Domobranski minister Schonaich je pobijal izvajanja predgovornikova ter se izrekel proti temu, da bi se zakon vrnil odseku. Ernst pl. Plener se je pridružil izvaj anj em grofa B u i j u o y a ter takisto predlagal, naj se zakonski načrt vrne komisiji. Pri glasovanju se je sprejel predlog grofa Bu-t[Uoya, da se predloga vrne odseku. Pri naknadnih volitvah so bili izvoljeni: Ignac pl. Ruber v na-^odbeno komisijo, grof Kuefstein v narodnogospodarski odsek, dr. Ma-tuš v kvotno deputacijo in grof W o d z i c k i v delegacijo. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Dr. pl. Koerber v proračunskem odseku. Dunaj, 1. julija. Seja proračunskega odseka, h kateri so tudi povabljeni bivši ministrski predsednik dr. pl. Koerber in bivša ministra dr. pl. Bo hm in baron C ali, da pojasne svoje postopanje o zadevi pristaniških zgradb v Trstu, bo v sredo ob devetih dopoldne. V političnih krogih se dvomi, da bi dr. Koerber mogel podati taka pojasnila, s katerimi bi se zadovoljil proračunski oasek. Volilna reforma. Praga, 1. julija. V krogih Čeških poslancev se zatrjuje, da se bo med Nemci in Čehi v odseku za vo- LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Nehaj, norec," je zaničTivo rekel Krvosrd in odšel iz sobe. Luka je nekaj trenotkov gledal nepremično za njim, potem s6 je malo nasmehnil. Dijaboličen plamfen se je zasvetil v njegovih očeh in hipoma ugasnil, in nato je mirno \Šel za Krvosrdom v sobo svojega gospodarja viteza Zlatopoljca. Krištof Zlatopoljec je bil že na vse zgodaj vstal, a še ni capustil svoje sobe, dasi je vanjo štj davno sijalo jutranje solnee. Njego j oče je ležal na postelji in s svojimi živimi, nemirnimi očmi sledil sinu, la je hodil po sobi gorindol, lahno, c enakomernimi koraki, in neprenehoma gledal predse v tla. Minila je ura za uro, a Krištof se ni bil niti za fcrenotek ustavil. Niti živahno vrvenje pod okru ga ni vzbudilo iz njegovih misli. Oče njegov je postal naposled vznemirjen in je začel hreščati, da bi sinovo pozornost obrnil nase, ali Krištof ga niti pogledal ni in je nadaljeval svojo hojo, dokler ga ni ustavil Krvosrd, ki je prišedši od razgovora z Luko vstopil v prostorno sobo. „Kje je zdaj Nikolaj Kolovški?" je po kratkem odzdravu vprašal brez ovinkov Krištof. „Ali ste to mogli izvedeti ?u ^Natančnega nič ne vem, dasi sem že na vse zgodaj poizvedoval pri ljudeh z dežele, ki so prišli v mesto. Najbrže je zdaj v Mengšu, vsaj nekaj članov njegovega sorodstva se mudi tam. Ko je porušil zlatopoljski grad, se je obrnil proti Mengšu. Ker je pri boju za zlatopoljski grad izgubil mnogo moštva in je tudi pobegnilo mnogo njegovih ljudi, namreč vsi tisti, ki so kaj več naropali, ni mogel ko j naprej, nego mora počakati, da sestavi novo četo. Kamnika se ne more lotiti, če nima vsaj petsto mož.u „ Torej v Mengšu je !u Krištof je to rekel tako, kakor bi sam s seboj govoril. „In v Kamnik ga še ne bo! Prav! Pa mu pojdem nasproti." „Kaj hočete zapustiti Kamnik ? Čemu? Sedaj vendar Se ne morete ničesar storiti proti Nikolaju. Ostanite raj Si na varnem in pripravite se za svoje delo." Zlatopoljec se je samo nasmehnil in je odkimal z glavo. „Slušajte moj svet, vitez Zlatopoljec," je silil Krvosrd. „Kamniško zidovje je trdno, kamniški mestjanje so pogumni in dobro oboroženi in ker so bogati, imajo in dobe vedno dovolj ljudi za obrambo. Nikolaju se bo tu slabo godilo, če ne pride z veliko silo nad mesto. Ostanite tu, pridružite se meščanom — in lahko izvršite obljubljeno 03veto poprej, nego vi sami mislite." Toda Krištof zopet ni odgovoril in se je zopet samo nasmehnil. Premeril je vnovič sobo z dolgimi koraki in šele po dolgem molku rekel: „Ogledati si moram vse ozemlje, kjer divja zdaj Nikolaj Kolovški." Potem se je obrnil do svojega sluge in ukazal, naj preskrbi vse, kar treba za odhod. Krvosrd bi bil rad ugovarjal, ali zdelo se je, da bi se zaman trudil in zato je molčal. Kmalu potem so bili Zlatopoljec in njegovi spremljevalci izven zidovja kamniškega mesta. Jezdili so previdno se oziraje nekaj časa, ko je naenkrat Krvosrd ustavil svojega konja in zaklical: „Zavijmo zdaj malo v stran, da se na varnem kraju pripravimo sa vsak slučaj." — Obrnil je konja in jezdil do malega gozdiča. „Ne zamerite, vitez Zlatopoljec, da sem vas zapeljal semkaj, ali previdnost me sili v to. Tu mislim nekoliko popraviti svoj obraz, zakaj mene pozna vsak otrok in če bi prišel kolovškim ljudem v roke, bi se mi slabo godilo." Medtem je vzel mož z iztaknje-nim očesom iz vreče, ki jo je imel na konju, dve maski. Eno je izročil Krvosrdu, drugo si je sam nataknil. Zlatopoljec se je skoro ustrašil, ko ju je zagledal zdaj z maskama na licu. Izgledala sta, kakor da so jima bile porezane ustnice in ušesa. Luka je glasno občudoval maski. „Bil sem v Italiji, bil sem v Egiptu, bil sem v Sveti deželi in na Grškem. Tam znajo povsod na belo tkanino z belim voskom delati take maske, da jih ni spoznati kot umetno stvar, ali kaj tako dovršenega še nisem videl," tako je zatrjeval Luka z vidno zavistjo, da sam nima take ali enake maske. „Maski sem napravil jaz," je rekel Krvosrd. „Bili so časi, ko sem se s takimi stvarmi bavil za zabavo in prirejal maske za vesele maškerade. Zdaj mi služi ta spretnost dobro tudi za resne namene." Zlatopoljec ni bil ves čas izpre-govoril nobene besede, Krvosrd in njegov spremljevalec sta potegnila kapuce svojih priprostih halj Čez glave in sta bila zdaj podobna pohabljenim romarjem. -Zdaj me bodo respektirali vsi, tudi najhujši sovražniki," je z zadovoljstvom rekel Krvosrd in zopet za-jahal svojega konja. nNaj so že krivo-verci ali kristjani človeka pohabili — eni in drugi ga puste pri miru, Če ga še kdaj srečajo, ker ga ne smatrajo veČ za pravega in popolnega človeka, da, celo ogibljejo se ga. Zdaj vas lahko spremim, kamor hočete, Krištof Zlatopoljec, tudi naravnost v Mengeš, če je treba, sredi med največje moje sovražnike, ki so zdaj tudi vaši sovražniki." Vsa družba je bila pripravljena za odhod; Zlatopoljec je že spod-bodel svojega konja, a Krvosrd gaje poklical nazaj. „Še nekaj, vitez Zlatopoljec. Boja sedaj ne moremo sprejeti nobenega. Jaz in moj tovariš sva zavarovana — ali kaj bo z vami, če vas zagledajo sovražniki. Vedeti nam je treba, kaj nameravate, sicer se ne bomo znali prav ravnati." . (Dalje prih.) lilno reformo vnel ljut boj radi števila in razdelitve mandatov na Mo-ravskem. Vkljub temu se je pa nadejati, da pride med nasprotujočimi si strankami do poštenega sporazuni-ljenja. V obče so se šanse volilne reforme dokaj zboljšale v zadnjem Času, da je upati, da bo še ta parlament izvedel volilno reformo. V zadnjem času so višji vplivi intenzivnejše nego kdaj prejo na delu, da pospešijo končno rešitev volilne reforme. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 1. julija. Med ministrskim predsednikom G o r e m v k i-nom in generalom Trepovem je nastal hud konflikt. Pričakuje se, da Goremvkin še te dni odstopi. Petrograd, 1. julija. Dnevnik rDumau, glasilo konstitucionalno-de-mokratske stranke, že več dni ni izšel. Izvedelo se je, da je vlada prepovedala vsem tukajšnjim tiskarnam tiskati ta list pod grožnjo, da bi sicer takoj zaprla tiskarno. Petrograd, 1. julija. Časopis „Perelom", glasilo centra v dumi, dolži generala Rennenkampfa, ki je nedavno na nekem banketu zatrjeval, da se Rusija za poraze na Daljnem Vztoku v kratkem maščuje nad Japonsko in si izvojuje zadoščenje, daje v vojni poneveril ogromne svote in da ga je samo bitka pri Sandepu in Mukdenu rešila, da ga niso zasačili in flagranti. Varšava, 1. julija. Predvojnim sodiščem se je pričela obravnava proti 20 vojaškim osebam radi ustanovitve revolucionarne organizacije. Na zatožni klopi so med drugimi tudi 3 častniki in 4 dame. Zatožno klop so somišljeniki in sorodniki okrasili s cvetlicami. Vsi obtoženci izjavljajo, da so povsem nedolžni. Varšava, 1. julija. Vojno sodišče je obsodilo šest oseb na smrt, ker so z orožjem napadli neke potujoče trgovce. Moskva. 1. julija. Policija je odkrila v nekem privatnem stanovanju laboratorij za bombe in skladišče orožja. Aretiranih je bilo dvajset revolucionarjev. Slavnostno razvitje zastave šišenskega „Sokola". Velik, pomemben naroden praznik je praznovala včeraj narodno-napredna vas Šiška, praznik slavnostnega razvitja zastave svojega „Sokola-, ki je pred štirimi leti izletel v svet in je danes že eden najmočnejših slovenskih „Sokolovu. Šiška je dostojno praznovala ta praznik. Nismo še videli katerega kraja tako bogato okrašenega z zastavami in zelenjem, kakor so to storili vrli slovenski narodni Sišenčani. Vsaka hiša je imela najmanj po eno, mnogo pa tudi po več slovenskih trobojnic, ki so ponosno vihrale v znak, da je tu Slovenec gospodar, zdrav in čil mož, ki pokaže svojo narodno zavest odkrito, kadar jo je treba pokazati. V soboto zvečer je priredil šišenski „Sokolu s Čitalnico in gasilnima društvoma iz Spodnje in Zgornje Šiške kumici prapora gospe Z a -kotnikovi serenado. čitalnica je izborno zapela tri pesmi, kumici se je pa šla poklonit deputacija, na kar je bil sestanek pri Matjanu v Gornji Šiški. Včeraj zjutraj je bila Šiška kraj vrvenja. Dasi je nebo hotelo nekaj neprijetnega prorokovati, vendar se ljudje tega niso strašili, ampak v celih trumah prihajali v praznično odi-Čeno vas. Ob Y211* uri so prispela v Šiško z društveno godbo ljubljansko društva, ki so napovedala svojo udeležbo. Ta društva so bila: „Sokol" ljubljanski, brežiški, dolenjski, domžalski, gorenjski, kamniški, postojnski, tržiški, volosko-opatijski, zagorski in deputacija predsedstva „Slovenske sokolske zveze", dalje ^pevska društva „Sla-vec", „Ljubljana", „Ljubljanski Zvon" in šišenska Čitalnica ter zidarsko in tesarsko društvo. Vseh zastav je bilo 8. Pri Čitalnici, kjer je bil napravljen velikanski slavolok, je v imenu občine, požarne brambe in čitalnice pozdravil vsa izvenšišenska društva in deputacije podžupan g. Maurer, v imenu šišenskega „Sokolau pa starosta brat Zakotnik. Starosta brat dr. Ravnih ar se je zahvalil v imenu „Zveze slov. sokolskih društev" in poudarjal, da prihajajo v eno najbolj zavednih slovenskih občin. Sprevod je šel nato proti prostoru, določenemu za razvitje zastave. Špalir so naredili ognjegasci Spodnje in Zgornje oiške ter narodne dame Šišenske, vse v narodnih nošah. Ude-ležnike sprevoda so na celem potu po Šiški obsipale dražestne gospioe z dišečim cvetjem, vmes pa so pokali s šišenske trdnjave topiČi. Prostor za razvitje zastave je bil okusno okrašen paviljon. Ko je dospela kumica ga. Zakotnikova, katero so vsa društva pozdravila z viharnimi ^Nazdar'--klici, pozdravil je starosta brat Z a k o t n i k vse navzoče in dal besedo bratu JanČigaju, ki je v navdušenih in vznesenih besedah govoril slavnostni govor približno tako-le : S pogumom, s kakršnim zamore le oni, ki stremi za vzvišenimi cilji, poletel je pred dobrimi 4 leti Šišenski „Sokol- med svet in danes ste počastili iz Širom slovenske domovine rojstno vas prvega slovenskega pesnika, da prisostvujete razvitju društvene zastave. Vesela čuvstva nam polnijo dušo. Delo je naša največja dobrota, brezdelica največje zlo. Delo, zlasti pa vstrajno delo dela narod mogočen. Vstrajno delo iu napredek sta sokolska cilja, katera vodi le domovinska ljubezen, ki želi, da postane narod močen po duhu in telesu. Sokolska ideja, v kateri so združeni ti cilji, je združila tudi šišen-Čane. Nihče ne more prezirati vzvišene sokolske ideje, ako pogleda samo nje sadove na najmlajših zastopnikih njenih, šolski mladini, na katero smo obračali posebno skrb in iz katere bodo izšli še le pravi narodni bojevniki. Danes naj se deinokratizeni, bratstvo med Sokoli še posebno utrdi, naj jih združi zastava, ki je simbol idej, katere zastopa Četa. Naj zastavo močijo deževni nalivi, naj ji osi vi lice, ideje sokolske ostanejo vedno, se bodo svetile kot zlato v solnčni luči in kazale zanamcem pot do sreče in uspeha narodovega. Kdo bode potem zlomil moč slovanskega duha, kdo združeno sokolsko falango ? Naj bi nov naš prapor obzarjalo solnce svobode, ki bo razlito po slovenski domovini! Na zdar! Viharni Na zdar klici so se glasili krog in krog. Nato se je vršilo zabijanje žeb-Ijev. Zabili so jih : kumica, starosta šišenskega Sokola, naraščaj, volosko-opatijski Sokol, Zveza slov. sokolskih društev, brežiški, domžalski, gorenjski, kamniški, ljubljanski, postojnski, tržiški in zagorski Sokol, pevska društva „Slavec", „Ljubljana- in „Ljubljanski Zvon", „Zidarsko in tesarsko društvo", gospe, dekleta, občina in ognjegasno društvo Gornje Šiške, gospe, dekleta, občina, Čitalnica, Ciril in Metodova podružnica in ognjegasno društvo Spodnje Šiške, krajni šolski svet in slavnostni govornik. Nato je kumica darovala in pripela dragocen trak na zastavo, gdč. Silva Lavrenčičeva pa v imenu šišenskih narodnjakinj slovensko tro-bojnico. Brat starosta je izročil bratu praporščaku zastavo, naj jo čuva in ne da iz rok v nobenem boju. Moški zbor šišenske Čitalnice je zapel Jenkovo Molitev in med zvoki sokolske koračnice so zastave poljubile svojo najmlajšo sestro, šišenske gospodične so pa okrasile vse zastave s cvetočimi lipovimi venci. Nato se je vil sprevod po raznih ulicah Spodnje in Gornje Šiške Sprevod je bil slikovit in je bil prekrasen pogled na dame v narodni noši in Čete Sokolov. Ob polu 2. je bil banket pri AnČniku. Udeležilo se ga je do 100 oseb. Stoloravnatelj brat dr. Ravnihar je pozdravil v svojem govoru šišenskega Sokola, gospo ku-mico, vse družice šišenske gospodične, šišensko Čitalnico in vse Sokole. Omenjal je, da je ljubljanska okolica v narodnem oziru precej brezbrižna, ker dobimo v njej celo župane, ki ne znajo podpisati svojega imena. Šiška pa dela častno izjemo. Slovenski narod so zanemarjali vedno vsi. Ako smo kaj postali, smo le vsled samopomoči. Taka samopomoč je ravno sokolska. Sokolsko delo je spas in rešitev naroda slovenskega. Šiška, dom Vodnika in Kneza, ima eno najstarejših Čitalnic in ker je ta občina najnaprednejša v ljubljanski okolici, je tudi njen Sokol vztrajno na delu. Nazdravi Šiški in šišenskemu Sokolu. Brat JanČigaj je nazdravil bratu dr. R a v n i h a r j u , ki ima veliko zaslug za šišenskega Sokola, gospe kumici, ki je bila vedno živ zgled narodne žene, ter vrlim šišenskim gospodičnam, ki so svoj narodni čut pokazale pri vsaki priložnosti. Brat dr. Kušar je napil na procvit šišenskega Sokola, da bi njegova zastava ostala čista in neoma-deževana. Pozdravlja šišenskega Sokola kot najbližjega soseda gorenjskega Sokola. S t u r m, podpredsednik „Ljubljane", želi v svoji napitnici, da bi se Sokol in pevec medsebojno podpirala in pozdravlja šišenskega Sokola v imenu „Ljubljane" in zveze 39 slov. pevskih društev. Brat dr. S t r aš e k iz Brežic opozarja, da se meje slovenske vedno bolj krčijo. Prišli smo med vas, da vam pokažemo, da vas ljubimo in da se navzamemo novih moči za krut boj, ki ga bijemo na meji ne le zase, ampak tudi za vas, ki ste v centru Slovenije. Ako bo centrum dajal močne žarke, bodemo vztrajali v svojem boju. Brat Sever iz Voloske-Opatije napije sokolski ideji in poudarja, da dosežemo vse, ako bodemo združeni vsi. Ker se ni oglasil noben govornik več, je zaključil stoloravnatelj banket ob 1 ,4. Na slavnost so došle brzojavke iz Trsta (župan Hribar), Bleda (Kaj-zelji, Celje (Oršešnik in celjski sokol), Zagorje (Zagorske Sokoliće), Postojna (Postojnski Sokol), Zagreb (Zagrebški, Rustački, Bjelovarski, Varaždinski, Osješki Sokol in zveza hrvatske sokolske zveze). Ob 4. uri se je pričela vrtna veselica na Koslerjevem vrtu. Glavna točka veselice je bila telovadba. Nastopil je pred vsem naraščaj do 40 dečkov v starosti od 6 do 12 let. Slikovite vaje s prapori in akrobatične vaje je izvajal naraščaj naravnost občudovanja vredno natančno in izborno. Zato so pa mnogobrojni gledalci hrupno ploskali malim telovadcem. Poleg tega so razna sokolska društva izvajala proste vaje, določene za vsesokolski zlet v Zagrebu, vaje na orodju z enkratno menjavo, ter vaje s kiji in batonom. O izvajanju nekaterih teh vaj se ne moremo tako pohvalno izreči kot o onem naraščaja. Veselica je bila izborno obiskana in marsikdo ni dobil nikjer nobenega sedeža. Pa so bile tudi privlačnosti, ki so vabile občinstvo na poset te veselice. Petje pevskih zborov „Ljubljane", „ Ljubljanskega Zvona", šišenske Čitalnice, zlasti pa Žirovniko-vega zbora iz St. Vida je izzvalo viharje odobravanja in ploskanja. Vrli Žirovnikovi pevci in pevke so tako lepo peli, da so morali štiri pesmi dodati in da jih občinstvo kar ni hotelo spustiti s podija. Poleg tega se je karu-selj v enomer vrtil, streljišče je bilo vedno zasedeno, umetalni ogenj je imel polno obČudujočih glodalcev, povsod pa so se čule vesele pesmi veselih udeleženikov veselice. Tako se je lepo završila slavnost šišenskega Sokola. Včerajšnji dan je pokazal, da uživa ta Sokol obilno gorkih simpatij med vsemi sloji občinstva in uverjeni smo, da jih tudi v polni meri zasluži. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. julija. — Osebna vest. Višji gozdarski svetnik Vaclav Goli je določen za tehničnega organa za forestalne zadeve pri ministerialni komisiji za agrarne operacije v poljedelskem ministrstvu. — Odbor slovenskega društva V Mariboru je v seji z dne 30. junija t. 1. sklenil zahtevati z ozirom na skrajno žalostni uspeh glede razdelitve volilnih okrajev in glede števila poslancev na Štajerskem in preteče sklepanje glede Koroške, da slovenski zastopniki v volilnem odseku, osobito njega predsednik prično z odločno obstrukcijo, dokler se zagotovi drugi slovenski mandat na Koroškem, sedmi slovenski mandat na Štajerskem in na vsak način rekonstrukcija Gautscheve predloge glede občin v radgonskem, cmureškem in arveškem okraju. — Občinski svet ljubljanski ima jutri ob 6. zvečer sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila: o računskih sklepih splošnega ustavnega zaklada in zaklada o meščanski imovini za leto 1905; o dopisu Emanuela Zelinke v zadevi odkupa nekega mestnega sveta ; o prizivu J. Paulina proti naroČbi glede odstranitve različnih naprav z dvorišča hiše št. 31 na Dunajski cesti; o prošnji Ivana Bizovičarja za dovoljenje razdelitve stavbnih parcel št. 14 in 15 ob Kolezijskih ulicah na 4 sta-višča; o dopisu deželne vlade kranjske glede prispevka mestne občine k tlakovanju Dunajske ceste; o županovem dopisu glede izvršitve različnih popravil v mestni pehotni vojašnici; o uspehu dražbe glede oddaje vezi za stavbo višje dekliške šole; o dodatni odobritvi oddaje stavbe kanala v Čopovih ulicah in v Šubičevih ulicah ; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1906; o prošnji učitelja na mestni višji dekliški šoli, Alberta SiČa, za podporo v svrho udeležbe risarskega ferijalnega kurza; o prošnji Marije RakovČeve za podaljšanje Eii-..zabetne ustanove ; o določitvi prostora za cesarjev spomenik; o prošnji ravnateljstva Elizabetne otroške bolnice za brezplačno oddajo vode iz mestnega vodovoda; o oddaji dveh definitivnih straž niskih služb ; o prošnji nekega hišnega posestnika v zadevi povračila dovoljenega mu 3% posojila. — Nova železnica — ponem-čevalnica slovenskih dežel. Kako se pri novi železnici povsod gleda na to, da se v slovenske kraje nastavlja nemške uradnike, imamo zopet drastičen slučaj. Na Bled pride za postaj enačelnika ultragerman Billau, ki je zdaj pri državni direkciji v Beljaku. Billau ne razume niti ene besedice slovenski. Uradniki sekcije za vzdrževanje proge so pa trije Nemci in en čeh! Slovenski poslanci, storite primerne korake! — Promocija. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gosp. Anton Prus. Čestitamo. — Srednješolske vesti. Glavni učitelj na pripravnici v Ljubljani, g. Ivan Macher je premeščen na drugo državno gimnazijo v Ljubljani; su-plenta gg. Josip Mazi in dr. Andrej Puschnig na realki v Ljubljani sta imenovana za prava učitelja na tem zavodu, suplent g. dr. Janko Sle-binger na II. državni gimnaziji v Ljubljani je pa imenovan za pravega učitelja na gimnaziji v Novem mestu. Imenovanja pri c. kr. drž. Železnici. G. asistenta FranŽemlja in Rihard Negovetič, prometna uradnika na tukajšnjem državnem kolodvoru, sta pomaknjena iz 10. v 9. činovni razred in izven vrste za adjunkta. — „Naša Zveza" ima v četrtek, dne 5. julija, ob polu 9, uri zvečer v areni „Narodnega doma" izredni občni zbor. Dnevni red: Resolucija radi neosnovanega premeščenja nekega uradnika. — Odlikovanje. Gosp. Josip Prochazka, skladatelj in virtuoz v Ljubljani, je dobil od „Češke akademije cesarja Franca Jožefa I. za znanstvo, leposlovje in umetnost v Pragi" to leto razpisani umetniški popotni štipendij 400 K za svoje novo delo „Sonato za violončelo in klavir". — God sv. blagovestnikov Slovanskih praznujeta šentpetrska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda 5. t. m. s slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Petra ob 8. uri zjutraj. Služijo g. predsednik, župnik Pavlic ob asistenci gg. kaplanov. P. n. člani podružnični se vabijo vljudno, da se mnogobrojno udeleže tega znamenitega bogočastnega obreda v spomin in proslavo sv. bratov solunskih, prosvetiteljev naših. — Šešarkov večer. Odbor ljubljanskega „Sokolau je sklenil, da priredi g. Šešarku, dosedanjemu svojemu društvenemu upravitelju, ki je s 1. julijem t. L, po petindvajsetletnem, vestnem in marljivem delovanju stopil v pokoj, dne 19. t. m. na vrtu „Narodnega doma" Časten večer z godbo in event. petjem. Društva, pri katerih je g. Šešark v enaki lastnosti deloval, se naprosijo, da izvolijo to prireditev uvaževati in event. sodelovanje odboru ljubljanskega „So-kolau sporočiti. — Poroka. Dne 4. julija se poroči veletržec g. I/an Perdan z gdč. Mici Urbančevo, hčerko ve-letržca gosp. Feliksa Urbane a. Čestitamo ! — Velik kres v čast Cirilu in Metodu bo gorel v sredo zvečer, 4. t. m., na posestvu Frana Anžiča v Hradeckega vasi nasproti mestne klavnice. Gospodje pevci dobrodošli! — Razlaganje in uporaba ^8. ministrske naredbe z dne 3. julija 1854, dri. z a k. štev. 169 obsegajoče dnevne in kilometerske pristojbine c. kr. državnih uradnikov« Ker se zgoraj omenjeni zakon pri različnih c. kr. oblastvih različno tolmači in uporablja, naj bode tu v pojasnilo omenjena razsodba, zapopa-dena v naredbenem listu c. kr. ju-stiČnega ministrstva z dne 12. julija 1887, štev. XIII., katera se glasi: „Vsled pojavljenih dvomb o razlaganju in uporabi § 8. ministrske naredbe, z dne 3. julija 1854, drž. zak. št. 169, se je pravosodno ministrstvo z ministrstvom notranjih zadev in financ zedinilo da: 1. Uradnik, kateri komisij onira v onih v § 8 navedenih slučajih, ni obvezan, se priprež-nih ali jeznih konj posluževati, temveč mu je prosto, dotično potovanje tudi brez teh sredster izvršiti. V ten slučaju je opravičen, za dotično da ljavo pripadajočo iriiljarino, venda pa upoštevajo določbe § 7 omenjen* naredbe, po merila števila v enem dvoupreženem vozuse vozečih oseb 1> enkrat zaračunati. Voditelj komi sije pa je veza«, likvidno pri poznano potovalno o d š k o d nino med posamezne član* komisije po enakih dMih raz^ deliti. 1. V onih slučajih pa, v k* terih je vožnja aa jahanje nemogoča, in je treba pot peš izvršiti, se sme miljarino ta slehernega člana zaračn. niti." Tor^j sledi iz te^a jasno: „da je načelnil* komisije delžan v sli jih, če se vozijo ž njim še drugi člani, miljauno po enakih delih me I tiste razdelki, doČim v^ člani po enakih deAn prispevajo za stroška vožnje. Do.sltj pa se je pri nekaterih uradih postopalo tako, da je komisijski načelnil vožnjo plačal, ostalo miljarino spravil v žep; vsi drugi ž njim se vozeči kouisijski člani pa so dobili le borno ujeto ali dnevnino, za drugo pa so © obrisali pod nosom. — Povišanje poštnih in brzojavnih prisfopin ustavljeno. Kak , se poroča z Dunaja, je trgovinsko ministrstvo sistralo odredbo glede povišanja poštnih in brzojavnih pristojbin, katera odredba je imela stopiti v veljavo 1. juliji. Storilo je to vsled odločnih pr^tesnv nr\ strani trgovinskih in industrijanih dunajskih krogov — Izlet slovenskega pevskega društva „Slavec'1 v Volo- Sk0-0patljO. fl banketu, ki je trajal do polu tret, je bil napovedan sestanek vseh duštev v hrvatski čitalnici „Zora" i Opatiji. Točno ob treh so odkorakila vsa društva, na Čelu jim „Slavec" z zastavo skozi Opatijo proti pristanišču, da sprejm.. bratska društva „Jadransko vilou iz Šušaka, „Slogo u iz Reke in hrvatsko pevsko druš:vo „Sklad" iz Bakra. Z-od daleč se je videl parobrod, ki je vozil izletnite in na katerem je svi-ral oddelek domobranske godbe iz Zagreba. Društva so se razvrstila Da pomolu. K) pa je parobrod usidral, so zaorili navdušeni živio-klici, domobranska godba je pa zaigrala himno „Lepa naši domovina^. Pozdravil je ^rišlece v imenu volosko-opatijske >bčine dr. Mat k o Trinajst i o. Nato je nastopil predsednik društ\a „Slavec- Ivan Dražil, ter pozdravil brate Hrvate v navdušenem govoru. Ko je končal, je zaigrala godba „V b|ja, na holmu pa so jeli pikati topiČi. V imenu dol cev je pozdravil Slovence predsednik „Sloge- gosp. Ante Kalan j, na-glašajoč velik pomen „Slavčevega" izleta t Opatijo. Nato so društva odkorakala s „Slavcemu na čelu proti slavnostnemu prostoru skozi Opatij" na Slalino. Prostor, kjer je imel biti koncert* je bil okrašen s slovenskimi in hrvatskimi zastavami. Zabava se je pričela ob sedmih. Ljudstva se je nabralo toliko, da je bil sicer obširen pr»stor skoro premajhen. Sodi se, da se je udeležilo koncerta okoli ltjOO opeb. „Slavecu je izvedel vse pevske točke prav mojstrski. Godba JelaČi gospod Janez, „žegniu so se Vas slabo prijeli, ker sicer bi ne lagali tako grdo na prižnici. Povejte vendar, kje so na Francoskem sedanji čas občinstvu kako cerkev zaprli in jo porušili? Povejte nam! Ker pa tega ne morete dokazati, zato nam vsaj povejte, če je laž na prižnici tudi beseda božja V Iver Vi tako grozno nadlegujete Boga, Mater božjo in vse svetnke, Vam bodo gotovo pomagale pasfc* in striči Vaše ovce. Le zaupajte več svoji molitvi, pa opustite laž in kujskanje na prižnici. — Okrajna učit. konferenca xa kranjski okraj bo v četrtek, dne 3. t. m., dopoldne ob desetih v Cerkljah. Točno ob deveti uri se odkrije v Velesovu spomenik tovarišu Josipu Petkovšku, nakar še enkrat opozarjamo vse udeležnike. — Pri občinskih volitvah v Idriji je bil za 3. razred, ki je volil minoli ponedeljek od S. ure dopoldne do 6. ure popoldne, zelo hud boj. Klerikalci so napeli vse sile, da bi obdržali ta razred še nadalje v svoji oblasti. A zastonj je bilo njihovo napenjanje, zavedni napredni in socijal-nodemokratični volitvi so jim iztrgali tretji razred iz rok in tako odstranili delavski Idriji grdi madež, da so namreč doslej klerikalci zastopali tretji razred v občinskem odboru idrijskem. Koliko je bilo klerikalcem ležeče na tem, da si ohranijo tretji razred, se je moglo soditi po njihovem naravnost obupnem boju. Ljudska hranilnica je razposodila kar je mogla denarja, da bi si na ta način prisvojila volilcev. Okrog volilk so lazili črnuhi dan na dan za pooblastili in še celo po noči niso imele volilkemiru pred klerikalnimi vešami. Sestajali so se na tajnih shodih, hujskali in obrekovali napredni odbor na vse pretege, pritiskali na volilce z grožnjami in obljubami, klerikalni pazniki so obdelavah", delavce volilce, pomagal jim je oskrbnik Pen-ko, na kratko, posluževali so se vseh mogočih dopustnih, pa tudi goljufivih in sleparskih sredstev. A vse ni nič pomagalo, propadli so popolnoma, kakor niso pričakovali. Dasi je v Idriji najstrastnejse politično življenje, uen-dar dvomimo, da bi bil že kdaj živahnejši volilni boj. kakor je bil v ponedeljek. Od 510 volilcev se je vde-ležilo volitve 414. Protiklerikalni kandidati so bili* vedno v večini nad klerikalnimi, razlika se je večala in manjšala, dopoldne so imeli naši kandidatje nad 40 glasov večine ob 2. popoldne pa tudi samo 1 glas, kar pa se je hitro popravilo in ob sklepu volitve je znašala večina nad 30 glasov. Klerikalce je hudo zadel poraz in pobegli so z volišča sramotno; volitve namestnikov se niso več udeležili. Od p/otiklerikalnih agitatorjev so izborno služili socijalno demokratični kolesarji, ki se neutrudno in z veseljem vršili svojo dolžnost, pa tudi napredni agitatorji so marsikoga volilca, dovedli na volišče. Klerikalci so spravili skoraj zadnjega volilca na volišče hoteli pa so tudi slepariti; tako je hotel voliti nekdo za dva mladoletna, ki ni bil varuh, a se je od naše strani preprečilo to, varuh pa je potem volil naše kandidate. Župnik na Grori je pooblastil nekega klerikalca, da glasuje za župno prebendo, a tudi to je komisija zavrnila, klerikalci pa so poskrbeli, da je prišel sam gorski župnik na volišče, ki je bil potem volil-cem v splošno zabavo. Ravno tako se je občinstvo norčevalo iz Oswalda, ki je bil najdelavnejši klerikalni agitator. Sploh so bili klerikalni volilci potrti, naši pa so Šli z navdušenjem v boj proti grdemu nazadnjaštvu. Z Gorje župnik pripeljal par navednih kme-tičev, ki se jih je potem držal kakor klop^ boječ se, da se ne zmuzneta. Strašno neprijetno sta se počutila v farških krempljih in mučno jima je bilo v tem varstvu. Mislila sta si, čemu neki seju tira na volišče, ko vendar nimata najmanjšega pojma, zakaj se gre, in brezdvomno sta se v srcu jezila na svojega dušnega pastirja. To je slika vseh klerikalnih volilcev, ki ne gredo na volišče vsled svojega prepričanja, pač pa na komando iz farovžev. Izmed pobitih klerikalnih volilcev je zadnji zapustil volišče gorski župnik Lah, ki se je pred voliščem podal v razgovor z nasprotniki in pri tem cul dokaj gorkih. Odšel je osramočen ob ploskanju navzočih. Med tem je komisija zaključila volitev, in se je proglasil rezultat, ki ga je na volišču zbrano ljudstvo vzprejelo z urnebesnimi „živio" klici. Zvečer se je zbrala pred mestno hišo mnogoštevilna množica, kije burno proslavljala napredno zmago in z ogorčenjem demonstratirala proti klerikalcem. Med tem pa je bil obhod god-benega društva okrog mesta, kojega je spremljala nepregledna množica. Vse je bilo polno navdušenja, vse se je radovalo zmage nad klerikalci. Takega protiklerikalnega nastopa Idrija še ni videla! Klerikalci so se zbrali pri „DidiČuu, kjer so se tolažili, da so častno propadli in da pri prihodnjih volitvah zopet zmagajo. Tolažba je že, a skrbeli bomo, da se njihovi upi ne izpolnijo, pač pa bomo preskrbeli klerikalcem še nekaj častnih porazov v Idriji. — Velika nesreča, ker se Je Oblak utrgal. V soboto se je nad Jaršami pri Mengšu utrgal oblak. Voda je pri drla z vso silo proti kolodvoru in odnesla podložek pri enem izmed tam stoječih voz. Dva voza sta vsled tega zdrdrala po progi navzdol in na cestnem prelazu butnila v voz zidarskega mojstra Ivana Gregorca iz Mengša. Voz je bil docela razbit, konj ubit, hlapec pa težko ranjen. — Vlak je pOVOZil v četrtek med Lazami in Kresnicami neko mlado dekle in jo na mestu usmrtil. Dekle se je hotelo izogniti tovornemu vlaku, pa je prišlo pod brzo vlak. — Odlikovan obrtnik. Župan, posestnik in tvorničar žganja v Blagovici, g. Franc C erar, je dobil za svoje razstavljeno žganje na letošnji razstavi v Londonu Častno diplomo s častnim križcem in zlato kolajno. — Odlikovanje. Lovski čuvaj Simon Polajnar v Gornji Kokri je dobil za 401etno zvesto službovanje častno svetinjo. — Matnritetne skušnje na gimnaziji V Novem mestu so se vršile *2.Y in 26. junija s sledečim rezultatom: izpričevalo zrelosti z odliko so dobili: Franc Lozariz ornomlja, Herman Mole iz Kanala% Jakob Schober iz Koprivnice in Jožef Verce izDoberniča; zrelostno izpričevalo so dobili: Alojzij Hrovat iz Velikega Podljubna, Rudolf Kapš iz Uršnih Sel pri Toplicah, Anton Komljanec iz Sv. Križa pri Kostanjevici, Tilen Leveč iz Sevnice, Ervin Murgel iz Kranja, Vaclav Sok iz Mozganje pri Ptuju in Vladimir Travnar iz Logatca. Trije kandidatje so od mature odstopili, enemu se je dovolil ponav^jalni izpit. — Strela je udarila v kozole posestnika Kaferla v Selu pri Mirni. Zgorel je kozole z vsem senom, 3 vozovi in nad pol drug sto desk. Škode je 3000 K. — Zgorel je 7:21 etni Andrej Kolar v Arcb em pri Raki okraja krškega, ko je šel v gorečo hišo Alojzija Go-renca po svojo obleko in se je v tistem hipu zrušil strop nanj. Posest-nica Helena Pavkovič iz Ardrega je zelo na sumu, da je zažgala omenjeno hišo, zato so jo aretovali in izročili sodišču. — Strela in ogenj. V soboto jutro pred svitom je treščilo v hlev posestnika Peterlina v Kamnju pri St. Rupertu. Pogorel je hlev s podom in kozolec Posestnik je pač za malo vsoto zavarovan, a baje že dlje Časa ni plačal zavarovalnine in najbrže^ni-Česar ne dobode. Težko, da bi si za-mogel postaviti nova gospodarska poslopja. Gasilci so ogenj omejili, da se ni razširil na bližnja sosedova poslopja. — Električno razsvetljavo hoče vpeljati trboveljska prem^go-kopna družba za svoja podjetja v Trbovljah. — Iz Celja. Kakor že par let sem, so priredili naši celjski Germani tudi letos na dan sv. Petra in Pavla svoj „hetzfest". Povabili so par gornještaj. pevcev iz Brucka — prišlo jih še 20 ni — da so imeli priliko, ostentativno kazati svoje nemštvo. Mi bi sicer te komedije ne omenjali, a sili nas v to dejstvo, da so vihrale na ozemlju nase slov. okoliške — občine frankfurtarice! —Topa že opetovano ob takih prilikah! Zakaj pa o b č. urad ne stori svoje dolžnosti 9 Mi pri bijemo zadnjikrat ta fakt, v bodoče govorimo — drugače. Toda upamo, da ne bode treba vec! — Vandalizem v Teharjih. Več tisoč goldinarjev vredne umetniške slike v teharski kapeli je nekdo raz-praskal in oskrunil, da so zdaj popolnoma brez vsake vrednosti. Mrtvega so našli v Voglajni pri Celju delavca v celjski cinkarni Maksa Legvarta. Ne ve se, ali se je izvršil samomor ali nesreča. — Zopet otrok zažgal. V Št. Jurju ob južni železnici je zažgal 10-letni šolski učenec kozolec Rudolfa D ob o viška, da je pogorel do tal. Fant se je igral s pištolico. — Vlom. V Ptuju je delavec Andrej Novak vlomil v pisalnik depoziterja delniške pivovarne, G a-b r i č a, in odnesel 580 K. Tatu so pa v par urah prijeli. Denar je imel skrit v čevljih. — Uzor redarja. Znameniti brežiški redar C a 1 o u n, dika mestnega redarstva v Brežicah ima zopet tri tožbe radi pretepa in žaljenja Časti. — Pomnotitev policije v Gorici. V Gorici pomnože policijo za 4 redarje in 2 policijska agenta. Taka pomnožite v je pač prepičla, ker je v Gorici za varnost in red zdaj kaj slabo preskrbljeno. — Samonmor. V Trstu se je 50 letni čolnar Pelegnni zaprl v sobo, napolnil veliko posodo z ogljem, katero je zažgal m potem legel v postelj, kjer so ga našli zadušenega. — Velika tatvina olja v Trstu. Tvrdki S e g r e v Trstu so doslej neznani uzmoviči ukrali 2400 kg. olja iz skladišča. — Ubil SO JO 38 letni zidar Just F a b i j a n, ki je v Trstu skočil v bolnici skozi okno na vrt. Bil je na mestu mrtev. — Novo artilerijsko vojašnico v paviljonskem sistemu zgradi puljska mestna občina. Zgradba bo veljala 600.000 K. — Skandali pri instalaciji reškega guvernerja. „Magyaror-szag" donaša senzacijonalna odkritja o instalaciji novega reškega guvernerja. List pripoveduje, da so časnikarji, ki so prisostvovali banketu, ki ga je priredil grof Nako, ne samo zlorabili gostoljubnost nego tudi ogulili guvernerja za 15.000 K. Ti časnikarji pa niso bili zastopniki uglednih listov, marveč elementi, ki izdajejo zakotne lističe in ki niti pravilno pisati ne znajo. Zastopnik nekega lista je izvabil guvernerju 30.000 K, a ta ni bil niti časnikar, nego samo upravitelj nekega lista. Razkritja listov se tičejo samo dunajskih, pe-štanskih in pariških Časnikarjev. Med drugim se tudi govori, da so ti takozvani „Časnikarjiu na banketu pokradli za 300 K smodk in cigaret in lazili po raznih denarnih in trgovskih zavodih in izvabljali denar. Razkritja „Magyarorszaga" vzbujajo povsodi veliko senzacijo. — Stavbna kronika. Glede letos oziroma lani pričetih stavb je danes omeniti, da so večinoma že vse ometane in osnažene, t. j. hiša dr. Pirca, Regalijeva, Čamernikova, Acce-ttova, J. Zupančičeva, brambovska vojašnica ob Poljanski cesti, Sušni-kova hiša ob Zaloški cesti in dvoje hiš pred Kolezijo. Hiša A. Deghen-ghija ob Dunajski cesti se še suši, ravno tako Kokaljeva na škoiovih parcelah pri Sv. Petru ter Vila Andre v podaljšanih Knafnovih ulicah. Na Marije Terezije cesti je pekovski mojster Al. Jenko rekonstruiral svojo hišo. Pričeli so pa zdaj kopati temelj in dovažati materijal: za poslopje višje dekliške šole ob Bleiweisovi cesti, za Staudacherjevo vilo v Levstikovih ulicah in ob Poljanski cesti za II. državno gimnazijo. Novo vilo si ob Dolenjski cesti gradi železniški uradnik Kytka, zgraditi pa si jo namerava tudi J. Černič na škofovih parcelah, docim si zgradita ob Dolenjski cesti J. Liberšar in Fr. Barlic pritlični hiši. J. Buggenigova dvonadstropna hiša ob cesti na Rudolfovo železnico je popolnoma dovršena. V Streliških ulicah je dal g. P. Turk iz Drage staro hišo do tal podreti ter si zgradi takoj novo dvonadstropno hišo ondi. V Prulah se je en hodnik tlakoval. V Streliških ulicah je ometana in osnažena vila Fr. Pusta ml. V Hradeckega vasi je dograjeno novo enonadstropno poslopje. — V park pred justično palačo so postavili 8 novih ličnih klopi, v park ob Blei-weisovi cesti jih postavijo enako število, po šetališčih na Gradu pa 16 novih lesenih. Stavbnega materijala je dovolj navoženega, pač pa manjka delavcev. Izmed oguljenih in o drgne-nih hiš so jih zopet par prenovili ali vsaj prebarvali. To so: štev. 2 v Gradišču, št. 30 v Florjanskih ulicah, št. 6 v Krojaških ulicah, št. 7 Pred škofijo (ki je sedaj v delu); naj bi prišle na vrsto zdaj še — makari s pobarvano kapnico — nekdanja Galetova hiša, obe sosedni mestni, Gerlizvjeva v Gospodskih ulicah in šenklavški farovž, ki po barvilu kar upije. Na Poljanah je tudi par podrtij, na ka tere je bil potres — ^pozabil" in ne delajo mestu nikake krasote, a pridejo v tem stoletju že Še na vrsto4 . . . — Beklam-Nučič — pobegnil Lastnik „1. kranjskega reklamnega podjetja" znani K. "W. N u Č i Č je pobegnil iz Ljubljane, zapusti vsi veliko svoto dolga. NuČič je bil vedno nekoliko dvomljiva eksistenca in tudi nekoliko sumljivo eksentričen, prav kakor da ni popolnoma zdrave pameti. Rodom Tržačan je prišel pred več leti v Ljubljano in je tu na različne načine poskušal svojo srečo, celo kot krščanskosocijalni politik. Naposled je našel poklic, ki je ugajal njegovemu naturelu. Ustanovil je reklamni zavod in delal je res prav dobro. Upeljal je v Ljubljani kričavo amerikansko reklamo in bil sploh v tem oziru čudovito podjeten ter iz-najdjliv. Samo eno slabo lastnost je imel pri tem podjetju, dani rad plačal svojih obveznosti. Dolgovi so se kopičili, zlasti ker je Nučič ljubil dobro življenje. Oblačil se je ne vedno ukusno a tako, da je vzbujal pozornost, nosil zapestnice in briljantne prstane in redil veliko dogo. Pred nekaj tedni je izginila zlata ura, izginili so briljantni prstani in zapestnica. Ostala je samo še doga. Poredni Ljubljančani so rekli da je NuČič napovedal konkurz, to pa se se- veda"" ni zgodilo, zakaj če so Nuči-čeva pasiva tudi znašala več tisoč kron, aktiva njegova niso znašala niti deset grošev. Reklamno podjetje je zaspalo in Nučič se je zaman prizadeval, da bi si kako opomogel. Izmed njegovih upnikov sta mu delala največ skrbi ^katoliška tiskarna" in tiskarna Dragotina Hribarja. Nučič je bil dal v teh tiskarnah tiskati mnogo stvari, pa po svoji navadi seveda ni ničesar plačal. V katoliški tiskarni je dal natisniti adresno knjigo in je zanjo nabral mnogo inseratov. Knjiga je pač do tiskana, ali tiskarna je izročila Nučiču le nekaj iztisov, vse druge pa je pridržala, zahtevajoč, da naj jih NuČič prej plača. Oškodovana je tiskarna ker ima zdaj ničvredno knjigo, še bolj pa so oškodovani trgovci in podjetniki, ki so NuČiČu plačali inse-rate za adresno knjigo. V četrtek zvečer je Nučič skrivaj odpeljal ves svoj mobilijar iz stanovanja in ga prodal, potem pa pobegnil iz Ljubljane. Mobilijar seveda ni bil njegov, marveč g. Deghenghija. NučiČ jo je popihal v Švico v Ljubljani je pustil samo ženo, dogo in dolgove. Iz Ciriha je pisal svoji ženi naj mu ne zameri, da je odšel, ne da bi se bil poslovil od nje in dostavil, da je zadobil dobro službo v tovarni za čokolado. Nučič hoče s tem pismom pač po Perdano-vem vzgledu speljati svoje upnike in državne oblasti na napačen sled. V soboto je bila že podana pri državnem pravdništvu ena ovadba proti Nučiča, sledi ji pa še več drugih. Poznavalci Nučičevih razmer sodijo, da je zapustil Nučič kakih 15.000 K dolga. — „V Lublano jih bom nesva, saj tam vse požro". V soboto seje vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču obravnava, ki je pokazala, kako nekateri brezvestni okoličani izkoriščajo mestno prebivalstvo, ki si mora tudi v potu svojega obraza zaslužiti vsakdanji kruh. Obravnava je pokazala, kako potrebno je strogo tržno nadzorstvo, kajti mnogokrat dobe neuke gospodinje za drag denar blago, ki je zdravju popolnoma škodljivo in potem seveda pride v družino bolezen, ki jo mnogokrat financialno popolnoma uniči. Pa kaj za to. Kmet je dobil svoj denar, meščana naj po po-citra vrag. Na veliki petek so tržni organi konfiscirali Heleni Peterčevi iz Bizovika štev. 19 21 popolnoma pokvarjenih klobas od obolelega živin -četa. Ker so se klobase preveč presušile in so bile prestare, djala jih je zvita kmetica v vroč krop, da so se napele. Ko jo je mož vprašal, zakaj je to napravila, mu je rekla: -V Lublano jih bom nesva, saj tam vse požro." Vsled olajševalnih okoliščin je bila Bizovičanka obsojena le na tri tedne stroge ječe. To naj bode v svarilo vsem onim, ki bi se hoteli pečati s tako brezvestnostjo. — Tepežl. &noči so na Karolinški zemlji napadli trije v fanti ce-starjevega sina Franceta SČurka in ga na glavi in rokah tako osuvali z nožem da so ga morali težkoranjenega prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnico. Policija je vse tri napadalce aretovala, a poškodovanec ne ve kdo, da ga je pravzaprav ranil. Vzrok je menda fantovska jeza. Sčurk je preje že večkrat marsikaterega na-klestil in ugnal, slednjič jo je iztaknil tudi sam. „ Naj močnejši;" pravijo, je včasih najbolj tepen. — V Vidmarje- vi gostilni na Karolinški zemlji je šest vročekrvnežev napadlo Karola Kosa, delavca v tobačni tovarni in so ga tako poškodovali, da ga je moral posestnik Ivan Prime prepeljati v deželno bolnišnico. Vsi so pod ključem in se oddajo sodišču. — Na Martinovi cesti^ se je spri 161etni ključar Leopold Smon s temi delavci. Beseda je dala besedo in slednjič so si skočili v lase, ter Šmona po obrazu znatno poškodovali. V osredju mesta se niso pojavili nikaki prepiri, na periferiji je pa že star običaj, da si „pobiu radi skočijo v lase in da semtertja katerega preveč nakrešejo. — 12 kg težkega sulca so dne 26. t. m. ujeli v GradašČici trije so-darski vajenci, ki nimajo dovoljenja za ribji lov, ga odnesli proti Dobru-njam, kjer so ga spekli in použili, kolikor so ga mogli. To je prišlo na uho najemniku tamošnjega ribjega lova, ki bode vse tri naznanil. — Padel je včeraj na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo mizarski delovodja Ivan Kunstelj in se na obrazu težko poškodoval. — Z vozom je zadel v soboto zjutraj neki fijakar na ovinku Blei-weisove in Dunajske ceste delavca Karla Kramarja, ki se je peljal s kolesom na delo. Voz je šel Čez kolo in mu napravil 30 K škode. Kriv je baje fijakar, ker je preveč naglo in neprevidno vozil. — Žepna tatvina. Delavčevi ženi Ivani Keršičevi je bila danes dopoldne na sejmišču iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 106 kron denarja. — Izgubljene in najdeno reči. H. T. je izgubil 4 K vredna očala. — Dijak Ivan Zore je našel srebrno verižico in jo oddal na magistratu. — Na južnem kolodvoru sta bila izgub- ljena, oziroma najdena dva dežnika, 3 palice, 5 parov nogavic, pas in slamnata košarica stare obleke. — Železniški vpokojeni čuvaj Ivan Do-lenec je izgubil, oziroma pozabil pred neko blagajno dva bankovca po 20 kron. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v restavraciji pri „Novem svetu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Popravek. V sobotnem inse-ratu glede razpisa učiteljskega mesta na šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani se je vrinila pomota. Rok za vlaganje prošenj je do 14. julija ne do 24. julija t. 1. _ * Najnovejše novice. v.vasi Olkič na rusko-avstrijski meji je bil umorjen in oropan prost Opol-ski od neznanih roparjev.^ — V Nikiču pri Šopronu je pogorelo 80 objektov grofa Z i c h y j a. Zgoreli so 4 otroci. Škode je 600.000 K. — Pred časniki na vajah se je ustrelil prostak Langes v Metzu na Lotarinskem. * Bele roke. Mnogo gospa in gospodičen se čuti jako nesrečnih, da nimajo belih rok. Ker vemo recept za to, svetujemo sledeče: Vzemite dva in pol grama žvepleno kisline, dve čaši navadne vode in poldrugi gram dišeče masti (smirne). To vse skupaj dobro zmešajte, nakar si dobro operite roke in jih dižite v imenovani mešanici nekoliko časa. To je treba storiti tri dni vsak dan po enkrat in roke bodo bele kot mleko. Telefonska m ur^juuna poročila. Maribor 2 julija. V soboto so tukaj postavili kandidata za celjske kmetske občine na m°sto umrlega Berksa. Ta kanci i d a t je sodni nadsvetnifc dr. Vovšek iz Maribora, ki že deli svoj program zaupnike m V tem programu je na prvem mestu vera. Kandidat Vovšek stoji torej na stališču, da je najvažnejša narodna in pelitična zadeva štajerskih Slovencev — vera. Vovšek je sorodnik rajnega kanonika Koserja in kandidat mariborskih duhovnikov. Shod zaupn'kov, ki je sklican na četrtek dne 5 t. m, bo torej zopet gola komedija, kajti ta shod ne bo določil kandidata, nego bo smel samo prikimati sklepu mariborske duhovščine. Dunaj 2. julija. Avstrijska delegacija je danes dokončala razpravo o rednem proračunu vojnega ministrstva. Schonborn je ostro in dovtipno govoril proti S te inu. Tudi Susteršič je spregovoril nekaj besed Vojni minister Pittreich je skoro dve uri govoril o vojaških razmerah. Dunaj 2. julija. Posredovanja med Poljaki in Malo rus i za-stran razdelitve gališksfc mandatov niso imela uspeha. Vsled tega se danes v odseku za volilno re formo ne bo nadaljevala razprava o Gališki, nego se vzame v razpravo Bukovina Dunaj 2. julija. Cesar se je danes odpeljal za dva meseca v Ischl. Pred odhodom sta bila pri njem v avdijeeci ministrski predsednik Beck in min'ster zunanjih del Goluchowsky Ljubno 2. julija. Danes se je tu začela obravnava proti morilkama Frideriki in Mariji Zeller. Obe pravita danes, da nista krivi, dasi je Marija Zeller že med preiskavo nekaj priznala Pelgrad 2. julija. Pri včerajšnjih ožjih volitvah so bili izvoljeni 3 radikalci, 1 naprednjak in 1 nacijonalec. V novi skupščini bo 90 radikalcev, 48 samo-stalcev, 15 nacijonalcev, 5 na-prednjakov in 1 socijalni demokrat. Belgrad 2. julija. Razni ino zemski listi poročajo različne stvari o kraljevem potovanju v Petrograd in v R m. Glede teh potovanj pa ni še prav nič od ločeno. London 2 julija Ekspresni vlak je pri Salisburvju skočil s tira. Ubitih je 32 ostb. Mikroorganizmi akutnega in kroničnega črevesnega katarja, ki jim dajo beljakovine kravjega mleka izvrstno redilno podlago, dobe s Kufekejevo moko za otroke — kuhano na vodi — in z izločitvijo mleka iz živila slabo redilno podlago, na kateri ne morejo uspevati. Nenavadno vretje v črevesju in bruhanje preneha in tudi telesno čiščenje se izboljša. Kutekejeva moka za otroke je prebavna tako lahko, da jo dobro prebavi in vsrka tudi obolel želodčno črevesni kanal. Tudi ima ta moka lastnost, da zaostalo slast vnovič ▼zbudi. 3 besede . . . „Altvater" Gessler 1334-13 Krnov (JagerndorO- Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze l. julija 1906. Naloibeni papirji. Denar 99 70 99 65! 9Q70 117 80 95 30 11360 9915 10050 99 70 B Srečke. Srečke od L 1860', . . . „ od 1. 1864 . . . . , tizske...... _ zem. kred. I. emisije „ II. , oerske hip. banke . , srbske a trs. 100 — turške...... srečke . 100-— 319 75 391*75 100 20 101-20 208 50; 210 50 279 75; 28175 156 — 289 -2895C 2C2 158 -29-1 — 294-50 268Ć0 98-—1 103oO 162 75 163 75 23- 468-78 — 85 — 67 -49 75 3075 08- 70- 25-478 — 84--92 — 62 50 5175 3275 63 — 76 522 50 532 50 Basiltka Kreditne » ... lnomoške • ... Krakovske , ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ . . . Rudolfove , ... Saicburške , . . - Dunajske kom. w ... Delnice. Južne železnice..... bržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rubljt........ Dolarji........ Sitne cene v Budimpešti. Dne 2. julija 1906. Termin. Pšenica za oktober . . za Rž , oktober . . „ Koruza . julij . . . „ m maj »a 1. 1907 „ 165 50 678 50 1692 — 669 75 807 50 242 -675 -573 50 2720 -573 50 272 -590 -14250 11-34 19-15 234G 23-96 117-32 9565, 252'-' 484 166 50 679 50 1702 — 670 75 8 80O 244 — 680 — 574 50 2730 — 57450 276 -593 — 147 — 11*38 19 18 2352 24-0^ 11754 95 85 253 -6 — Oves oktober E Teli ti v. 5 vin. ceneje. hO kg K 50 , . 50 , , 50 , . 50 . „ 7-71 649 6-24 559 658 Meteorolosično poročilo. Vittn* nad morjem 063. Srednji arac-ai tlak 7S6.0 mm. Juni opazovanja ritanje barometra t mm Temperatura v 0°. VetroTl Nebo 30. 9. it. 7373 140 ar. jvzhod oblačno 1. 7. sj. 737 3 12 1 ar. jvzhod oblačno n 2. pop. 7364 16 8 si. vzszhod del. jasno „ 19. EV. 2. |7. sj. » |2. pop, 737 1 7376 7367 14*9 sr. jgvzhod del. jasno 144 j al. b vzhod jasno 21*2 p. ra. jvzh. pol. oblač. Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 15 8° in 14-6°; norm.: 19 1° in 19*1°; Mokrina v 24 urah 34 9 mm in 00 mm. j" Ljubljanska kreditna banka v LJubljani" "orffuftnica v CELOVCU. Kupuj* lu protiaj« vso vrate rent, sastavnih pisem, nnjoritet, ko-mnu&'uib obligacij, srećk, delim vnJot, novcev ta de vik. Promes« Izdaja k vsakamu trabanju. aaaaaa— n m— na 1 ni rumu i ^^^aaaajBaaBBaaaaaauaaai Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000—. ftaaiiava »t ttikMptilt hH srsMfs* n frtdtsAi joilrit. tažrabane vrednostne papirje Id Z»v»xu]a arečice preti vnovCajfi zavalu kupone kc-u,z-:s3a.5. izgrct-^l* Vir»»rtjJu'e r*i i««i tr j. j.* vojska fcenttnirjske Kavon« Podružnice w SPLJfTU. It.n.rne vloar* lpr«^»i« v tefcoćom rađana a!- na vtoSne knlsJHce oroti iRiidaim obrestim. Vloženi danar đne y oge rio dno v&iiga I! 74 Promtt t 6*ki in naka^nioami Za 1. november se odda v Sodniških ulicah st. 4 v najem lep lokal za prodajalno ali pisarno. Lokal obstoji in 4 8ob in ae da deliti v dva lokala. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani. 1794-8 Razpis službe. Podpisano društvo razpisuje službo krčmarja Zabteva se pred vsem zmožnost. Pogoje in vse drago se izve na zahtevo pri podpisanem načelstvu. Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu dne 18. junija 1906. 2174-2 Načelstvo. Lego stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico ne takoj odda pri A. Sušniku na Zaloški cesti. 2380 1 M0 aja^aaMiMSMiW^M|MiM>*v** 2383 Demeter vit. Bleiweis Trsteoiški strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu se je povrnil in ordinira T GUEfllBtOTUl nBGBll St 7 (tik sodnijske palače) od 3. — 5. popoldne. RAZGLAS. S ~> Na mestni ViŠji realki V Idriji (« pravico javnosti) se bodo vp isovali učenci, K1, bočejo vstopiti s šolskim letom 1906 7 v I, realčni razred dne 14. julija dopoldne, ...1—,. dne 15. septembra. Sprejemne izkušaje se vrse dne 14« julija popoldne, oziroma dne 16. septembra. Priglasiti se je v spremstvu starcev ali ojih namestnikov. Predložiti se mora rojstni (krstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine ali drug»h denarnih prispevkov ni. — Tadi ne plačujejo učenci nobene Šolnine. 2379—1 Ravnateljstvo mestne višje realke v Idriji. Cook Johnson ameriška kolesca za tam (obl. varovano) so danes edino sredstvo, ki bolecioe tako j prepreči in vsak trn gotovo odstrani. 2051—3 Ijf Sedaj najboljše sredstvo sveta proti kurjim oč-3 som, n j^^g 2Q vinarjev, 6 kosov 1 krona. Dobivajo ae sedaj po lekarnah: v Ljubljani (U. pl. Trnkoczy in Piccoli), Novo-n mestu, Ribnici, Metliki, Kranju, Kočevju itd., kakor po vseh lekarnah monarhije. Slavno občinstvo! I 5? p Podpisani se priporoOam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slavnemu p. n. občinstvu za gradnjo kompletnih rokeu (grobnic) na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. Vse izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granUa in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in )ih prodajam po jako nizkih cenah. *iv*V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le jaz lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič ve<5 pri grobokopu, nego samo pri meni. z odličnim spoštovanjem Ignacij čamornlk 2209 3 kamnoaeakl mojster In aodni izvedenec Komenskega ulice štev. 26 v Ljubljani. SSBS Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo Prodajalna s poleg letečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4. 1726—19 Več se poizve pri hišoikn istotam. Odvetniški koncipijent z legalno substitncijsko pravico sprejme mesto odvetniškega koncipijenta. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda*4. 229G 2 Kavarna ..LE 0 K- o Uutiljnni, na Starem trsu 30 vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem 1578 12 Leon Pogačnik. Sprejmem takoj v trajno delo 2 izurjena mizarska pomočnika Ant. Rojina, mizarski mojstsr Wolfove ulice št. 8. 2377 2 Mlin H v dobrem stanju in z velikim zaslužkom dam vsled pomanjkanja delavskih moči v najem oz. ga tudi prodam. Franjo Marottl Obrov v Istri (pri II. Podgradn). Iz proste roke se proda pod zek ugodnimi pogoji nttogi hiša (vila) v Kamniku, 300 korakov od lame cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim, velikim saduim vrtom in z lepim senčnatim sprehodom, tik potoka, ki teče mimo hiše ia vrta. Pripravna najbolje za kakega penzionista, ker ie v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Vsa nadaljua pojasnila daje gosp. Franjo VidlC, tajnik 1. okrajne hranil. m posojil, v Kamniku. 216C—e Oes. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Jtinlja 1006. leta. Odhod Iz LJubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12 uri 52 m ponoči OSebl* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uril 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. Uri rO m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno^, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, BudejeviCC» Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. IHV 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling V Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponočž osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto. Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer OSebnŽ vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga Iz Trbiia. Ob 3. uri 07 m Zjutraj osebni Vlak Z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz l. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak Z Dunaja Čez Amstetten, Prago (direktni voz L In II. razreda) Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curin, Bregenz, inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebn: vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Soinograda in inomosta, Čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oanod Ia Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazni;;:* — Prihod v Ljubljano drž. kol Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ot 10. uri 59 m dopoldne, Ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah t« praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Liubliani Št. 598 m. Š. 8V. 2S0: Razpis učiteljske službe. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani razpisuje na mestni slovenski dekli&ki osemrazrednici mesto nove, IZ. stalne učiteljice. Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpisanim potom pri c. kr. mestnem Šolskem svetu najkasneje do 14. julija t. I. Na zakasnele in nepopolne prošnje se na bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet v tjubljani dne 26. junija 1906. svojo zemljiško posest no Friškow u mej vojašnico pešpolka št. 27 in Martinovo cesto Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni VVolfove ulice St. 12 in je upog led mogoč vsak delavnik od 8—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne, ob nedeljah od od 9—12. dopoldne. 2381 , pivovarna £uer. parcelirali Lastnina in tisk „Narodne tiskarn«* SE