ZS7. številk
U Ljubljani, v soboto, 8. novembra 1913.
Xlui. lelo.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto.......K 24 —
pol leta m 12-—
četrt leta   ••••••   .  6*—
si mesec   •«••••  . 2'—
v upravništvu prejeman: celo leto.... # . . K 22*— pol leta •••••• 9  . 11-—
četrt leta •....... 5*50
na mesec   •••«••  s 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Snaflova nllca št 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan svečar Izvzemsi nedelje In praznite.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 vio, za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravnižtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
——— Posameina številka velja 10 vinarte*. ——.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „ataradca tlakarna" telefon št. 81.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
pol leta . 13 —
Četrt leta   •••••• . 6*50
na mesec   • . 2-30
za Nemčijo: celo leto ...         . • K 3fr— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.«-«
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, UarsrvaiaiTe (spodaj, dvorišče levo), Knafiova nlioa it 9, telefan št 88.
Obljubo dela dolg.
Z obljubami in z goljufijo so klerikalci vlovili velik del kranjskega prebivalstva v svoje mreže in se z njegovo pomočjo polastili gospodstva v deželi. Borili so se mnogo let s silo in z zvijačo, z lažjo in z obrekovanjem proti prejšnjemu deželnemu zboru, v katerem ni imela nobena stranka sama zase večine in se je moglo le to zgoditi, s čimer sta bili vsaj dve stranki zadovoljni. A ko so klerikalci dobili moč v roke, so pozabili na vse svoje obljube in na vse svoje prisege; kakor volkovi na svoj plen, tako so klerikalci planili na deželno upravo — moč in denar, to je bila njihova parola.
Neštete so obljube, ki so jih delali klerikalci v tistih letih, ko so se vojskovali za gospodstvo. Zdaj je čas, da jih kranjsko prebivalstvo pokliče na odgovor in jih vpraša, kako so svoje obljube izpolnili.
Po vsi kranjski deželi doni danes jezni klic na klerikalce: nalagali in ogoljufali ste nas, dali smo vam moč in denar, vi pa svojih obljub niste izpolnili.
Že zadnjič smo omenili, kako so klerikalci ogoljufali kmečko prebivalstvo. Obetali so kmečkemu ljudstvu, da odpravijo strašno zadolže-nje, ki uničuje kmečki stan — pa se za to še zmenili niso; obljubili so ustanovitev zavarovalnice proti požaru, pa nalašč niso ničesar storili, ker imajo svojo zasebno zavarovalnico, ki dela s kmetom po židovsko, ga tožari in preganja, ki pa klerikalcem zelo ugaja, ker jim polni žepe; obljubili so ustanovitev zavarovalnice proti toči in proti živinskim boleznim; pa niso nič storili; obljubo-vali so, da bo dežela razkosala vele-posestva in jih za nizko ceno in na dolga odplačevanja razdelila med kmete, pa še besedice o tem niso več izpregovorili; obljubovali so vse mogoče ceste in vodovode, zazidavo hudournikov, železnice in vrag vedi še kaj, a z vsemi velikanskimi milijoni, ki so jih razmetali, so storili le bore malo; obljubili so vso skrb Notranjski in Dolenjski, pa so zabili milijone v gorenjske električne spekulacije; obljubili so vse mogoče bolnišnice m
LISTEK.
Gtrtim miši.
Povest iz sedanjos-7
Spisal L. C. (Dalje.)
»S posebnim veseljem opažam,« odgovoril je na to dr. Juri Podpeč-nik mlademu kaplanu Čuku, »da sem našel v vas res idealnega, za vse lepo in dobro navdušenega duhovnega sobrata, ki se ne ustraši nobenega trudi in dela, s katerim bi se moglo poglobiti katoliško zavest v našem dobrem in vernem ljudstvu in mu olajšati težavni boj za gospodarski obstanek. Posebno me pa še veseli, da ste tako vnet in navdušen prijatelj velelepe in nad vse koristne zadružne ideje ter da hočete to tudi dejansko udejstviti. Popolnoma in v celem obsegu odobrujem vašo misel in vam le želim, da bi jo skoro uresničili in da bi skoro s konsumnim društvom priskočili na pomoč našemu zatiranemu kmetu, da ne bi bil več zavisen od raznih prekupcev in da mu ne bi bilo treba več plačevati oderuškega dobička raznim trgovcem in drugim posredovalcem. Želim vam pri uresničenju te vaše velelepe ideje popolen uspeh in sem tudi prepričan, da ga bodete dosegli. Za svoio osebo bodem, dokler ne napra-
skrb za zdravje, pa niso ničesar izpolnili.
Žalosten je danes pogled po kranjski domovini. Bomo videli, kako odgovori slovenski kmetovalec tistim, ki so ga tako nesramno nalagali in ogoljufali, ki so milijone razmetali in za milijone dolga napravili, storili pa tako malo koristnega.
Ravnotako, kakor kmečko prebivalstvo, ima tudi delavstvo vse vzroke, da gre v boj proti klerikalcem. Tudi delavski stan so klerikalci nalagali in ogoljufali. Triinpetdese-tim nemškim veleposestnikom so dali klerikalci deset zastopnikov v deželnem zboru, delavskemu ljudstvu pa ne privoščijo niti enega zastopnika. Pač je ustanovljen splošni volilni razred, toda klerikalci sovražijo delavca in niso pustili, da bi v tem razredu volili sami delavci. Potisnili so v splošni razred tudi druge volilce, ki že imajo drugod volilno pravico; ti morajo dvakrat voliti, samo da delavec ne pride do veljave. Naravno je, da je ta stranka, ki je tako očitno pokazala svoje sovraštvo do političnih pravic delavstva, tudi ni nič storila za gospodarjsko in socijalno izboljšanje delavskega stanu. Za vse delavstvo na Kranjskem, za vse te tisoče in tisoče podpore najbolj potrebnih ljudi, ni storila klerikalna stranka niti toliko, kakor je črnega za nohtom.
A kaj šele mesta! Mesta so napredna in zato jih klerikalci sovražijo s tistim besnim sovraštvom, kakor Turčin kristjane. Kar je bilo mogoče mestom škodovati.vse so klerikalci storili. Uničiti mesta in zadnie ostanke blagostanja — to je bila glavna naloga klerikalcev. O, pred volitvami so klerikalci tudi mestnemu prebivalstvu delali vse mogoče obljube, a čim so bile te volitve končane, so bile pozabljene vse obljube.
Star pregovor pravi, da obljuba dolg dela. Zlate gradove so obetali klerikalci vsem stanovom, a niti dobre volje niso pokazali, da bi te obljube izpolnili. Vso moč so imeli v rokah in milijone denarja, pa še najpotrebnejšega niso storili, nego porabili moč in denar le v to, da utrGe svojo stranko in napolnijo žepe sebi in svojim glavnim pomočnikom m agitatorjem.    Vse svoje obljube so
vim mesta vrednejšemu stalnemu župniku pri cerkvi sv. Petra v Ore-hovljah, z besedo in dejanjem stal zvesto ob vaši strani, ki bodete seveda zbog svojih bogatih izkušenj morali prevzeti tudi dejansko vodstvo konsumnega društva, čeprav bode stal na čelu kdo drug. Ker sem sam v teh stvareh žalibog popolnoma neizkušen, vas bodem prosil, da' se pri sestavi načeistva in nadzorni-štva novega konsumnega društva ne bodete prav nič ozirali na mojo osebo in to še posebno radi tega ne, ker utegnem skoro tudi zapustiti Orehovlje, čim bode imenovan novi župnik. V ostalem vam pa ponavljam le-to, kar sem vam omenil glede posojilnice, ne da bi vam hotel vsiljevati svoje svete, ker sem prepričan, da bodete sami na podlagi svojih temeljitih študij na tem polju vedno in povsod pravo zadeli. Torej mladi moj prijatelj, bog daj srečo in svoj blagoslov novemu društvu, ki ga mislite ustanoviti in čegar pravi vodja in ne samo ustanovitelj bodete od početka do kraja.«
Mladi kaplan je z iskrenim veseljem poslušal blagohotni in tudi pri-znalni odgovor svojega začasnega predstojnika in se je čutil še posebno počaščenega s tem, da je znal dr. Podpečnik pravilno in zadostno ceniti tudi njegovo znanje na gospodarskem polju. Ker je mladi njegov predstojnik spoznal in tudi cenil globoko njegovo znanje in učenost na gospodarskem polju,  bil  je prepri-
ostali dolžni, prevarili so kmečko prebivalstvo, mestno prebivalstvo in delavski stan. Obljuba dela dolg — a kdor dolgov ne plača, ni vreden nobenega zaupanja.
Vse delo klerikalcev kaže, da niso imeli nikdar dobrih in poštenih namenov, da jim ni bilo nikdar za srečo in blagostanje kranjskega prebivalstva in dežele, nego da so družba, ki se drži skupaj, da bi kranjsko prebivalstvo molzla in strigla. Ce kranjsko prebivalstvo tega ne sprevidi, nego se pusti zopet speljati, da bi poslalo klerikalce v deželni zbor, potem zasluži svojo prežalostno usodo in mu ni več pomagati.
Zadnja notarska inenovanja.
Celje, 5. novembra.
Kakor so listi pred tednom dni poročali, je premestilo c. kr. iustično ministrstvo notarja Frana Strafello iz Rogatca v Ptuj (namesto umrlega notarja Filaferro), notarja dr. Roberta Baumgartnerja pa iz Rožeka v Rogatec. S temi premeščenji se moramo zaradi zanimivosti natančneje baviti.
Da je bil notar Strafella na svojo prošnjo premeščen iz Rogatca, zoper to ne more nikdo stvarno ugovarjati. Notar Strafella je bil najstarejši kompetent izmed notarjev, in tudi od c. kr. notarske zbornice v Celju primo loco za to mesto predlagan.
Za premestitev v Rogatec je prosil notar dr. Fran Strelec iz Ormoža, kateri je bil za Rogatec tudi od c. kr. notarske zbornice v Celju primo loco predlagan. Notar Strelec je pa pozneje umaknil svojo prošnjo, imenovan bi moral biti tedaj za notarja v Rogatcu kot notarski kandidat, to pa zategadelj, ker se, kakor se nam zatrjuje, bojda ni noben drugi notar pravočasno v določenem roku prosil za premeščenje v Rogatec. Notarska zbornica je tudi v svojem terno - predlogu predlagala secundo in tertio - loco za to mesto notarskega kandidata. Pričakovati je bilo tedaj, da bo zasedel to mesto slovenski notarski kandidat — a dobil je to me-
čan, da se mu mora njegova ideja sijajno obnesti in da bo novo kon-sumno društvo izborno uspevalo, ker bode imelo tudi v njegovem mladem župnem predstojniku največjo oporo in vnetega prijatelja.
Ko je mladi župni upravitelj spremil kaplana Urha Čuka do vrat in se prijazno od njega poslovil, podal se je mladi kaplan v svojo sobo, da takoj pripravi potrebne korake za ustanovitev konsumnega društva v Orehovljah, ki naj bi v zvezi z novo posojilnico v Orehovljah in v ore-hoveljskem kotu temeljni kamen za preporod vsega gospodarskega gibanja in delovanja na pravi katoliški podlagi. V svojem srcu je bil tudi za trdno prepričan, da se bodeta iz nove posojilnice in iz novega konsumnega društva cedila samo mleko in med med ono dobro in nepokvarjeno ljudstvo ki je tako srečno, da ima za dušnega pastirja tako nesebičnega in požrtvovalnega moža, kakršen je ravno on Urh Čuk.
XXI.
Naš pot je borba, žrtva, mučeništvo
in vodi skoz nevihto in vihar.
Aškerc: Mučeniki.
Do prihoda mladega dr. Jurja Podpečnika in novega kaplana Urha Čuka v Orehovlje so obstajala v ti prijazni vasici le 3 društva, katere vse   so  ustanovili   pokojni župan
sto dr. Robert Baumgartner, c. kr. notar v Rožeku na Koroškem.
Kako se je to zgodilo? — Nemci so se začeli bati, da bi dobil to mesto zaveden Slovenec, ki bi tudi politično deloval. Če bi pa prišel v Rogatec zaveden slovenski notar, ki bi tudi politično deloval, potem je gotovo, da se bodo politične razmere v Rogatcu v prilog Slovencev prej ali slej temeljito izpremenile, in posledica temu bo, da pride v nevarnost držav-nozborski mandat celjski. (Rogatec voli namreč s Celjem.) Javna tajnost je pa, da je Rogatec le umetno nemški, saj si vendar trezen človek ne more misliti, da bi kraj, kakor Rogatec, ki leži tik ob hrvaški meji, obdan od vseh strani od slovenskega življa, imel pristen nemški značaj. Le enega zavednega moža, naj že bo notar ali advokat, je treba poslati v Rogatec, in pasti mora s svojimi tal-mi - Nemci in Štajercijanci brez velikega boja v slovenske roke. Tako je in nič drugače! Tega se je zbal nemški Volksrat, ta ima pri vseh imenovanjih, ki se vrše na Spodnjem Štajerskem, prvo in poglavitno besedo, je pozval dr. Baumgartnerja, naj se zanima za to mesto, kar je tudi storil — in mirna Bosna! Rogatec dobi zopet nemškega notarja!
Slovenski notarski kandidati so tedaj zopet enkrat propali. Pa je vsaj sedaj Rožek na Koroškem prost, notarsko mesto v slovenskem okraju. Kakor je gotovo, da dr. Baumgartner, ki je doslej uradoval na Slovenskem Koroškem in ki pride za notarja zopet v popolnoma slovenski okraj, ni toliko zmožen, da bi zapisal stranki notarski spis v slovenskem jeziku, tako gotovo je, da ne bo noben slovenski prosilec imenovan za notarja v Rožeku. Za to bo že skrbel Hochenburger z nemškim Volks-ratom!
Take s# tedaj razmere! Notarski kandidati slovenske narodnosti so takorekoč nakazani samo še na Kranjsko. Na slovensko Koroško so jim vrata pod Iiochenburgerjem ^popolnoma zaprta, na slovensko Štajersko pa prihajajo notarji strogo nemškega mišljenja, od katerih se pričakuje, da bodo nadaljevali pričeto germanizacijo na slovenskem Štajerskem.
Blaž Novak s pomočjo sivolasega župnika Matija Korena in nadučitelja Frana Kovača.
Kot človek, ki je zrasel na domači grudi in to grudo ljubil z vso brezmejno ljubeznijo pravega kmeta, je pokojni Blaž Novak pred vsem ustanovil podružnico c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ker je hotel z ustanovitvijo te podružnice povzdigniti kmetijstvo v svojem rojstnem kraju. Ker je tudi odšli stari župnik Matija Koren toplo zagovarjal in priporočal pristop k ti podružnici, pristopili so skoro vsi boljši gospodarji obširne orehoveljske župnije kot člani k podružnici, ki je pod razumnim vodstvom Blaža Novaka, Matije Korena in Frana Kovača tudi uspešno poslovala in mnogo pripomogla k povzdigi kmetijstva v prizadetem kraju. Posebno skrb je posvečala kmetijska podružnica povzdigi sadjarstva, ki je stalo poprej na najnižji stopinji. Ljudje poprej niti vedeli niso, da more umni gospodar dobiti od sadja prav čeden vir svojih dohodkov in s početka niso bili prav nič kaj prav zavzeti za to posebno panogo razumnega kmetskega gospodarstva. Še le z velikim trudom so Novak, Koren in Kovač po daljšem času dosegli, da so se začeli kmetje brigati tudi za sadjarstvo in posebno še potem, ko so se na lastne oči prepričali, da umno sadjarstvo res lahko donaša kmetu lepe dohodke. Enako, kakor za sadjarstvo, so se usfanov-niki kmetijske podružnice brigali tu-
Ko je bilo po smrti Bejanovi notarsko mesto v Marenbergu prosto, se je neki obrnil nemški Volksrat na Ljubljančana dr. Stocklingerja, da naj prosi tja. Govori se, da dr. Stock-linger ni rad zapustil kranjske dežele, a vdal se je vendar glasu nemškega Volksrata, ter zaprosil za Marenberg.
Ako gre tako naprej, ne bo kmalu na Spodnjem Štajerskem nobenega mesta več, na katero bi smel upati zaveden Slovenec. Na jezikovno znanje se ne da več mnogo, kvalifikacija menda tudi mnogo ne zaleže — glavno je, da je prosilec Nemec. Tako daleč smo tedaj prišli. In naši krogi se ne ganejo, namesto da bi z vso energijo zahtevali, da se justičnu mesta na Slovenskem oddajajo jezikovno popolnoma kvalificiranim juristom. Sodnik in notar sta zaupni osebi, poznati morata dušo naroda, med katerim živita, poznati morata pa tudi jezik naroda, ker se drugače ne moreta temeljito informirati in sporazumeti s stranko.
Toliko o teh imenovanjih, pri katerih je, kakor pri vseh v zadnjih časih, simptomatično, da se dosledno prezirajo slovenski prosilci.
Nafeoj je treba paziti pred in po volitvah.
Kmalu bo po celem Kranjskem končano reklamačno postopanje. Kakor smo že poudarjali, volil bo na dan volitev samo tisti, ki je v volilnem imeniku vpisan, kdor ni vpisan, ne bo volil. Po končanih reklamacijah ni dopustna zoper volilni imenik nobena pritožba več.
Volilna legitimacija.
Po reklamacijskem postopanju prično županstva počasi raznašati in dostavljati takozvane izkaznice ali legitimacijske liste. Izredno velike važnosti je ta listina, ki Jo mora vsakdo s seboj na volišče vzeti, kakor mora imeti vsak vojak s seboj vojaške bukvice, ki gre n. pr. k vojaški vaji. Kdor ne prinese seboj »posa«, ga zadene vojaška kazen. Volilca, ki ne prinese na volišče vo-
di za travnike, polja in zelnike. Opozarjali so člane kmetijske podružnice, osobito na zadostno gnojitev travnikov in polja, češ, da se mora, kakor živina, ako se hoče od nje dobiti dobro delo in prirejo, krmiti tudi travnike in polje, ako naj dajo obilno žetev in dobro košnjo. S praktičnimi vzgledi so dokazovali članom kmetijske podružnice tudi uspehe umetne gnojitve travnikov. Poledica razumnega vodstva kmetijske podružnice in pa dobrega praktičnega vzgleda s strani župana in župnika je bila ta, da se je kmetijstvo v Orehovljah v vseh panogah izdatno povzdignilo in da so kmetje v obče postali tudi sami dovzetni za razne dobre novotarije pri obdelovanju svojih posestev. Tudi so ustanovniki kmetijske podružnice polagoma upeljavali razne koristne poljedelske stroje in tako vsestransko skrbeli, da se je v Orehovljah in bližni okolici stari konservativni in zanikrni kmet prelevljal v modernega in razumnega poljedelca.
Druga ustanova, katero Je pokojni Blaž Novak ustanovil v Orehovljah s pomočjo svojih prijateljev župnika Matije Korena in nadučitelja Frana Kovača, je bilo pa gasilno društvo. Neposredni povod za ustanovitev gasilnega društva v Orehovljah da! je strahoviti požar, ki je pred 22 leti vpepelil skoro tretjino orehoveljske vasi. Žrtev tedanjega strašnega ognja bi bilo pa skoro postalo celo Orehovlje, ako ne bi bila prihitela iz
Kine izkaznice, doleti ga kazen, da ne sme voliti, razentega pa ga še kaznujejo z denarno globo do 50 kron, ker je vsakdo po zakonu dolžan voliti.
Kako izgleda pravilna volilna izkaznica?
Volilno izkaznico ali legitimacijo izda c. kr. okrajno glavarstvo do-tičnega okraja, h kateremu spada občina. Na vsaki izkaznici je zapisano ime in bivališče volilca ter številka ki jo ima dotični volilec v volilnem imeniku. Razentega je na njej vpisan kraj in čas začetka ter konca volitve. Volilci morajo torej gledati, da dobijo pravilne legitimacije. Kadar jo pa dobe, naj jo shranijo na varnem prostoru in naj jo tudi nikomur ne dajo iz rok. Klerikalni agitatorji so namreč namazani z vsemi »žavbami«. Znani so slučaji, da so si klerikalci od volilcev, ki niso njihovi pristaši, izposodili le »na ogled« volilno izkaznico. Na dan volitve bi pa dotični volilec rad volil, a ni mogel, ker se mu je dotičnik ali skril, ali pa je dejal, da je glasovnico — izgubil. Zatorej volilci pazite na legitimacije. Zaupniki morajo baš nanje zelo gledati!
Kedaj  mora  volilec sam po izkaznico?
županstva imajo dostaviti volilne legitimacije na dom. Klerikalni župani se navadno poslužujejo pri tem raznih zvijač. Tako n. pr. iščejo volilca na domu takrat, ko vedo, da ni doma. Nato vrnejo njegovo izkaznico glavarstvu s pripombo, da »ga ni doma«, ali pa s pripombo »se mu ni moglo dostaviti«. Drugi klerikalni župani zopet pošiljajo izkaznice šele prav zadnji čas pred volitvami, tako da volilca sploh več doma ni. Tudi radi puščajo volilne izkaznice ženskam v hiši, zlasti če vedo, da je žena huda klerikalka, mož pa ne. S kratka: računati treba z vsemi možnimi sleparijami od strani klerikalcev. Zato pa pojdi vsak volilec po izkaznico na pristojno glavarstvo ponio, ako bi jo najkasneje 3 dni pred volitvijo ne dobil od županstva. Predno gre kdo h glavarstvu naj na vsak način vpraša preje še pri županstvu kje je ostala in kaj je z njegovo legitimacijo. Svetujemo, da se v slučajih, da bi kar na debelo županstva sleparila in uganjala zvijače z dostavljanjem volilnih izkaznic, brzojavno sporoči o tem »Kmečki pisarni«« v Ljubljani, da v zadevi posreduje in zahteva takojšne odpo-moči. Na vsak način morajo tudi zaupniki gledati na to, da ima vsak naš volilec še pred dnevom volitve volilno izkaznico ali legitimacijski list v rokah.
Glasovnica.
Istočasno z volilno legitimacijo se dostavljajo volilcem tudi glasovnice. Tudi glasovnica mora biti pravilna, ker sicer nima nobene vrednosti. Vsaka prava glasovnica mora imeti uradni pečat pristojnega okrajnega glavarstva. Vsaka drugačna glasovnica je neveljavna. Tudi pri tem skušajo klerikalci na razne načine slepariti, bodisi, da razdajajo med nasprotne volilce, ki pravih legitimacij ne poznajo, nepravilne, bodisi, da jim jih skrivaj zamenjujejo. Zato treba še zadnji trenotek glasovnico pregledati, če je pravilna, da se glas ne izgubi. Na to naj zlasti pazijo zaupniki.
bližnjega mesta na pomoč požarna bramba in s skoro dvadnevnim napornim delom pred vsem omejila požar ter tako rešila ostalo Orehovlje pred požrešnim ognjem. Ko je tedaj pokojni Blaž Novak na nasvet Matije Korena sprožil misel o ustanovitvi lastnega gasilnega društva, so bili ljudje pod neposrednim vtiskom strašnega požara takoj vneti za novo društvo, ki se je potem tudi v resnici ustanovilo v Orehovljah. Ob izdatni podpori s strani deželnega odbora kranjskega, orehoveljske občine in nekaterih posameznikov, med katerimi sta največ žrtvovala župnik Matija Koren in župan Blaž Novak, si je mlado društvo oskrbelo vse potrebno gasilno orodje, opravo gasilcem in si pozneje tudi zgradilo lično gasilno shrambo. Mlado gasilno društvo se je potem tudi večkrat izkazalo pri požarih v bližnji okolici in posebno pred 10 leti v Orehovljah, ko je od hudobne roke zaneteni ogenj grozil uničiti celo vas, a je mogel vsled posebno požrtvovalnega delovanja domačega gasilnega društva vpepeliti le dve hiši z gospodarskimi poslopji. Tudi v tem društvu so se zbirali najboljši gospodarji, njihovi odrasli sinovi in obrtniki iz Orehovelj.
Končno so pa pred približno 15 leti ustanovili župnik Matija Koren, župan Blaž Novak in nadučitelj Fran Kovač v Orehovljah še bralno društvo, čegar duša je bil nadučitelj Fran Kovač. Pri ustanovitvi bralnega društva je vodila vse tri ustanovnike plemenita misel, da Je treba nepo-
Kaj napisati na glasovnico?
Veliko glasovnic pride ob veljavnost zato, ker ljudje ne vedo kaj in kako se sme nanje pisati. Na glasovnico se sme napisati le prav natančno in celo ime ter priimek kandidata. Pristaviti se mora tudi njegov stan in bivališče. Opozarjamo volilce, da se tudi tu poskuša premotiti volilce. Nasprotniki nalašč pišejo ime kandidata napačno, tudi trosijo o njem napačno pisavo priimka, samo da spravijo glasove ob veljavo. Dolžnost zlasti zaupnikov je ljudi o tem natančno poučiti in na glasovnico pisati le to, kar in kakor se razglasi po pravem oklicu od naše strani. Drugega kot ime, stan in bivališče kandidatovo se ne sme napisati na glasovnico, ker je sicer neveljavna. Volilci in zaupniki, ravnajte se natančno in strogo po tem navodilu in ne dajte se od nikogar opehariti!
Kdo sme izpolniti glasovnice?
Kakor se vsaka sleparija in goljufija pri volitvah strogo po zakonu kaznuje, ravnotako je tudi za vsako silo, ki bi se delala pri volitvah, kakorkoli po zakonu hudo kazniva. Zato se tudi ne sme s silo popisavati glasovnic. Na to bi zlasti bilo treba gledati ter paziti, da kaplani in drugi klerikalni agitatorji ne bodo strahovali ljudi in jim morda celo s silo popisovali glasovnice. Zato bi se morali kaplani in župniki zadnji čas pred volitvami neprenehoma zasledovati in opazovati kaj in kako delajo pri volilcih. Zakon tudi za te gospode ne dela izjeme in znano je več slučajev, da so bili blagoslovljeni gospodje sodnijsko kaznovani radi zakona v varstvo volilne svobode. Z izrecnim dovoljenjem se sme glasovnico popisati. Kakor hitro pa kdo čuti silo ali od kaplana kakršenkoli pritisk radi volitev, naj se sporoči slučaj »Kmečki pisarni« v Ljubljani, da zadene krivca zaslužena kazen. Še na nekaj opozarjamo pri glasovnicah. Klerikalni sleparji skušajo, če drugače ne gre, volilcem ponoči — zadnjo noč — zamenjati glasovnice. Poslužujejo se pri tem kaj radi žen, katere kaplani to nauče. Volilci morajo biti zelo previdni, če puste drugim napisati glasovnice. Klerikalec se vam bo ponudil za izpolnitev glasovnice. Dejal vam bo, da napiše tega, ki ga vi hočete, napisal bo pa ravno nasprotnega. Kdor ne zna brati, ali kdor je prezaupljiv in ne prebere izpolnitve, je lahko kruto osleparjen. Takih slučajev je iz sedanjega klerikalnega režima vse polno znanih. Zato velja tudi za izpolnjevanje glasovnic najstrožja pozornost in kontrola od strani volilcev ter zaupnikov. Niti legitimacije (izkaznice), niti glasovnice ne dajte iz rok in nikomur jih ne zaupajte. Predno greste od doma jih še enkrat preglejte. Vse-kako pa glejte, da ne pozabite doma niti izkaznice, niti glasovnice!
Kdor izgubi glasovnico
naj zahteva od glavarstva drugo. Volilni komisar prinese tudi še na dan volitve s seboj glasovnice. Pri njem se sme vsakdo oglasiti in zaprositi, oziroma zahtevati glasovnico. Izkaznic ali legitimacijskih listov pa volilni komisar ne izdaja. Sploh je težko, ali sploh nemogoče dobiti za morebitno   izgubljeno izkaznico du-
kvarjenemu in priprostemu narodu obuditi veselje do branja in mu v to svrho nuditi tudi priliko, da more priti do branja. Posebno nadučitelj se je vnemal za ustanovitev bralnega društva, ker je na svojo žalost opažal, da kmetski otroci, čim zapuste šolsko klop, le preradi opuščajo branje in pisanje, vsled česar se pogosto dogodi, da potem, ko odrastejo, popolnoma skoro pozabijo pisanje in da jim tudi branje dela največje težave. Ker je pa pri takih novih ustanovitvah treba družiti koristno s prijetnim, začel je pa nadučitelj Fran Kovač, čim je bilo poklicano v življenje bralno društvo, kot prvi njegov predsednik takoj zbirati okrog sebe ono mladino, ki je imela kaj posluha za petje. Začetkoma je res imel velike križe in težave z nabranim materijalom, toda njegovemu neumoremu trudu in velikanski potrpežljivosti se je pa sčasoma posrečilo ugladitj trde kmečke grče in v okviru bralnega društva ustanoviti prav ličen pevski zbor. Mlado bralno društvo je potem, ko je imelo v svojem okrilju še pevski zbor, priredilo vsako leto po nekoliko veselic in zabav, katerih dobiček je bil vselej namenjen v kake plemenite svrhe. Bralno društvo je pa naročilo tudi več časopisov politične in leposlovne vsebine ter si sčasoma oskrbelo tudi prav lično knjižnico, to posebno po zaslugi župnika Matije Korena, ki je bodisi v denarju, bodisi v knjigah posebno mnogo žrtvoval za to knjižnico. To pa Še ni zadostovalo ustanovnikom, ker
plikat. Radi tega naj vsakdo gleda in pazi, da volilnih listin ne izgubi.
Koliko izkaznic in glasovnic dobimo?
Za volitev v splošni kuriji, ki je dne 1. decembra, dobimo eno izkaznico in eno glasovnico. Drugo izkaznico in drugo glasovnico pa dobimo za volitev v kmetski kuriji, ki bo dne decembra. Volilci morajo paziti, da teh volilnih dokazov ne zamenjajo, ker če bi kdo hotel voliti pri prvih volitvah z izkaznico in glasovnico drugih volitev, bi izgubil glas in pravico. Nasprotno ravno tako. Kdor torej dobi vsakega po dvoje, naj pazi ne le na to, da vsega sploh doma ne pozabi, marveč tudi na to, da prinese s seboj na volišče pravo izkaznico in pravo glasovnico. Zaupniki poučite ljudi!
Dan volitve.
Kdor prejme volilno izkaznico je ž njo že tudi povabljen k voiitvi, ker drugega vabila ne dobi nihče. Na izkaznici ima, kakor že preje povedano, vsakdo napisano, kje se vrši zanj volitev in kedaj. Kdor zna brati, mu ni treba zato nikogar več izpra-ševati, kdor tega ne zna, naj si pusti od več ljudi izkaznico prebrati. Če mu bodo vsi enako prečitali, ve natančno kam in kedaj ima iti volit. Vsaka zmota je po tem nemogoča. Navadno se vrše volitve — zlasti v splošni kuriji, v domači občini. V kmetsi skupini pa se občine, ki imajo manj kot 500 prebivalcev lahko združijo in se zanje napravi eno volišče, ki ga pa določi deželna vlada. Volitev se prične točno ob napovedani uri in se tudi točno ob napovedanem Času konča. Kdor ni ta čas na volišču je — zamudil! Zato naj nihče ne odlaša z volitvijo. Najboljše je, če so vsi volilci med prvimi na volišču. To ima več dobrih strani. Prvič na ta način najhitreje na vrsto pridejo, drugič lahko vplivajo na ta način na sestavo volilne komisije. (Opomba: O volilni komisiji sami bomo pozne-ie poročali), tretjič pa lahko volilci. ki so že volili, pomagajo pri volilnem delu in agitaciji.
Kako se voli?
Vsak volilec mora sam priti na volišče. To velja tako za splošno kot za kmetsko skupino.Pooblastil dežel-nozborske volitve ne poznajo in vsako besedo o niia izgubiti, je odveč. Kdor ne pride na volišče sam, ne bo volil in njegov glas je izgubljen. Po tem je tudi jasno, zakaj v krajih, kjer se gre za razlike par glasov tudi bolnike prinesejo na volišče, samo da oddajo svoj glas, ki bi bil sicer izgubljen.
Predsednik volilne komisije jemlje od volilcev v roke volilno izkaznico in legitimacijo, katere kakor že povedano, nihče ne sme pustiti doma. Predsednik vrne legitimacijo, odvzame pa glasovnico. Glasovnico je najboljše če volilec tako skupaj položi, da se ne vidi kaj je na njej napisano. Župniki in drugi nasprotniki so zelo predrzni in radovedni kako kdo glasuje ter skušajo — če le utegnejo — videti kdo je na glasovnici napisan, četudi nima zato nobene pravice in vsakdo lahko temu ugovarja. Vendar je pa najboljše, da se glasovnico tako skupaj dene, da je nemogoče, da bi kdo, nepoklican, vohal po njej. Predsednik mora polo-aeaa——r~n—r~  ■■■ m - -<• >•  ■ •■
so bili prepričani, da sicer mrtva tiskana beseda lahko mnogo stori za večjo izobrazbo milega jim naroda, da pa živa beseda še veliko bolj sega v srce in dušo. Vsled tega so skoro začeli prirejati v bralnem društvu poljudna in poučna predavanja naj-raznovrstnejše vsebine. Predavanj pa nista imela samo župnik Matija Koren in nadučitelj Fran Kovač, temveč sta poskrbela, da so prihajali iz bližnjega mesta in celo iz bele Ljubljane razni požrtvovalni možje, ki so predavali ukaželjnim orehovelj-čanom o najraznovrstnejših koristnih, podučnih in tudi zabavnih predmetih.
Tako se je po zaslugi teh treh mož širilo po Orehovljah in bližnji okolici gmotno blagostanje, se vzbudili čuti za človekoljubje in se končno tudi vzniknila veselje in ljubezen do višje izobrazbe.
Take razmere so bile v Orehovljah, ko je zatisnil svoje oči župan Blaž Novak, ko je odhajal sivolasi župnik Matija Koren in ko sta prišla semkaj mladi dr. Jurij PodpeČnik in kaplan Urh Čuk.
Dr. Jurij Podpečnik je z bistrim očesom premotril vse te razmere in po tehtnem premišljevanju prišel do zaključka, da mu v ta društva za enkrat ne kaže posegati, temveč da je pametnejše, ako kot preudaren človek računi z danimi razmerami. Vsled tega se je takoj vpisal kot član v orehoveljsko podružnico c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani in v bralno društvo ter  zaeno pristopil
žiti glasovnico v posodo ravnotako kot jo je prejel.
Kaj napravi volilec z izkaznico?
Volilec odda glasovnico, izkaznico pa dobi od predsednika nazaj. Shraniti jo mora ravno tako kot preje; kajti za slučaj ožjih volitev bo šel ž njo še enkrat na volišče, glasovnica se mu bo pa nova dostavila. Kdor bi zavrgel izkaznico, pride ob svoi glas. Zaupniki poučite volilce o tem!
Ožja volitev.
Če noben od postavljenih kandidatov ne dobi nadpolovične večine vseh oddanih veljavnih glasov, se morajo vršiti ožie volitve in sicer med onima dvema kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Kakor hitro pride do ožje volitve, se to uradno razglasi in pove uro in dan novih — ožjih volitev. Ožje se imenujejo te volitve zato, ker so le oni glasovi veljavni, ki jih dobita le dva čisto določena ka^c**data in ne širše, večje število kandidatov. Če pride kje do ožiih volitev, mora pri njih vse iti v hoj proti klerikalnemu kandidatu. Pri ožji voiitvi pa ne volijo le tisti, ki so volili pri glavni, marveč tudi lahko voliio tudi tisti, ki se iz kateregakoli vzroka prvih volitev niso udeležili, das? imajo v rokah izkaznico. Za slučaj ožjih volitev se bodo izdala še posebna pojasnila in navodila.
Ali   smejo   biti   volilci navzoči pri štetju glasov?
Štetje glasov se vrši javno. Vsak, kdor ima volilno izkaznico lahko pride ko končani voiitvi na volišče, da vidi in crJeda štetje glasov. Po končanem štetju objavi predsednik volilne komisije razmerje glasov. Porivamo in prosimo zauonike in so*"iš!tenike. da takoi no končani vor'tvi r*rzoiav??o v LinMjano usneh volitev za dotično občino. Naslov: ^Kmečka pisarna«, Ljubljana.
Zasršnir, Lumnetova elektrika i. t. d.
Imeli smo priliko govoriti z resnim gorenjskim obrtnikom iz onih krajev, kjer Lampe gradi svojo elektrarno. Možu se je poznalo, da nima slame v glavi, zato nas je zanimalo zvedeti o tem podjetju njegovo mnenje. Evo, kako misli on o tem.
»Bil sem vedno pristaš klerikalne stranke, ker sem bil mnenja, da je to stranka samih poštenjakov, tembolj ko nosi tako lepo ime: S. L. S. Sedaj spoznam šele pravi pomen teh Črk in moral sem hrbet obrniti tej stranki ljudskih sleparjev. Ni še znano dovolj, kako so nas pestili in obirali, ko se je šlo za odkup vodne moči Završnice in za odkup sveta za zgradbo. Obetalo se je vse, i nebesa, a storilo se je le toliko, kolikor smo prisilili. Le poglejte. Vas Žirovnica je odstopila skupni svet v Lipju in zahtevala zanj 6000 kron. A koliko se jim je dalo, oziroma se jim bode dalo (denarja še nismo videli)? celih 700 kron. Cenili so ta svet tuji cenilci, med temi en vrtnar in eden celo na pol slep, katerim naše razmere in vrednost našega sveta niso bile prav nič znane. Pritožba na dež. vlado ni prav nič pomagala, saj se je g. stavbni   svetnik Oeilhofer   nekoč izrazil:
kot podporen član tudi k gasilnemu društvu, ne da bi se nadalje kaj aktivno udeleževal društvenega gibanja v navedenih treh društvih.
Temu vzgledu je na nasvet mladega župnega upravitelja dr. Jurija Podpečnika sledil tudi novodošli kaplan Urh Čuk ter pristopil k vsem trem društvom kot pravi, oziroma kot podporni član. Vročekrvnemu mlademu kaplanu pa njegova žilica ni dala miru, da ne bi takoj pokazal svojih rožičkov. Takoj potem, ko je bil sprejet kot član v bralno društvo, podal se je v bralno sobo ter natančno pregledal, kakšne časopise ima naročene bralno društvo in kake knjige se nahaiajo v njegovi knjižnici. Tu je pa na svoje največje ogorčenje zapazil, da ima bralno društvo naročene tudi vse napredne časopise in da najde v knjižnici ne-število takih knjig, ki imajo očividno napredno tendenco. V svojem ogorčenju je takoj spisal obširno pritožbo na naslov odbora bralnega društva in v ti pritožbi odločno in kategorično zahteval, da mora bralno društvo izbacniti iz svoje bralne sobe vse pohujšljive liberalne časopise in zaeno pometati iz svoje knjižnice tudi vse one knjige, ki so protikatoliškega značaja, ker bi sicer takoj izstopil iz društva in skrbel v spovednici in tudi raz prižnico, da se v kali zatre to javno pohujšanje.
Predsednik Fran Kovač je to mogočno in naduto pritožbo mladega kaplana prečital z največjim začudenjem, ker je bralno društvo ven-
»Pritožili ste se na vlado, to je ravno tako kakor bi se jaz radi moje plače pritožil na kitajskega cesarja.« Zelo pomembno, kaj ne. Da se nam, kolikor sami hočejo, iz naših pritožb se pa še norčujejo, ti klečeplazci.
In vodovod za občino Breznico. Tudi ta je z »zlatimi« črkami zapisan v naših srcih. Pri komisiji leta 1910 se nam je obljubilo, da se napravi za Moste in Žirovnico vodovod brezplačno. Bilo nas je navzočih veliko in vsi s prisego potrdimo to obljubo. Ko smo zahtevali, da se ta obljuba stavi v zapisnik, sta nam pa Lampe in Oeilhofer rekla, da to ne gre, da potem vlada ne bo dovolila državne podpore. Računajoč s poštenostjo klerikalnih veljakov, med njimi Lampeta kot duhovnika, kateri po naši veri ne sme lagati, smo to zahtevo, da pride brezplačna naprava vodovoda v zapisnik, opustili. In kaj sedaj? Sedaj nam pa pravijo ti jezuiti, da se o brezplačni nanravi vodovoda snloh ni govorilo, in če hočemo vodovod, ga moramo plačati. Taki so torei ti pošteniaki.
Ne dobite v občini razen par farških podrepnikov niti enega Človeka, kateri bi se ne zgražal nad početjem  teh klerikalnih mogotcev.
Pripomnimo, da je vsled teh odkritih zvijač vsa okolica skrajno razburjena in nezadovoljna. Čudimo se, da se naši poslanci niso takrat, ko se ie šlo za pravice in korist svoiih voh'Icev, nič pobrigali. Videli smo iili pač, te gospode, toda navadno le, kadar je kak minister prišel ogledovat naprave, ko so se stiskali v mehke blazine avtomobila ali sedeli pri botra ti poiedini (seveda na račun dežele.) Seveda, ako so z nami, so proti dež. odboru in to pa ne gre. Bol'e ie. da trnimo škodo mi, kakor da se zamerijo poslanci generalu Šusteršičn.
• Prevladuie sološno mnenje, da če bi bili imeli onraviti z natumaza-neiso židovsko firmo, ne bi bili tako »nafarbani«, ne bi bilo toliko nezadovoljstva med nami.
O delu samem smo izvedeli mnogo zanimivega. Dela se tako neumno, tako se troši denar, da to vidi že vsak neveščak. Predor v Lipiti se je odda1 m3 po 105 kron nekemu Lahu. Ta Je zaslužil pri m3 po 75 kron, reci petinsedemdeset kron. To je res lep zaslužek. Seveda, bil ie ta podietnik še tako umazan, da ic delavce-domačine plačeval mnogo slabeie, kakor svoie rojake. Tulec ie lenaril in služil svitle kronice, domačin je pa konal za par kron na dan. Tudi tu bi bil moral dež. odbor napraviti red. A seveda, še ne zmenijo se ti gospodje za to, še naprej se trpi to umazano odiedanje kruha domačinom. Vidite n. pr. sedaj se je oddalo nekemu Nemcu v akord neko delo. pri katerem je zaslužil dnevno no 40 kron in to pri samo 3 delavcih! Imamo pa doma podjetnih in inteligentnih ljudi dovolj, a tem se ne da v akord nič. k večernju kako prevažanje vagončkov. Domačin vleči voz, tujec, ti pa služi kronice. Govori se, da pes tesra podjetnika dobi vsak dan celo klobaso: kje pa si more domač delavec kai takega privoščiti, ko včasih še za kruh ni.
Omenim naj še ono imenitno cesto za avtomobile. Od državne ceste proti bregu Save se gradi že nekaj mesecev cesta, katera bo služila za dež. avtomobile,   da si gospodje.
dar obstojalo že destletja in, dasi so bili vsi, dotlej v Orehovljah službujoči duhovniki njegovi zvesti Člani, ni nikdar kak duhovnik uveljavljal doslej kake take zahteve, kakoršno je uveljavil novodošli mladi kaplan.
Sklical je vsled tega odborovo sejo in pri ti seji predložil odboru v pristojno rešitev kaplanovo pritožbo. Med odborniki je vzbudila naduta kaplanova pritožba največje ogorčenje, ker je mladi kaplan s svojo pritožbo pokazal, da hoče pričeti s svojim razdiralnim delom v društvu, v katerem sta doslej vladala neskaljen mir in sloga. Mladi Ivan Novak je vsled tega z jako rezkim utemeljevanjem predlagal sklep, da naj se naduto pritožbo mladega kaplaneta vrže enostavno v koš in zaeno pri-tožitelja izključi iz društva. Pomirjevalnim besedam nadučitelja Frana Kovača se je pa posrečilo doseči milejši sklep te vsebine, da se sicer jako neokusno pritožbo mladega kaplana reši tako, da odbor z ozirom na to, da se mora ozirati na vse člane in ne samo na posameznike, ne more ugoditi želji mladega kaplana, katerega se pa sočasno opozarja na njegovo pravico, da se more pritožiti na občni zbor bralnega društva, ki se bode itak v kratkem vršil.
Ostali odborniki so se strinjali z mnenjem nadučitelja Frana Kovača in tudi v tem smislu sklenili, ker so pričakovali, da se bode mladi kaplan ali pokoril odborovi odločbi ali pa izvajal zagrožene posledice ter sam izstopil iz bralnega društva.
ko se jim zljubi zleteti k nam, ne bo-dod pomazali čevljev ali kaj drugega, temu podobnega, temveč se tja do brega Save lahko »pef-pef-ali« v avtomobilu. Ta cesta izgleda kakor nasip izza turških bojev, vsak kmet se ji smeje. Enkrat je bila prestrma, pa so zopet odkopavali beton, sedaj pa zopet nazaj. To je jasen napad na žepe davkoplačevalcev.
Mnogo se govori tudi o nabiralniku na Gojzdecu; tudi tu se je že precej tisočakov po neumnem zabilo v tla.
Sami uslužbenci tvrdke Redlich se čudijo neumestnemu in neprora-čunjenemu delu. Pravijo, da ali so inženirji za nič, ali pa da dež. odbor ne pusti govoriti, ako hoče kak veščak kaj pametnega svetovati.
Še nekaj. Za vilo ravnatelja Ser-neca se je kupila njiva vredna kakih 1600 kron za celih 6000 kron. Upamo pa, da bo g. Sernec svet za svojo vilo sam plačal, davkoplačevalci ne bodo mogli zanj toliko trošiti.
Kakor rečeno, denar se troši po neumnem, razmetava se ga direktno, to pa vse na račun dežele.«
Res: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.« Ti ubogi naš rojak Prešeren, kako si se varal.
Volilni okraji.
Pri bližajočih se volitvah pride v poštev toliko volitev in toliko različnih volilnih okrajev, da ni odveč, ako jih posamič naštejemo. Prve se vrše volitve splošne kurije  in sicer
I. decembra. Volilni okraji v
splošni kuriji
so naslednji: 1. Ljubljana (mesto), do-sedaj poslanec Turk. 2. Ljubljanska okolica (sodni okraj), dosedaj poslanec Dimnik. 3. Sodni okr. Radovljica, Kranjska gora, Tržič, dosedaj poslanec Piber. 4. Sodna okraja Kranj, Škofja Loka, dosedaj poslanec Jarc. Sodna okraja Kamnik, Brdo, dosedaj poslanec Lavrenčič. 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica, dosedaj poslanec Kobi. 7. Sodni okraj Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož, dosedaj poslanec Ravnikar. 8. Sodni okraji Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk, dosedaj poslanec dr. Pegan. 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje, dosedaj poslanec Hladnik. 10. Sodni okraji Litija, Višnja gora, Radeče, dosedaj poslanec dr. Zajec.
II. Sodni okraji Novo mesto, Črnomelj, Metlika, dosedaj poslanec Mat-jašič. Vsak okraj voli po enega poslanca. Druge volitve se vrše 9. decembra. Volilni okraji v tej,
kmetski kuriji
so naslednji: 1. Sodna okraja Ljubljana (okolica), Vrhnika, volita dva poslanca. Dosedaj poslanec Povše in dr. ŠusterŠič. 2. Sodna okraja Kamnik, Brdo, volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec dr. Krek. 3. Sodni okraji Kranj, Škofja Loka, Tržič, volijo dva poslanca. Dosedaj poslanca Demšar in Zabret. 4. Sodna okraja Radovljica, Kranjska gora volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec Pogačnik. 5. Sodni okraji Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica, Cerknica volijo dva poslanca. Dosedaj poslanca dr. Žitnik, Drobnič. 6. Sodna kraja Vipava, Idrija volita 1 poslanca. Dose-
Postopanje kaplanovo, ki je s svojo nesramno pritožbo dovolj jasno pokazal svojo prepirljivo in brezobzirno naravo, je pa imelo za to dobro posledico, da so se vsi oni možje, katerih mladi kaplan še ni omrežil in jih pridobil na svojo stran kot člane nove posojilnice, oziroma konsumnega društva, začeli zavedati, da je s prihodom mladega kaplaneta konec miroljubnosti in bratski ljubezni v Orehovljah in da je vsled tega dolžnost vseh poštenih, treznih in zavednih mož, da se strnejo v odločno falango, ki naj z vsemi potrebnimi in odločnimi sredstvi poskuša zavstaviti razdiralno in pogu-bonosno početje mladega srborit-neža.
Tako se je mlademu kaplanetu v par tednih njegovega bivanja v Orehovljah posrečilo, da je razdelil njemu v duhovno oskrbo zaupane ovčice v dva nasprotna tabora in je bilo le vprašanje časa, da se začno prepir, sovraštvo in bratomorni boji med obema taboroma.
XXII.
Veš, največjo žalost občutilo srce je moje čisto,
ko videl sem, da skoro pastirji
duhovni bili so oženjeni !
Aškerc: Mučeniki.
Med tem, ko je mladi kaplan Urh Čuk z vso vnemo in srboritostjo premalo z resnim delom zaposlenega
daj poslanec Perhavc. 7. Sodni okraji Novo mesto,   Kostanjevica, Krško
volijo 1 poslanca. Dosedaj Dular. 8. Sodni okraji Litija, Radeče, Višnja gora, Žužemberk, Trebnje, Mokronog volijo 3 poslance. Dosedaj poslanci Košak, Vehovc, Lampe. 9. Sodni okraji Kočevje, Ribnica, Velike Lašče volijo 2 poslanca. Dosedaj poslanca Jaklič, Bartol. 10. Sodna okraja Črnomelj, Metlika volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec Derma-stija.
Tretje volitve se vrše v mestni in trški skupini in sicer 16. decembra. Volilni okraji so v
kuriji mest in trgov
naslednji: 1. Mesto Ljubljana ima dva volilna okraja. Meja med obema je Stritarjeva, Prešernova ulica. Vsak volilni okraj bo volil po dva poslanca. Dosedaj poslanci Reisner, Ribnikar, dr. Tavčar, dr. Triller. 2. Mesto Idrija voli 1 poslanca. Dosedaj poslanec Gangl. 3. Mesti Kranj, Škofja Loka volita enega poslanca. Dosedaj poslanec Pire. 4. Mesti Kamnik, Radovljica in trg Tržič volijo enega poslanca. Dosedaj poslanec dr. Gregorič. 5. Mesti Postojna, Lož, trg Vrhnika volijo enega poslanca. Dosedaj poslanec Lenarčič. 6. Mesta Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško in trg Ribnica volijo enega poslanca. Dosedaj poslanec Višnikar. Volitve dveh poslancev v
trgovski obrtni zbornici
se vrše dne 16. decembra. Dosedaj poslanec dr. Novak in Supančič.
Veleposestvo voli dne 22. decembra 10 poslancev. Deželni zbor se torej sestavlja iz poslancev splošne kuriie (11), poslancev kmetske kurije (16), poslancev mest in trgov (10), poslancev trgovsko - obrtne zbornice (2), poslancev veleposestva deset. K temu pride še kot virilist knezoškof ljubljanski. Skupaj šteje torej deželni zbor 50 noslancev, ki se rekrutirajo iz 29 volilnih okrajev.
Branjska gimnaziia.
Dunaj, 5. novembra.
Slovenska srednja šola je pod vplivom klerikalizma postala politična v najslabšem smislu te besede. V »Slovencu« (z dne 18. oktobra št. 240) sem dobil za to svoje mnenje nov eklatanten dokaz. Pod firmo »Meščan« skuša nekdo v tem listu v članku »Kranjska gimnazija še enkrat«, z vsemi sredstvi sofistike, s potvorjenimi in neresničnimi trditvami oblatiti prof. dr. Dolarja. Zastonj sem pričakoval, da bo vele-slavno c. kr. ravnateljstvo pojasnilo saj nekatere notorične neresnice in branilo ugled zavoda. Tudi profesorsko društvo je ponovno dokazalo, da napram klerikalizmu ne upa braniti ugleda svojih članov in svojega stanu. Čut hvaležnosti do spoštovanega bivšega mi učitelja me kliče, da napišem par opomb v obrambo njemu, do katerega je večina mojih tovarišev še po letih ohranila čut hvaležnosti in spoštovanja. Redek pojav je to danes, ko se že v nižjih razredih srednje šole pod krinko raznih kon-gregacij dela — politično propagando.
duhovnika iz nove šole ustanavljal posojilnico in konsumno društvo ter poskušal zanesti prepir in razdor v doslej složno bralno društvo, je pa njegov začasni predstojnik s silno nestrpnostjo čakal iz škofije dekreta, s katerim se mu podeljuje obljubljena župnija pri Sv. Petru v Orehovljah.
Da si nekoliko potolaži svoje nervozno razpoloženje, ki ga je začelo obvladati radi nestrpnega čakanja na dekret iz škofije, je pa mladi župni upravitelj dr. Juri Podpečnik posvečal ves svoj prosti čas in vse svoje moči svoji Marijini družbi. Pred vsem je oskrbel proti malenkostnemu prispevku 8 K vsaki članici lepo srebrno svetinjco na višnjevem traku ter s temi svetinjcami potem pri posebno slavnostnem in svečanem zborovanju Marijine družbe okinčal vse članice, ki so potem prvo nedeljo pri maši tudi že nastopile Javno s tem svojim kinčem. Sicer so se pa morale Marijine hčere, katere je ljudstvo skoro preskrstilo v mari-narice, na teden po večkrat zbirati v župniŠču k posebnim vajam, pri katerih jih je dr. Juri Podpečnik kot vodnik utrjeval v pravi katoliški po-božnosti in zavesti.
Kakor je pa to povsod opaziti, da vsi ljudje niso enako nadarjeni, moral je to mladi vodnik Marijine družbe opaziti tudi pri svojih podrejenih članicah. Dočim so se nekatere članice kaj hitro dale podučiti v pravi katoliški pobožnosti in zavesti, posebno je bilo to pri starejših in že boli izkušenih članicah, pa nasprotno posebno mlaiše članice niso kazale
Pri omenjenem članku »Slovenca« človeka preseneti že oblika in ton celega sestavka: Obupni klici, mile prošnje! Brez ovinkov moram označiti to obliko kot neodpustijivo mistificiranje javnosti! Skrita je v tem tendenca: s solzami farizeja prepričevati neinformirane o trditvah, ki so navadne laži!
V »Slovencu« čitam: »Naša gimnazija je štela pred leti nad 500 dijakov, danes jih je samo 300 še. Ogorčenje je prispelo do viška. Ali naj gimnazijo, zidano s krvavimi žulji davkoplačevalcev, zapremo, ali naj jo spremenimo v kasarno.« Dr. Dolarju se očita, da se je vsled njegove poučevalne metode zmanjšalo število učencev na zavodu za okroglo 200. Poglejmo letna poročila kranjske gimnazije in tu najdemo številke: Učencev je bilo največ leta 1902 : 458. Število je potem konstantno padalo, tako da sta bila leta 190S še 302 učenca. Prof. Dolar je prišel leta 1909. na gimnazijo v Kranju. Letos šteje gimnazija okrog 330 učencev in učenk. Resnica je torej, da se ie tekom poučevanja prof. Dolarja na zavodu število učencev in učenk zvišalo za okroglo 30.
Dalje piše »Slovenec«: »In v nekem razredu jih je šlo izmed 31 dijakov samo 14 (!) v višji razred v Kranju: nekaj jih je padlo pri prof. Dolarju, nekaj pa jih je zbežalo pred nim na druge zavode.« V resnici je stvar taka-le: V tem razredu je poučeval do VI. šole drug učitelj, ki je med letom sicer strog, ko pa pridejo premestni izpiti pa da vsakemu pozitiven red, če le usta odpre. Gospod ravnatelj, ki prisostvuje premestnim izpitom se zadovolji s takim znanjem kljub temu, da ve, da to ne podžiga ravno marljivosti tudi pri dobrih učencih, temveč vzbuja napačne pojme glede količine potrebnega znanja. Tako je lani dr. Dolar dobil razred velikega števila, ki je bil pa v dobri polovici dvomljive kakovosti ravno vsled napačne metode njegovih prednikov. Padlo je koncem tečaja 5 dijakov (»Slovenec« trdi 17), nekai pa je bilo ponavljalnih izpitov, pri katerih so bili seveda drugi profesorji tudi udeleženi poleg dr. Dolarja. Napačna praksa pri premestnih izpitih prejšnjih let je letos pomnožila število ponavljalnih izpitov.
Neljubo mi je pisati o posameznih tovariših — srednješolcih. »Slovenec« izrablja nekega Zoreta, vsled tega sem prisiljen pojasniti tudi to. »Slovenec- trdi namreč, da je bil Zore do sedmega razreda odličnjak, v drugem tečaju osmega razreda pa je pri prof. Dolarju »telebil«. »Takih slučajev bi navedli lahko še več,« piše dalje ... Pričakovali bi torej, da bo vsaj navedeni slučaj v vsakem oziru resničen. Seveda temu ni tako! Zore je študiral nižjo gimnazijo zelo slabo v Ljubljani in prišel z dvojko v Kranj, kot v nekako »pribežališče grešnikov«. Sreča mu je mila, dobil je za razrednika profesorja — klerikalca — t. j. somišljenika, ki mu je pripoznal odlične zmožnosti. Da je po odhodu takega pedagoga zatem-nela v kratkem Zoretova slava, ni nič čudnega: dobil je ponavljahu izpit (»Slovenec« trdi, da je »telebil« ...) v vsem. Sedaj ima že maturo v žepu.
V celem članku torej ni niti ene resnične trditve! Pomilujem le ured-
ništvo »Slovenca«, ki je tako strahovito nasedlo svojemu dopisniku, kot se z lepa ne zgodi.
Z ogorčenjem in studom smo se menili bivši učenci dr. Dolarja v tujini o tem najnovejšem spričevalu slovenske javne moralnosti. Z zaničevanjem se oziramo do ljudi, ki hočejo v takih člankih s strupenim cinizmom in s krinko hinavca otrovati še celo njegovo rodbinsko življenje, kar bi moral opustiti največji zlobnež... Prof. Dolarju dolguje kranjska gimnazija mnogo zahvale. Saj menda ne uničuje s tem zavoda, da poučuje knjigovodstvo, geometrično risanje in vodi neobligatne fi-zikalične vaje in to brezplačno!
»Meščanu« pa priporočam: Spoštuj resnico, da ti bo dobro na zemlji! Bivši učenec kranjske gimnazije.
Jeseniške novice.
Popravek. Zadnjo soboto smo poročali veselo vest, da gre naš župnik za dekana v Ribnico. To veselo vest moramo danes, žal, popraviti kot prenagljeno. Iz verodostojnega vira so nas informirali, da je pač bila želja Skubiceva priti v Ribnico za tehanta, a iz te moke da ne bo to pot nič kruha. Njegovi lastni duhovni so-bratje v ribniški dekaniji se ga krčevito branijo, menda ker ga poznajo. In župnik Skubic hočeš, nočeš — moraš — bo še nadalje župnikoval in pase! nas brumne in pobožne jeseniške ovčice.
Tudi z njegovim deželnim poslanstvom ne bo nič! Baje so se volilci splošne kurije za ribniški volilni okraj, kjer je hotel Skubic kandidirat, sami uprli njegovi kandidaturi. Sic transit gloria mundi!
Vodiška svetnica Johanca, ki je »švicala« telečjo kri in se pokori sedaj za svoje svetosti v zaporih ljubljanskega sodišča, je imela vnetega častilca tudi v prečastiti osebi našega župnika. Enkrat jo je gledal sam v Vodicah pri »švicanju« in to ga je tako presunilo in pretreslo, da je pobožno poljubil njene rane in namočil svilen robec v »izšvicani« krvi. Ta robec je potem kazal v jeseniškem farovžu svojim najbrumnejšim ovči-cam. Pripravljal je v »Domu« tudi veliko romanje v Vodice k sveti Jo-banci. Še ko je čul in ko so pisali napredni časopisi, da je Johanca s pomočjo duhovnikov sleparila naše nevedno ljudstvo, je še vedno trdil, da verjame v čudodelno moč Johaniči-no. Šele ko so orožniki Johanco aretirali in sedi sedaj v zaporu ter premišljuje o minljivosti tega sveta, je sramežljivo skril svoj svileni robec, namočen v telečji krvi, in noče ničesar več čuti o presveti vodiški Jo-hanci. Sedaj lahko vsak vidi, da je vse skupaj le larifari.
Očka Čebulj, župan jeseniški, že dela, leta in se peha za deželnozbor-ske volitve. Veliko ve povedati o delovanju katoliških poslancev. Svetujemo, naj ga vprašajo, naj jim pokaže kaj pozitivnega, kar sta storila naša dosedanja poslanca za Jesenice in Savo. Toliko, kakor sta storila katoliška poslanca Piber in vitez Pogačnik za delavstvo na Jesenicah in Savi, bi približno, če ne več, storil tudi vsem znani pijanček »feldve-bel«. Čebulju svetujemo, naj raje pove ljudem, kako so duhovniki slepa-
rili z vodiško Johanco. O tem bo imel vsaj kaj povedati in ne bo tako hitro zmanjkalo snovi, kakor pa če pripoveduje o delu naših dosedanjih poslancev za naš okraj.
Svetujemo pa županu Čebulju, da se nikar ne vmešava v sedanje deželnozborske volitve, ker on od politike toliko zastopi, kakor zajec na boben. Čebulj naj se raje zopet poprime svojega krojaškega obrta, da reši sebe in svojo družino pred propadom, za kar ga je že lastna žena na kolenih prosila!
Mi ne bodemo volili niti Piberja in niti Pogačnika, ker sta nam škodovala tudi v gospodarskem oziru na Jesenicah in na Savi. Vpeljala sta katoliško konsumno društvo in ošta-rijo na Savi. Veliko sta nam škodovala vsled nesrečne stavbe nove šole itd. Vsak katoliški kmet, če je somišljenik S. L. S. na Kranjskem dobi od deželnega odbora prispevek za hlev, mi Jeseničani pa nismo dobili tudi ne ficka za novo šolo, katera nas bode čez 300.000 K stala! Plačati smo morali samo za stavbeni prostor okoli 70.000 K! Vse to se imamo zahvaliti g. župniku Skubicu, Piberju in Pogačniku! Vrh tega pa dobimo 6raz-rednico in ne Srazrednice, katero je nam g. Skubic. svoj čas pri »Jelenu« na Savi obljubil! — Ali sta se danes gg. Piber in Pogačnik za to kaj potegnila?
Plačuj in plačuj ubogi posestnik, kmet, obrtnik itd., kar ti bode domači fajmošter naložil, potem bodi pohlevna ovčica in zvesti član S. L. S., pa si naš!? Piber in Pogačnik bosta pa preskrbela, da ti napravita konkurenco, da prideš sa vsaki dan do koruznih žgancev! — Potem pa še voli ljudske prijatelje Pibra in Pogačnika!
Neusmiljeni učitelj je na nemški šoli na Savi. Dne 4. t. m. je pretepel llletnega šolarja Antona Gateja tako neusmiljeno, da je deček obležal. Orožništvo je ta slučaj javilo sodniji. Pač nemška izobraženost!
Pevsko društvo »Sava« bode imelo prvo gledališko predstavo dne 23. t. m. pri »Jelenu« na Savi.
O skesanem grešniku je bil govor v »Slov. Narodu« z dne 31. oktobra. O tem se piše uredništvu: Skesani grešnik je bil vedno in bo vedno naprednega mišljenja. Pri zadnjih obč. volitvah ni volil liste S. L. S., ampak samo one može, ki so se mu zdeli primerni, da zastopajo narodne in gospodarske koristi vedno bolj ogroženih Jesenic. Ako je delal na to, da bi bil sklenjen kompromis med slovenskima strankama, je imel pri tem pred očmi Ie nevarni položaj Jesenic.
Vsiliti, somišljeniki!
Volilni imeniki so razpoloženi.
Ze na prvi pogled se vidi, da je veliko volilnih upravičencev izpuščenih. Prepriča naj se torej vsak, če Je vpisan ali ne. — Reklamacijska doba je kratka, torej ne odlašati!
Reklamacijo oskrbi
Centralni volilni odbor narodno-napr. stranke, WolIova ulica 10.
cerkvi sv. Petra v Orehovljah v priznanje dosedanjega vzornega izvrševanja težkega duhovskega poklica in v priznanje njegove požrtvovalnosti v korist njegovih prepotrebnih zavodovr Sv. Stanislava, moral je nadalje brati dolgo pridigo Prevzviše-nega, v kateri je tarnal Prevzvišeni o ogromnih stroških, katere ima s to svojo življensko ustanovo, to je z zavodi sv. Stanislava in katerih sam, čeprav žrtvuje za te zavode svojo srčno kri, nikakor ne more zmagovati. Tem tožbam o ogromnih stroških sledil je pa na naslov mladega župnika iskren poziv, da naj po svojih močeh z ozirom na prelepe dohodke podeljene mu župnije prispeva še nadalje izdatno za prepotrebne zavode sv. Stanislava in da naj skuša pridobiti kolikor mogoče izdatne prispevke tudi pri svojih novih žup-Ijanih. Pismo Prevzvišenega se Je končalo z zatrdilom, da more mladi župnik, če se bode oziral na njegove pozive in vpošiljal pridno svoje in druge prispevke za zavode sv. Stanislava, v vsakem slučaju, posebno pa še v kakih neprijetnostih, v kakem sitnem položaju računati vedno z zanesljivostjo na naklonjenost svojega vrhovnega pastirja.
Mladi župnik je to zelo prijazno pismo svojega nadpastirja vrgel z zelo majhno spoštljivostjo na mizo, sikajoč med zobmi tudi malo spoštljive besede: »Nič drugega, nego odiranje in odiranje!«
(Dalje prihodnjič.)
onega napredovanja v pravi katoliški pobožnosti in zavesti, katero smo prej omenili pri starejših članicah.
Začasni župni upravitelj pa se kot vodnik Marijne družbe ni ustrašil nobenega truda in napora, temveč se je s posebno požrtvovalnostjo in z vsemi silami zavzel za to, da bi tudi mlajše članice Marijine družbe dovedel na oni višek popolnosti v katoliški pobožnosti in zavesti, ki naj bi splošno vladala v njegovi Marijini družbi. Da doseže ta svoj smoter, je od mlajših in posebno tudi čednejših članic Marijine družbe zahteval in tudi dosegel, da so imele pri njem kot vodniku še posebne ure, kjer jih je vsako samo zase utrjeval v katoliški pobožnosti in zavesti. Vstrajnost mladega župnega upravitelja je rodila tudi zaželjene sadove. Mlajše in čednejše članice Marijine družbe so začele s posebnim veseljem pohajati te posebne ure v župnišču, kjer se Je mladi župni upravitelj z vsako posamezno Marijino devico, ker sta bila sama, veliko bolj intenzivno vtopil v skrivnostne misterije prave katoliške pobožnosti.
Mlajše članice Marijine družbe so bile pa mlademu župnemu upravitelju tudi hvaležne za to njegovo posebno požrtvovalnost, ki jim jo je izkazoval, ter so proti svojim materam in vsakomur pele slavo in hvalo mlademu duhovniku.
Tako se je lepo in na odkritosrčno zadoščenje mladega župnega upravitelja razvijala nova Marijina družba — s tem je pa tudi hitro po-
tekal čas mlademu zupnemu upravitelju, da je nekoliko lažje in morda prijetneje čakal svoje prošnje radi orehoveljske župnije.
Skoro pa je tudi napočil čas, ko je mladi župni upravitelj prejel iz knezoškofijske palače v obliki dekreta, s katerim se ga imenuje za župnika pri cerkvi sv. Petra v Orehovljah, zasluženo priznanje za svoje bogoslužno delovanje pri Marijini družbi.
S   tresočo   roko je odprl mladi j župni upravitelj dr. Juri Podpečnik s petimi   velikimi   pečati zapečateno \ pismo, v katerem je našel že dolgo 1 zaželjeni in tako težko pričakovani ; dekret, ki ga je postavil za neomejenega gospodarja obsežne in bogate orehoveljske župnije.
Ko je pa odprl svoi dekret.opazil Se na svoie veliko začudenje, da sta mu priloženi še dva zaprti pismi z njegovim naslovom. Pisavo na obeh kuvertah je hitro spoznal, ker je bil naslov na eni kuverti pisan lastno-nočno od roke Prevzvišenega, na drugi pa od roke njegovega prijatelja Jvana Lakomnika iz knezoškofijske pisarne. Mladi novoimenovani župnik se priloženih dveh pisem ni nič kaj razveselil, ker je nekamo slutil, da mu utegneta ta dva dopisa nekoliko zagreniti njegovo veselje nad imenovanjem za župnika v Orehovljah. Mladi župnik se v ti svoji slutnji tudi ni motil. Ko je, kakor se to spodobi, odprl pred vsem pismo Prevzvišenega in ko je prečital daljši uvod, v j katerem je Prevzvišeni poudarjal, i da  ga  je   imenova'   župnikom pri
ŠfaJOTSlfO.
Pitreichov   sistem  v Kozjem.
Akoravno ie vse prebivalstvo kozjanskega okraja izključno slovenske narodnosti, nam je dal Pitreichov, oziroma HochenJburgerjev sistem nemškutarskega sodnega predstojnika dr. Doxata. Ta sestavlja s kmeti, ki ne razumelo niti besedice nemško, nemške zapisnike in tožbe. Potem so vrši razprava seveda v nemščini in ubogi kmet ne razume niti besede ter sploh ne ve, kaj da se godi. SIcer pa dr. Doxat sploh ne upošteva tozadevnih jezikovnih ukazov. To kaže sledeči slučaj, katerega vzamemo iz množice drugih podobnih. Pod Cb 177/13 je vložil slovenski odvetnik slovensko tožbo proti slovenski stranki. Glasom predpisov bi se bila morala vršiti razprava slovensko in tudi zapisnik bi moral biti pisan v slovenščini. Dr. Doxat pa je pisal nemški zapisnik. Ali ne presega to »postopanje« vse meje! Ali ni to politično provociranje? Ako se dr. Doxat ne bo poboljšal, in sicer v kratkem, mu bomo stopili občutno na prste. To je tisti sodnik, ki je pred par leti obsodil nekega mladoletnega v 24urni zapor, ne da bi obtoženca povabil k razpravi, ker iste sploh ni razpisal in sploh ni razpravljal! Og. Pitreich in Kocjan, tukaj stikajta!
Čudno delo za »Slovensko Stražo«. Zadnja leta čitamo po klerikalnem časopisju neprestano pozive, naj ljudje kupujejo srečke (turške, italijanske in druge) v prid »Slov. Straži«, in sicer na mesečne obroke. Tako izvabljanje denarja iz prebivalstva na ljubo kakemu narodnemu ali strankarskemu namenu pa moramo odločno obsodili in zavrniti, kajti v premnogih slučajih pride plačnik ob vsa vplačila, če le količkaj obTok zamudi ali neredno plača; pa tudi pri rednem plačevanju mora srečko ogromno preplačati. S takimi kupčijami se lahko ukvarjajo zasebni špekulanti, ne pa kaka narodna društva.
Iz Celja. Konkurz je napovedal tukajšnji slaščičar Petriček, seveda nemškutar. Začasni upravitelj kon-ktirzne mase je odvetnik dr. Ernest Kalan.
Iz Celja. Dramatično društvo priredi v nedeljo, dne 9. novembra gledališko predstavo v Narodnem domu. Tokrat je na vrsti krasna Halbejeva ljubezenska drama »Mladost«. Želeti je mnogoštevilnega obiska.
Martinovo veselico priredi v nedeljo, dne 9. novembra popoldne prostovoljna požarna bramba v Ga-berjn pri Celju, in sicer v lepih Con-fidentijevih prostorih na Zavodni pri Celju.
Sodna imenovanja, ki bi morala biti že davno objavljena, so še sedal neznana. Hochenburgovci imajo oči-vidno slabo vest, ker hočejo vriniti na slovenska mesta nemškutarske sodnike. Imenovanja novih nemšku-tariev bodo seveda vzbudila zopet vihar ogorčenja po celi Slovenski; raditega svetujemo Hochenburgerju, da naj premisli, kai dela, ker je položaj že skrajno napet! Pričakujemo pa tudi, da se bodo pri novih imenovanjih ublažile vsaj nekaj mnogih neznosnih krivic, katere se nam gode. Tako ne gre več naprej!
V Ločah pri Konjicah se je nastanil kot zdravnik zagrizen nemšku-tar dr. Jožef Schwischay. S tem je dobila tamošnja procvitajoča nem-škutarija novo oporo.
Iz Maribora. (Slovenci, pozor!) Že nekaj let sem prireja nemško bojno društvo »Siidmark« vsakega 10. novembra takozv. »Schil-lersammlung«. Tako izrablja irrre nemškega pesnika, da izvabi iz lahkovernega nemškega ljudstva novih virov za svoje nemoralne namene. To bi sicer nas Slovence ne brigalo posebno. Toda na letošnji glavni skupščini se je sklenilo, da se porabijo dohodki te Schillerjeve zbirke »ffir Besiedlungszwecke im Suden«, to se pravi slovensko: za izpodrivanje slovenskega življa in za naseljevanje švabskih kmetov, trgovcev in obrtnikov iz nemškega »rajha« po naši slovenski domovini. To se je sicer godilo že dosedaj in »Sudmarka« ima, kakor znano, svoje nemške Hudi naseljene že notri do Trsta. V bodoče pa se naj to godi še v večji meri, — Kakor naznanjajo sedaj nemški listi, bodo pobirale mariborske siid-markine podružnice skupno z nemškimi visokošolci-buršaki v ponedeljek, dne 10. novembra predpoldne in popoldne od hiše do hiše prispevke za omenjene nečedne namene. — Torej, Slovenci, pozor! Iz prejšnjih let poznamo nemško vsiljivost ob takih prilikah, zato smo prepričani, da ne bodo prizanašali niti Slovencem. Toda pokažite vsiljivim Svabom vrata in prepovejte si vsako nadlegovanje! Ne darujte niti vinarja! Pomislimo, da bo vsak groš, ki bi ga darovali, porabljen za najostudnejšo gonjo in najbrutainejše sredstvo proti nam! Torej še enkrat* pozor pred
vsiljivci, kf bodo prišli s sladkim obrazom, Češ, da pobirajo »za dobrodelni namen«!
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 16. novembra t. I. se uprizori na našem odru burka »Ubogi možiček«, ki je dosedaj na vseh odrih dobro uspela, kar je tudi pri nas pričakovati pod režiserstvom gosp. Moleka.
Dramatično društvo v Mariboru, Kakor obče znano, ni storila »Zveza dramatičnih društev« s sedežem v Ljubljani od ustanovitve do sedaj še ničesar — prav ničesar. Za-raditega so vsa spodnještajerska društva, ki goje dramatiko, na sestanku dne 1. novembra 1913 v Mariboru sklenila, naj se »Zvezin« odbor pozivlje, da skliče meseca decembra 1913 občni zbor in ga 14 dni preje objavi v listih, na katerem se bo mogel izvoliti tak odbor, ki bo svojo nalogo resno uvaževal in delal za narodno prosveto.
Iz Ljutomera nam poročajo: V neki fari našega okraja, v kateri tiranizira in »narodno vzgaja« ljudstvo eden najbolj »znanih« župnikov Murskega polja, se je zgodil sledeči dogodek. Narodno čuteč orožnik je prišel po službenih opravkih v hišo kmečkega župana. Ta mu je tožil, ca se mu pošiljajo od glavarstva in sod-nije le nemški dopisi, katerih ne razume in ima vsled njih mnogo dela in sitnosti. Orožnik svetuje županu, naj te dopise vrača in naj zahteva energično, da se mu piše od sodnije in glavarstva v slovenskem jeziku. — Kmalu nato je prišel isti kmečki župan k domačemu župniku. Govorila sta to in ono in župan mu je tudi povedal o orožnikovem nasvetu. In kaj je storil »katoliško - narodni« župnik? Pregovoril je kmečkega župana, da je ovadil orožnika in mu napravil s tem precej sitnosti. — Tako »vzgajajo« narodno nase ljudi slovenski duhovniki, sedanji naši prvo-boritelji! Ni čuda, da moramo narodnjaki napeti vse sile, da vzamemo takim narodnim škodljivcem iz rok politično oblast!
Drobne novice. Iz P t u j a. Pri
premikanju tovornih vozov na tukajšnjem kolodvoru je železničar Breznik tako nesrečno padel, da mu je odtrgalo obe nogi od telesa. Nesrečnež je za nekaj ur umrl. — Zgorel a je pred nekaj dnevi v Grando-šku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah viničarija posestnika Janeza Grilca.
V viničariji ni nikdo stanoval. — Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Tukajšnji poštar Mihael Tanšek je pred nekaterimi dnevi neznano kam pobegnil. Reviziia poštnega urada je pokazala, da je poneveril nad 12.000 kron. Tanšek je bil poprej poštni ofi-cijant v Celju; tukajšnjo pošto je vodil šele tri leta. — Iz Maribora. Neznani storilci so sneli soho sv. Janeza Nepomuka na starem dravskem mostu z njenega postamenta in so jo vrgli v neki vrt. Pri tem se je soha razbila. — Iz Maribora. Zaradi slabega šolskega izvestja sta neznano kam izginila 141etna realca Friderik Kislich in Julij Godor. — Umrl je v Jarenini 771etni veteran Boštjan Pehan: služil je Še pod Radeckim. — V Gradcu se silno širijo ošpice, znana otroška bolezen. — Vreme.
V četrtek je pričelo po dolgih tednih najlepšega jesenskega vremena deževati. Toplota je zdatno padla. Po višjih gorah je padel sneg.
Ronilo.
Iz šolske službe. Imenovani so: za nadučitelja v Gospe Sveti K. Či-kof, za Grebinj Julij Bohatta, za pod-učitelje: za Radiše Peter Dovjak, za Gorje V. Gomahr, za Faro Karel Ko-gelnik, za Prevalje E. Skorčič in za Grebinj Miha Zippusch.
Boj za dedščino. Kakor smo že poročali je nastal med posestnikom Jurjem Prosenom v Canjcah in med njegovim vnukom Karlom Wieser-jem, ki je določen, da bo enkrat podedoval posestvo starega VVieserja hud prepir, med katerim je vrgel Prosen za Wieserjem sekiro. Fant se je umaknil in sekira je zadela 221etno učiteljico Filafer, ki je obležala težko ranjena na glavi. Ana Filafer, ki je hotela fanta rešiti, bržkotne ne bo okrevala. Če pa ozdravi, ji bodo ostale posledice poškodbe. Zdravniki so izrekli, da ji otrpne v tem slučaju levi del glave. Prosen je po zločinu pobegnil. Dobili so ga v Krivi Vrbi, ravno ko se hotel obesiti. Odpeljali so ga v Celovec in izročili deželnemu sodišču. Ranjena učiteljica Ana Filafer je doma iz Osoj in je službovala v Prevaljah in pozneje v Patergasenu.
Primorsko.
Za državne uradnike. Jutri v nedeljo skliče koalicija državnih uradnikov v Trstu v prostorih gledališča Fenice shod z dnevnim redom:
Protest proti zavlačevanju udejstit-ve službene pragmatike. Zborovanja se udeleže vsi državni uradniki brez razlike strank in narodnosti.
Tihotapci. V četrtek so aretirali in odpeljali v Gorico znanega trgovca z živino Franca Loviščeka, po domače Berača, iz Krštenice pri Kanalu. Osumljen je tihotapstva. Pred njim so aretirali Antona Bajta od Melinkov, Antona Markiča od Mar-kičev, Josipa Peternela iz Kostanjevice, Antona Mavrica iz Strmca in Josipina Berdona od Berdonov v Italiji. Vsi ti so vtihotapili čez mejo več sto volov. Na čelu družbi je bil zgoraj omenjeni trgovec Fran Lovi-šček. Prevažali so skrivaj vole iz Italije v Kanal in jih razpečavali od tod po Avstriji. Cela zadeva vzbuja veliko pozornost in veliko zanimanje. Izsledil je to tihotapsko družbo orožniški stražmojster v Kanalu Ka-rol Pohar. Govore, da bo sledilo še več aretacij.
Goriška porota. Dne 11. novembra se vrši v Gorici porotna obravnava proti Justu Fogarju in Nikolaju Bonutiju zaradi razžaljenja cesarja.
Izseljeniško vprašanje in avstrijski Lloyd. Ravnateljstvo avstrijskega Llovda razglaša v očigled nekaterim vestem raznih listov sledeče: Z ozirom na vest, da je bil aretiran v Galiciji tudi zastopnik Llovda, češ, j da se je pečal s protipostavnimi izse-ljeniškimi posli in ie podpiral tudi agente družbe CanadianPacific, izjavlja ravnateljstvo Llovda, da je izročilo svojemu gališkemu zastopniku zastopstvo samo za redne vožnje Liovdove družbe. Družba se sploh ne peča z izseljevanjem in zaradi tega tudi njeni zastopniki ne morejo in ne smejo izvrševati izseljeniških kupčij. S tem je avstrijski Lloyd v vsakem oziru krit.
Poskusen samomor. V Rocolu je skočila v sosedni vodnjak 291etna Katarina Žnidaršič. Rešil jo je njen soprog. Vzrok samomora so žalostne družinske razmere.
Umrl je v Sovranišču pri Sv. Ivanu posestnik in gostilničar pri »Francu« Franc Živic. Mož je bil vrl in neustrašen narodnjak. N. v m. p.!
Kuga v Trstu, fcmed mornarjev in delavcev parnika »Sofia Hohen-berg«, na katerem je umrl en mornar za kugo, ni do sedaj še nobeden obolel. Zdravstvene oblasti upajo, da bo ostalo pri tem edinem slučaju. Par-nik so temeljito desinficirali. Mornarji in delavci bodo ostali še nekaj dni pod zdravstvenim nadzorstvom.
Javne igralnice. V Trstu, v Gra-dežu, v Opatiji in v Portorose so se ustanovile tekom letošnje sezije javne igralnice, katere so oblasti dovolile s pridržkom, da se igra vedno in povsod le za male zneske. Te igralnice so se skrivale pod imenom Casi-no Etranger. Te igralnice so povzročile tako med domačini, kakor tudi med tujci velikansko nejevoljo in vlada je morala igralnico v Portorose zapreti. Sedaj se je započela po vseh letoviščih akcija, da naj se poziva vlado, da naj zapre za drugo sezijo vse igralnice.
Zaprte šole. V Zadru so zaprle zdravstvene oblasti vse ljudske in srednje šole, ker sta se pojavila med učenci škrlatica in legar. Šole so zaprte za negotov čas.
Izseljevanje iz Avstrije v Srbijo in Bolgarijo. Hrvaški listi na Reki poročajo senzacijonelno vest, da sta bolgarska in srbska vlada sklenila podpirati kolikor mogoče izseljevanje Srbov in Hrvatov iz Avstro-Ogr-ske v Srbijo in Bolgarijo. Posebno se razvija agitacija za izseljevanje v Srbijo in Bolgarijo na Hrvaškem, v Dalmaciji in na južnem Ogrskem. Baje se je oglasilo že več sto mlade-ničev, ki so se zavezali, da se izselijo deloma sami, deloma z družinami v Srbijo ali na Bolgarsko. Med temi so večinoma inteligentni ljudje. — Koliko je na tem resnice, se ne da konstatirati in bomo o stvari še svo-ječasno natančneje poročali.
»Piccolo« trabant »Reichspo-šte«. V uredniških prostorih »Picco-la«, Žida na Goldonijedem trgu v Trstu je nastopil sorodnik Esad paše, derviš Hima, in je govoril: Srbi so povzročili strašna grozodejstva med nami. Ljudje beže in se zbirajo v varnejših mestih kot črede plahih ovac in kozlov v varnih kotlinah. V Tirani je 15.000 begunov, večinoma so to starci, žene, dekleta in otroci, v Skialcu jih je 4500, v Elbasanu 10.000, v Draču 1500 in več tisoč v okolici Kraje. 200 otrok pogrešajo. Kje so možje, ti beguni ne vedo. Pro-vizorična vlada je darovala za begunce 300.000 piastrov. Mednarodna komisija se peča z vprašanjem, kako bi se pomagalo Albancem. Srbi so vse zmedli in z Albanci ni nič pametnega za začeti. Obenem pa preganjajo Albance tudi regularne čete Izmail - Kemala. Prebivalstvo okrog Male Kastre je poslalo k Esad paši deputacijo, da naj jih Ščiti pred na-
silstvom Čet Ismail Kemala. Esad paša je poslal posebno noto kontrolni komisiji, v kateri prosi, da naj ta napravi red v Albaniji, ker sicer ne bo prišlo do stvarnega uresničenja bodoče velike Albanije. — Tako piše »Piccolo«, kadar nima gradiva, da bi napadal Slovence, vlado in vse kar ne pripada laško - židovski kamori.
Volilci somišljeniki!
Dolžnost in pravica vsakega somišljenika je, da se sam osebno prepriča, če je vpisan v volilni imenik ali ne.
Volilni imeniki za splošno in mestno kurijo bodo razgrnjeni na magistratu
ođ 3» đo 11. ssovem&ra.
Vsak volilec somišljenik naj se tekom teh dni potrudi na magistrat pogledat, če je vpisan ali ne. Kdor ni, naj takoj reklamira. Vsa pojasnila glede reklamiranja daje tajništvo napredne stranke ves dan v Woifovi ulici 10, I. nadstropje.
Volilci! Reklamacijska doba ie kratka! Pobrigajte se pravočasno za volilni imenik Pozneje so vse pritožbe brezuspešne!
Dnevne vesti.
-j- Seja občinskega sveta ljubljanskega bo prihodnji petek, dne 14. novembra ob 6. zvečer.
+ Klerikalci — obrekovalci. Slaba prede klerikalcem. Ljudstvo je spoznalo njihovo nemarnost in njihove goljufije in se je začelo pripravljati, da posveti tem ljudem pri volitvah tako, kako zaslužijo. V tej zadregi so klerikalci nalagali kar cele bukve. Tisti ljudje, ki so z deželnim denarjem tako slabo gospodarili, da so spravili deželo v največje dolgove, pa niso nič poštenega storili, tisti ljudje poskušajo zdaj ljudstvo nalagati in ogoljufati s tem, da mu predstavljajo in popisujejo naprednjake kot sovražnike in zaničevalce kmečkega stanu. Kdo kmeta sovraži in zaničuje — to vendar kažejo dejanja. Klerikalci so imeli zdaj dvanajst let vso moč v rokah in milijone denarja, naprednjaki niso imeli nič moči in nič denarja in še govoriti niso smeli v deželnem zboru. Kako lepo priliko so torej imeli klerikalci, da bi bili za kmeta kaj storili — pa niso nič, ker za kmeta nič srca nimajo, ga samo slačijo, derejo in goljufajo. Knjižica »Dejanja govore« je ravno taka sleparija, kakor so bili čudeži vodiške Johance. Prav tako, kakor so duhovniki s pomočjo Johančinih čudežev v Vodicah goljufali in se ljudem lagali, tako lažejo ljudem in jih goljufajo s knjižico »Dejanja govore«. Taka lumparija, kakor so bili vodiški čudeži, je tudi ta knjižica »Dejanja govore«. Naprednjaki niso imeli nobenega vpliva na deželni zbor in na deželni odbor, za vse grehe, ki sta jih storila deželni zbor in deželni odbor, so odgovorni edinole klerikalci, a da bi klerikalci odvrnili pozornost od svojega brezvestnega početja, ob-rekujejo sedaj naprednjake. A kdo bo ljudem, ki so uprizorili nesramno goljufijo z vodiškimi čudeži, še kaj verjel? Dejanja res govore — vodiška dejanja, dejanja deželnega zbora, dejanja deželnega odbora, dejanja dr. Kreka, ter dejanja dr. Šusteršiea in dr. Lampeta, ki se ne upata tožiti Kamile Theimerjeve in Tomaža Pav-šlarja, sploh vsa dejania govore na glas, kako grda in sleparska stranka so klerikalci.
+ O roparjih volilne pravice govori včerajšnji »Slovenec«, češ, da je iz volilnih imenikov v Ljubljani izpuščenih nalašč na stotine volilcev, med njimi tudi kanonika Kalan in Sušnik, duhovnika v deželni bolnišnici Šporn in Ponikvar itd. Recimo, da bi bilo res, da so bili ti volilci s kanoniki in duhovniki vred namenoma in nalašč izpuščeni iz volilnih imenikov, kar je pa popolnoma izključeno, ker je iz volilnih imenikov izpuščenih tudi na stotine naprednih volilcev raznih stanov in poklicev, — čemur pa se pameten človek ne bo čudil, ako uvažuje ogromno delo, ki se je moralo izvršiti v najkraišem času, pa denimo, da bi bilo to vendarle res, ali se da ta »rop volilne pravice« Ie od daleč primerjati tolo-vajstvu in tatvini, ki so jo klerikalci izvršili na volilni pravici naprednja-kov po občinah na deželi? Po poročilih iz raznih kmetskih občin so se iz volilnih imenikov na direkten ukaz županov izpustili sploh vsi napredni volilci. Navajamo v tem oziru kot tipičen slučaj samo volilne imenike na Igu, kjer ni tajnik na povelje župana sprejel v volilne imenike niti enega naprednega volilca! In tako se je prakticiralo po vseh klerikalnih občinah, kjer so se klerikalci čutili brez kontrole, in upravičeno lahko trdimo, da so na ia način hoteli klerikalci oropati v "celi deželi najmanj
5000 do 6000 naprednjakov volilne pravice. To konstatiramo kot suho dejstvo in pravimo, da naj klerikalci le modro molče o — »ropu volilne pravice« v Ljubljani!
-|- »Slovenec« se zgraža, ker so iz volilnih imenikov izpuščeni kanonika Andrej Kalan in Sušnik in duhovnika Šporn in Ponikvar. Ali se bo škofovo glasilo tudi zgražalo, ako mu povemo, da so bili iz istih volilnih imenikov izpuščeni na primer tudi podpolkovnika Milavec in Prašnikar, major Kramaršič, dr. Fettich-Frank-heim itd. Vsi ti so se pač prav toliko namenoma izpustili iz volilnih imenikov, kakor duhovniki Kalan, Sušnik, Sporn in Ponikvar!
+ Siromaki v Ljubljani stradajo iu zmrzujejo, drugod se jim pa dobro godi. Mestni očetje, ki samo tlako delajo, se po »Slovencu« pasejo s tisočaki ubožnega zaklada. V Ljubljani imamo precejšnje število humanitarnih zavodov za ubožce in hiralec. Ko si je pred tremi leti več gospodov z Dunaja ogledalo naše zavode, jih niso mogli prehvaliti. V mestni hiralnici vprašam mi znanega starčku, kako se mu godi? Odgovoril mi je, da se mu še nikoli ni tako dobro godilo, kakor zdaj. Samo star je, a zoper to bolezen ni zdravila. Brezvestno je, hujskati siromake zoper tiste, ki po možnosti zanje skrbe. Uprava mestnega ubožnega zaklada je izvrstna. Najhujši udarec za reveža je, ako se ga odžene iz mesta v kako zakotno občino na deželi. Kako so se pa takrat upravljali ubožni zakladi, dokler so jih imeli Še župniki v rokah? čim bolj so reveži stradali, tem bolj se je redil župnik. Ako se je celo avstriiska vlada tako razkora-čila. da je vzela ubožne zaklade župnikom iz rok ter jih izročila občinam, si lahko pač mislimo, kako tužne so bile tedanje razmere. — Pred okoli 40. leti so živeli na Dolenjskem trije bogati župniki, med njimi dva dekana. Cenili so jih po 50.000 do 100.000 goldinarjev. Najbogatejši med njimi je zbolel. Prihajale so pritožbe, osobito zaradi ubožnega zaklada. Prišel je v kazensko preiskavo, zaklad pa so izročili županu. Ko so se ubožci, ki so dobivali podpore, oglašali pri županu, so se takoj pokazale goljufije. Pri ubožcih so bili navadno vpisani višji zneski, kakor jih je dekan faktično izplačal. Namesto 2 ali 3 gld. — 5 gld. itd. V mnogih letih se je že nekaj nabralo. Kako se je ravnalo z drugim cerkvenim premoženjem, si lahko mislimo. Župnik je umrl, predno je bila preiskava končana. Svoje grehe je vsaj deloma poravnal s tem, da je avoje okoli 200.000 kron iznašajoče premoženje zapustil za neko znano ustanovo. Da se tako visokega premoženja tudi pri najboljši fari ne more pridobiti na pošten način, |e jasno. — Ti bogati dušni pastirji so se pečali tudi z oderuštvom, posoje-vali so denar na visoke obresti, posebno radi so pa dajali vole v rejo. To je mnogo neslo. Fajmošter je kupil izstradane voličke za 300 do 400 kron ter jih je dal kmetu v rejo tako, da je od priredbe pripadala vsakemu polovica. Ako sta porejene voličku prodala za 500 do 600 K, je bilo priredbe 200 K, katero sta si delila. Župnik je preiel 100 K. Kapital se mu je obrestoval po 20 do 30%. To so lepe krščanske obresti. Eden izmed navedenih treh župnikov je imel ob smrti nad 40 parov volov v reji. Kako ubožni zakladi še danes diše dušnim pastirjem, se vidi iz tega, da se v fa-rovških oporokah naravno določi, da se mora volilo za uboge izplačati na roke župniku, da razpolaga z denarjem po svoji previdnosti. Ako se kdo predrzne vprašati župnika za račun, je takoj liberalec in brezverec. Pri mnogih klerikalnih občinah hodijo reveži od hiše do hiše stradat, spat pa v hleve, listnice in na skednje. Mrčes jim počasi izpije kri. Vse se jih ogiblje, kakor grintavih. »Slovenec« naj bi se, namesto lagati in ob-rekovati, enkrat spomnil na te nesrečne ljudi, ki životarijo od krščanske ljubezni naših klerikalcev. — X<
+ Susteršič — farba. Pred nekaj dnevi je »Slovenec« naznanil, da je bil dr. Susteršič pri železniškem ministrstvu ter je dosegel obljubo, da se zgradi v Žleblču kolodvor. Vprašali smo v železniškem ministrstvu, če je to res, in tam so se — smejali. Rekli so našemu zaupniku: V Zlebi-ču bi lahko že 15 let imeli kolodvor, če bi interesentje zložili denar; tudi zdaj se bo kolodvor v Žlebiču gradil, samo če ga interesentje plačajo. Obljubilo se je tudi zdaj le to, kar se je obljubilo že stokrat, da dobi Zlebič kolodvor, kadar ga bodo plačali interesentje. — Tako se je reklo v ministrstvu. Dr. Susteršič in »Slovenec« pa farbata ljudi, da bo železniška uprava na svoje stroške gradila kolodvor v Žlebiču.
+ Radovljiški kolodvor. Dobro informirana oseba nam piše iz Trsta: Z zanimanjem sledim volilnemu boju na Kranjskem. Kakor se vidi, se je klerikalcem tako priljubljeno orožje »vera je v nevarnosti« polomilo, a
sedaj porabljajo   druga sredstva, a tako nerodno, da se vidi, da so ta sredstva iz trte izvita. Tak neroden volilni manever je vest o zidavi Kolodvora v Radovljici. Prepričan sem pa, da jim v Radovljici to verjame le kak idijot. — Informiral sem se tu na takih mestih, kjer   dobro vedo, kje in kaj se bo delalo pri c. kr. državni železnici, sekciji Trst.  Tu ne vedo nič o kaki zidavi novega kolodvora v Radovljici; načrta nič, proračuna nič, komisijskega ogleda nič, a kar je glavno — prazne blagajne, da se delajo pajčevine. Mogoče, da je železniški minister obljubil kolodvor, a kdor pozna obljube ministrov in državnih poslancev — obljubljajo jim celo zvezde z neba — dobro ve, da sta tako minister For stner,   kakor  tudi  vitez Pogačnik prav pošteno potegnila obljub željne Radovljičane. 2e sama opazka, aa mora biti kolodvor postavljen prvo polovico leta 1914., pove mnogo. Ce je kdo v Radovljici tako naiven, da misli, da se postavi kolodvor v par mesecih, blagor mu. In koliko kolodvorov je že obljubil minister. Imeti bi morala železniška uprava na razpolago milijone. Susteršič zida svoj kolodvor v Žlebiču, minister je obljubil že poleti kolodvor v Žirovnici; davno obljubljeni kolodvori stoje v Škofji Loki, Šiški in celo v Ljubljani južni kolodvor.   Kako malo upoštevata ravno vitez Pogačnik in železniški minister Forstner radovljiško meščanstvo, zadostujta dva dokaza. Vitez Pogačnik je pač izposloval br-zovlak za svojo udobnost, ker se taisti ustavlja v Podnartu,   prezrl je Radovljico in v zasmeh za razvitek tujskega prometa in potrebi Radov-ljičanom je železniška uprava vzela polšesti vlak. — Kako malo upoštevajo visoki gospodje, — ki so se po-vspeli na pohlevnih   ramah svojih kratkovidnih volilcev   do ugodnih stališč — kadar ne potrebujejo njihovih glasov.   Radovljiški mestni za-stop je jasno in dovolj glasno pokazal tisti izlet, ki ga je napravil železniški minister v deželnih avtomobilih na Gorenjsko ter si mimogrede — radi lepšega, ogledal tudi Radov-Ijco in njen kolodvor. Vitezu Pogačniku se niti vredno ni zdelo, obvestiti o ministrskem obisku ne mestni za-stop, ne  »nepodrejenega« poslanca dr. Gregoriča. List »Gorenjec« je takrat zapisal nekaj tako odkritosrčnega in resničnega,   da si lahko vitez Pogačnik dotični dopis obesi v svojo spalnico. — Ako pa še upoštevamo, da je promet na progi Ljubljana - Jesenice vsled bohinjske železnice padel za 50%, so Radovljičanje lahko prepričani, da je misel o povečanju kolodvora vada, na katero se naj love taki kalini, ki še verujejo na vo-diško Johanco in njene čudeže. — H.
+ Volilski imeniki za bližajoče se deželnozborske volitve so le še kratek čas razgrnjeni vsakomur na vpogled v mestni posvetovalnici in sicer od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. V splošni kuriji, ki voli dne 1. decembra, je 6683 volilnih upravičencev, ki so razdeljeni na osem volilnih komisij in sicer šteje:
I. volilna komisija (Poljanski ali šolski okraj) 673 volilnih upravičencev;
II. (Šentjakobski okraj) 959; III. (Dvorski okraj) 1386; IV. (Krakovo in Trnovo) 6/1; V. (Kolodvorski okraj) 1497; VI. (Zapadno od Dunajske in severno od Franca Jožefa ceste ležeči del mesta) 599; VII. (Pred-kraji) 426; VIII. volilna komisija (Vodmat) 472 volilnih upravičencev. V mestni kuriji, ki voli dne 16. decembra, je 4918 volilnih upravičencev,* ki se porazdele na štiri volilne komisije in sicer: Ljubljana mesto 1. del: I. volilna komisija (Dvorski okraj) šteje 1397 volilcev; II. volilna komisija (Šentjakobski okraj in Pred-kraji) ima 1209 volilnih upravičencev. Ljubljana mesto 2. del: I. volilna komisija (Kolodvorski okraj) šteje 1441 volilcev; II. volilna komisija (Šolski ali Poljanski okraj z Vodma-tom) pa ima 871 volilnih upravičencev. Vsled reklamacijskega postopanja se utegnejo navedene številke še nekoliko izpremeniti.
+ V sredo dopoldne so imeli klerikalci svoj zapni shod. Na shodu smo opazili tudi nekaj »Slomškar-jev« — seveda z dežele. — Ker je bil to dan, ki slučajno ni bil prost pouka, smo radovedni, če je dal dotičnim udeležencem »Slomškarjem« c. kr. deželni šolski svet prosto. Imena na razpolago.
+ Volilci v Spodnji Šiški! Vaša dolžnost je, da si v zadnjem trenotku zanesljivo ogledate volilne imenike.
Ne zanemarite tega! ker je več naših volilcev izpuščenih.
4- Preska pri Medvodah. Z ozi-rom na bližnje volitve nai bo pribito, kar se je zgodilo še pri zadniih volitvah v Preski, ker se je bati, da se tudi zdaj kaj takega zgodi. Pri zadnji voiitvi ni bilo zaupnemu možu napredne stranke po končani voiitvi dovoljeno pogledati volilne listke in se prepričati, Če s.o pravilno izoolnje- j
nf. Cerkovnik Je bil na župnikovo komando popisal tri četrtine vseh listkov po vaseh, a Če je bilo vse v redu, o tem se zaupni mož napredne stranke ni mogel prepričati. Če so take volitve, pri katerih župnik za tri četrtine volilcev voli pravične, tega ne bomo preiskovali, vprašamo pa, čemu je zaupnik napredne stranke zraven, če se pred njim listki skrivajo in se mu brani še prepričati, če je bila volitev poštena ali goljufiva.
+ Ali je to tudi čudež? Z Brezi j smo prejeli: Tu na Brezjah imamo v istini pravo, po vsej slovenski zemlji znano božjo bot, katero obišče na leto na tisoče in tisoče romariev, iščoč si tolažbe pri »Mariji Pomagaj«. — Frančiškanski samostan živi na račun romarjev prav knežje življenje, kajti romarji puščajo na pehare denarja. V tihi samostan, ki bi moral biti posvečen edinole molitvi in sa-mozatajevanju, je segla tudi slava fanta dr. Kreka in njegovega »vzornega« življenja. In samostan si je nabavil brhko Polonco, ki je imela skrbeti za red in snago v cerkvi in zunaj nje. Plačo je imela Polonca prav sijajno, kajti samostan si je mislil: »dobro blago se mora dobro plačati«. Prigodi! se je pa »čudež«, da je Polonca izgubila pri pometanju svoj »deviški krancelj«. Brezjani smo sedaj le radovedni, kje je izgubila Polonca svoj »krancelj« in kdo ga je našel. — Škofa Bonaventuro pa prav lepo prosimo, naj napravi v najkrajšem času spokorno procesijo na Brezje, da da s tem zadoščenje Brezmadežni, katero je v zadnjem deželnem zboru proslavljeni vzgled fanta Kreka tako kruto razžalil.
— Za čitalnične družinske večere vlada med našo javnostjo največje zanimanje. Ne le, da za lep uspeh prireditve jamči že dejstvo, da so prevzele pokroviteljstvo naše vrle narodne dame, je tudi ves Čitalnični veselični odsek pridno na delu, tako da je gotovo, da bodo postale te prireditve privlačnost prve vrste, čitalnični prostori »Narodnega doma« pa redno shajališče naše družbe. Arran-gement večera je prevzel gosp. prof. Giulio Morterra, pod čigar veščim vodstvom se bodo plesali vsi moderni plesi, med drugimi tudi salonski »tango«, ki se je, komaj da si je pridobil tla v pariški družbi, razširil na mah po vseh velemestih Evrope. — Prvi večer se vrši v soboto, dne 15. novembra.
— Vodiška Johanca in šentru-perški kaplan. Vesti o čeznatornih skrivnostnih dogodkih v vodiškem farovžu so prevzele tudi šentruper-škega kaplana in odpravil se je gledat na svoje oči, kako zna Johanca kri »švicati«. Njegova navzočnost je morala na Johanco posebno vplivati, zakaj »našvicala« je ta dan toliko telečje krvi, da je bila rjuha vsa za-' mazana. Na tej rjuhi je obviselo ka-planovo srce in posrečilo se mu je, da je postal lastnik te rjuhe in jo odnesel seboj v Št. Rupert. Naravno je, da je kaplan o svojem izletu v Vodice izpregovoril tudi na prižnici, hudo lepo je popisal, kako Johanca »Švica« in kako se prikazujejo na njenem telesu Kristusove rane in končno je povedal, da je prinesel seboj dragocen spomin s krvjo zamazano rjuho, ki jo je imenoval — relikvijo! Samo to je še manjkalo, da bi bil naredil tako, kakor tisti dalmatinski fajmo-šter, ki je oskrboval božjopotno cerkev sv. Petke, pomočnice proti za-prtiji. Ljudje so bili izgubili vero v pomoč sv. Petke in fajmošter ni nič več zaslužil. Tedaj je mož priredil veliko slavnost, zbobnal ljudi iz vse okolice in jim z navdušenimi besedami pripovedoval, kolikokrat in kako hitro je sv. Petka že pomagala. Naposled jim je povedal, da je prišel »jedan Kranjac«, ki je bil tri tedne tako zaprt, da mu ni mogel pomagati noben zdravnik in prosil sv. Pet-ko pomoči. In glejte, je vzkliknil fajmošter, kako je bilo pomagano obupanemu Kranjcu — ter je razgrnil pred zbranimi verniki velike spodnje hlače, na katerih je bil prepričevalen dokaz, kako izdatno je sv. Petka pomagala obupanemu Kranjcu. Škoda, da ni še šentruperski kaplan tako naredil s »prišvicano« rjuho, ko jo je imenoval relikvijo!
— O »delovanju« »svetnice« Johance na Reki priobčuje »Riečki Novi List« razne zanimive podrobnosti. Po zatrdilu »Riečkega Novega lista« je Johanca pričela svoje »delovanje« na Reki pod patronanco tamošnjih kapucinov, ki so jo kazali ljudem, prirejali Ž njo procesije in jo predstavljali ljudem kot svetnico. Posebno vnet je bil zanjo pater Ciril. Ta pater je opetovano pridigoval Marijinim hčerkam in tretjerednicam o Johanci. V eni izmed takih propove-di je rekel med drugim: »Lahko ste ponosne, da imate med sabo sestro, ki je vsak dan v dotiki z nebesi.« Ta »zveza z nebesi« je obstajala v tem, da je Johanca v času, ko je potila »krvavi kot«, klicala, da vidi angela
božjega, ki kot božji poslanec zahteva, da se to in to nedeljo priredi procesija ali romanje na Brezje k »Mariji Pomagaj«, v Kastav, k Sv. Mateju ali kam drugam. Drugo nedeljo so potem kapucini res priredili romanje tjakaj, kamor je zahtevala Johanca v svojem »zamaknjenju«. Nekoč se je prikazal »angel nebeški« Johanci in ji »ukazat«, da se mora določenega dne prirediti procesija k materi božji na Trsatu. In res dotičnega dne so zbrali kapucini vse pobožne ženske na Reki in jih peljali v svečani procesiji pod vodstvom »svete« Jo-hance na Trsat. Ko so prišle do su-šaškega mosta, je izjavila Johanca, da ji je došel glas z nebes, da morajo vsi udeleženci procesije sezuti čevlje. Tej zapovedi Johančini so se pokorile vse romarice, se sezule in šie bose na Trsat. Take procesije na Trsat so se prirejale semtertja tudi ponoči. Pri nočnih procesijah so romarice nastopale s svečami, katere so jim prodajali kapucini. »Krvavi pot« je pričela Johanca potiti pri nunah v Podmurovicah. Ko se je ta »čudež« razglasil, so pobožne dušice spravile Johanco v mesto na Reko ter jo nastanile v kapucinski hiši, ki se nahaja tik kapucinskega samostana. Tu je potem dajala Johanca predstave, katerih pa so se smeli udeleževati samo oni, ki so »verovali«.
V isti hiši je stanovala tudi neka Ljubljančanka, ki je bila postrežkinja pri društvu sv. Vida in Modesta. Ta se je izrazila, da ne more prav verjeti v Johančine »čudeže«. To se je izvedelo in zato je niso pustili k Jo-hančinim predstavam. Kasneje se je ta Ljubljančanka javno izrazila o Johanci, da je svinja in da se zapira z moškimi v svojo sobo. Za te njene besede so izvedeli tudi kapucini, zato so ji zagrozili, da mora molčati, sicer da jo bodo spravili v — blaznico. Ženica se je te grožnje seveda bala, zato se je obrnila na nekega slovenskega obrtnika na Reki in pismeno na neko znanko v Ljubljani s prošnjo, da naj intervenirata njej v prilog, ako bi jo res kapucini dali zapreti v blaznico. To se sicer ni zgodilo, pač pa so kapucini ženico, ki je morala skrbeti za bolnega moža in sina, prav po krščansko vrgli na cesto in jo obenem spravili tudi ob službo pri društvu sv. Vida in sv. Modesta. — Neka bivša »Marijina devica« piše »Novemu Listu«: »Lansko leto sem še bila vpisana V krog »Marijinih hčera«, izstopila pa sem, ko sem videla, kaj se tam godi. Meseca septembra lanskega leta so kapucini pripeljali v našo   cerkev tudi Johanco.
V cerkvi so jo vlovile Kristusove muke da je jela potiti »krvavi pot«. Zgodilo se je to dvakrat. Prvič so jo peljali za oltar, drugič pa v sobo, kjer so navadno pele Marijine device. Ko se je drugič »zamaknila«, je klicala, da ena izmed umrlih Marijinih hčera ni dala materi božji 20 K in da mora to storiti prisotna prijateljica pokojnice. Ta je takoj izročila Johanci 20 kron. Tudi pri drugih prilikah je Johanca zahtevala od Marijinih hčera denar, katerega je tudi redno dobila. — Pri neki Drocesiji so Marijine hčerke kupile Johanci ogromno kito cvetja. Bel pajčolan, ki ga je imela pri tej priliki na glavi, je bil tako velik, da se je vlekel za njo in da sta ga morali za Johanco nositi dve Marijini devici. Takšno je bilo »delovanje« Johance na Reki.
— Izjava. Da se izognem raznim čestitkam — in nezasluženi slavi, — izjavljam, da nisem avtor »Danovih« »karikatur vodiške Johance«. — M. Gaspari.
— Koncert   v  hotelu »Tivoli«.
Jutri, v nedeljo, dne 9. novembra, koncertira »Ljubljanski društveni orkester«, preosnovan iz godbenikov bivše Slovenske Filharmonije od pol 4. do pol 7. zvečer v hotelu »Tivoli«, pod vodstvom koncertnega mojstra Bogomira Černvja. Vstopnina znaša 40 vin. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča odbor.
Opozorilo. Kdor ne veruje, da se v Ljubljani dobe ulice, kakršnih še na Turškem nimajo, naj si izvoli ogledati Glinške ulice za c. kr. gozdnim vrtom. Čez in čez stoji ob vsakem dežju voda, ker nima nobenega odtoka, da jo mora delastvo, ki ga tod na stotine samo v tobačno tovarno hodi, bresti, potem pa v mokrih obuvalih ves dan prebiti, kar je gotovo zdravju v kvar. Vkljub vsemu temu se pa cesta niti z gramozom ne nasuje. Nočemo reči, da znabiti zato, ker hodijo tod samo delavci. Poleg skrajno slabe poti stojita pa ob nji še dve enonadstropni hiši, ki nimata odvajalnih žlebov, da še od tistih kap čo-fedra na mimo idoče; voda se pa izliva po cesti. Tisti, ki se jih tiče, se prosilo, nai stvar urede, zlasti ker se bliža zimski čas, ko bo, kadar pade sneg, z vodo še hujše nego zdaj.
Izžrebani porotniki pri novomeškem orkožnem sodišču za Četrto porotniško dobo, ki se prične 24. no-
vembra 1913. Glavni porotniki: Go-renc Alojz, posestnik v Gorenjem Gradišču; Mirtič Mihael, posestnik, Dvor št. 8; Tomic Viljem, posestnik in trgovec v Trebnjem; Morscher Franc, posestnik in župan, Smuka 15; Hribar Ernest, posestnik in trgovec v Jesenicah št. 11; Povše Janez mL, posestnik in usnjar v Mokronogu št. 17; Borse Franc, posestnik v Pristavi št. 1; Gliha Ivan, posestnik in usnjar v Kostanjevici; Smerke Alojz, gostilničar v Žužemberku št. 93; Vukšinič Martin, oskrbnik v Metliki št. 1; Pire Andrej, posestnik, Ravno št. 1; Godina Anton, mlinar v Orehovici št. 13; Keržičnik Avgust, posestnik, gostilničar in mesar v Kostanjevici Št. 21; Ziherl Janez, posestnik v Mokronogu št. 11; Preles-nik Jakob, posestnik in župan v Zdenski vasi št. 25; Grebene Franc, posestnik, gostilničar in klepar v Škofljeriži št. 4; Ozimek Jožef, posestnik v Selih št. 4; Erjavec Jožef, fotograf v Dragi št. 13; Može Franc, trgovec v Dvoru št. 14; Račečič Jožef, posestnik v Dol. Skopicah št. 1; Fabijan Jožef, posestnik v Stavče-vasi št. 21; Dular Janez, posestnik in mlinar v Jami št. 11; Smolič Franc, posestnik v Knježjivasi št. 5; Zaje Anton, gostilničar v Bistrici št. 42; Jerič Franc, posestnik in gostilničar v Mokronogu št. 3; Kuntarič Janez, posestnik v Pristavi št. 4; Špilek Andrej, posestnik v Prilipi št. 10; Lužar Anton, posestnik v Starivasi št. 1; Haller Janez, trgovec v Radečah št. 60; Puhek Janez, trgovec v Črnomlju št. 107; Zupančič Jožef, posestnik v Dobravi št. 4; Hofferle Henrik, posestnik v Poljanah št. 27; Cerkovnik Andrej, posestnik in župan v Trste-niku št. 8; Krese Franc, posestnik v Gor. Šušicah št. 3; Bon Vincenc, posestnik in trgovec na Raki št. 16; Gregorčič Alojz, posestnik in trgovec z lesom v Rakovniku št. 26. — Nadomestni porotniki: Kren Matija, posestnik v Valtivasi št. 17; Becele Anton, posestnik in mesar v Gore-njemvrhu št. 2; Brunner Maks, posestnik v Rudolfovem št. 175; Barborič Karel, posestnik in trgovec v Rudolfovem št. 38; Korbar Franc, posestnik v Mali Bučnivasi št. 10; Splihal Franc, kavarnar v Rudolfovem Št. 241; Čampa Andrej, posestnik v Prečni št. 6; Jaklič Franc, posestnik v Vel. Bučnivasi št. 6; Berg-man Jožef, posestnik in lekarnar v Rudolfovem št. 45.
Vojska med Slovenci in Turčini v Birčni vasi. V petek se je vršila pred novomeškim okrožnim sodiščem velika razprava o deloma že znamen dogodku v Birčni vasi v noči dne 21. septembra, ko so se domači in železniški delavci iz Bosne spoprijeli in pri katerem se je na obeh stra-nek tudi streljalo. Obtoženih je 17 domočinov, večinoma mlajših fantov.
Požar. Iz Mošenj na Gorenjskem nam poročajo: Dne 31. oktobra t. 1. okrog 9. zvečer je pričelo nenadoma goreti v podstrešju hiše, ki je last Reze Luznar v Mošnjah hiš. št. 28. Ogenj, ki se je bliskoma razširil, je v kratkem času vpepelil s slamo krito hišo. Na pomoč došla domača požarna bramba ni mogla ničesar rešiti, temveč glavno njeno delo je bilo, da je omejila ogenj. Pogorelka ima škode nad 1500 K, zavarovana pa je bila le za malenkostno vsoto 400 K pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani. Ogenj je nastal najbrže na ta način, da se je vnela slama, ki jo je gospodinja naložila v svoji neprevidnosti okrog dimnika.
Uboj na cesti. Pri Trbovljah je napadel v ponedeljek zvečer na cesti neki neznanec rudarja, 421etnega Franca Jurkasa. Zadal mu je z nožem več ran v spodnji del telesa in ga smrtno nevarno poškodoval. »
»In hoc signo vinces«, ta orjaški, veličastni umotvor kinematografije, ki se predvaja še do četrtka, dne 13. novembra v kinematografu »Ideal«, je gledalce pri včerajšnjih predstavah naravnost očaral. Slike: beg Konstancije, krščanski pogreb, prvi prizor srečanja Fauste z Lisinijem in Konstancijo, dalje lev, ki straži vojakovo truplo, prizor v cirkusu, pohod čez Alpe, bitka pri Saxa-Rubra itd. itd., so brez primere prirodno podobne in krasne. — Nihče naj ne zamudi, ogledati si ta krasen film. Radi velikega navala zvečer pri blagajni, prodajajo se vstopnice dopoldne od 10. do pol 12. Na deželo se lahko tudi pismeno dobe. — Cene so le malenkostno zvišane. — Predstave od 1. do 3., od 3. do 5., od 5. do 7., od 7. do 9. in od 9. do 11.
Samomor Ljubljančana v tujini. V sredo se je v Šibeniku v Dalmaciji ustrelil Ljubljančan, torpedni mojster c. in kr. mornarice Fran Šinkovec. Nesrečnež je služil že šesto leto in se ie usmrtil vsled strahu pred neko kaznijo.
Zima trka. Hladni dnevi, pomanjkanje dela in jela, posebno pa še zadnji dež. so elementi, kateri najbolj J
' uženejo potujoče brezdelne delavce. So med njimi, ki bi radi delali, jih je pa tudi mnogo, ki potujejo in nadlegujejo ljudi leto za letom, dokler ne zapadejo smrti v kaki bolnici, na cesti ali celo v zaporu. Ko se pa začne bližati zima, krenejo proti domu, bodisi že peš ali pa s p-'siluirii potnimi listi. Včeraj se je na tukajšr o odgod-sko postajo teh siromakov zateklo kar 12. Tega Števila že ni b..o lep čas. Zanimivo je posebno to, da so bili vsi doma iz severnih krajev in so se vračali z juga, v tem ko ptice selivke beže na zimo iz severnih v južne kraje.
Nereča. Ko je včeraj na Rimski cesti št. 23 vpokojena delavka Ma-riia Zupančičeva na dvorišču sekala drva, si je pri tem odsekala na levi roki palec ter se onesvestila. Hišni stanovalci so jo prenesli v stanovanje ter ji preskrbeli zdravniško pomoč.
Nepreviden voznik. Sinoči je nek hlapec po Kopitarjevi ulici tako neprevidno vozil, da je zadel v električni kandelaber s tako močjo, da se je zdrobila obločnica.
Broša je bila pred tedni izgubljena na potu po Resljevi cesti do hotela Štrukelj. Za tujca je broža brez posebne vrednosti, za izgubiteljico pa je nad vse dragocena, ker je rodbinska svetinja. Zato obljubja izgubi-teljica onemu, ki bi brožo našel, dvajset kron. Pošteni najditelj naj brožo odda v hotelu Štrukelj.
Našel se je zlat prstan. Dobi se pri najditelju na Dolenjski cesti št. 12, zvečer od 7. do 8. ure, pritličje, levo.
Somišljeniki! Pozni Somleii!
Tajništvo narodno-napredne stranke v Wolfovi ulici štev. 10., I. nadstropje posluje od ponedeljka, dne 3. novembra dalje vsak dan j od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Vsak napredni volilec dobi tu vsa pojasnila glede volilnega postopanja, reklamacij i. t. d.
Somišljeniki, poslužite se tega!
Narodna obramba.
Martin Malenškov večer št. Pe«
terskih podružnic sv. Cirila in Metoda se vrši letos prihodnjo nedeljo, 16. t. m. v gostilniških prostorih hotela »Štrukelj«. Ti najagilnejši podružnici naše prekoristne družbe ste nam jamstvo, da se bo vsakdo, kdor poseti ta družbinski večer, najbolje in neprisiljeno zabaval. Natančni spored nam za danes veselični odbor še ne more izdati, toliko smo pa poizvedeli, da je naročenih več pristnih čeških gosi, katere se bodo lahko dobile v surovem stanu po 20 vin. komad, seveda ocvrte ali pečene bodo dražje. Gosp. odbornice ovenčale bodo vsakoga z rožcami in tudi gospa hotelirka je zagotovila, da bo vsakomur dana prilika zapustiti njen lokah v najboljšem razpoloženju.
Društvena naznanila.
»Narodna Čitalnica« v Ljubljani
je v svoji seji dne 3. oktobra t. 1. ude-nila tudi v tej seziji nadaljevati s plesnimi in zabavnimi prireditvami. Zabavni odsek je izdelal načrt po katerem se letos vrše štiri družabni večeri s plesom v vseh čitalničnih prostorih »Narodnega doma« in sicer v dneh 15. in 29. novembra ter 6. in 20. decembra. Pokroviteljstvo teh večerov so prevzele ljubljanske narodne dame. Poskrbljeno bo za raznovrstno zabavo in vrše se priprave za Miklavžev večer. Orkester dam in gospodov pripravlja več glasbenih produkcij. Koncem decembra se bo vršil »The dansant«. Plese bo aranžiral plesni učitelj gospod Julij Morterra. — Za te prireditve, ki imajo namen združevati napredno družbo v neprisiljeni zabavi vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Prvi dru-« žabni večer je določen za soboto, dne 15. t. m. v > Narodnem domu.«
Zabavni večer Sokola I. se vrši danes zvečer ob 8. v gostilni br. Zupančiča na Ahacljevi cesti. Spored bo zelo raznovrsten, posebno pa moramo omeniti, da nastopi tudi društveni salonski orkester, kar bo sigurno povzdignilo zabavo in dobro razpoloženje. — Vstopnine ni nikake! Pridite v obilem številu! Na zdar!
Iz sok. župe Ljubljana L: »Sokolski Vestnik« št. 3 je bil razposlan vsem župam in društvom, reklamuj-te ga pri svojih odborih. —• Vprašal-ne pole za slov. Sokol, koledar naj se točno izpolnijo in nemudoma vrnejo župnemu predsedstvu.
Pevski zbor »Lj. Zvona« se odpelje v nedeljo v Kranj z vlakom, ki odhaja ob 3*48 popoldne iz šišenskega kolodvora in dospe v Kranj ob 4*50. Ob 8. zvečer bo v Sokolovi dvorani koncert, z vlakom, ki odhaja ob
ft
10*49 ponoči iz Kranja se pevke in pevci vrnejo v Ljubljano.
Slov.   trg.   društvo »Merkur«
priredi v nedeljo, 16". t. m, v veliki dvorani Narodnega doma zabavni večer s petjem, godbo in plesom. Sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester Sokola I. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Nekaj novega bode pri tem zabavnem večeru žrebanje dobitkov. Društvo si je namreč nabavilo več lepih dobitkov, ki bodo pri tem zabavnem večeru žrebani. Številka vstopnice bo veljala obenem tudi kot številka izžrebanega dobitka. Torej vsak, ki kupi vstopnico, ima v slučaju, da bo izžrebana številka njegove vstopnice, pravico do dobitka Žrebanje se vrši ob pol 11. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
Cercle Franco - Iilyrien. Pouk francoščine se vrši v prvem tečaju (slovnica) v ponedeljkih, v drugem tečaju (konverzacija) v sredah v poslopju dekliškega liceja, I. nadstropje, zadnja vrata na levo, vsakikrat od 6.—7. zvečer. Članarina znaša 2 K 50 v na mesec. Pristopi se lahko kadarkoli.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo vabi svoje Člane na razgovor zaradi kandidatur v obrtno sodišče v nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne v društveni sobi, Sv. Petra cesta.
Strelski klub »Bur« prične s svojo sezijo danes v soboto točno ob 8. uri zvečer v gostilni Drašček, Bohoričeva ulica 9. Lanski strelci, kakor nanovo vpisani Člani, naj se strelskih večerov redno udeležujejo, ker jamstvo za dobro domačo zabavo je trinajsta sezija, katera se letos otvarja.
Sokol Moste pri Ljubljani vabi ponovno vse prijatelje in člane na Martinov večer, ki ga priredi jutri, v nedeljo ob 8. zvečer v gostilni brata Krušiča v Vodmatu. Kdor hoče preživeti nekaj veselih uric v naši družbi, bo posetil to našo prireditev. Vstop prost! Na zdar!
Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo, dne 9. listopada t. 1. v dvorani Društvenega doma gledališko predstavo »Težke ribe«.
Gledališki odsek Sokola v Krškem priredi v soboto, dne 8. in v nedeljo 9. novembra gledališko predstavo »Deseti brat«. Začetek v soboto ob pol 8. zvečer, v nedeljo ob 4. popoldne. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. Stogerja in na dan predstave pri blagajni.
Izobraževalno društvo v Senožečah ima v petek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi svoj občni zbor.
Sokol v Senožečah. Ustanovni občni zbor telovadnega društva Sokol v Senožečah bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilniškem prostoru g. Ludovike Mušič.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju javlja, da se predavanje g. dj. Iv. Prijatelja: »Osemdeseta leta v slovenski kulturni zgodovini« nadaljuje v soboto, 8. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih VIII. Lange-gasse 50/1.
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi. I. redni občni zbor slovenskega akad. društva »Ilirija« v Pragi se vrši v soboto, dne 8. t. m. 1913 ob 8. zvečer v prostorih hotela »Baška« na Kralj. Vinohradvh. Dnevni red običajni.
Prosveta.
Slovensko gledališče. V nedeljo 9. t. m. se vrizori na novo naštudira-na velezabavna burka »Martin Smola ali kinematograf«. Spisala sta jo priznana veseloigerna tovarnarja Blumenthal in Kadelburg. — Ta nad-vsezabavna burka se je igrala na dunajskem Volkstheatru nad 50krat, kakor tudi na vseh večjih odrih, z največjim uspehom. Kdor se želi od srca nasmejati, pride na svoj račun. — V glavnih vlogah so zaposleni gg. Povhe, Skrbinšek, Danilo, Grom in dame, ga. B u k š e k o v a, ga. J u v a n o v a in gdč. Gorju-p o v a. — Burko je vestno na novo vprizoril in naštudiral režiser gosp. P o v h e. — Začetek točno ob pol osmih.
»Tekma«. Gospod avtor Funtek je dramo nekoliko predelal. V zadnjem dejanju, ki se vrši v ateljeju mladega kiparja Daneja, je ublažil ostrino nekaterih Lesovinovih pred-smrtnih izbruhov. Drama izzveni sedaj v diskretni in tihi trpkobi. Zahtevi gospoda pisatelja, naj nihče ne smatra njegove drame za sliko boja med mladimi in starimi umetniki, so igralci ugodili. Skušali so spraviti na oder pravo tragedijo častihlepnosti. Ko so igrali »Tekmo« lani v Zagrebu, je napravil gospod Borštnik iz Lesovina, ki mu razjeda dušo neugodna javna sodba o zadnjem umotvoru in mu glojeti skrivaj srce jeza in užaljenost,   bolnega patološkega
starca. Pri snočni vprizoritvi je bil Lesovin zdrav človek, ki prične šele v zadnjem dejanju izgubljati pod seboj tla realnosti. In še tukaj komaj za nijanso. Cela predstava je tičala v rokah skrbne in točne režije. Gospod Borštnik igra naravno in čustveno, gospodična Vilharjeva je zelo temperamentna in simpatična igralka, zmožna uspešno pokazati najrazličnejše duševne prevrate. Gospod Danilo je napravil iz Grušča dobrohotnega realnega flegmaika, gospod Skrbinšek čutečega ljubimca. Gospa Bukškova je absolvirala svojo malo vlogo popolnoma umestno. Vsega je bilo dovolj, dobre mimike, dobrih dialogov, dobrega čustvovanja, dasi je bila rutina večja od znanja vlog, samo gledalcev ni bilo. Ali mislijo ljudje, ki so se prej polnoštevilno udeleževali Borštnikovih gostovanj, da ga zdaj ni treba več hoditi gledat, ko ga imamo itak v Ljubljani? Ali da je nemara zato slabši, ker igra na našem odru? Naj se vendar vsaj gotovi krogi zganejo, saj postaja zadeva že mučna! P.
Gospa Irma Polakova nastopi na našem odru dne 17. in 18. t. m. v dveh opernih vlogah in sicer poje Jeleno v operi »Zrinjski« Ivana pl. Zajca in paža Oskarja v Verdijevi operi »Ples v maskah«. V teh vlogah se predstavi gospa Polakova v Ljubljani prvič kot operna pevka. Ker je gospa Irma Polakova doslej nastopala na našem odru le kot operetna subreta, je za njena dva operna nastopa že danes v Ljubljani veliko zanimanje. V Zagrebu poje tudi velike, naslovne operne vloge, n. pr. »Kči mora«, »Nakit Ma-donin«, »Madam Butterflv«, »Bohe-me«, »Zrinjski«, »Ples v maskah« itd.
Umetnost.
Koncert na Dunaju. V prid podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju se vrši pod vrhovnim pokroviteljstvom predsednika podpornega društva na Dunaju, gospoda senatnega predsednika dr. Miroslava Ploja v sredo, 12. novembra 1913. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »pri pošti« (I. Fleisch-markt, Dracheng.) velik koncert. Sodelujejo: pianistinja Claire Fiedler-jeva, konservatoristinja Cirila Medvedova (alt), konservatorist Anton Nettat (spremljevanje), konservatorist Josip Rijavec (tenor) in konservatorist Ivan Trost (gosli).
Književnost.
— »Slovenski Pravnik« ima v Št. 10. sledečo vsebino: 1. Dr. Friderik Babnik: K likvidaciji zadrug z neomejeno zavezo. 2. Ivan Kavčnik: Načrt hrvaškega civilnega pravdnega ^reda. 3. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) 1. §§ 351., 320. o. d. z. Ako naredi lastnik samolastno na svojem zemljišču napravo, da bi ž njo drugega, ki ima tam služnostno pravico, oviral v izvrševanju te pravice in slednji, ne da bi pravočasno tožil, to napravo po preteku 30. dni samolastno zopet odstrani, gre lastniku zemljišča, če prav ga je smatrati prvotno za nepristnega posestnika, pravica postavnega posestnega varstva. 2. Vprašanje, se je li motenje posesti izvršilo v mali ali veliki meri, ne odločuje; zadošča dejstvo motenja posesti brez ozira na njegovo razsežnost. 3. Zastopniški stroški iz Ljubljane v Mokronog, b) Sodna po-Iožba varovanskih vrednot v poštno - hranilnem uradu je dopustna po zakonu od 15. septembra 1909 št. 198 drž. zak., a ni obvezna za stranke, c) Povrnitev škode v smislu § 2. zakona z dne 27. aprila 1896 št. 70 drž. zak. — Kupčija s srečkami na obroke, d) Spor o porabi prostorov, vzetih skupno v najem, je rešiti pravnim potom. B. Kazensko pravo, a) Zasebni obtožitelj ni dolžan povrniti oproščenemu obtožencu gotovih stroškov in škode na zamudi, torej tudi ne stroškov za predlog na odmero stroškov in za pritožbo zoper prvosodni sklep, ki odklanja odmero (§ 390. odst. 1 kaz. pr. r.). b) Pri kaznivih dejanjih, ki so iz storilčeve nemarnosti povzročila nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi, prične zastaranje od Časa, ko se je nesreča zgodila, c) Lov na veverice ni tatvina, d) Pripravljanje peciva, namenjenega za trgovino in promet, v nesnažni pekarni in z zamazanim orodjem, učini prestopek po § 14. odst. 1 zakona o živilih, dasi je imetnik obrta čez dan zaposlen v svoji prodajalni. (Odločba kasacij-skega dvora od 15. maja 1913, opr. št. Kr II 184/13-4.). 4. Izpred upravnega sodišča. Pri predpisu vodarine zadrugi za vodo, dobavljeno iz občinskega vodovoda, ne pridejo vpo-štev člani zadruge, niti to, so-li občani ali ne. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti.
— »Planinski Vestnik« ima v 9.
številki sledečo vsebino: »Pohorje«, t Janez Koprivnik; »Iz Zillertalskih Alp«, Janko Mlakar; »Mangartska skupina«, dr. H. Turna; »Na Kozjak« (Štajersko), Brunon Rotter; »C. kr. šolski svetnik, prof. Janez Kopriv-nik«, Fr. Jerovšek in »Slovstvo«.
— »Slovenske narodne pesmi, za citre in petje«, priredil in izdal Iv. Kiferle v Ljubljani. Izšel je IV. zvezek, ki obsega 22 lepih narodnih pesmi. Zvezki so po 2 K. Poštnina prosta. Naroča se s poštno nakaznico. Na razpolago je še nekoliko prvih treh zvezkov. Sedanji naslov je: Iv. Kiferle, Medvode (Kranjsko).
Volilci na deželi — pozor!
Od več strani se nam poroča, da so klerikalni župani napravili tako nepravilne volilne imenike, da je treba vso pozornost posvetiti reklamacijam. Iz volilnih imenikov, bodisi v splošni, bodisi v kmetski, v obeh ali samo enem, so izpuščeni volilci, ki jim po postavi gre volilna pravica in to samo zato, ker ti volilci niso klerikalci. Izpuščeni so posestniki, trgovci, obrtniki, zlasti gostilničarji. Še celo učitelje in uradnike so klerikalni župani ponekod izpustili. Opozarjamo somišljenike, naj opozore vsakogar, da vpogleda v volilni imenik, ki bo povsod samo 8 dni razpoložen. Kdor se zato ne bo brigal, tudi ne bo volil, četudi bi mu po postavi šla volilna pravica. Dosedaj razpoloženi volilni imeniki po deželi pa kažejo tudi, da so klerikalci vtaknili v volilne imenike vse klerikalce, vse kar »leze ino gre«. Treba bo torej tudi odločnih reklamacij za izbris vtiho-tapljenih klerikalcev iz volilnega imenika. Opozarjamo somišljenike, da je vsak glas važen, ki se ga pridobi, ali izgubi. Samo radi enega glasu so bile pred leti za poslanca Hribarja ožje volitve. Če je pri vsaki občini le par naših ljudi izpuščenih, pomeni to v vseh volilnih okrajih in v vseh volilnih skupinah že več tisoč glasov! Baš zato je vsak glas v vsaki občini dragocen.
Pri teh volitvah pa gre kaj posebno zato, da se štejejo protikleri-kalni glasovi in da se v kar najlepših številkah dokaže, koliko mož je na Kranjskem, ki se navzlic terorizmu in absolutizmu upajo z glasovnico protestirati proti klerikalnim mogotcem. Noben glas radi tega ne sme biti izgubljen. V vsaki občini, v vsaki vasi vsi na krov! Preglejte volilne imenike, da ne pridete ob volilno pravico!
izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Tudi Kočevarji se streljajo. Jožef Kump je prišel s krčmarjem Rupe v Spod. Logu nekaj navzkriž, pa je sklenil, da se nad njim maščuje. Celo popoldne je popival in uganjal razne nerodnosti. Tako je zgolj iz porednosti nekemu Kočevarju razre-zal harmoniko ter napravil 40 K škode. Zvečer pa je vzel samokres in šel zopet v Rupetovo gostilno. V predsobi je nagloma zvrnil dva vrčka pive. Pri drugem vrčku je gledal na goste v drugi sobi pri mizi sedeče, ter med njimi iskal Rupeta. Izusti vši besede: »Wo bist du, verfluchter Hund«, je nameril samokres naravnost na družbo in ustrelil. Strel pa ni zadel svojega cilja, namreč krč-marja, marveč gosta Franceta Ste-panca ravno v glavo. Krogla je obtičala spredaj ob lobanji. K sreči za Kumpa strel ni imel posebno hudih posledic. Kroglo je kočevski zdravnik odstranil in rana se je zacelila. Kump se izgovarja, da ni imel namena, Rupeta ali sploh koga ustreliti, nego le zastrašiti. Ker pa tudi tako strašilo ni dovoljeno, bo Kump imel priliko 6 mesecev v novomeški jet-nišnici se pokoriti za svojo razburjenost.
* * * »Mi ne potrebujemo nobene vojne!« — Hujskanje. Kasacijski dvor se je bavil minuli teden z zanimivo ničnostno pritožbo proti sodbi okrožnega sodišča v Korneuburgu zaradi pregreška proti javnemu miru in redu v smislu § 305. Obtoženec je bil obtožen, da je za časa vojne nevarnosti med Avstrijo in Srbijo govoril v neki gostilni v pričo več gostov, da v slučaju vojne avstrijski Slovani ne bodo streljali na Srbe in da mi Slovani sploh ne potrebujemo nobene vojne. V ničnostni pritožbi navaja obtoženec, da vsebujejo te besede samo konstatacijo dejstva, osebno mnenje, in ne pohvalo ali odobravanje protizakonitih in nečednih dejanj: »Mi ne potrebujemo nobene vojne!« se ne more smatrati kot hujskanje marveč ravno nasprotno kot izraz miroljubja. In tako jasen in določen izraz miroljublja se tudi ne more smatrati za odobrava-
nje nepostavnih dejanj. Prvo sodišče tudi ni dognalo, ali je obtoženec izrekel te besede v zavesti, da z njimi hujska ali odobrava nepostavna dejanja. Tudi ni vpoštevalo prvo sodišče dodatnega stavka, ki ga je izrekel obtoženec takoj po inkriminira-nih besedah: »Če bodo pa morali moji sinovi v vojno, potem se bom bojeval v njihovih vrstah.« Te besede kažejo jasno, da obtoženec ni imel namena hujskati, marveč dokazujejo, da je bil obtoženec pripravljen v slučaju potrebne vojne tudi sam pograbiti orožje. Na ta izvajanja obtoženca je odgovoril zastopnik generalne prokurature v kratkem sledeče: Sodni dvor prve instance je popolnoma prav označil, da ne vsebuje izjava »Mi ne potrebujemo nobene vojne« v normalnem (mirnem) času nič kaznivega. V času vojne nevarnosti pa vsebuje taka izjava pregrešek proti javnemu redu in miru v smislu § 305. V tistem času, ko je govoril obtoženec inkriminirane besede v javnem lokalu je vladala vojna nevarnost in sicer med Avstrijo in med Srbijo in Rusijo. Obenem pa je dokazano, da je izzval obtoženec veliko nejevoljo poslušalcev, ki so smatrali to izjavo za hujskanje. Kasacijski dvor se je pridružil izvajanjem zastopnika generalne prokurature in je ničnostno pritožbo zavrnil.
flMzne stvari.
* Duhovnik — morilec. Župnik in njegova kuharica v Sambuco pri Pistoji v Italiji sta bila aretirana, ker sta umorila svoje dete. Čedna dvojica je namreč sežgala svojega novorojenega sina,
* Dvanajst oseb umoril. Iz Krakova poročajo: V vasi Jamiška pri Vilni so roparji umorili vso rodbino židovskega trgovca Monczewskega, ki je štela dvanajst oseb. Dvajset sumljivih oseb so aretirali.
* Železniška nesreča pri Melunu. Iz Meluna poročajo: Dozdaj so prenesli 38 trupel v mrtvašnico. Dozdaj je 39 mrtvih. 27 mrtvecev je že agno-sciranih. Agnosciranje ostalih mrtvecev je zelo težko, ker so popolnoma razmesarjeni in sežgani. Dva poštna uradnika pogrešajo.
* Bombni atentat v Neapolju. Iz Rima poročajo: Pri slavnosti povodom izvolitve poslanca Luzzjia v Neapolju je bil izvršen bombni atentat. Slavnosti se je udeležilo 20.000 oseb. Bomba se je razpočila, ko je začel Luzzi govoriti z balkona svoje hiše. Na cesti je nastala velika panika, v kateri je bilo 12 oseb težko ranjenih. Napadalci so pobegnili.
* Rosegger dobi baje Nobelovo nagrado. Iz Kodanja poročajo: Kakor poroča »Dagens Niheter«, dobi Rosegger Nobelovo literarno nagrado. Švedska akademija bo o tem 13. t. m. definitivno sklepala. Roseggerjev fond in Nobelova cena se pač ne strinjata. Menimo.da švedska akademija ne ve, kakšne namene zasleduje fond, ki ga je ustanovil Rosegger.
* Neumestna oporoka. Iz Prage poročajo: Bivša lastnica gradu Har-tenberg, baronica Marija Kopal, je v svoji oporoki zapustila vse posestvo Hartenberg benediktinskemu redu.
* Iz ljubosumnosti. Iz Petro-grada poročajo: 221etni baron plem. Stahl, gojenec zadnjega mornariškega zbora v Petrogradu, je iz ljubosumnosti ustrelil svojo ljubico, igralko Emilianovo. Nato je še samega sebe usmrtil.
* Grozen čin obupanega očeta. Iz Draždan poročajo: Dekoracijski slikar Maks Scheffel, ki je živel v jako slabih razmerah, je predvčerajšnjim potegnil s postelje svoji dve hčerki v starosti petih in šestin let in ju je toliko časa držal v banji, napolnjeni z vodo, da sta utonili. Potem je položil trupli poleg banje ter šel po svojega Sletnega dečka. Ta pa se je z vso silo branil ter tako kričal, da Je zbudil svojo lOletno setro in najmlajšega brata, ki ta spala v sosedni sobi. Scheffel je nato izpustil dečka ter se obesil. Najstarejša hčer je šla po policijo. Mati pa je iz obupa pobegnila ter izvršila najbrže samomor.
* Plečnikova afera. Z Dunaja poročajo: Včeraj so se vršila na akademiji vpodabljajočih umetnosti posvetovanja delegatov vseh specialnih in splošnih šol akademije, v katerih so se bavili z imenovanjem arhitekta Bauerja za Wagnerjevega naslednika. V dijaških krogih izjavljajo, da se mora stavka nadaljevati, dokler se ne zasede tudi prazno učno mesto L* Allemanda. — Iz Pfibrama poročajo, da so slušatelji ondotne rudarske akademije začeli stavkati v znak simpatij z dunajskimi akademiki. Praški stavkin odbor bo stopil v stik z vsemi visokošolskimi društvi, da se vprizori stavka vseh praških visoko-šolcev brez razlike narodnosti.
* Rodbinska drama. Iz Berolina poročajo: Neki strojevodja, ki je peljal včeraj z vlakom iz Friedrichsfel-de v Tegele, je videl ob železniškem tiru ležati štiri trupla, kar je nazna-
nil postajenačelniku v Lusbarsu. — Uradni ogled je dognal, da je eden izmed mrtvih starejši mož. Poleg njega so ležala tri dekleta v starosti 13, 20 in 30 let. Vsi so bili ustreljeni v desno sence. Poleg ustreljenega moža je ležal revolver in pa papiga, ki je bila tudi ustreljena v glavo. — Najbrže je ustreljeni berlinski fotograf Lichtenfeld, od katerega je dobila policija pismo, v katerem sporoča, da bo s svojimi otroci blizu Lus-barsa izvršil samomor.
* Izseljeniški škandal. Iz Krakova poročajo: Kakor se zdi, so se oblasti odločile, odločno nastopiti tudi proti drugim izseljenskim družbam. Vsled rekvizicije dunajskega kazenskega sodišča je tukajšnja policija izvršila hišno preiskavo v lokalih krakovske filialke Austro?Amen-cane. Zastopstvo Austro-Americane za Zahodno Galicijo ima špedicijska tvrdka Goldlust in Ko. Solastnika te tvrdke ces. svetnika Sigmunda Rešena so včeraj aretirali. Filiaiko so zaprli, konfiscirali vse knjige in dokumente ter zapečatili lokale. Aretirali so tudi prokurista te tvrdke Zip-perja in pa uradnika Benjamina Sil-bermanna. Vse tri so izročili kazenskemu sodišču. Tudi v lokalih Cana-dian družbe so izvršili novo revizijo. Ravnatelj te filialke dr. Gargas, Je baje že pred par dnevi odpotoval. Aretirali so 16 bivših agentov Cana-dian družbe. Tudi v Črnovicah so izvršili hišno preiskavo pri tvrdki Si-reeki. Konfiscirali so vse knjige in dokumente, pisarno uradno zaprli ter aretirali voditelja pisarne Knepperja in dva uradnika.
* Vesela povest o »Nemcu«. Znani argentinski športnik Peter Lopez, je pripeljal s seboj iz Hamburga dva jelena, ki ju je izpustil v svoj ograjeni gozd. Lovski personal Lopezov je nazval jelena »Nemca«, ker sta bila pripeljana iz Nemčije. Pri gonji, ki so jo priredili jeseni, je bil eden izmed jelenov ustreljen. Lopez je to sporočil svojemu sinu v Buenos Airesu brzojavno in sicer z besedami: Eden Nemec ustreljen! S slastjo smo ga snedli. Čuden slučaj pa je bil, da je bil brzojavni uradnik v Buenos Airesu Nemec. Skrajno vznemirjen in ozlovoljen vsled te krvave brzojavke, je brzojavko kon-fisciral ter jo poslal nemškemu konzulu. Konzul je poslal brzojavko o »ljudožreih« poslaniku in ta zunanjemu ministru. Grozil je mednaroden konflikt. Začeli so preiskovati, kdo je bil oni snedeni Nemec, kdo ga je snedei itd. In končno se je zadeva rešila, seveda v splošno zadovolj-nost. Ljudje so se smejali, Ie nemški brzojavni uradnik je žalostno ogledoval svoj — dolgi nos.
* Svojega cesarja igrajo na gledališkem odru. Ravno v teh dneh igrajo v enem izmed berolinskih gledališč novo veseloigro Jurija Engela z naslovom »Vesela rezidenca«. Vsebina veseloigre je za Nemčijo prav Času primerna: nastopa namreč prestolonaslednik, ki prekrižava politiko svojega očeta. Vsaki gledalec berolinski se takoj spomni na cesarja Viljema, na njegovo napeto razmerje napram prestolonasledniku in razne nastope in prepire med njima. Razentega si je pa igralec, ki predstavlja očeta princevega, napravil popolno masko — cesarja Viljema. Tudi v govorjenju, hoji in obnašanju ga posnema. Predno igralec pride na oder, se oglasi za kulisami signal avtomobila, ki je znan vsem Berolin-cem. Je to signal, ki ga rabi cesarjev avtomobil in kakoršnega ne sme nihče drug vporabljati. Moremo si predstavljati zabavo, ki so jo imeli gledalci, ko so videli pred seboj tako označeno osebo cesarjevo. Dva večera je to trajalo brez vseh ovir. Nato si je pa cenzura vendarle vso stvar premislila in prosila igralca, ki v veseli igri predstavlja »tujega« kralja, naj pri predstavi vsaj ne nosi brk a la »Es ist erreicht!« Igralec je sicer ugodil tej zahtevi, vendar pa še vedno tako nastopa in se obnaša, da vsak gledalec na prvi hip vidi, koga predstavlja.
* Akademija za kaznjence. Najbolj čudna akademija na svetu je gotovo v severni Sibiriji in sicer »Akademija kaznjencev«. Ustanovili so jo tam dijaki, ki so bili izgnani v Sibirijo, ker so se udeležili ruske revolucije 1. 1905—1906. Je to nekaki znanstveni raziskovalni zavod, na katerem se je izvršilo že marsikatero znanstveno delo. Namen te akademije, ki je ustanovljena na vseskozi znanstvenem temelju, je raziskovanje severnih otokov. V to svrho izvršuje zavod pripravljalna dela in z dovoljenjem generalnega konzula tudi ekspedicije. Za svojo izborno delo so dijaki oproščeni vsega prisilnega dela in razen tega se jim še marsikaj drugega dovoli. O vrednosti tega dela za znanost si moremo napraviti pojem, če vpoštevamo, da so bile one tri slavne ekspedicije, ki so bile na ukaz ruske  vlade poslane na Novo
Zemljo v svrho raziskovanja ondot-nih krajev in ki so se s tako znamenitim rezultatom vrnile, omogočene je s tem, da so kaznjenci — dijaki - zbrali in pripravili že prej ves po-rebni in neizogibni materija!. Dijaki so vzljubili svoj, od njih ustanovljeni zavod tako, da se mnogi celo po prestani kazni ne vračajo domov, mar-Iveč ostajajo raje v Sibiriji, da še nadalje služijo zavodu. Eden izmed njih — za revolucionarce na Ruskem brezdvomno nenavadno odlikovanje — je dobil celo državno ustanovo, da izda knjigo, v kateri razpravlja o štetju severnih plemen za vladanja Katarine II. Tudi na polju tehnike deluje zavod. Nekateri člani tega zavoda so izvršili stavbo cestne železnice v Arhangelsku.
* Protin in revmaiizem. Prirodna Franc Jožefova grenčica je staro-preizkušeno sredstvo, zlasti za take osebe, pri katerih gre za to z vzpodbudo prebave oživiti in urediti pre-snavljanje in tudi valovanje krvi zanesljivo in na mil način odstraniti. Pristna Franc Jožefova voda se je zbog prijetne lastnosti, da celo v zmernih množinah zaužita dovede do resnično odvajalnega uspeha, priljubila povsod. »Lancet«, eden najodlič-nejših angleških medicinskih časopisov na Angleškem, se izraža takole: »Franc Jožefova grenčica je prirodna mineralna voda dokajšnje vrednosti, ki ji brez dvoma pristoja velik interes in obširna poraba.« —. Pazite na premnoga zdravniška izpričevala! Dobiva se pri lekarnarjih, drogistih in trgovcih z mineralnimi vodami.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Parlament. Dunaj, 8. novembra. Krščanski <ocijalci hočejo nastopiti za resolucijo dr. Steinwenderja v imenu podod-seka, posebno pa glede paroplovbe.
Dijaške demonstracije.
Dunaj, 8. novembra. Dijaštvo je priredilo pred Goethejevem spomeniku demonstracijski bumel kot znak simpatije za slušatelje umetniške akademije.
Vohunske afere. Dunaf, 8. novemra. Pred garni-njskim sodiščem se je obravnavala ianes vohunska afera nadporočnika Ćedomila Jandrića, ki je bil meseca junija z bratom Aleksandrom aretiran zaradi vohunstva. Aleksander Jandrić je še vedno v preiskovalnem zaporu. Čedomil Jandrić ni bil nič razburjen, marveč se je celo smejal. Obtožen je vohunstva v vojnem ča-u. Zatrjuje se, da ga je sodišče priznalo za krivega. Sodba pa ni bila razglašena, ker čakajo potrdila »gospoda sodišča«, zbornega poveljnika.
Budimpešta, 8. novembra. Tu se ie pričela razprava proti znanima vo-unoma Bravuri in pisatelju Edmun-du Velosiju zaradi vohunstva. Bravura ne taji.
Praška mestna afera. Praga, 8. novembra. Znani Češki dvetnik dr. Bouček poživlja praškega župana Groša, da naj odloži županstvo, sicer bi moral proti njemu vložiti ovadbo, da je sokriv znane korupcijske afere.
Gališka vprašanja. Lvov, 8. novembra. Če bi se podajanja med Poljaki in Rusini razbila, ridejo tri možnosti v poštev:
1. Imenovanje deželne upravne komisije in razpust deželnega zbora po vzorcu Češke.
2. Imenovanje vladnega komisarja in
3. oktroi volilne reforme. Odločitev pade končno v nedeljo.
Nekateri politiki pravijo, da pomeni izjalovljenje sedanjih pogajanj morda tudi konec državnozborskih sej prihodnji torek.
Lvov, 8. novembra. Danes dopoldne so imeli načelniki poljskih dubov konferenco. Koncem konfe-ence je izjavil poslanec Stapinski, aa je vsaka nadaljna akcija brezuspešna. Ob 4. uri popoldne se vrši skupna konferenca vseh poljskih poslancev.
Izseljevanje. Lvov, 8. novembra. List progresivno radikalnih mladomadjarov »Vi-ag«, ki se do sedaj ni vmešaval v notranje razpore, obtožuje nemške politike, da zlorabljajo narodno vprašanje za izseljeniško akcijo, ker so oditelji Nemcev na Ogrskem agenti nemških paroplovnih družb v rajhu.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 8. novembra. Opozicija se ni udeležila seje ogrskega ržavnega zbora. Nadaljevala se je razprava o reformi porotnih sodišč. Vršila se je podrobna debata ter je )ila predloga sprejeta. Nato se je vršila debata o računskih  sklepih za
leti 1908/09 in o finačnem zakonu glede Hrvatske in Slavonije.
Opozicijonalne stranke so imele včeraj ob 9. posvetovanje. Govori se, da ne bo prišla opozicija v zbornico, predno ni končana debata o tiskovnem zakonu.
Opozicija itak ni imela s svojim nastopom v zbornici namena legalizirati dnevnega reda zbornice, prišla je v zbornico samo, ker je prepričana, da tam ne bo imela uspeha. Opozicija bo kmalu zopet prišla v zbornico in zopet pričela z bojem.
Budimpešta, 8. novembra. Opozicijonalne stranke so se včeraj posvetovale glede nastopa v ogrskem državnem zboru. Zatrjuje se, da opozicijonalne stranke pred koncem debate o tiskovnem zakonu ne bodo več prišle v zbornico.
Budimpešta, 8. novembra. Opozicija se ni udeležila seje. Vrši se debata o por. sodiščih, zlasti o reformi tiskovnega zakona. Justični minister skuša zagovarjati vladno predlogo. Predloga o tiskovnem zakonu je bila sprejeta. Obravnavajo se nato računski sklepi iz let 1908 in 1909 ter obračuni s Hrvatsko in Slavonijo.
Budimpešta, 8. novembra. Grof Julij Andrassy dementira vest, da bi pomenila odsotnost opozicijonalnih poslancev od seje izpremembo njihove taktike. Opozicija se seje le zato ni udeležila, ker ve, da ne doseže sedaj v zbornici nobenega uspeha. Pozneje pa bo zopet prišla opozicija ojačena in bo zopet pričela svoj boj.
Ogrske reforme. Budimpešta, 8. novembra. Opo-zicijonalni listi zatrjujejo, da se vrše v vladnih krogih razpravljanja o projektih, kako rešiti ogrsko kabinetno krizo. Del poslancev nasvetuje, da naj odstopi grof Tisza ter nastopi provizoričen kabinet z grofom Beothv na čelu. Rekonstruira naj se predsedstvo, revidira poslovnik, odpravi parlamentna straža ter se naj na podlagi kompromisa revidira volilni zakon. Volilni okraji naj se na novo razdele, izpelje naj se reviziia porotnih sodišč ter razne personalne in stvarne zadeve.
Sladkorna tovarna. Osjek, 8. novembra. Tovarna za sladkor je razveljavila z reparji pogodbo. Eden izmed reparjev je tovarno tožil zaodškodnino ter mu je bilo priznano 3o0 tisoč kron. Sedaj nameravajo tudi ostali reparji tožiti tovarno, vsled česar bi morala ta plačati več milijonov kron. Tovarna pride v velike materialne težkoče. Udeležena je tudi Živnostenska banka.
Bosna.
Dunaj, 8. novembra. Vlada simpatično pozdravlja dr. Dimovičev predlog, ustvariti v Bosni in Hercegovini samostojno srbsko stranko. V tem trenotku pa vlada s to stranko ne more računati, ker je odvisno od bosanskih saborskih volitev, Če se sploh more ustanoviti taka stranka ali ne. Ni torej pričakovati, da bi prišla z Dunaja delazmožnost hrvatskega sabora.
Dunaj, 8. novembra. Dr. Dimovičev načrt o delažmožnosti deželnega zbora ima sledeče točke:
1. Prevzetje 41/2% obresti za odkup kmetov potom dežele. Večja potrebščina naj se naloži na veletr-štvo z alkoholom, z davkom na vozne listke in iz dohodkov razredne loterije.
2. Ureditev jezikovnega vprašanja.
3. Ustanovitev župnijskih in eksarhatskih posestev za srbsko du-hovništvo s tem, da se prepusti državno posestvo posameznim župnijam, oziroma eksarhijam.
4. Preklic razpusta raznih srbskih društev tekom izjemnega stanja na podlagih starih statutov.
Nov davek na Francoskem.
Pariz, 8. novembra. Finančni minister je predložil zakonski načrt o novem davku na dedščine. Francoska upa iz tega davka dobiti 72 milijonov frankov.
Bavarski prestol.
Monakovo, 8. novembra. Novi kralj Ludvik III. je danes slovesno prisegel na ustavo.
Poset angleške kraljevske dvojice v Parizu.
Pariz, 8. novembra. Angleška kraljevska dvojica vrne predsedniku Poincareju začetkom aprila obisk.
Zedinjene države in Mehika. Havana,   8.   novembra. Feliks Diaz je bil v bolnišnici aretiran, češ,
da je sam pripravljal politične atentate.
VVashington, 8. novembra. Ameriška vlada do sedaj še ni dobila odgovora mehikanskega predsednika Huerte. Če odgovor tekom današnjega dne ne dospe, bo ameriška vlada podala formalni ultimatum. Kapitulacije v Egiptu.
London, 8. novembra. V Egiptu so odpravljene sprorazumno s Ke-divovo vlado kapitulacije.
*    * * Dogodki na Balkanu.
Pred četrto balkansko vojno.
Atene, 8. novembra. Združena angleško - francoska sredozemska vojna mornarica pride te dni v ime-nitnejša grška pristanišča. Pripravljen ji je sijajen sprejem.
Albanski prestol.
Dunaj, 8. novembra. Princ Viljem Wied je dospel na Dunaj. Ni se še definitivno odločil, če sprejme albanski prestol. Njegova končna odločitev je odvisna od okolnosti ali dobi 75 milijonov posojila, za katere naj prevzamejo velesile garancijo. To vprašanje še ni rešeno. Princ Wied zahteva nadalje tudi garancijo za svojo civilno listo, ki naj znaša za enkrat 400.000 kron. Kot rezidenco si bo izvolil najbrže čez leto Piran ali Elbasan, po zimi pa Drač ali Valono. Bolgarska.
London, 8. novembra. Car Ferdinand se je zgovarjal z zunanjim ministrom Berchtoldom tudi o reviziji bukareškega miru. — V Sofiji so izbruhnili zelo resni nemiri. Nemire so vprizorili zlasti Oenadijevci. Na kra-» ljevi palači so bili nalepljeni leDaki z napisom: »Oddaja se v najem!«
— Odvetniški izpit je s prav dobrim uspehom napravil v Gradcu g. dr. Fran L i p o 1 d, odvetniški kandidat v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Položaj naših mlinarjev.
Od Zveze kranjskih mlinarjev smo dobili sledeči dopis:
Žalostno je dejstvo, da je v naši mlevski industriji nastala nekaka stagnacija, da, še več. Naše mlinarstvo je jelo direktno propadati, čeprav je donašalo pred desetletji prav lepe dohodke. In vsled tega objavljamo članek, ki ga je objavila »Miil-lerstube« v svoji številki pod naslovom:
Nujno svarilo!
Letošnje žitne pridelke so v kar najneugodnejšem vremenu spravili in tako je večina žita (pšenica in rž) premrla, v mnogih slučajih izrasla, da, v mnogih pokrajinah celo mokra in diši vsled tega zaduhlo in po ples-nobi, tako, da je za človeški živež neuporabna.
Celo na Ogrskem, kjer je vladalo pri zgodnji žetvi še deloma lepo vreme, sta pšenica in rž v mnogih slučajih premrla. Vsled tega morajo avstrijski mlinarji letos računati s tem, tako zelo važnim faktorjem.
Treba je torej že pri nakupu največje opreznosti in noben mlinar ne sme opustiti, da bi ne dal zapisati v zaključek, pod kakšnimi pogoji je kupil žito, in mora posebno na to paziti, da, če kupi suho žito, n e napiše trgovec z žitom ali agent besede : »Času primerno suho* (Zeitgemass, trocken). Nadalje se mora za to suho kupljeno žito v zaključku še pripomniti, da isto nima izrastkov. Največje važnosti pa je, da se izročeni vzorci zapečatilo.
Takozv. klavzule o manjši vrednosti ne sme letos noben mlinar v zaključku podpisati. In če bi dotični trgovec ali agent ne odnehal od te zahteve, je boljše, da se ne sklene kupčija.
Pri prevzemanju žita na dotični železniški postaji mlinarja mora kupec kolikor mogoče še bolj oprezen biti, kajti on ne sme niti ene vreče žita prej odpeljati z železnico, dokler ni žita popolnoma natančno pregledal, in sicer ne morda samo posameznih vreč, temveč če le mogoče, cel vagon, ker se namreč prav po-gostoma dogodi, da je en del žira zdrav in suh, dočim je drug del vlažen in pokvarjen.
Letošnje leto je takorekoč za nesolidne trgovce kakor ustvarjeno, kajti ti obljubujejo mlinarju pri nakupu vse mogoče in upa-
jo, da bo ali odpeljal kupljeno žito domov, ne da bi je ogledal — vsled česar izgubi pravico, oporekati — ali pa da bo storil kako drugo formalno napako, s čimer je potem izročen na milost in nemilost nesolidnemu trgovcu ali dotičnemu agentu.
Solidni trgovec z žitom — in takih je še mnogo — ne bo nikdar kal obljubil, česar ne misli držati, hi vsled tega kar najnujnejše priporočamo vsem avstrijskim mlinarjem, naj sklepajo letos lesstrogo solidnimi trgovci kupčije in celo tedaj, četudi zahtevajo za blago višjo ceno, ker namreč nesolidni trgovec, če ponuja pod to ceno, Že greši na to, da se bo pri mlinarju na drug način odškodoval.
Celo pri solidnem trgovcu ni izključeno, da se mu morda ne bo oporekalo, ker mu zopet njegov dobavitelj, producent dobavi slabo blago, kajti tudi producenti niso vedno brez napak.
Kdor se hoče torej kolikor mogoče obvarovati pred velikimi nepri-likami, izgubo časa, jezo in materijalno škodo, naj se ravna po našem nujnem s v a r i 1 u in je naj dene na svojo pisalno mizo, da se bo strogo ravnal po njem.
Javna telovadba
slovenske sokolske vrste
za mednarodno tem v Parizu
se vrši
v ponedeljek, 10. novembra 1913
oq 72 9. zvečer v telovadnici „Nar. doma«.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Viktor Damjan v Strassoldu 8 K, nabrano pri oddelku c. kr. finančne straže v Strassoldu na Primorskem.
Za Slovensko Sokolsko Zvezo: Anica Petrovec iz Domžal 2 K, mesto cvetk, in z nabrano polo prostovoljnih prispevkov namesto cvetlic, nabrano pri Zajcu, 27 K 50 v (in sicer: gostje pri Zajcu darovali 17 K 50 v, odvetniški uradniki 4 K in pri Maj-zeljnu nabral 6 K). Skupaj 29 kron 50 vinarjev.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsep 18 stran!.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*:.
Žitne ceno w Kudi sirane šli.
Dne 8. septembra 1913.
Termin.
Pšenica za okt 1914.  .  . za 50 kg 11-10
Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 8'79
Oves za okt. 1914. .  .  . za 50 kg 7'19
Koruza za maj 1914 .   .  . za 50 kg 627
Meieorološično poročilo.
ViSIna nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm
nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C1	Vetrovi	Nebo
7.	2. pop.	7270	5-2	sr. szah.	dež
n	9. zv.	7278	3-8	sr. sever	•
8.	7. z,.	730-9	35	brezvetr.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 44', norm. 5 6°   Padavina v 24 urah 161 mm.
Zahvala.
Ob bridki, nenadomestni izgubi, ko nam je umrl naš ljubljeni soprog oz. oče, stric, svak itd., gospod
Evgen Ivane
trgovec, posestnik itd.
nam je došlo premnogo izrazov odkritega sočutja, za katere se naj-iskreneje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so nam stali na strani ob pokojnikovi bolezni in vsem. ki so ljubega pokojnika spremili na zadnji poti.
V S o dražici, 8. novembra 1913. Žalujoči ostali.
Posojila
od 500—20.000 mark na osebni kredit.
Točno, ceno in pripravni obroki (tudi damam). Dajo se hipotekama posojila. Vprašanja nod „Coulant" na anončno eksnedicijo Bo-nacher & Rantz, DUsseldorf. 4007
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, drvarnice in dela vrta, 4010
so takoj odda v Rožni dolini 244, Dobro ohranjeni, rabljeni 40°5
pisalni stroji
kakor Remington, Smitb Bros, Smith Premier,  Empire,  Adler,  Urania itd,
so po nizki ceni naprodaj. 01'ver Trading Office, Ljubljana.
Gostilna
k liftis i Dajem ali na račun
v prometnem kraju na deželi, pripravnem za kolarsko obrt. Prednost imajo kraji na Sp. Štajerskem. 4009 Ponudbe s pogoji je poslati na uprav-ništvo »SI. Naroda« pod (Gostilničar1«
H. Peterss
se ni preselil,
nego se nahaja slej ko prej
v Prešernovi ulici št. 5,
II. nadstropje, Perlesova niša.
Takoj se oddajo:4008
Lepi prostori
sredi mesta, pripravni za vinsko klet, skladišče ali delavnico. — Ravno tam
krasen hlev
s pritiklinami za dva konja. — Med državnim in južnim kolodvorom velik
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«
V zdraviliščih za pljuča
i. s, v Oavosu, Ar-osi, Leysinu itd« je 3 B R O L ■ M j.Roche^
kot preizkušeno sredstvo v stalni raki. SIROLIN flRocfecw olajša in odstrani obolelosti sopil 7 primeroma kratkem času. Slasten fe, pospešuje tek ter Izredno ugodno vpliva na splošno Človeško zdravie.
Dobivajo se po vseh lekarnah. Origiralni zavitki po K 4 —. Dobivajo se po vseh lekarnah.
63
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-nega blaga. ::
tO
1»!
v Ljubljani, Somenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Laslsik in žef-idrovnik: Dr. Fr. Denjanc. primar. L kir. odi del boln
»  wjp»s*tB nove
s o d s
ima v zalogi
3621
Illiii lipi
sodarski mojster v Ljubljani.
Manufakturna trgovina!
na debelo in drobno. "^Jg* Ljubljana, Sirifar^eva ulica.
ZIMSKO
PERILO
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamaše, kožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrtlce, žilogrelce in druge predmete za gospode priporoča
modncL trgovina, zet gospode P. Magdic, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
i
Krepak mladenič
išče mesta 3930
kot delavec pri kakem trgovskem podjetju; najraje v tiskarni ali bukvami. Naslov pove upravništvo »SI Naroda«.
I Franc Furlan I
naslednik Faschingove vdove
ključavničarstvo
In
zaloga Štedilnikov
se nahaja;
535
I ^mkožev trg štev. 9. J
NEIGE DE FLEURS
M
•12 »v:
nove vrste, znanstveno izdelana
Pusica 80 n.
sa rolsG in obraz
Dobiva se povsod.
347
higienično najb. toaletno sredstvo sedanjosti.
Škatlja K la60.
za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine
izdelke  twpđka 3706
JTe>lf$.oixa. dte Ko., JI*Ji*."fc>l.fo:n.g&
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev
w ■ w
in priložnostna darila ter porabnostnj predmete vseh vrst razpošilja po najnižjih cenah c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, razpošiljalnica, Most 446, Češko
Nikljaste žepne ure po K 3-90, boljše žepne ure po K 5*—, srebrna ura z verižico in obeskom K 12-—, žepne, stenske ure, budilke, zlatnina in srebrnina, glasbila, manufakturno, usnjato, iekleno blago, gospodinjski predmeti, optično blago, kadilne potrebščine, toaletno blago, orožje itd. najbogatejše izbire v mojem glavnem katalogu s čez 4000 slikami, ki se pošilja zastonj in pošt. prosto.
Vedno
najnovejše
Od
dobrega najboljše
{Specijalna modnainšportna trgovina :: za gospode in dečke ::
J. KETTE, Ljubljana
j Franca Jožefa cesta 3.
Najbolje za zob«
Strogo solidna najstare! domara tsrta. J&sve!i0 zlatnika? srebrnina ter razne ure.
Popravila in g nova dela po 1 najniži! coni. j
M zate m
z znamko
Ceniki zastonj.
44
if
Cenik! zastonj.
juvelir. trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wo!fova ulica št 3.
■ \ž   m mm
vseh dežela izposluje inženir 94 SULm CžSEK^EirSSS^BL BLJJ?:»- oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik
na Dunaju VI., Mariahil7erstrasse št. 37. ^
A. Hauptmanna nasledniki
ZANKL SINOVI
3
•   '       LJUBLJANA. =====
Jvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča: i
Oljnate barve
Barv®
Emajlne barve
Fasadne barve
MarlPin trg št. 1,
Vse vrstei
:: f šrneiev,  ni . h čopiče«,  ti B ss lakov, hI
(Gips)
Naslov zadostuje;
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
192 u
a je
raj ev e c
vse vrst
± anjarna
159
oorovDičevec
iz šipHoviii jagod priporoča
:t:-V«t*4^'-«..5* •••••••
*i 3 ZT7
u   Delniška gOavraica £,000.000 kron. n
s*jew& tišina
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, CeEo?rcuf Trsfu3 Sarajevu, Gorici sr« Celju. Sprejema vloge na kapice in na tekoči račns      3{ 0!   iSopaie in prodaja s?ečke in vrednostne papir;®
ter lik obrestuje od dne vloge po čistih
BO
» :: :: v&%® vrss po dnevnem hwm, :: :: u
0D07IIU
Ambrozija in meniha Paranaitisa. Število ran in kakovost ran pa ne odgovarjata njunim navajanjem. Je nekoliko dejstev, ki se strinjajo z njunima izpovedbama vendar so ta dejstva le slučajna in brezpomembna. Podobne rane se dobe večkrat pri popolnoma navadnih umorih. Je dosti morilcev, ki postanejo po prvih sunkih skoro blazni in sujejo in tolčejo toliko časa svojo žrtev, dokler sc ta le še količkaj premika.
nuidjp
je Scottova emulzija iz ribjega olja. Raz! c žena je stvar v tem, da so v Scot-tovem načinu pripravljanja, že desetletja preizkušenem, popolnoma odstranjene slabe strani ribjega olja: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavna in slastna, da se daje lahko tudi dojencu v zibeli in mu je ob otežkočenem dobivanju zob prav posebno koristna. Tudi zagotavlja Scottova emulzija iz ribjega olja malemu zemljanu krepke kosti in telo, najbolišo opremo za poznejšnji živ-Ijenski boj.
Zatorej otrobom no dajte ribjega olfa, nego smetanasto-slsdko Scot-tovo ennlzifo ribjega olja, ki ima poleti in pozimi enako učinkovitost.
Cena originalni steklenici 2  k Eo v.  Dobiva se po | vseh lekarnah. Proti vpoSiliatvi no v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT&BOVvME, d. m, o. t. na Dun* ju VII. aklicevaie se na na5 list enkratno vpoSiljatev poU' kuSnje od kake lekarne
NAJOULIUNtJiiA ZNAMKA
ran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
oblastv. konc. instalater za električne naprave) luči, prenos sile f dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne napravel Poprava v stroko spadajočih del. V zalog i blago prve vrste, proračune na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnSmi   aparati.   —   Ceno   in   delo   solidno I
T-a-rš!sie srečke
so najbolj zanesljiva loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti 1 — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani št 1
Mnogo je preizkušena
naravna
aSksfična kisBina
pri kamenu
in nofezmih
kot sredstvo spojilno s sečno kislino.
Zaloge v Ljubljani: Hlbael Kastner, Peter Ussrjilc in i Sarabort.
EP£RNAY
je šampanjec drjora trv,
. ČWO
o
I
Modni salon
uchly - jUhschke
Ijjia/bl jana, 2Ziđ.ovsjs:a, ulIIc^
Priporoča po naini ji ceni cenj damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za Dame in deklice.
Priznano dobro bSacjo- — £2iske cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  ZeEna klobuki vedno v zalogi.
*JbJMs<a*vWgiaB^^
PFHFF" Pozor!
PozorS
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kuoi samo pravi
r r AFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime jPIali4 in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor WaS?@nrad, Puch, solidno ljudsko kolo Eosmos in Ilirija kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto.
2iima se bliža — misliti ]e treba na
u eci:
Priporočam cenjenemu občinstvu svojo veliko
tU ie Mi
jiSarljc Jerezije cesta 8
izvršujejo vestno po primernih cenah.
on If©wači6
peči in štedilnikov iču pri Ljubljani, n
Za jesenslia in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
Judovski ritualni umor v Kijevu.— Brhimandrit flm-firozij o ritualnih umorih.— Kdo je morilec?
Po pričevanju so prišli na vrsto razni izvedenci. Prof. Sikorski je izostal, ker je bolan. Državno pravdni-štvo si je pridržalo pravico, da se Sikorski izpraša pozneje. Zanimiva in za proces kakor tudi za javnost značilna je  izpoved arhimandrita Ambrozija,  katero izpoved je preiskovalni sodnik prebral. Arhimandrit ni prišel k obravnavi. V svoji izpovedi trdi,  da ©n sam  sicer   ni študiral nauka o ritualnih umorih, pač pa sta ga o tem poučila natančno dva Juda, ki sta se dala krstiti  in sta postala ortodoksna   redovnika.   Ta dva sta mu povedala, da vlada med Judi, posebno  med   takozvanimi Chassidi običaj, da vporabljajo kri nedolžnih mladeničev  za  svoje bogoslužje. Pred vsem  potrebujejo tako kri pri peki takozvanega postnega kruha. Po Talmudu je kri simbol življenja. Judje so edini vladarji življenja, vsi drugi ljudje pa so njihovi sužnji. Vpora-ba krvi   nedolžnih   mladeničev pri peki postnega   kruha dokumentira Judom to staro pravico in jih utrjuje v veri,   da lahko razpolagajo tudi z življenjem svojih sužnjev. Judje hočejo, da drugoverci to zvedo. Zato vzamejo od svoje žrtve kri, trupla pa ne uničijo, marveč ga izpostavijo tako, da ga drugoverci lahko dobe in se prepričajo   o   gospodstvu Judov nad njihovim življenjem. Vendar pa se izvrši sedaj vsak tak umor tako, da se ne zve, kdo je umor izvršil in kje je bil umor izvršen. Umor se izvrši na ta način, da se rani žrtev na približno 45 mestih, ki so natančno predpisana.  Ko odteče že skoro vsa kri, žrtev je že prej mnva, se brezkrvno   truplo za nekaj   časa skrije, nato pa se izpostavi na takem prostoru, kjer ga tujeverci lahko dobe. — Vse to se je zgodilo pri umoru Ju-šinskega.   Arhimandritu Ambroziju sta to pripovedovala krščena Juda, pokojni asketik Donat in bivši arhimandrit Antono. Ta dva sta se še kot Juda sama udeleževala takih ritualnih umorov. Razen teh dveh so arhimandritu  pripovedovali  o tem in v tem smislu tudi drugi ljudje, katerih pa sedaj  ne  more več navesti. — Nato se je prebral protokol, napravljen po obdukciji Evgena Čebernja-ka.   Obdukcija je dognala,   da nasprotno   trditvi Vere Čebernjakove deček  ni bil zastrupljen,  marveč je umrl naravne smrti.   K temu je pristavil Krasovski, da   Je povzročila dečkovo   smrt Vera Čebernjakova, ker je otroka strašno zanemarjala in ni hotela dajati otroku zdravil, ki jih je predpisal zdravnik.
Avtopsija trupla Jušinskega. Nato so prebrali zapisnike o avtopsiji trupla Jušinskega, katere so napisali Karpinski, Obolonski in Tufa-nov ter sodni zdravniški izvedenci. Po branju je poudarjal zagovornik Grusenberg, da v teh zapisnikih ne soglašajo podatki glede dolžine trupla Jušinskega. V enem teh zapisnikov je tudi pripomba, da so poslali lobanjo Jušinskega universitetnemu inštitutu za sodno medicino. Fotografija, ki je bila napravljena drugi dan po spisu tega protokola, pa kaže glavo Jušinskega celo. Izvedenec Tufanov pojasni zadevo tako, da so Jušinskovo lobanjo res poslali universitetnemu institutu, nadomestili pa so jo z lobanjo nekega drugega mrtveca in jo prikrili s kožo Jušinskega. Nato so prišli na vrsto sodno-zdravniški izvedenci. Sodni dvor jim je predložil 23 vprašanj, izmed katerih so najvažnejša sledeča: Ali so bile izvršene vse poškodbe na dečku, ko je bil še živ in katere poškodbe so bile smrtne? Ali so bile izvršene poškodbe z več orodji ali samo z enim orodjem in če je možno, da so bile prizadete rane s šilom? Koliko oseb je poškodbe povzročilo, koliko časa je trajalo mučenje in če je povzročila smrt izkrvavitev trupla? Ali je občutil deček velike bolečine, ali so rane take, da se je lahko iz njih nabirala večja množina krvi in če kažejo rane namen umoriti dečka v svrho pridobitve krvi? Koliko krvi je izteklo iz ran, ali kažejo rane anatomično znanje morilca, kdaj in v kakšnem stanju je bilo preneseno truplo v votlino, koliko časa je truplo ležalo v votlini in še nekaj drugih.
Čujećnost
je obvarovala že marsikatero nesrečo. Človek se mora tudi čuvati, da si ohrani zdravje. Ne sme se n. pr. čakati, da maia bolečina v rokah in nogah postane skrninasta bolezen, ker se nahajajo vendar dobri, preizkušeni izdelki, ki so se že na tisoč-
Sodni zdravniški izvedenci so si izgovorili delj Časa, da odgovore točno na ta vprašanja.
Kdo ie morilec? (Piše ruski pesnik MereŠkovski,  ki  je pobegnil iz Petrograda v inozemstvo.)   V dveh taborih  je Rusija.   Mladi mučenik Andrjuša Jušinski je nedolžna žrtev, cela kristjanska Rusija in ves krist-janski svet, katerega nadlegujejo, trpinčijo in križajo Judje, sta nedolžno mirno jagnje v rokah svojih rabljev, mučitelj Beilis pa nastopa z nožem v roki kot strašen morilec nedolžnega otroka.   On je tisti prokleti Jud, tisti Jud,   ki   je zaklical   pred Pilatom: Križaj ga in njegov,a kri naj pride na nas in na naše otroke. In sodišče je že priznalo v obtožbi  ritualni umor in je sklenilo sodbo že pred obravnavo. Vseeno je končno ali je Beilis morilec, ali ni. Če ni on morilec, potem je slabše,  kajti  potem  so vsi Judje  morilci in kri   nedolžega bo prišla na vas in na vaše otroke. Fin-landski škof Sergius zagovarja Jude, toda   zelo dvoumno.   Med drugim pravi, da imajo morda Judje ritualne umore, toda to nič ne de, če se spo-kore jim bo bog  tudi  to odpustil. Učeni   profesor Bronsov   na petro-gradski duhovniški akademiji obsoja celo judovsko moralo z besedami, kaj vendar   more iz Nazareta dobrega priti.   Filozof Rosanov veruje na ritualne umore in opozarja pri tem na najvažnejšo versko institucijo izraelskega ljudstva in sicer na obrezovanje otrok.   Vsak Jud  mora  že kot otrok pod nožem duhovnika kri preliti.  Kaj  je  prav za prav ritualni umor? Nič drugega kot človeška daritev! In taka vera, ki ima človeške žrtve, je vera moloha,vera hudečeva. Judje in kristjani imamo enega boga. Zasramovanje   judovskega svetišča starega testamenta je obenem zaničevanje kristjanskega   svetišča novega testamenta, kajti oba testamenta sta od enega in istega boga. Krist-janstvo  je  samo izpolnitev Judov-stva.  Kar se je prerokovalo pri Ju-dovstvu, to se je izpolnilo v krščanstvu.   Zasramovanje Izraela   je zasramovanje Kristusovega telesa, kajti Kristusovo telo je Izrael. Rešitev pride od Judov.   Mi smo vsi v Kristusu obrezani, vsi smo Judje v Kristusu. Božja volja nas je navezala na nje, in nobena  druga  volja nas od njih ne odveze. Kdor se odpove Ju-dovstvu,se odpove kristjanstvu in če je bog Izraela morilni bog, hudič, kaj je potem Kristus, sin boga. Končno navede pisatelj slučaj o bratomoru. Bratomorilec skrije truplo v kleti. Ko začne truplo okuževati njegovo hišo, začne svojo žrtev sovražiti.   Zdi se mu včasih, da brat še ni popolnoma mrtev, marveč,  da se še malo giblje.  To pa ni umorjeni,  to je prikaz vesti morilca, vesti, ki še ni popolnoma ubita. Danes ni prijetno v Rusiji, kjer   leži v kleti truplo. Sovraštvo Rusov napram Judom   je sovraštvo rablja do svoje žrtve,   strah Rusov pred Judi je strah morilca pred truplom svoje žrtve. Kdaj bomo zaslišali glas: Kajn, Kajn, kje je tvoj brat?
Sodni dvor je stavil tudi 27 vprašanj sodnim izvedencem za teologijo. Izvedenci bodo morali odgovoriti na vprašanja posamezno brez skupnega posvetovanja. Glavna vprašanja vsebujejo kaj je namen in kakšen je način krvnih daritev, bodisi živalskih ali človeških in Če človeške daritve obstojajo. Zahtevajo se natančna tozadevna pojasnila glede Talmuda \n Kabbale, glede številke 13. glede preganjanja kristjanov in glede dosedanjih ritualnih umorov. Po prebranih vprašanjih so se izvedenci razšli. — Sodni izvedenec prof. Behterev je izjavil na zdravnikom dana vprašanja, da so izvršili morilci umor na način, ki ne izključuje možnosti, da so izvršili umor umobolni, epileptiki ali alkoholiki, ki so v stanu izvršiti tudi komplicirana, dobro premišljena in logična dejanja. Kljub temu pa odklanjajo to možnost skoro vse okolščine umora, kakor odklanja tudi hipotezo glede seksuelne perverznosti. Prve rane na glavi in na vratu izključujejo sadistični namen umora. Deček se ni branil, ker je izgubil takoj zavest in sicer deloma zaradi rane na glavi, zaradi davljenja in vsled strahu. Morilci torej niso imeli namena svojo žrtev mučiti. Tudi se ne more trditi, da bi bilo truplo popolnoma izkrvavelo. Tudi ne kažejo rane, da bi bili imeli morilci namen pridobiti dečkovo kri. Kar se tiče možnosti ritualnega umora, bi mogli o njem govoriti samo, če bi se opirali na izjave arhimandrita
krati obnesli in morejo marsikatero zlo že v postanku udušiti. Tozadevno izpoved, ki je prava, nahajamo v pismu, ki jo je naslovila Nj. ekscelenca baronica Helena Frevtagh - Lorin-ghoven, roj. baronica Buxhoeveden, Gorica, Corso Verdi 36, na lekarnarja E. V. Fellerja. Glasi se: »V posebno zadostilo mi je, da \^m pošljem danes priloženo,  ravnokar prejeto
karto znane pisateljice Pavle Marije pl. Egger Schmitzhausen. Iz nje raz-vidite, da je postalo domače zdravilo Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid' za eno novo glasnico bogatejše. Dv ma je bila pred nedavnim pri me in ker je tožila o strašnih, nevralgi nih bolečinah, sem ji dala eno stekl ničko. Za malo dni po prvem poizki su dojde ta živahna zahvala za očit-
no sijajni rezultat. Težko čakam na poročilo o učinku fluida pri kneginji Carolath, kar Vam bom takoj poroda.« Slišali smo že večkrat praviti, i kratka uporaba tega izdelka na-Ino zadostuje, da nekatere bole-e takoj odstrani.   Poizkusite tudi če imate nahod, ste hripavi, zameni in težko dihate, trpite na .luvobolu ali zobobolu, Felleriev
fluid z znamko »Elsafluid«. Ta izdelek bi moral biti vedno v hiši, da je mogoče zlo takoj ustrahovati. Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid« je bolje danes naročiti kakor jutri; za naročitev je natanko napisati: Lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg št. 238. (Hrvaško). 12 malih ali 6 po-dvojnih ali 2 specialni steklenici stanejo irauko 5 kron.
75
64
8
Kupi se dobro ohranjen 3997
pianino
Ponudbe na poštni predal št, 89.
olo
skoro popolnoma novo v dobrem stanju ki je izvrsten za dirko sistem »Bianchi« se ceno proda. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod šifro: »Kolo/3990**.
Redka prilika! Redka prilika!
Dobro ohranjen
se ceno prodasta <ioo4 Radeckega cesta št. 2/1.
za presaditi v restavracijskem vrtu v Rožni dolini. Prodajo se zaradi preblizo stoječega poslopja  po  ugodni ceni.
Drogerija
Jttag. pharm. išče družabnika
s kapitalom za prevzetje drogerije v Srbiji. Drogerija je urejena in dobička-nosna.   Dopisi  na upravniŠtvo »Slov.
Naroda«   pod  „Drogerija 4003".
vsled male rabe Še izvrstno ohranjene
se ceno prodajo. 4002 Vpraša se Miklošičeva c. št. 6. pri hišniku.
PozorS
Pozor!
4 pari čevljev samo 8 K frko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodaiarn torei vsakomur 2 para moških ln 2 para ženskih čovllev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 K. Razpošiljanje po povzetju. 3993
S. Urbach, izvoz čevljev, Krakov Št 61. Zamena dovoljena, tudi denar nazal.
Vsako soboto pri curku za gradom 22. £jubljana
sveže krvave in jetrne
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balssm Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z garancijskim pismom 1 K Kenaeny, Kaschan (Kassa) L, Posti. 12/84 Ogrsko.
Proda se različna
Izrežite I Shranite I
w$m   ŽEI>E mfM
Ob motitvah prijod rabite samo moje ti«o£krat pretskuSene, zanesljivo delujoče, neškodljivo ared.tvo
Niso kapljioel Mi prašek I
K 7-60 ■ p o Srnin o vred, tudi po povsetju, brez i.icarinanja, diskretna pošiljatev. Ga. Sch. pi&e: »PoSljite mi 9« tisto,
>la£Uo mi je prav dobro«.
Draždana Dresdeni Versandhaus, Amor. Fraucnstrasse 8-10.
UP
na BIeiweisovi Gesti   štev« 13, II. nadstropiey vrata 8. 3996
Višji podčastnik, 27 let star, se želi seznaniti v svrho ženitve z inteligentno gospodično, ne nad 23 let staro, z malim premo« ženjem. — Pismene ponudbe s sliko, ki se takoi vrne. pod šifro ,Jesen 1913" poštno leieče „Pnljj 13985
lil
iijiii
i
i I
ii
iiišli iii!!!
Ifittl
ifjiii
ii!;;!
Konta.
Dve mladi, izobražeoi ter živahni gospici želita dopisovati z mladimi inteligentnimi gosD«">d». nori „2997/3939", „3453/3939" na upravništvo »Sl< vrn skega Naroda«. 3939
ijljil
iščem lokal za Ho
takoj ali za februar 1914.
Najraje v Šelenburgovi ulici. Imeti mora veliko izložbeno okno.   — Natančne
ponudbe: Poštno ležeče, glavna pošta, ,,Z 500" LJubljana. 3991
Ako hočete
Ilaj starša in slavna notnisKa pisarna in dna menjalnica
H Via Lazzaretfo MMi it.
nasproti Escelslor Palače Hotel.
Odprava potnikov z najhitrejšimi par-niki domačega društva iz Trsta in to v • 3 •
star
dobro prodati
prosim, da mi takoj pišete ker bom v torek, 11. t. m. od 12—2. ure v hotelu Union osebno navzoč. Kupujem po najvišiih cenah starinske predmete, n. pr. lestence, bronce, pohištvo, ure, gobeline, vezenine, čipke, bro-kate in pahljače, rezbarije iz lesa, slonove kosti, kamena itd., oljnate slike, akvarele, miniature, porcelanine, steklenice in vseh vrst nippes, dalje tudi zlata in srebrna dela itd
Siegfried Spira, Dunaj I., Rengasse 14.
LJUBLJANSKI-
ZVON
MESEČNIK 21 KNJIŽEVNOST IN PR« Letnik XXXIII. (1913).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmork* po eden pot na mesec v s voskih ter stoj! vse leto g K so h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 ta. Zm vss uesvatrijsk- dežele ix K so h na leto Posamesni svezkl se dobivajo po 80 h.
.,Narodna Tiskarna" v Liubliani.
in
Kanado.
Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih odhod z železnico iz Trsta čez Havre, | Bremen, Bettsrdam in Antwerpen v New Tork in dalje z amerikansko železnico do mesta namembe. — Za najhitrejše, najcenejše in za varno potovanje se skrbi in garantuje. — Da more vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti mesto z 20 K are Vsakdo lahko v menjalnici zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. — Vsa pojasnila pošljem brezplačno. 3532
dobro izurjen v mešani stroki posebno pri manufakturi, zmožen obeh deželnih jezikov, voiaŠčine prost, 3989
se sprejme v m trgovino mešanega Blaga
pod ugodnimi pogojj
Proda se tudi poceni majhna
registrirna blagajna.
lavS Leopold, Tržič, Gorenjsko.
i Narodna I
igarna j
v fjubljani
Prešernova ulica štev. 7.
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1-95
določenih za eksport na Balkan, pa zaradi vojne zadržanih, iz pristne brnske himalajske volne, izredno toplih, torej za zimo ne-ntrpljivih, okoli 2C0 cm dolgih in 130 cm širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bordurami se samo kratek čas prodaja za polovično izdelovalno ceno ' 1*95 komad. Te himalajske spalne odeje so vredne dvojnega denarja in se samo dokler bo ka| zaloge prodajalo po nastopnih senzacijskih cenah.
i zimska spalna odeja stane samo.........K 1-95
3 zimske spalne odeje stanejo samo........K 5*70
6 zimskih spalnih odej stane samo.........K 11*
Edina prodaja po povzetju:
3526
M. §woboda, Dunaj, ili/Z, HiessgossB 13/Z3.
(Namesto vsakega posebnega obvestila).
žran Jfošar
posojUništi tajni^
j^lberia Jfošar m. fahove c m
e~Kstw£> poročena.
Jfonjice ljubljana
V _3850 J
\
\ i
•t*
l
\ l \ \ \
\ \
\ \ \
priporoča
kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani napir
Kasete i nlsemsklra nasirlem.
Crtjovske kniige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonam*, vezane v papir, platno al' polusnie.
Oajemalne knjižice po crean2a!hčn!h Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za uraDe v vseh velikostih -Velika izber
vseh   pisarniških notrebsftta, svinčnikov, peres, peresnik v, radirk.    kamenčkov,   tablic. gobic, črnila itd.
JJarve za šole in umetnike
- Razglednice -
pokrajinske,  humoristične, umet niške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje-
-Poezilske knige. -
fodobice za otroke.
£eseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jfotesi in tintniki.
k h \
I
pristni bar carji (Edel-roller), domače reje, izvstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12, in 20 K. Samice po 2 kroni.
franc Omahna, £ jubljana, J/testni trg 10. Sprejmem tako! dobrega
krojaškega pomor'
Franc Rupnift, krojač, Litija.
3983
Zaradi moževe smrti prodam
veliko hišo
in   sicer   enonadstropno,   stoječo tik glavne ceste ter s staro, dobro idočo gostilno  in gospodarskim poslopjem. Cena 1100O kron. — Več pove
Marija Sirk, gostilničarka, Nalilo, —   ■       Gorenjsko.--—
Išče se za več'e stavbno podjetje v vseh strokah dobro Izurjen ključavničarski
eddelavec
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in  pisavi. — Ponudbe pod: ^Zanesljiva  moč"  na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3971
V lepem kraju na Gorenjskem se proda obširno 3984
z lepo enonadstropno hišo in velikim vrtom. V biši se nahaja dobro vpeljana gostilna in trgovina z mešanim blagom. Posebno je pripravno za vinskega trgovca. K posestvu spada tudi 18 oralov gozda. Naslov pove upr. »iSl. Nar «.
stopnikl
Ena največjih tvornic liker ev in esenc in veletrgovina z vinom z lastno žgal-nico, katere izdelki >o splošno znani in uvedeni, Išče pOVSOd spretne, stro ke vajene, solidne zastopnike proti visoki proviziji in dietam; njih delovanje podpira organizirana in uspešna reklama Ceni ponudbe pod „&qua vita P. F. 3381" na Rudolfa Mosse, Dunaj I.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo
Hernlal-Dragee
Š^atlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13      eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboraloire de Proflolft Chlm]qpes a Parfs
Dobivn se pri sen /.aiogi za Avstro-Ogrsko;
lekarna Maiiaoilf. Baaape^ta. VI. Liszt Fereoc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
2 lovski psici
(tudi izborne za stražo) 3992
se ceno prodajo v Kolodvor« ski ulici štev. 7, Ljubljana.
KiBjašSsiMflitiiilta
spreime tabo} 3970
Fran Vidmar, krojač vželeznlklh, Gorenjsko.
Odda se več voz lb0G
Vprašanja na :
telil Dahne Himna. Mm ulica 11.
Gospodična
z lepo pisavo in vešča strojepisja
se sprejme v notarsko pisarne.
Kje, pove upravništvo »Slov, Naroda«. 3947
(samo prva moč) za fine damske kostume.
Modni salon 3974
Mikaliček-Rihar, Lingarjeva ul. 2.
i
želi premeniti službo. Star 23 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika' iz-vežban v trgovini z meš. blagom. Cenj, dopisi naj se pošljejo na unr. »Slov. pod   šifro:   „Priđnost   10 3965".
(dva bankovca po K 1000) v mestu pred enim tednom uslužbenec. Najditelj se za božjo voljo prosi, naj vrne denar, kolikor ga še ima oziroma po odbitku 10% najdenine, pri upravni-Štvu ali pa na policiji, da prepreči veliko nesrečo. 3956
Gospodičnu
ki jez dobrim uspehom dovršila 8. raz mestne ljudske šole in preiskušnjo 3 razr. meščanske šole, želi primerne slu>be. — Cenj. ponudbe na upravništvo »Slaven-kepa Naroda« nod šifro:
„Marliivost  št.  4649 3975" do
22. novembra. 3975
Odda se za februar termin
že nad petdeset let obstoječa priznano dobro  idoča, na najzivahnejšem prometnem kraju mesta večja 3972
gostilna
s krasnim gostilniškim vrtom, salonom in kegljiščem. V vseh prostorih je napeljana električna razsvetljava. Več se potzve v pisarni gostiln, zadruge, LJubljana, Marile Terezije c. 16.
Okrajne1 zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi, (ljubljanski okraj je že oddan)
sprejme dobro vpeljana praska tovarna, izključno za potovanje.
Naznanite   dosedanja   zastopništva  in priložite   fotografijo,  ki  se  takoj vrne.
i Naslov: „Ex les", Praga, glavna pošta, restante. =
Velika izbira moderne kozubovioe 1 la perilo
za
gospode, dame, in otroke.
1
Čepice
Pletene obleke
za dečke.
Naimooernejše bluze,
jutranje obleke.
Športne jopice io čepice
za dame in otroke.
Otročje obleke.
Vse potrebščine za šivilje itd.
Priznano najnižje cene.
45
02
27
5
Obrtno gibanje g Ljubljnoi meseca oktobra.
Meseca oktobra je priglasilo svojo obrt 23, odglasilo pa 5 obrtnikov. Priglasili so: Ferdinand in Josip Lettig, Zaloška cesta 3, brusaški obrt. Makso Žerjav, Streliška ulica št. 32, trgovina z vinom v zaprtih posodah. Fran Pire, Vodmatski trg 4, fijakarski obrt. Fran Uher, Šelenbur-gova ulica 4, pisarna za revizijo in reklamacijo železniških tovornin. Marija Gotzl, Židovska ulica 8, mo-distovsko obrt. Fran Fajon, Sv. Petra cesta 54, čevljarski obrt. Alojzija Učak, Stritarjeva ulica 7, žensko krojaštvo. Anton Pesek, Frančiškanska ulica 10, trgovska agentura. Jožef Tribuč, Šelenburgova ulica 6, prodaja žganih in opojnih pijač v zaprtih posodah. Frančiška Pust, Streliška ulica 31, trgovina z lesom. Lju-dovik Schoff, Sodna ulica 9, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Ivana Marolt, Pogačarjev trg, prodaja živil. Hedvika Šare, Šelenburgova ulica 5, izdelovanje in prodaja perila. Marija Irma Grobelnik, Mestni trg 22, trgovina z manufakturnim blagom. Marija Kromar, Sv. Petra cesta 17, prodaja polenovke. Marija Mikuš, Sv. Jakoba nabrežje, pečenje in prodaja kostanja, Ivan Jelačin jun. in Minka Jelačin, Emonska cesta 2, industrija probkovih zama-škov. Elizabeta Steblovnik, Pred škofijo 3, žensko krojaštvo. Matija An-dlovic, Radeckega cesta 1, mizarski obrt. Pavlina Jerman, Sv. Petra cesta 38, žensko krojaštvo. Ivan Gaj-šek, Sv. Petra cesta 2, prodaja Ijud-skošolskih knjig, molitvenikov, koledarjev in nabožnih podob. Alojzij Ma-telič, Škofja ulica 10, snaženje oken in stanovanj, plakatovanie oznanil in reklamno podjetje ter Ana Česen, Sv. Petra cesta 9, branjerija.
Obrt so odglasili: Hedvika Czi-žek. Komenskega ulica 14, žensko krojaštvo. Ivan Hrastar, Cesta dveh cesarjev 14, prevozniški obrt. Avgust Turk, Jenkova ulica 13, fijakarski obrt. Ivan Jelačin jun. in Minka Jelačin in Leonard Jurič, Emonska ce-sta2, industrija probkovih zamaškov ter Jožef Cihlar, Dunajska cesta 67, izdelovanje umetnega kamenja in cementnih izdelkov ter podjetje za betonske naprave.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila meseca oktobra 1.1. sledeče prispevke i. s.:
L Prispevki iz nabiralnikov:
Podružnica Laški trg i. s.: v pivnici 12 K, Drolc 1 K 55 v, skupaj 13 K 55 v; gostilna Robič, Limbuš, 10 K, Berta Rus, Grosuplje, 12 K 48 v; Vida Ogorelec,. Škofljica, 23 K; gostilna Jenčič v Loki 5 K; Vida Picek, Ribnica, i. s. trg. Picek 2 K, J. Kline 1 K 40 v, Miklova 1 K, Cenetova 60 v, Marija Klun 13 K, A. Arko 4 K 70 v, kavarna 2 K 65 v, skupaj 25 K 35 v; J. Zagradišnik, Šmiklavž, 1 K; F. Šorn, Sv. Lovrenc, 1 K 40 v; A. Pavlin, Podbrezje, 17 K; podružnica Bazovica i. s. pri Lipi 6 K, pri Grgiču 4 K 06 v, Društveni dom 1 K 48 v, pn Francu 6 K 06 v, pri županu 2 K 24 v, skupaj 19 K 84 v; L. Cvetnič, Spodnja Šiška 1 K 20 v, Minka Zupančič, Višnja gora, 4 K 41 v; trnovsko župnl-šče, tu, 11 K; T. Mencinger, tu, 10 K 70 v, E. Jegliča dediči, Selo, 5 K 40 v; podružnica Litija i. s.: Rus, 80 v, Ro-bavs 3 K, Razboršek 1 K 40 v. Vozel
1 K 20 v, skupaj 6 K 40 v; P- Ma-jerle,   Predgrad   i. s.:   M. Fusina
2 kroni 18 vinarjev, P. Majerie 1 K 30 vin., skupaj 3 K 48 v; M. Pipan a spol., Kralj. Vinohradv, 8 K 10 vin., Franc Muri, Jezersko, 1 K 47 v; podružnica Miren i. s-: Iv. Beltram 2 K 10 v, M. Faganelli 1 K 90 v, A. Faga-nelli 44 v, Marušič 52 v, skupaj 4 K 96 v; Javornik, Žaljna, 9 K; dr. t. Dereani, Gorica, Žaljna, 9 K; dr. E. Vinica, 11 K 60 v; Narodni dom, Maribor, 6 K; Iv. Lenassi, Logatec, 13 K 50 vinarjev.
Nabiralniki v Ljubljani: Belič, 49 v; trafika Pichler 1 K 56 v; Crnl Medved 25 v; Zupan 1 K 79 v; Beli Kranjec 39 v; gostilna Leon 1 K; Skulj (pri Amerikacu) 1 K 21 v; pri Kamenčanu 46 v; Kavčič 7 K; Šare
2 K 50 v; Češnovar 2 K 10 v; Rogei (Prhavc) 1 K 68 v; pri Jurju 2 K 20 v;; kavarna Central 1 K; kavarna Austria 1 K 66 v; Zupančič 1 K 95 v; pri Jerneju 1 K 25 v; Petan 44 v; Drasček 1 K 22 v: pri Fajmoštru 1 K 20 v; Pukelstein 55 v.
Železničarska podružnica v Mariboru i. s.: društveni 8 K 52 v, pri Pošti 6 K, Šumenjak 2 K 04 v, Fras
3 K 30 v, skupaj 19 K 86 v; moška podružnica Logatec i. s. hotel Kra- j mer 34 K 21 v, Josip Tolazzi 1 K 81 v, i skupaj 36 K 02 v; dr. J. Hrašovec, Celje, 1 K 85 v;   A. Vilfan, Jezica, 10 K; Iv. Modic, Nova va§, 23 K, po- i
družnica Št. Peter pri Gorici i. s.: Hmeljak 15 K, Črnic 1 K, skupaj 16 kron; Ig. Zore, Črni potok, 1 K 18 v; Josip Komljanec, Ptuj i. s.: Narodna čitalnica 14 K 12 v, pri Muršecu 2 K 20 v, pri Zupančiču 1 K 33 v, pri Mo-horiču 58 v, skupaj 18 K 23 v; A. Spreicer, Črnomelj, 15 K 10 v; L. Lakner, Črnomelj, 3 K 74 v; kavarna Črnomelj 5 K; A. Štepic, Črnomelj, 12 K 30 v; Malčka Golobova, Vur-berg, 1 K 23 v; moška podružnica Ajdovščina i. s.: M. Malik 2 K 85 v, ftg. Kovač 5 K 73 v, Joško Mare 1 K, notarska pisarna 4 K, Fr. Repič 22 K, Joško Vidrih 11 K 11 v, Joško Hro-vat 4 K 30 v, Št. Šulj, 3 K 48 v, St. Štekar 6 K 53 v, skupaj 61 K; Fr. Oset, Trbovlje i. s.: Treo 10 v, Dež-man 40 v, Trbovc 34 v, Srbeč 21 v, Prelogar 56 v, Moli st. 18 v, Man-kovec 2 K, Miiller 8 v, Kramar 20 v, Moli ml. 1 K 36 v, Poček 2 K, Oce-pek 1 K 60 v, Grebene 1 K 66 v, Vol-ker 1 K 20 v, Goropevšek 1 K 32 v, Počivavšek 12 K, Sušnik 24 v. Pin-terič 50 v. Kuri 61 v, Malgaj 24 v, skupaj 26 K 80 v; gostilna L. Plav-šak. Št. Juri, 12 K; dr. E. Dereani, Gorica, 2 K 28 v; gostilna F. Robič, Limbuš, 10 K; Al. Haslinger, Litija, 25 K 20 v: ženska podružnica Šent Peter pri Gorici i. s.: Hmeljak 12 K, J. Črnivec 1 K 12 v, skupaj 13 K 12 v.
II. Prispevki podružnic.
Kranjska. Vinica 24 K 80 v; 2u-ženberk 10 K; Tržič 3 K; posavska na Jezici 5 K; Idrija, moška, 100 K, Idrija, ženska, 100 K; Zalog-Vevče 71 K 40 v; Postojna, moška, 20 K; Vrhnika 110 K; Št. Rupert 82 K 90 v, Jesenice, ženska, 61 K; Senožeče 189 K 69 v: Ljubljana, šentpeterska, •ženska, 20 K; skupaj 797 K 79 vin.
Štajerska. Bočna 72 K; Vransko
17 K 60 v; Maribor, moška, 23 kron 60 v; Ksaverij, Ljubno, 84 K 80 v; Ptuj, moška, 11 K; Ljutomer, ženska, 59 K 20 v; skupaj 268 K 20 v.
Primorska. Trst, I. mestni okraj, Št. Vid, 116 K; Kobarid 50 K. Kostanjevica 150 K, Miren 72 K 80 v; Ri-henberk 4 K 10 v + 250 K = 254 K 10 v; Krmin 42 K: Št. Peter pri Gorici 24 K; Devin, Mavhinje, 6 K 44 v; Lonjer 37 K 60 v; skupaj 752 K 94 v.
III. Zbirke časopisov.
»Slovenski Narod«,   tu,   22! K
18 vinarjev.
IV. Prispevki od družbinega blaga.
Trgovina Fr. Kollmann, Ljubljana, od valčkov za svetilke, 500 K; Maks Zaloker,  Ljubljana,   od drož,
70 K; Iv. Perdan, Ljubljana, od vžigalic, 1500 K. Česky akcijski pivovar v Budjevicah, prispevek od piva, 628 K 55 v; skupaj 2698 K 55 vin.
V. Prispevki za obrambni sklad.
Fran Papst, Gorica, 5 K; Milkina pušica, Trst, 40 K; Pavla VovšeK, Maribor, 100 K; M. Lj. Novak, Gradec, 8 K; »Proč z Wieserjem« 10 K
71 v; dr. Josip Rakež, Šmarje pri Jelšah, 200 K; Ruška koča 18 K; L. Schwentner, tu, 50 K; skupaj 431 K 71 vin.
VI. Razni prispevki.
G. Arhova, Št. Jernej, od veselega omizja iz gostilne Majzljeve, 6 K; Minka Zupančič, Višnja gora, nabra-ila na gledališki predstavi, 2 K 10 v; ,1. Lavkauf, Mozirje, iz kazenske poravnave proti I. B., 10 K; A. Hudo-vernik, tu, nabral narodnega davka, 17 K; Mirni Muha, Lokev, nabrala 2 K; F. Mravljak, Celje, 3 K; Fran Mercina, Vipava, od neke sodne poravnave, 10 K; ob poroki Sokola A. Javornika s Heleno Trtnikovo, 4 K 76 v; Albert Arčon, Volčjadraga, nabral pri krstu Josipa Nardina 7 K; Narodna socijalna zveza v Ljubljani, od veselice meseca avgusta t. 1., 300 K, tamburaški zbor »Slovenec i Hrvat«, Malinov vrh, v veseli družbi pri Klepcu 15 K 15 v; mestna občina Novo mesto. 100 K; Maks Zalokar, tu, dar, 5 K; A. Sterle, Ljubljana, dar, 50 K; A. Pegan, Idrija, kazenska poravnava V.-T., 10 K; ob poroki gdčne. Mar. Jeromove z g. Mih. Lo-kar, 2 K 76 v; A. Pečenko, Brje, 7 K 14 v; I. Grad, Beričevo, nabral v gostilni Grada ob priliki svatbe Matevža Grada 5 K 10 v.
Posebne   antiseptične lastnosti
sestavin praškega domačega zdravl-;la iz lekarne B. Fragner, c kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so vzrok uspešnemu učinku na hitro zacelenje različnih vrst ranitev. Mazilo je izborno za pokrivanje ran. ker jih va- j ruje vsakega onečišćenja, jih hladi in i blaži bolečine. To izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. L A.
Izredno ugodna prilika za osamosvojitev in si pridobiti letni dohodek okoli 10.000 K, se nudi z izdelovanjem čistil za čevlje. Izdelovalni stroški ene škatlje znašajo okoli 3 vinarje, medtem ko je prodajna cena splošno določena na okoli 24 vinarjev. Več v današnjem inseratu firme Robert Dudek, Lipsko (Leipzig), V. Bogi-slavstrasse 4 (Nemčija).
Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca oktobra 1913. sledeči promet
L Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov      547 K 93 v
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska   797 K 79 v
b) Štajerska   268 „ 20 „
c) Koroška      — „ — „
d) Primorska 752 „ 94 „
e) Niž. Avstr.   — , — »
Skupaj ....     1818 K 93 v
3. ) Razni prispevki   .   .  .        4754 K 33 v
Skupaj .... 7148 K 19 v
b) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad. 431 K 71 v
Skupaj  .... 7579 K b0 v
n. Izdatki
a) Redni izdatki:
1. ) plače, remune-
radje učiteljskemu osobju,
razni računi itd. 21244 K 52 v
b) Izredni izdatki:
2. ) naložitev na
glavnico, ozir.
obrambni sklad    431 K 71 v
Skupaj   .   21676 K 23 v
torej primanjkljaja  .  .  .    14096 K 33 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. novembra 1913.
Po sodbi nekaj stotin zdravnikov
je Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi izborno in presenetljivo učinkujoče sredstvo za lajšanje in ustavljanje dušljivega kašlja. Steklenice po 2 K 20 v se dobivajo po skoro vseh lekarnah, pazite pa strogo na ime izdelka in izdelovalca.
I. a
V boju proti jetiki zapisujejo odlični zdravniki že skoro 20 let pljuča krepoči, blagoslastni Sirolin »Ro-che«, ki daje slast do jedi in pospešuje naraščanje moči. Seveda so to sredstvo začeli marsikje ponarejati. Kdor torej kupi v lekarni Sirolin Ro-che, ne pusti si dati nič drugega, nego ravno Sirolin »Roche«, da bo v resnici deležen Sirolinovega učinka. To je pri zdravljenju bolnih sopil izredno važno za uspeh.
Proti
22
l!
ID
izborao deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom t krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn j ni. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočaL Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude in težko celjive rane, je najboljše medino vlačno mazilo
praško domače mazilo
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugod-no pospešuje.   —   Skatljica 70 vin. Pristno samo s poleg stoječo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
BFRflfiNFR c* kr' dvorm dobavitelj le-. InHllllUi,karnapri Črnem orlu. Praga, Mala strana, ogel Nerudcve ulice št 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske. Po poŠti ako «e poilje naprej 3 K 16 Tin. dobite 4 Skatlje, ako 7 K 10 ikatelj irako. V Ljubljani v lekarnah
dr. O. Piccoli. R. Sušnik.
Kupujte In zahtevajte edino le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in mina na debelo v Ljubljani, Rožna ulica M 41.
JCjubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo industrijo!
Stare nogavice se ceno podpletufeio I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno deio sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
Ceno  posteljno perje!
1 ke sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbeleea 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinegi snežnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 FC; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 30 K; nainneiši prsni puh 12 K. Naročila nd 5 kg nanre? franko.
ZSotovliene postelje
iz gostonitega rdeČ'iga, modrega, belega ali rumenega Tankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polniena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol ->uh ?0 K; puh 24 K; posamezne pernic« 10 K, 13 K. 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej f ranko. Lahko se franko samenia za neugajajoče se vit te denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 7fi7, Češko.
PotDiui v Severno in Južfho Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — New York, Buenos Aires,
Rio de Janerio, Sari to s itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dob! dovolj domače brane z vinom, svež krub, posteljo, kopelj itd. ■
ODHOD PiffiiiHO,: V Sovsrno Ameriko vsako soboto, v Južno Amerika vsakih 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Poriland. (Juebec, Montreai) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
=11511511=
3EŠHŠ1E
'm
nosi vsak, komur je kaj do elegance in prijetne hoje.
nosi vsak, komur je kaj do elegance in prijetne hoje.
BenoDiverke, Dunaj VI.
BersoDvverke, Dunaj VI.
Priporoča se domača
kiifekuiski trgovina
Franca Jožefe cesta 3.
Sgrgjemalo se oaronla po meri.
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
0011
^884
^584
4065
Ali ste oženjeni?
I Potem zahtevajte nove iTzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z Ilustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto
Sratis in tranko (zaprt. Oh).   — L 8ing«r I higienlčna mui-' faktora,   Dunaj I. Wlt*lngerstr.  8 f
2 gospodično
q dobre s^ovensk^ družine, 3 doto bi se rad tem potom s^nanil v svrho cenitve 33 letni doktor prava v ugledni državni službi v velikem mestu* $amo resne ponudbe 2920 na   uprav, »JŠtol*
/far." pod šifro: „Morje". Absolutna diskretnost zagotovljena.
Lepo, veliko, suho in svetlo
3584
Več
pove Julij Melnl, uvoz kave, ielenbmrgova ulica št- 7.
Nadležne kocin
mi obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dir. A. Rixa 3896
mm\m\ii kodu
tt/j      ZajL neškodljivo, gotov *     *      uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kn dr. A. Rix, laboratorij. Dunaj IX., Berggasse 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija*
m
i
Ceno češko posteljno pere.
Kilo sivega puljen&ga K 2 — boljšega K 2-40, polbelega K 3-60, belega K 4-80, prima kakor puh mehkega K 6—, veleprima K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6'— , bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 14-40. Od 5 kg naprej Iranko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10—, 12—, 15—, 18-—, 21 — 200X140 cm a K 13—, 15—, 18—, 2i— zglavnica 80x58 cm a X 3-—, 350, 4—, 90x70 cm a K 4*50, 5'50, 6—. 3-delne zimnice za eno posteljo K 27—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10-— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artur Wo!lner, Lcbea 35 pri Plznji (Čeiko.)
Kupim dobro ohranjen
3952
am. sist. — Leopold Mlakar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 51.
Sprejme se dobro idoča 3913
gostilna
v najem in sicer v Ljubljani ali .v okolici. Pismene ponudbe pod šifro .Dobro idoča gostilna-   na  upravništvo »Slov. Naroda«.
I«
se sprejme gospodična
po primerni ceni takoj 3956
na Dunajski cesti it 23, pritličje.
Amerikanska štedilna kava, iako vonjava, izdatna in v rabi varčna ! 5 kg preizkusna vreča K 10*— franko po povzetju. 3725
Vyvoz kavy, Tiszabogdanv 290.
ttoman tam.
u
ščejo-j povsod Ijubijoe
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
•■■ - •"•   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.   .■■ - .'.
Rezervni Soadi & 58,481.432*56 — izplačano odškodnine in kapitali«a £ 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—■■ •   i'; ijffi n im    Vsa pojasnil«   daje: 1
toalno zastopstvo i LjiijaBi ? Gosposki o!iti štev. 12.
Zavaruje Doslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
-""---- '•riTnTTTiTTir'TWiTlIiil¥Tll
21
Sprejme se izurjena
3922
Gospodinje.1 Pozor II
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
A
z večletno prakso pri tvrdki
Iv.   Perdan v Ljubljani.
Ozira se le na boljšo in zanesljivo moč.
Službo išče začetnica
3936
9jUNIK.llM" ni rastlinska margarina.
UNIKUMC< se ^deluje lz najčistejše go-jjuniivum    veje obrtne tolšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo rc-
dilno vrednost in je resnično zdrav.
■ laiimiu« r,i umeten, nego najčššča ^K2liYUI¥B    „aravni izdelek.
UNIKUM" Je mi °\ ceneiSi od na~ Ijuuinu ■■■    za vw  jo vadnega presnega
masla in zajamčeno mnogo- izdatnejši nego to.
SASttO BLAIN9SCHEINOV
je resnično edino in HWB*BBmwBWB pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano
99
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNiKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja !
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-:
kuhanje    masHcn kruBl
UM" MARGARINO
pečenje
prazenje
samo
BLAIMSCHEINA
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
kontoristinja
absolventinja trgovskega tečaja z odličnim uspehom. Zmožna slovenščine in nemščine, stenografije, korespondence in knjigovodstva. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Lasne kite
najlineje kakovosti po 5, 7f 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsu lasnlćarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
K 214,160.979-—. s:
Stanje denarnih vlog na uran. knjižice 31. avg. 1913:
::       K 70,778.027--. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic.   Vogel Marijin lrg-SV. Petra [Sila (V i! JSSlCOiaziOfli faDSiali"). Sclniški kapital in restrve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno* 9mwMMMMMMWMwwmwm9MwmmMmmmwma&
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoahrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko tn iz Amerike. 166j
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telelon štev. 41*
Damski paletoji v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14 naprej.
Magla ni za gospode, najboljše izdelave od K 20'— naprej. Paletoji za deklice in dečke, najnovejših vzorcev od K 10'— naprej. Največjo zalogo konfekcije za dame in gospode po primerno nizkih cenah, priporoča
Angleško skladišče oblek, O. JBernatovie, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
17
10
Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgtsse 1.
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning", Steyr", .Mauser' in ,Bayard* samokresi najbogatejše Izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd
I
Cenovnik gratis in franko.
4658
Cenovnik gratis in franko.
noti žlezam, š krof I jem
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kašlju, za ojačenie slabotnih v razvitku zaostalih otrok priporočam redno zdravljenje z mojim
Lahusenovim ribjim oljem
znamka „Jodella".
Najučinkovitejše in najprlljubljenefae ribje olje. Rado uživano in lahko prenosljivo. Letna poraba čez 100.000 steklenic. Pristen samo v originalnih steklenicah po K 3*50 in 7'— z varstveno znamko »Jodella« in tvorničarja lekarnarja V1IJ. Lahusen v Bremnn. — Svež se dobiva v vseh lekarnah w LJubljani ln okolici. 3440 Glavna zaloga v Lfublfani: lekarna Trnkoczv.
ar In
Trst, Via S. Nicolč št. 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalie električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovih motorjev prej ASorlc SUlle
v Draždanlh Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Stroji za opekarnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adoli Al-dinger v Oberidrkneimu pri Stutt&artu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroii, stroji za rezanje čepov in za bru-I šenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe ln tehnične infor-
marije zastonj in poštnine proste. ST
so priznano najboljši.
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezpBačen«
Rlft^lFft^l^f'" Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez ■ "w9 Jh ■ čcinička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
specialna trgovina šivalnih strojev in koles
Ljubljanaf Sodna ulica štev. 7.
Hesetietao jamstvo. — Cediti zastonj in poštnino prosto.
Ign. Vok
Zaloga pel* io iajiiftp Blaga.
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa i 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Pp. mm;
ZiMa Bi. 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskin in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih oenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahfevanje zastonj in poštnine prosto.
Perje
za postelje in puli
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F> Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Rajvecla zalogo navadnih do aajfiBiil
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
M. Paklč
v Ljubljani.
Rnnmira naročnikom n Bilja : povzetjem.
Osttnovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Sps*etura sukna.
Poljanski nasip - Ozka ulita št.
Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. K K
Ljubljana,
Bunajska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
S
*m
najnovejše vrste
90 nizkih evnuh
Umi itel
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80.
Zoper kažslj, zasltza-Host in praMaJeiiSe
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh   tu-  in inozemskih specialitet  ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada",
Vesoo sveže gumijeve špeualiteie
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh belnišUih blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
9,
Pharm. Mag.
Vinko Pnhfcu
lekarne pri zlatem orlu
Ljubljana, Jurčičev trg št 2.
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦   ♦ ♦ ♦■♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ..♦ ♦ ♦ ♦■
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode ln otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440       Prosim, prepričajte se!
■ Prodajajo se tudi narodne peče.-------:
Uspešno izrabljanje peska, Siremenca, žlindre itd.
z ilr1. €jraspapy|a
stroji in formami
za cementne zidne kamene, strešno opeko, otle kvadre« dre-nažne cevi, plošče, stopnice in stavbne kose.
Kamenolomni  stroji.   —  Stroji za mešanje   betona  in malto. Naprave za   iznaivanje   peska  in kremena.
L. L M. cementne barve.
: Tvornica strojev:
Sr. Qaspary i Co., JfiarkranstaBt pri tipskem.
:: Obisk se želi. ::
Brošura 24 prosta«
Peter LassnBk
najstarejša in najsolidnejša trgovina v Ljubljani
priporoča svojo 3019
vedno svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne vejno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba!
Peta lastt. Ljijai, Mari tu—M\m
■XXXXXX
gasp"  Najnižje cene. "58<I
t-
c©
ca s m
K« >
0
a
99 P
XXXXXX XXXXXX XX XX XX XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
lil 131 Sili!
as spalne la jedilne sobo, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modreci na vzmet žbnnafl modroci, otroški vozički Itd.
;xxxxxx
gjSgf" Kaisolidnej&e blaga.
XX XX XX XX 5€ 54 55 5C 54 5fi I XXXXXX1
p* "S*
CO
•a a
I
Najhitrejša
in najsigurnejša
vožnja
je z ekspresnimi cesar-
a ki ml brzoparniki: „Kaiser Wilhelm II.", „Kaissr WUhelm d. 0r.u,
„Sronprlac lnTilhelni", „Eronpriccessln Cecilie", in z največjimi brzoparniki s     „Princ Friedrih Wiihelm", „George vTashingtan", „Co!umbus" itd. i
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — IIL razr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih j9dilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnih dvoran tudi posebni šetalnl krov, kopelji itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz LJubljane vsak torek ln četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne listk  ;a   c parnike, kakor tudi za vse
proge ameiikanskih železu.c pri
35
nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tislerju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltimore, FiladelHja, Oalvestor** Kanada, AvstraUfa. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
KD
^976
3S*U
4
66
64
Posteljno perje oe**o
zajamčeno novo ln brea orahn, 1 kg sivega perja, puljenega K 1-40; boljšega K 2*40; kg polbelega perja K 3 — ; kg belega perja, pulienega K 4 — ; kg boljšega belega perja, puljenega K 6-—; prima belega perja, puhastega K 8 —; kg veleprima polpuha, belega K 12-—; kg polpuhastega perja, sivega K 520; kg puha, sivega K6'— in K 8 —; kg puha, belega, K 10—, kg prsnega puha K 12 —.
ar Izgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170 X 116 cm z dvema zglavnicama 80 X 58 cm, zadosti napolnjeno z novim, sivim, SČiSčenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem K 16-—; polpuhasto perje K 20*—; puh K 24-—; pernica sama K 9*—, 12*—, 14'— in 16-—; zglavnica K 3-—, 3-50, 4*—  razpošilja   po  povzetju,  zavojnina zastonj,   tvornica posteljnega perja
Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11/S.
Ifengajelote m zamenja ali denar nazaj. Nengajajoce ae zamenja ali denar nazaj.
(szcl u* i dat ujConČenje peči)
\XCLCStUBIUOL
jCBTtlhJL zastonj f
*Do bavni mostovi se usapjtmju. naznanijo
Štedilniktm in peči *..z.o.z.WeIs c-.j Soočenje ^lastcij&ho.
Pozor,
Naj izb o mejile redilno sredstvo za otroke pred začetkom odvajanja je
„Phosphatine Falieres"
Lahka  prebavnost,   dober okus, velika  redilnost   olajšajo prodiranje zobčkov in uspešno vplivajo na tvoritev kosti.
Velika škatlja za 3 tedne K 3 80. Dobiva se v lekarnah
R. Sušnik in D. piccoli.
Od dopresa no
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana. Sv. Petra cesta
Novo mesto, hiša lekarnarja Bergman. Slavni trg št. 119 in Kočevfe, Glavni trg št. 79 ali pa po naših potnikih-. 3892
M
N M
M
M
n n n t* ** t* t*
H
«
M *
u
Največji parnik na svetu je w
„Imperator", p
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki »Velikani" preko
Hamburga.
Dolg je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem Še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja t 6 do 6V2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatoria" piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator*1 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se Čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani' Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani' so poleg „Imperator]*": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika' (24.000 ton), .Cleve-land- in .Cincinnati* (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za brano in stanovanje, kakor hitro se pripelje v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
HI
H W
n
M
H H M
W M H M
FR. SEUNIG,
Ljnbljana, Kolodvorska ulica, velika storilka 28.
H
H H H H W
w w
M H M
w
H
W
H
H
w
40
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča stojo veliko zalogo gotovih ob.ek za gospode in dečke, jopic in pfieščev za gospe, napne-mocijivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
e&arua. ar
3£ * " *
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve mannf. trgovine priporoča
čepke, razne niošKo nsrilo, Kravate, ovratnic iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L riiiiujiu
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in soBnČnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Za njive ln travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd,  moraš žlindre pridat1.
omasovn žlindra
zvezdne znamke
je priznano najboljše in po ceni :        atokislo gnojilo za iesensko setev. V  Gotov učinek! — Bogat donesek! 2885
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-6a e   biranih, t zvezdo zaznamovanih vrečah.  Za vsebino fos-
forove kisline, ki ie na vrečnh označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke F| H f H T Nfaifiif II ffllill Naročila na debelo in ima veletrgovina »Merkur« rClCl iiJujUIl i Ibljli. drobno se takoj izvrše.
B Osta-
M BDVljSBO
B   L 1842.
ii oiii
Telefon itifilki 154.
^aniiJigggggitgggggBgiggggggggaggagggggggggaggftgggT^jgr
BRATA
uMbiti UtarldiiiB
Prodaja I niča:
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
E3ESL
m oom
ia..
231
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Vedno velika zaloga O 0
klobukov in cepič
lastnega Izdelka.
Kopnle kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih šop, kolerjev, rciufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to  stroko spadajočih predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 33ć9
]. VJansk, Cjubljana, Sv. petra cesta št. 21.
nunske cerkve :
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in Izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
A.J^IE^OJV^ BREZNIK
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c kr. dez. soduije
fnunlke" X'i Ljubljana, Kongresni trg št. 15 *Zv"da*nasproti
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorler. RudolI (ne Anton) Stelzhammer, (nijboljši : angleški sistem sedanjosti), : Holzl & Heltzmann (neprekos-Ijivi pianini z Lexovo mehaniko). Bratje Stlngl, Ciapka, Lanb & Oloss (koncertni T^^okt. pianini) in Borttgel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena draga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega naknpa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor ediao meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Brizgalnice
kupujte samo pri
. A. JmekiiL Zsireb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ognjegasnlh brlzgalnic ln potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smichov 3. A, Smehal. V. L Stratllek. V. K. Smak al.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nOClŠke Cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
FD
7802
DT
FF
St. 652/pr.
Razgl
3969
Volitev poslancev deželnega stolnega mesta Ljubljane v deželni zbor vojvodine Kranjske vršila ( se bode glasom odloka c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 30. oktobra 1913, St. 3085/pr. v smislu § 4, odst. 3. deželnozborskega volilnega reda po ozemeljski pripadnosti volilcev po sledečih voliščih:
2.
4.
5.
ki se vrši dne 1. decembra 1913 pri 8 komisijah in sicer: 1.      L volilna komisija:  za I. mestni okrai (šolski okraj) v veliki dvorani ,,Mes£nega doma"; II. volilna komisija:  za II mestni okraj (St Jakobski okrai)
v učilnici mestne dekliške šole
pri Sv. Jakobu 5
m. volilna komisija: za m. mestni okraj (dvorski okr»j) razen
Krakovega in Trnovega v telovadnici II. mestne deške šole na Coj-zovi cesti;
IV. volilna komisija: za Krakovo in* Trnovo v mestnem
otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21;
V. volilna komisija: za IV. mestni okraj (kolodvorski okraj) in
sicer za oni del, ki leži vzhodno od Dunajske ceste v veliki dvorani hotela „Union"; dohod le skozi vrata v Frančiškanski ulici;
VI. volilna komisija: za IV. mestni okraj (kolodvorski okraj) in
sicer za oni del, ki leži zapadno od Dunajske ceste v telovadnici I. državne gimnazije; dohod preko vrta v Kolizejski ulici;
7. vil. volilna komisija: za V mestni okraj (predkraji: Havptmanca,
Hradeckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlova ulica, Črna Vas, Dolenjska cesta in Galjevica) v mestni ljudski šoli na Karolinški zemlji;
8. Vili. volilna komisija: za VI mestni okraj (Vodmat) v mestni
G.
jubilejski ubožnici v ulici*
evi
ki se vrši dne 16. decembra 1913 za vsak volilni okraj pri 2 komisijah in sicer:
[.za volilni okraj: mesto Ljubljana 1
(mesfni okraji II., 3H, in V.; to je St. Jakobski okraj, dvorski okraj in predkraji: Havptmanca, Hradeckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlova ulica, Črna vas, Dolenjska cesta in Galjevica):
1. L volilna komisija: za HI. mestni okrai (Dvorski okraj) v telovadnici II. mestne deške šole na Cojzovi cesti;
2. H. volilna komisija: za II. mestni okraj (St. Jakobski okraj) in
predkraje v učilnici mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu.
X. za volilni okraj s mesto Ljubljana 2
(mestni okraji L, IV., in VI., to je Šolski okraj, Kolodvorski okraj in Vodmat):
1. I. volilna komisija: za IV. mestni okraj (Kolodvorski okraj) v
veliki  dvorani   hotela „Union",
dohod le skozi vrata v Frančiškanski ulici;
2. H. volilna komisija: za I. mestni okraj (Spiski okraji in Vodmat
v veliki dvorani,Mestnega doma1.
Za eventualno ožjo volitev, ki se ima vršiti za volitev iz splošne kurile dne 6. decembra, za volitev iz mestne kurije pa dne 20. decembra, ostanejo glede razdelitve volišč in volilnih lokalov ista določila v veljavi.
Volitev se bode vršila od 8. zjutraj do 2. popoludne. Na volilnih izkaznicah, ki se volilcem pravočasno dostavijo, bodo vrhutega natančno označena posamezna volišča, kakor tudi začetek in konec glasovanja.
Zajedno se daje javno na znanje, da se bode zbrala glavna volilna komisija v smislu § 40 deželnozborskega volilnega reda: za volitev iz splošne kurije dne 2. decembra 1913 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani nMestnega doma1';
za volitvi iz mestne kurije dne 17. decembra 1913 ob 10. uri dopoldne in sicer:
a) za volitev iz volilnega okraja mesto Ljubljana 1 : v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti;
b) za volitev iz volilnega okraja mesto Ljubljana 2 s v veliki dvorani   Mestnega doma".
Za slučaj ožjih volitev zbere se glavna volilna komisija dan po volitvi ob 10. uri dopoludne v navedenih prostorih.
Vsak pri volitvi udeleženi volilec sme, ako se izkaže z izkaznico, stopiti v prostor glavne volilne komisije.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 6. novembra 1913.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
fitftm Čcrne,
graver in izdelovatelj kavčukovih   štarn pil ij
LJubljana, Šelenburgova ulica 1.
Ceniki franko.
Ceniki franko.
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
■ najnovejše fasone ■
Spo najnazji ceni. Ilastrovani ceniki zastonj in poštnine prosto ^
■SaBSaaUMBBVaaVESBBnBSnHHHHMEBa
j=> O
o ca
1- CJ
ca.
ja «
«1 «
>
o
x_>
^3
O
O pa
» s
o 5*
5* = •o
O CD B O p O*
o*
.. 2f
Najcenejše
lil
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Još. Vidma!*
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor
(poprej Henrik Korn)
nnKrivalec streh in Klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov
Priporoča se st. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z
asbest-ceneotnini škrfljei (Etgrnit) patent Hatscbek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o
za vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2-—, 240, 2 80. — Električne ročne svetiljke v
kovinskih škatljah po K 4-—   in 5'—. — Hišne svetiljke v leseni skrinjici K 4*50.
HcefISenske rodne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4-—, 5*—, 6'—. Po povzetju razpošilja
Weissberg,
razpošilfalnica Dunaj II, Untere Donaustr. 23 III.
Hrvaška korespondenca.
SI. občinstvu vljudno naznanjam, da imam zraven svoje pekarne tudi popolnoma urejeno
trgovino z mešanim blagom
kjer imam v zalogi raznovrstne žgane pijače, mm, slivovko itd. Prodajam tudi čisto nanovo upeljano brezalkoholično pijačo iz pristnih sadnih sokov in limonad z okusom sadja: breskova, jagodova, jabolkova, limonova, malinova in hruškova itd. ter prodajam liter po 40 v.
Naju pleje se zahvaljujem za sedanji obisk in se najvljudneje priporočam še zanaprej
z velespoštovanjem 3934
rlovska A št. 30.
m!
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamorete Obogateti le S srečho! TURSKA SREČ3A je v to svrho prva in najpriporočljivei&a srećka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000,  400.000, 400.000, 200.000, 200.000 in 200.000
zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov,
ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
POZOR! Prihodnje Žrebanje se vrši 1. dec. 19131
1 turška srečka ..... 1 z 10 žrebanji vsako leto na me-1 srečka italij. rdečega križa J   sečne obroke po samo 6 kron.
2257 Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v LJubljani. St
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
J
•v
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjDGliane čez Rntwerpefl v NeiMerk
ie proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pa mikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jubljane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
Ivan Bizovičar
umetni ln trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove.
t$9
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
j pušk in samokresov
lovskih potrebščin, vseli del Koles (MM
kakor tudi
j Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje ::
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane in balkone.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. :: Brzojavke: L Bizovičar, K vrtnar, Ljubljana, u
04
MDU
kakor tudi
najnovejše  oblike prh
Ibl V > JEM Mestni trg IS—Stari trg 8.
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
3981  za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd.
Motorji za surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokomosile.
Najmodernejša konstrukcija.
Največja tvornost!  Najvarčnejši obrat!
Doslej pc-odanih čez 118.O00 motorjev z 1,220.000 konjsk. silami. Specialni prospekt  541 gratis.
Langen & Wol£, Drataj X», Lasenburgersir. 53. si.
Zastopstvo Heckl & Poni, Trst, Via S. Spiridione štev. 12.
SaniO 5 đul 1 z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
v
Kemična   tvornica   Trafsl&ircben pri Dunaju, Lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
TEARIT
(obl. varovano.) 2291 Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: f. P. VIdIc S Comp, Ljiiijljaaa
Inko
3 ~?
valjčni in v ram
(Kranjsko).
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v LiuDliani,Dana]slia cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplai
vse vrste slamoreznice
m vse drage poljedeEslcs stroje
ter
leznino
ponujata
Ha »asi.
Schneider & Veroviek
trgovina z železnine in poljedelskimi strofi
Lj&sbljana^ Dunajska cesta štev. 1Sa
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pultu, Reki, Za* dru, Spljetu, Ercegnovera, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu' Inomostu, Bolcanu in Tridentu.
Brzojavi:  Valjčni main, Kranj.
PIP
■
Ne zamudite zahtevati cenik!
Ne zamudite zahtevati cenik
iVcilIUil £UiUt
""Kim Ba
Selsairoova i 6, zraven glavno pošte. |
Šopki, venci s trakovi  in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
Brzojavi: Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
Dobro blago se samo hvali!
0-„ Jurasek
vglaševalec glasovirjev in trgovec gllasbil Ljublja-ca5 Poljanska cesta 13-
Zaloga prvovrstnih glasovirjev. pianin. harmonijev, gosli, gitar, tamburic. citer, harmonik itd. Najboljše strnne BWeichold" in draje ter vse potrebščine glasbil — Jamčim pismeno 10 let.  - Zavod  za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša nosojeva§nica.
Vglašuiem   »Glasbeni   Matici«,  »Mladiki« in drugim sk)vens!<m zavodom. Svarim pred samouki in neiz-' kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni cti-aitov«?*«. m v^uj.iuuj; ler
popravila vseh  glasbenih inštrumentov je na Kranjskem konccsioniraaa t?rdka
f. S. Jurasek.
W     Brez konkurence!
1 •
Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Goysserski čevlji za turiste, higijenlčni čevlji za otroke in Lawn-tennis-Čevlji.
0
K 12-50—16-50.
domsko i otroško konfekcijo
I
K
zelo solidne tvunike
s   m^m iSIO¥IC"ISUCai*
Ljubljana, Stari trg štev. 9» — Lastna hiša.
Krasne Fine Moderne
S03TUME, p| g  || »n JOPICE,
KHASNE PLAŠČE, D I   II 7 P ZIMSKE FLASCE,
: NOČHE HALJE, : O L O iL BOE IN MUFE, KRILA.                 ^ PERILO.
i
28118 is JUHI za 11811111
Higienično perilo in drage potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na isbas^o tudi na deželo.
p] obratuje hranilne vloge po čistih u Rezervni zaklad na« X 800.000.
brez ožbitka rentnega čavka. jKj Ustanovljena leta 1881. u
09^1