XIV. letnik.
V Gorici, dne 22. febrnvarja 190(5.
8. številka.
v*-.**"
Naš višji pastir
• 19 O *
Iz Rima nam je došla vesela vest, da je imenoval sv. Oče Pij X. včeraj v izrednem konzistoriju ve-lečastitega monsignora dr. Frančiška Sedej-a za goriškega nadškofa.
Zahvaljujoč se Previdnosti božji, ki je naklonila goriški nadškofiji takega moža za višjega pastirja, izražamo novemu knezu in nadškofu svoje globoko spoštovanje in sinovsko pokorščino. Vsemogočni Bog naj spremlja premilostljivega kneza in nadškofa pri težavnem poslu in naj rosi obilnih milosti na njegovo delovanje.
Posvečenje bode dne 25. marca, na praznik oznanenja Marije Device.
»Primorski List« kliče novemu višjemu pastirju, ki je po volji božji in milosti sv. Duha poklican vladati goriško cerkev se svetim navdušenjem: Hrani Vas vsemogočni Bog mnogo, mnogo let. Pozdravljen novi višji pastir, ki prihaja k nam v imenu Gospodovem!
jsfc	vV	vU (xV.
LISTEK.
Smola.
V dijalektu goriš*e okolice; za pust.
.Če ima človek smolo, ima smolo,11 to vam povem in pr tem ostanem !
An špas vam povem, da se boste vsi smejali.
Jest sem ten rajžat z Gorice v Trst h mojmu bogatmu stricu, ka je jemoa na bogata njeca od žene par sebe — znabet da bi bia jest ja uzau Zato sem si Btorn nardit nov gvant par P. na Trauniku, ana sam ga poslou a kasoni na štacjon h „pok[nojitru\ ana sam akapa za drnge denarje an cegalc prvi klas Bas šnencngam, da boja osi vidli, da sam kukr an kavalir skoz in skoz. Zdej pej šlište smola.
Ka sam teu stopita vaguon, je kon-duter prša, ana ma prašou: „Gospud Čočo, imaju njih kason par dragih ka-sonah ?“ „Navem,“ sam jttu, ana on je jan: „Hejšte pogladat, danas je an velik dižuordin par kasonah.- H tro sam šou pogladat h kasonam, anu prašam pok-mojstra, kje je moj kason. „J* že nabasan,u je jaa. Velja sam ion, da bi se aseda a vagon — ma, korpo di bako —
Roparji na delu.
Hudi boji se obetajo katoličanom v Avstriji. Po vseh krajih se pripravljajo brezverske stranke za hud boj proti katoliški cerkvi in poštenim katoličanom. Sovražniki sv. vere delujejo na vse kriplje, : da bi dražbo razkristijanili, da bi ljudstvo oropali sv. vere. Zdaj so si izmislili ti roparji nov napad. Pod imenom „refor-matorjev zakona11 zahtevajo, da se sme ; katoliški zakon razvezati vsak čas in da ( vsak zakonski sme zapustiti dragega in
i	poročiti se potem na novo.
Kake poiledice bi nastale, ko bi ti roparji dosegli svoj cilj ? Lahkomiselnih porok bi bilo vsak dan več, ker nid ne bi oviralo zakonske, raziti se kmala po ; poroki.
Otroci bodo izročeni pri takem spreminjanju zakonov najbolj nestalni usodi; kolikor več otrok pride skupaj iz raznih zakonov, toliko slabša bo njihova vzgoja.
Češče kakor sedaj bo en zakonski zapustil drugega, da more skleniti novo navidezno bolj ugodno poroko ; posebno bodo trpele pri tem nesrečne zapuščene žene, ki bodo tolikrat prevarjene in ki bodo postale pravcate sužnje moških. Živele bodo v vednem strahu, da jo mož, ko se mu to zljubi, pahne od se.
V	vseh deželah, t katerih so bile uvedene take postave, kakoršnih si želijo ti roparji, ao kmalu pokazale nesrečne posledice. Število uničenih družin je postalo vedno večje, vzgoja otrok se je poslabšala, vera je pešala, nravnost je padala, število zločincev je raslo — VBe to na škodo države in skupnosti.
Ozirom na to so se vsi razsodni ljudje tudi onih držav in ver, ki dovoljujejo ločljivost zakona, vedno izrekli proti takim postavam, ki dovoljujejo raz-vezljivoBt zakonske zveze.
Navesti hočemo na tem mestu samo sodbo predsednika severno-ameriške republike, Teodora Roosvelta, ki je protestant in ki pravi: „Če se sme zakon
makinja je šla naprej brez manel To nisa Špani, sam si mislu. Dam si knražu, ložim cegalc v raka, anu sam teku za makinju, ana sam kričou za njo, da sam biu vas rozin u grla. „Staoj, gospa makinja, stuoj 1“ Ma kondater — ta beštja
—	se mi je smejon, ana vsi sa se smejali, ana ajzenpon je teka tako hitro, da ga nišam mogu dotejč, aoo sam mogu nazaj jet bres kasona na štacjuon.
Popndan pej nišam tea zamudit makinje, anu sam se usedu zguodej h okna a vagaon, ana sam čakoa. Zdej sa dali aviž, ana jest sam si misla, da zdej gramo; pej zdej pride an inpjegat od ajzenpona, anu me praša po cegalcu. „To je,“ sam jau, anu sam mu ga po-kazou. „Na velja neč več,* mi je jan, „muorte azat drozga za potle/ Nazaj sam šoo h kasirjn, anu sam teu menjat cegalc, ma — ta beštja — ni tea, anu tako sam moga azat drugi cegalc za moje šolde. Pej brez neč za mu pokazat, da na maram dosti zanj, sam šou, ana pr-žgou an cegar sas cegalcom, ana potle sam šou moško, da bi sa useda a vagaon. Anu še anbot pride tisti impjegat, ana ma upraša po cegalcu. .To je,“ sam jaa nobel. Ma zdaj pensajte moja smola. Jest sam bia paržgoa cigar a tem pravim ce-
ločiti, je to pogubi naroda, prokletstvo dražbe, nevarnost družine, vir nesreče za poročene in nagib k nenravnosti — strašno za moške, še bolj strašno za ženske".
Ali se pa bodo liberalnim roparjem te njihove nakane posrečile. Če ne bo držalo katoliško ljudstvo krlžnm rok, temveč se zavzelo odločno za svetost zakona, tedaj ne bodo sovražniki sv. vere ničesar opravili. Ker se bo pa odločilna bitka vršila v državnem zbora na Dunaju, za to bo treba pri državnozborskih volitvah vsem poštenim možem volilcem glasovati za katoliške može, ki se bodo uprli liberalnim roparjem in branili z vso močjo sv. vero. Nikdar bi na Francoskem ne prišlo tako daleč, da se morajo sedaj katoličani boriti za cerkve, ki so njihova lastnina, ako bi katoliški možje ob času volitve atorili svojo sveto dolžnost in z glasovnicami v roki strmoglavili liberalne poslance in z njimi brezversko vlado. Da tudi našo državo ne zadene jednaka usoda kakor Francosko, je sveta dolžnost vsakega poštenega moža, da ob volitvah odde svoj glas za moža, ki bode izjavil, da hoče z vsemi svojimi močmi braniti sv. vero pred liberalnimi roparji.
Politični pregled.
Državni zbor- — Zbornica je na svoji pondeljkovi seji pričela debato o odgovora ministerskega predsednika barona Gaatscha na interpelacijo glede ogrskega vprašanja. Vsi govorniki ho na-glašali, da sedanji položaj sili neizogibno k novi uredbi odnošaja z Ogrsko ter bo naglašali, da bi razdelitev armade, česar ne more avstrijski parlament s svojimi sredstvi preprečiti, bi imel brezpogojno posledico, da bi morala ogrsko armado vzdrževati Ogrska sama. Debate bo se udeležili posl. Grabmayr, grof Dzieduszycki, GrosB in dr. Ellbogen, nakar je bila razprava zaključena. Na interpelacijo glede Maroka je baron Giutsch izjavil, da se
galcam, ta fouš sam pej daržou n raki. Ana taka sam moga jet kapit ta trejči cegalc, ana komaj zdej sam se peljoa u Trst.
Kukar hitro ka sam paršu u Trst, sam šou hitro gladat za moj kason. — „Kaj?‘ me praša špeditar, „vaš kason smo poslali nazaj, zat> ka smo zvedli, da gospodar ni paršu “
„Jejš! Jejš!“ Touku sam sa po glavi, ana z makinja sam sa peljou nazaj u Gorico, zato ka sa nišam ten postit videt brez toga nnvgt gvanta od P. na Trauniku.
Pridem u Goricu, ana velja prašam pokmojstra, kje je moi kason. Oa ma je debelo pogladoa ana ja jaa: „Vaš kason je u Trsti, zata ka smo šlišali, da ste se peljon popudan ...“
Anu zdej vas prašam : Je kašnega človeka še kdaj tašna smola tokala? Sakralotinajne I sam preklinjou po nemški, anu francoski, anu laški, ana sam sa peljoa nazaj u Trst, ana sam parša glih h sreči tisto menuto, ka sa teli poslat moj kason nazaj u Girica. Zdej sam bia pej vesea, ka sam jema moj kason, ana sam sa staora peljat a brami u najtabolj lino ana nobil lokanda, ana sam tam obleka moj noa g»ant. Veste, jast vam
ni bat' komplikacij, ker želo vse vlade mir. Glede M iroka zasleduje avstro-ogrska vlada izkljočno gospodarske interese. Kar se tiče carinskega spora s Srbijo, je ministeraki predsednik izvajal, da želi vlada, da se nrede trgovinski od-nošaji s Srbijo. Raška trgovinska pogodba je bila brez prvega čitanja izročena carinskemu odjeku.
V	torkovi seji se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o vladni izjavi gledo ogrskih razmer napram Avstriji. Posegel je v razpravo tndi mini-sterski predsednik baron Gautscb, ki je med splošnim odobravanjem poslancev rekel Vsenemcmn, da so dosledni in jedini v svojem političnem razumevanju, ki nima druge sm«ri, nego razsutje te monarhije. Baron Gautsch je tudi rekel, da je pooblaščen izjaviti, da Be glede skupne armade ničesar ue spremeni, kar se tiče poveljatvenega in uradnega jezika Hkapne armade.
Volilua reforma. — Jutri torej, vaaj tako poročajo z Dunaja, predloži baron Gatsch poslanski zbornici novo volilno reformo. Na to volilno reformo, ki bi, ako se izvede, popolnoma predrugačila lice avstrijskega parlamenta in ki bi tudi nentajljivo mogočno uplivala na bodoči razvoj socijalnih razmer v naši državi, je torej popolnoma opravičeno vse, kar se bavi s politiko, skrajno radovedno. Govorilo in pisalo se je o ti reformi že mnogo in mnogo Nekateri so hoteli tudi že vedeti o marsikateri njeni podrobnosti, čeravno je vlada previdno prikrivala svoj elaborat in ni nobeni stranki izdala svojih tajnosti. Pri vsem tem je pa že danes toliko gotovo, da vzbudi volilna reforma med parlamentarnimi strankami, katerih imamo v našem parlamenta vse polno, veliko nezadovoljnost In 2e danes se pripravljajo intrige in spletke, ki bodo skašale to novo volilno reformo če ne popolnoma pokopati, jo pa vsaj zavleči. Posebno bo to veleposestniki vseh barv, ki jo najbolj sovražijo, kar je popolnoma umevno,
povem, nobenega Tereština nišam vidou, da bi biu tako nobil oblečen kokar jast. Potle sam šou a kofe dej ipeči, potle sam storo pret karoca z dvema konjama, aoo kučer je jemou seve tudi kanu ana beu tabar, anu sam sa peljou h bogatimu strica. Ma portir mi je jau: „Mi je žou, prou žou gaspod Čočo, ma njeca od Va-šiga strica od svoje žene pošlje tarkaj komplementov, ana jem da vedet, da ja storla daias obljubu z gospodam Čičitam, zatuo, ka ste ja pustili čakat an dan več, knkar ste ji pisali, da ju pr>deite obiskat I..
Hmali bi bia pada u konšolacjon. „Kje je njeca ?“ sam ga prašoa. „Je šla a Goricu z gospodam Čičitam," mi je jau, ana mi obrne hrbet, nu.gra proč.
Zdej pensajte dobro konšolacjon, ka sam to zvedoa — da sam akupu 6 cegalcov prvi klas zastonj, zastonj kami-žolu od Tartanu na Placuti, nov gvant od P. na Trauniku, zastonj plačet finu lokanda, zasloni karoca z dvema konjama in s kočarjem s kanu.
Lejte, ase to ima človek, če se če peljat a Trst. Ma jaBt vem, kaj bom nardu. Jast bom taožu dericjon od ajzenpona za moje špeže. Jast vam povem, pa se boja ie zmisali na Čočo-ta 1
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	„Narodna	Tiskarna"	(odgov.	J.	Mtirušič)	v	Gorici.
•——
Naročnino in na-znnnilii s pr ej v ni a u[ ravništvo, Gorica, Senieniška ulica št. 10. Posamezno številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kulišču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Itivu Gorno) št. 11 po 8 vin.
. O^kjsi in po&Janico (..se hiimiijo po petit v vrštajj, in .šrcer: ie se *!?i«kar'eiifcfttt 14. ■ lUKj-dvakra^lŽvin., tjjfjtrat 10 vin-. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsakčetrtel ob 11. uri dopoldni Rokopisi ae ne vra čajo. Nefrankovan pisma se ne Jspre jemajo.
Cena listu znaš; za celo leto 4 krone ra pol leta 2 kroni Za manj premožni za celo leto 8 krone za pol leta K 1-50 Za Nemčijo je con; listu 6 K, za drugi deželo izven Avstriji 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
ako se pomisli, da izgubo z njo vse svojo neopravičene privilegije. Pa ta Ji Poljaki storili bodo vse mogočo, da onemogočijo novo volilno reformo. Uto lako ni po volji sprememba volilnega roda ruznim nemškim strankam, ker se boje, da se z njo spremeni parlamentarno posestno slanje Nemcev v parlamentu, kar bi so moralo tudi v resnici zgod,ti, ako ho nova volilna reforma le količkaj dišulu po jednaki volilni pravici, kajti- prečudna bi bila v Avstriji volilna reforma na podlagi splofne in jednake volilne pruvicj, ako bi vslod nje zadobili N*mci, katerih je v Avstriji jedna tretjina vs«ga pre-bivaUtva, v parlamentu več mandatov, nego pa Slovani, ki tvorijo dve tretjini vsega avstrijskega prebivalstva ; in proti volilni reformi, ki bi kaj takega omogočila, postaviti bi se morali po robu vsi Slovani kot jeden mož. Iz tega je torej razvidno, da bode nova volilna reforma, katero predloži baron Giutsch jutri parlamentu, vzbudila nezadovoljnost na ti ali oni struni ter zanetila proti nji boj, katerega bode zamogla vlada težko udu-šiti, tako, da se že danes lahko trdi, da bo njena izvedba parlamentarnim potom nemogoča in da se bo jediao le z oktro-iranjem zamogla izvesti.
Ogrski državni zbor je torej razpuščen, in so v pondeljek vojaki in policaji si-zapodili poslance iz zbornice. Že na vse zgodaj je obkolila policija parlamentarno poslopje, in jo bilo navzočih nič manj nego 840 redar-jev-pešcev in 200 redarjev na konjih. Pred palačo poljedelskega ministeratva na trga pa je bil postavljen celi pešpolk št. 38, trije eskadroni hu-zarjev, jeden eskadron honvedskih bazarjev in dva bataljona honvedov pešcev. Zapovedoval jim jo fini. Darany. Ni vež-bališču blizu mesta pa je bila postav ljena vsa posadka v vojni opravi, katero je inšpiciral korni poveljnik D-xkiill.
Pred parlamentarno palačo zbranega je bilo vse poino občinstva, ki je pa mirno gledalo poslance, prihajajoče k seji. Seja je pričela ob 10. uri predpo-ludne.
Poslanci so se obrali že dosti poprej. Ker je prezident Jusih bolan, je otvoril sejo podpredsednik Rakov*zky. Na sejo ni bilo nobenega ministra. Ko je vstopil Kossulh, so ga njegovi somišljeniki pozdravili z živahnimi oljen-klici. Rakovszky je v svojem ogovora najprej z ogorčenjem poudarjal, da je policija zasedla parlament in da je v nevarnosti zakonito zajamčena imaniteta poslancev. Vzlic temu so se vse stranke izrekle za to, da naj se seja vrši. Potem jo podpredsednik Rakovszky naznanil, da mn je kraljevski komisar general Ny iri poslal troje lastnoročnih pisem kraljevih. Ta pisma so se prečitala. Prvo sklicuje državni zbor na danes, drugo naznanja parlamentu, da je general Nyiri imenovan kraljevskim komisarjem, tretje določa razpast poslanske zbornice. Podpredsednik Rakovszky je z ostrimi besedami protestiral proti imenovanju generala Nyirija kraljevskim komisarjem, češ, da je to protiustavno, Istotako je protestiral proti dopisa generala Nyirija oziroma v dopisa izrečeni grožnji, da bo kraljevski komisar z brahijalno silo vmes posegel, če se parlament takoj ne razide. Zoor-nica se je z vsemi proti dvema glasoma (grof Tisza in grof Karoly) pridružila predsedniku. Toda vzlic določnemu naročila, da se mora takoj raziti, se ni razšla.
Sledil je kratek govor poslanca ISol-garja, na kar je bilo določeno, da bo imel parlament prihodnjo sej i v sredo. Že med tem je dobila policija in je dobilo vojaštvo povelje, da se s silo raz-žene poslance. Ravno ko je Hakovszky razglasil, da je današnja seja končana, je s honvedskim polkovnikom Fabriciusom na čelu pridrvelo v parlament vojaštvo s policijo. Vihteč svojo sabljo jo polkovni* Fabricius stopil v dvorano. Poslanci so ga obsuli s psovkami. .Vi ste Nemec".
— „Vi ste izdajalec-1, „Vi ste prisegli na ustavo, pa ste svojo prisego prelomili*1.
— „Abcug izdajalec11. — „Neniet a haneznt* — »Eljen 1848* — tako in enako so kričali poslanci in dvigali pesti. „V kraljevem imena ukazujem, da zaposlite dvorano14, je zavpil Fabricius in 2e so redarji s silo začeli izganjati poslance, ki ao sicer kričali, a se dejansko niso ustavljali. Policija je izpraznila ves parlament, tadi aradniki in slage so morali oditi, tudi portir, ki stanuje v hiši. Ob »/«1 popol. je policija zapečatila vsa vrata parlamenta, na kar je vojaštvo odkorakalo v vojašnico. Ljudstvo je bilo mirno.
Dosedanji dnevi potekli so v Budim-
pešti mirno, In zvečer jo prišlo med dijaki in policijo do spopadu, pri katerem je bilo ranjenih 15 dijakov. Givori so, da razpusti vlada vso politično klube tor da ne dovoli nobenih političnih konferenc. Imenovanih jo že deset vladnih komisarjev, ki bodo vodili upravo v različnih občinah.
Predno so so v pondeljek razšli poslanci in ko j potem, ko je bil prečitan kmljovi reskript, s katerim je bil sklican državni zbor na pondJjek, je bil stavljen in tudi vsprejet predlog, da bodi prih .dnja seja v sredo, to jo včeraj, ni zmonoč si za drugi kraljevi reskript, s katerim jo bil državni zbor ruzr>u$čen. In res ko bili po mestu prilepljeni lepaki, ki so naznanjali, da bo imel včeraj dr?, zbor zopet svojo sejo. Seveda jo lepake policija odstranila. V uradnem listu pa je kraljevi komisar oglasil, da se bo vsak poskus, obdržavati sejo v sredo, z orožjem preprečil. Orožju pa so je ko.slicija zbala in je še isti večer v svoji soji sklenila, da v sredo ne bo sejo. Kaj bo sledilo na Ogrskem sedaj, tega še nobeden ne ve ; sodi se pa, da nastano na Odrskem vsaj za nekaj časa absolutistično vladanje. Značilno pa je vsekako, da je ostalo na Ogrskem vso mirno in da m postopanje vlado nikjer povzročilo resnih izgredov. Iz tega bi se dalo sklepali, da ogrska koalicija nima za seboj ljudstva, ki bi hotelo za nje pobirati kostanja iz žerjavice, kar je popolnoma prav in tadi pametno. Zakaj naj bi se tudi ogrsko ljudstvo žrtvovalo za šovinistične špekulante in častihlepnežo, ki niso imeli in nimajo tudi danes za ljudstvo prav nič srca. —
Pismo svetega očetu na katoliško časopisje. — Papež Pij X. je poklal, dunajskemu kardinalu Graši z ozirom na Pijevo društvo lastnoročno pismo. V pisinu papež s posebnim veseljem po zdravlja sklep avstr. kat. shoda o kat. časopisju, ki naj prepreči zastrupljonje po stalnem časopisja. Potem pravi sv. oče o kat. časopisju: „Ži večkrat smo ustmeno in pismono priporočali katoliško časopisje po zgleda našega prednika Leona XIII., ki v časa svojega papeževanja nobene stvari ni tako toplo priporočal, kakor da moramo nasproti pisani besedi v javnem boju med pravico in krivico postaviti le zopet pisano beseJo. Značilno za naš čas jo, da oni, ki hočejo vplivati na množic} s svojini mišljenjem in dejanjem, store to lako, da razstresejo med ljudstvo svoje spise in knjige in na ta način vsade svojo nazore v srca svojih bravcev. Dobro jim je znano, da bravci na ta način uklonijo s časoma svojo pamet gospodstvu časopisov. Žito jo pa lahko umljivo, da je tu vzrok obžalovanja vredne škodo, ki jo povzročajo nasprotniki katoličanstva srcem in dušam, med tem ko se najboljši mnogokrat neprimerno proti njim bore, ker še niso izpoznali duha našega časa in tudi niso uporabljali uspešnega orožja. To zlo, ki so tako stori v javnosti in v zasebnem življenju, se mora preprečovati z vso gorečnostjo in to tembolj pri vas, kjer je stavljena ožja meja zh izdajanje in čitanje katoliškega časopisja, kakor pri drugih katoliških narodih.
Nadalje pravi sv. oče, da katoličani ne smejo izgubiti poguma. IIrali tudi vestnost in vrlost škofjv, vsled katere je brez skrbi, da bi manjkalo miirih in potrebnih voditeljev. Nato pa priporoča katoličanom, naj ne podpirajo slabega časopisja z naročitvijo in branjem, marveč podpirajo vsak po svojih sredstvih katoliško časopisje.
Angleški državni zbor. — V prestolnem govoru angleškega kralja o priliki otvoritve državnega zbora je kralj konštatiral, da vladajo med angleško in med drugimi državami najbolji od-nošaji. Kralj je izrazil svojo zadovoljnost, da Be je na lak način dovršila rusko-japonska vojska. Glede maročanske kon ference je rekel kralj, da je opravičene nade, da bo ista imela ugoden izid. Glede Macadonije pa je rek«l kralj, da so se tum sicer nekoliko zboljšale razmere, a da ni še nikakor izginil popolnoma strah, da ne bi prišlo na Balkanu do kakih resnih in osodepolnih dogodkov.
Dogodki na Ruskem. — Vojno sodišče je končalo v pondeljek kazensko razpravo proti puntarjem vojne ladije „Knjaz Potemkin-1. Obsojeni so bili : 3 mornarji nu smrt na vešilih, potom po-miloščeuja na 15-letno prisilno delo, po en mornar na prisilno delo za 7, 12 in 20 let, 9 mornarjev na 2-letno prisilno delo, na eno leto 23 mornajev. Nadalje so bili en zdravnik, en podčastnik in
pomorščak izključeni iz vojne mornaric'', prvi z izgubo dostojanstva, konečno en inžener na odpust iz službe disciplinarnim potom, on podčastnik in 24 mornarjev jo bilo oproščenih.
Dopisi.
Iz Kobarida. — „S'. kat. podporno in izobraževalno društvo v Kobarida11 je preteklo nedeljo stipilo prvič pred občinstvo na deske, ki pomenjajo svet — to je velikega pomena. Zi svoje člane je društvo sicer večkrat napravilo zabave — Redaj pa je storilo velik korak dalje — stopilo je pred javnost, zato jo opravičeno, da se otom poroča javnosti, kar se pri zasebnih zabavah ni storilo.
—	Najpreje naj omenim, da je bil program jako srečno izbran, pa še b 3!jo izpeljan. Pevske točke je izvajal društveni zbor, ki je bil pomnožen s pevci iz Drežnice, pod vodstvom preč. g. kapelana. Petje je bilo izborno, precizno — ta zbor lahko nastopi v vsakem večjem mestu Občinstvo bilo je presenečeno, kajti kaj takega ni pričakovalo, ter je pokazalo svojo zadovoljnost z burnim ploskanjem. M iraii so pevci ponavl;ati, da so zadovoljili občinstvo. Najbolj je vgajala pesem: „.Pozdravl (Nedved). G. kapelan je imel pevce kakor na niti : kakor je zganil z rokami, tako se je menjalo cresnendo in dscrescondo; piano, forte, fortissimo I Ne vem komu naj najbolj čestitam, pevovodju ali pevskemu zboru. — Razuu petja bila sta na programu dva šaljiva prizora in dvodejanska igra. „Župan“ je res šaljiv prizor. Mož s cilindrom na glavi sedi na mizi. Gorenji život je popolnoma razvit — nogo pa so komaj ped dolge in ta mož se ponuja za župana, ker hoče dandanes biti vsakdo župan Naj omenim, da ta prizor ni imel namena koga žalili — ampak namen je bil : zabavati občinstvo. Kako pa so si ljudje ubijali glavo, kdo jo ta mož, ki sedi na mizi in mu narava ni dala normalnih nog, pa le hoče biti župan. Povedal jo sicer, da je Američan, pa vsem .se je zdelo, da je znani, obče priljubljeni draštvenik. Kje pa je pudil nogi? E glej ga spaka, roke ima ponarejene, prave roke mu služijo za noge, s katerimi večkrat krepko udari — ioge pa so pod mizo skrite. Mož naran č stoji v mizi, ki ima na sredi luknjo. Čjstitamo županskemu kandidatu iz Amerike ! — Drugi komičen tercet ali boljo rečeno, komični prizor s potjem je bil: „Trije šnufarji11. Drug za dragim nastopijo trije šnnfarji, ki opevajo, kako so sklenili, da ne bodo več šnufali — le še zadnji „škartoc“ ga morajo pošnufiti. Vsak se zaveže plačati globo 6 gld., če bo še šnufal. Ne vedo pa, kako bi porabili denar, ki ga prinesejo globe. Eden hoče, da zanj kapijo vino, dragi pivo. Skregajo se skoraj — tu pa predlaga prvi, da kapijo, kar vsem najbolj ugaja — „le šnnf tabaku, in vsi veselo zapojo himno o šnuf tabaku. Vrstili so se jako lepo soli, dueti in terceti. Izvajali so precizno, peli ubrano — niti besedica se jim ni izmaknila. — Čestitamo! — Zidnji prizor je bil: „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček*. Vsebina je znana. Če bi mislil kdo, da se je hotelo zabavljati ali politiko vlačiti na oder — naj ve, da tega nameaa ni bilo, ampak, da se je le to predstavljalo, kar zapo-pada igra. Glavno vlogo slage Stipko Tiče* je igral gori omenjeni druHvonifc, ki je predstavljal župana. Vidi bo mu, da ima talent za šaljive vloge in da se je popolnoma vživel v svojo vlogo. Jako dobro je igral svojo vlogo dr. Vseznal. Izmed manjših vlog sta nam najbolj ugajala pred3tavljalca : Tomaž jNapetn k in črevljarski vajenec. Sploh so mora
o	vseh reči: niso igrali kot diletantje, ampak kot izurjeni igralci.- Če povem, da nšepetalca’1 niso potrebovali — se ne bo nihče čudil, da hvalim. Sivoda, nastopili so prvič na odru — in gotovo je ta ali oni opazil ta ali tam napako —-’pa splošno so dobro igrali. Prizadevati pa si gotovo morajo, da se še bolje izurijo in da se tudi v malenkostih spo-polnijo. L? parkrat naj se še tako dobro pripravijo, skrbno nauče — in ne bomo pogrešali mestnega gledišča. Omenim naj, da je bilo občinstva toliko, da so morali mnogi oditi, ker niso dobili prostora. Velika, nova občinska dvorana bila je natlačeno polna; bilo je prisotno tudi vse naobražentvo. Hvala g. žapanu, ki je prepustil brezplačno dvorano v ta namen, kakor tudi sl. čitalniškema odbora, ki je posodil oder — pripomogli
so nnn\ k prijetni, nedolžni zabavi. Občinstvo bilo jo jako zadovoljno. Ko se je razhajala, slišala se je le ona želja : napravite nam kmalu zip“t tako zabavo I
—	Toraj mlad >niči na noge! Led je prebit — naprej! D) sedij nisim v Kobaridu poznali drn*o zibtvo kot ples — toraj izobražujte se sami in izobrazujte ljudstvo ! Kimaj je m nulo leto, kar ste si napravili za«tavo; ustanovili ste si pred kratkim „Čtbelidr‘, ki jako pridno roji; sedaj vs',opili ste prvič javno — ta prvič pa naj ne bo nikakor zadnjič, ampak držite s» stanovitno gesla svojega ustanovnika:	,mi	gremo naprej, mi
gremo naprej, mi strelci !-1	X.
Iz Kanalu. — V Kanalu so namerava zgraditi non šoU, toda občinski starešine so zbrali v ta ntrcnn neusplen prostor, kajti otroc' Indi imeli d) nove šole še daljšo pot', kot do seJsj. Pomisliti je treba, da imajo nekateri otroci v Šilo celo uro hoda, in se ji n bo na ta način pot še podaljšala. Svstival bi torej, da bi se napravili dvo šoli, in sicer jedna v Ktnalu, druga pa v G iranjivasi. S tem bi bilo vsem ustreženo.
V kanalskem okraja je vedno sla-heje za gospodarje in delavce. Vzrok tema pa 'yi ta, ker ni dandanes ne v hiši in tudi na polju božjega blagoslova. Tega so pa krivi Ijndje sami, kajti molitve ni slišati nikjer več. Ko sem kot deček hodil zvečer po opravilih v kako vas in šel mimo hiš, slišal sem iz vsake litanije in rožni venec. Togi pa sedaj ni več slišati. Posledic i tema pa je hudobija, k-tere je p jvsoJ preveč. Tako so, kakor sem čal, pretečeno nedeljo z*la-čali v okno našega g žopnika pest kamenja tar tako razbili šipo, in kamenje jo priletelo v sobo. To pa ni nič drugega nego sad podivjanosti, ki se, žil, vedno bolj širi mod ljudstvom in katero imenujejo nekateri razsvitljeni ljudje — napredek.
V Kanalu imimo, bi se reklo, časopis „Kikirikiu, a ima dve nogi in hodi sam razširjat svoje nesramne in nespodobne ter umazane norice okoli po krčmah in povsod. Najbolj maže in blati sv. cerkev in njene namestnike. Kar ima v srcu, ima tuli na jeziku.
Slap pri Vipavi, dne 18. f-»br. 1906,
—	Katoliško gibioje kaže v tej m»|hni župniji mladeniško življensko nnč. Pred 14 dnevi je imelo možko ^Izobraževalno društvo11 svojo veselico, in danes 2e spet pa dekliška „Marijina družba1*. Če je prva veselica pokazala čvrsti nastop, prešinjen s pravim katoliškim, izobraževalnim in vspodbudnim dahom, je pač današnja vspela še sijajnejše, ker se je začela v cerkvi, končala pa v veselični dvorani. Ob treh popoludne je v cerkvi krasno govoril o Marijinih družbah preč. g. župnik iz Podrage, Avguštin Kolar. Med obilnim ljudstvom je stala ponosno pred oltarjem M. B. nova, krasna zastava Marijine dražbe, pod zastavo v prvi klopi najsijajnejša prikazen, kumica zastave, njeno blagorodje gospica grofica Klotildu Linthieri. Ko je g. župnik Valentin Marčič ob azisteuci treh duhovnov zastavo blagoslovil, je gospica grofica še svoj podarjeni trak z zlatim napisom privezala na zastavo. Začela je procesija ven iz cerkve, Marijine hčere z blagoslovljeno zastavo, grofica-kumica ž njimi, ter duhovniki in vse ljudstvo po vasi, pevajoč litanije M. B., ter je končala z blagoslovom slovosnost v cerkvi.—V hiši Karola Bone-ta so pa Marijine hčere same priredile veselicD, in jo tadi izborno izvršile, kar je na deželi le mogoče. In glej!
V	natlačeni dvorani poslu5alcev spet biser je tista gospoda, ki je bila v cerkvi. Omenjeno bodi še, da grofica-kumica je blagovolila podariti M irijini družbi znatno dt*nurno pomoč. — To so vzgledi, vredni, da si jih zapomnimo, ker so v največo spodbudo pri trudapolnem delovanja v takih razmerah
Gabrski.
S Kainnega. — (Odgovor do pisniku „P ri m o r c au.) — V št. 7. „Priinorca“ t. 1. se nahaja jako klavern dopis iz naše občine, češ, naš. g. nune si je izmislil muziko v cerkvi. Naš g. nune si je res izmislil muziko in napravil in izvežoal tudi pevce, da se že zdaj lahko kosajo z vsemi okoličanskimi. In to mi Kamenci popolnoma odobrnjemo.
Sicer si pa mi ne moremo misliti, da se je na Kamnem skoval oni dopis, ker na Karanem se ne nahaja tako „bi-stra11 glavica. Najbrže bo kateri nevošlji-vih sosedov na severu, ki bi rad našo cerkev z g. nuncem in f&rovžem vred r Sočo pahnil.
Kje bo pa denar? vpraša dopisnik.
'Mi mn svotujemo, da lake nepotrebne skrbi opusti, ker ima gotovo laknjo v žepn, kadur je treba za katero napravo kaj darovati. Mi mu pa povemo, da imamo denar ne le za sol, ampak tadi za orgije in za drnge koristne reči, katere si »izmisli" naš g. nnnc. Sieer pa nobenega nič ne terjamo, ker so se pobirali le prostovoljni doneski, posebno pa ne takih nevošljivcev, kot je dopisnik. Sicer pa kaj vas briga naša „muzika“ ?
Jako skrbi dopisnik za most 'čez €060, in ravno po tem perju smo tiča spoznali. Mi vemo, da so vsi Kamenci videli c. kr. inženerje, ki so na licu mesta morili most. To pričajo Številno zaznamovana mesta. Dopisnik naj se potrudi do Soče, in videl bo. Dalje mu Se povemo, da jo država sama prevzela polovico stroškov; naj bi Se deželni odbor storil svojo dolžnost, in mi tudi ne bomo držali križem rok.
Našemu g. vikarju pa kličemo, naj si le dosti lepega in koristnega „izmi9liu, in mi ga bomo vselej podpirali. Bog živi naSega g. vikarja in nam ga ohrani Se mnogo let.
Več zavednih Kamencev.
Iz Kostanjevice na Krasu. — Veselica, katero je priredilo preteč, nedeljo naše »Delavsko izobraž. in podp. društvo*’, je v vsakem oziru prav dobro vspela. Precej prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena; prišlo je tudi mnogo vnanjih gostov zlasti z Voj-Ščice, nekateri iz Brestovice in Novela itd. Izmed pevskih točk je najbolj ugajala: „Buči morje adrijansko!" in pa „Kdo bi zmiraj tnžen bil!“
Veliko navdušenja je vzbudila deklamacija krasnega Gregorčičevega slavospeva : »Oljki", katero je sedemnajstleten mladenič Jos. Novak prav izvrstno prednašal. — Obilo veselega smeha jo povzročila dalje veseloigra : Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Večina igralcev je prav dobro umela in izvršila svojo nalogo, zlasti pa tisti, ki so imeli gavne vloge. Vsa čast jim!
Za sklep je bila »šaljiva loterija", pri kateri je bilo zopet mnogo smeha, a pri tistih, katere je „sreča zadela", tudi mnogo veselja. Po končanem vsporedn je bil kot dodatek Se en šaljiv prizor, nato se je pa razvila prosta zabava. Drnštvo sme bili na to svojo prireditev ponosno ! Mladeniči in možje, ki ste sodelovali, le krepko in nevstrašeno naprej I
Prihodnjo nedeljo priredi pa tukajšnje „napredno“ drnštvo tudi svojo veselico. Da bi se lahko vsi prepričali, kako res ,napredujejo", so določili vspored, ki bo baje od 3. nre popoldne naprej 'trajal celi večer in celo noč do jutra; vendar pa obsega ta dolgi vspored eno samo točko, namreč — ples! Vstopnina znaia bajš samo 4 krone; to gotovo ni dosti, če se pomisli, kako dolgo bo vsa ireč trajala in kaj se bo vse za ta mali denar videlo in slišalo! Srečen tisti, ki ima in lahko plača !
N o v i c e.
Poziv.
Promeščenje. — Sodni avrfkultant. g. I. Simčič je premeščen iz Gorico k deželni sodniji v Trst
Prcmeščonje. — Sodni pristav g. dr. Rudolf Perndaner promoščon je iz Gorico na Tirolsko.
Imenovanje v politični stroki. — Namestniški koncipist baron Karol Bourgaignon je imenovan okrajnim komisarjem v Puli. Okrajnima komisarjema extra statum sta imenovana: namost-niški koncipist dr. Fran Hinmch v Gradiški in koncipist deželne vlado Fran Wlček v Postojni, ki pride na c. kr. okr. glavarstvo v Sežano. Iz Krka na c. kr. namestništvo v Trst je premeščen namestniški koncipist baron Karol Bruck.
Zn »Slovensko slrotišče": P. n. gg. Marija Slokar 1 K, Ana Kutin 1 K, Desklan 1 K, Andrej Pavlin 20 v, Androj Doljak 1 K, o priliki srebrne poroke darovala srebrnoporočenca Anton in Kristina Obidič v Gorici 10 K.
Bog vsem stotero poplačaj !
Za	Alojzijevišče:	Preč.	g.	Jurij
Peternel	10 K,	P. O. G. nabral	10	K.
Bog povrni!
Izpred sodišča. — Dne 19. t. m. zagovarjati se je moral pred tukajšnjim okrožnim kol kazenskim sodiščem 23-letni Josip Mikiuš iz Podgore, ker je napadel v družbi drugih neznanih mladeničev preteklo poletje Šiviljo 20-Ietno Angolo Krašček,	hoteč	jo šiloma	zapeljati.	Obsojen je bil na	3 mesečno	ječo.
Isti dan se je moral zagovarjati pred sodiščem 24-letni Jakob Krivic s Ponikev, ker je nekega Jakoba Lapanjo s kozarcem težko na glavi ranil. Sodišče ga je obsodilo na jedon mesečni zapor.
Oudriček v Gorici. — V torek zvečer je priredil slavnoznani češki violinist Fran Ondfiček v dvorani tuk, gledališča koncert, pri katerem je sodeloval izvrstni pianist Famera in orkester tuk. vojaške godbe. Dvorana je bila prenapolnjena, in vso točke vsporeda so se tako izvrstno izvedle, da je bilo občinstvo kar očarano in da ni hotelo biti konca burnemu odobravanju in ploskanju.
Na splošno prošnjo občinstva priredi Ondfiček v isti dvorani danes drugi koncert.
Vojaški pretep. — V nedeljo po-poludne je nastal v krčmi, nahajajoči se na Tržaški cesti št. 7 med vojaki še precej hud pretep, ki bi imel še hujše posledice, ako bi ne bila prišla na lice mesta policija in pa neki nadporočnik, ki stanuje tam blizu in ki je dal vojake koj aretirati.
Drzna tatvina. — Železniški delavec Mile Beskovič, Dalmatinec, ki dela v Trstu pri zgradbi bohinjske železnice, si je prihranil 500 K, katere je nosil v mošnjičku in katerega je nosil vedno s seboj na prsih privezanega na vrvici, ki jo je imel na vratu. Ko se je v nedeljo zjutraj vzbudil — spal je namreč v nekem delavskem prenočišču v družbi več drugih delavcav — se je s strahom prepričal, da mošnjička ni več. Revež jo jokaje to povedal dotičnemu pazniku, kije tudi koj uvedel neko vrsto preiskave, a zaman, denara ni bilo najti nikjer.
Razposlali smo podpisne pole za ugovor proti nameravani novi postavi glede krščanskega zakona. Framasoni in sploh nasprotniki katoliške cerkve so začeli povsod nabirati podpise, s katerimi hočejo prisiliti merodajne kroge, da bi se uveljavila postava o ločljivosti sv. zakona. Radi tega pa so začeli katoličani širne Avstrije proti tej nakani povzdigati glas. Prosimo p. n. gospode, katerim smo poslali pole, naj podučijo ljudstvo v tem oziru in naj naberejo podpise. Če poslane pole ne zadostujejo, naj priložijo sami nove. Napolnjene pole naj blagovolijo poslati do srede meseca marca t. 1. podpisanima odboroma v Gorici, v Semeniški ulici št. IG, ki sta prevzela z dovoljenjem preč. ordinarjata delo za slovenski del goriške dežele.
■Odbor »Slovenskega kalol. delavskega društva" in odbor draštvs „S kalni ca“.
Smrtim kosa. — V pondoljek zvečer je umrla v Št. Andrežu na svojem posestvu gospa Matilda udova P o n t o n i 'roj. Majer v 66. letu svoje dobe.
Pokopali so jo včeraj na St. an-drežkem pokopališču. N. p. v m.
Sneg na Vipavskem. — Ljudje, ki so prišli jdanes na semenj, nam pripovedujejo, da je razsajal danes po noči po gornjem Vipavskem hud vihar z me-težem. —
Pri nas v Gorici je sicer nebo oblačno, nikakor pa ne diši po snegu.
Huda nesreča. — V petek dne 16. t. m. se je dogodila v Šepuljah pri Tomaju velika nesreča. Desetletni Josip Cafuta, po domače Čotkov, in njega GO-letni oče Josip Čefuta sta v senožeti sekala hraste. Nesreča je hotela, da se je drevo o padcu tako nagnilo, da je padlo mlademu čefuti čez prsa in ga stisnilo s košatimi vejami tako silno, da jo siromak vsled zadobljenih ran v rte-deljo izdahnil svojo dušo v velikih bo lečinHh.
Na nesreči uavzoči oče je klical ljudi na pomoč. Ljudje so res prihiteli in pozneje je došel občinski zdravnik iz Sežane. Ali vsa pomoč je bila zastonj t ponesrečenec je — kakor rečeno — umrl po dvadnevnemu trpljenju. Zdravnik je konstatiral, da so bila ponesrečencu rebra zlomljena in tudi pluča in jetra poškodovana.
Blamirani .častni občani". — Liberalci v zadnjem času s svojimi „častnirai občani" nimajo sreče ! Dne 21. julija 1901 je tedaj liberalni občinski odbor v Črnem Vrhu nad Idrijo imenoval sledeče »častne občane”: Ant. Hrovatina
star, iz Vipavo, Franceta Kankelja iz Godoviča, Andreja Rovana iz Cola in Kajetana pl. Premorateina iz Jeličnega vrha,
—	vsi štirje broz vHeh zaslng za črno-vrško občino, a zanesljivi pristaši napredno misli" in preperele slamo, ki so bili liboralcem nujno potrebni za bližajočo se občinsko volitev v I. razred. Zoper to iinenovunjo „častnih občanov" so se pritožili Jakob Čuk in drugovi na deželni odbor — toda sove broz uspeha, saj je referent v občinskih zadevali v deželnem odboru dr. Ivan Tavčar! Toda tam na Dunuju jo upravno sodišče, ki je poklicano, takim deželnim odborom, ki se ne zmenijo za postave, stopiti na kurja očesa. Jakob Čuk in drugovi so se pritožili po dr. Ivan Šušteršiču na upravno sodišče in to je razsodilo, da je imenovanje omenjenih »častnih občanov" popolnoma neveljavno in naravnost proti-poslavno. Liberalna četvorica je tedaj rešena časti — občina črnovrška pa Štirih častnih občanov, kojih ogromna večina občine ne mara.
Vabilo k veselici katero priredi dekliška Marijina družba v Podgori v
1 nedeljo, dne 25. februvarja 1906 v stari šoli poleg cerkve. Vspored : 1. Sattner : Marijina pesem"; 2. Gregorčič : hajdukova oporoka", deklamacija ; 3. Nodved : „Vijolični vonj", pesem; 4. Medved: »Neveste — smrt", prizor; 5. Volarič: „Divja rožica" pesem; 6. Igra »Luknja v namiznem prtu“; 7. Fr. Kimovec: »Venček narodnih pesmi"; 8. Slovo pustu, prizor. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina: sedeži I. vrste 40 vinarjev, II. vrste 30 vin. stojišče po 20 vin. Prebitek bo za zastavo Marijine družbe. K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor. Vabilo k pustni veselici, katero priredi „Pevsko-izobraževalno društvo Prešeren" v Št. Pf tru pri Gorici, dne 25. febr. 1906 ob 4 '/2 uri popoludne v prostorih »Kmetijskega društva" s sledečim vsporedom : 1. I. F. Wagner, koračnica, tamburanje; 2. Vilhar: »Bojna pjesma", poje moški zbor; 3. V. Vodopivec: „Na bregu Vipave", valček, tamburanje ; 4. Volarič: „Zvečer“, poje moški zbor; 6. Govor; 6. .Ziehrer: »Po-hajači, polka, tamburanje; 7. *,* Vrban: „Smukova ženitev", šaloigra v dveh dejanjih; 8. ** »Slovenca Dom", poje moSki zbor; 9. Šaljiva loterija; 10.
V	^Pomladni glasi" tamburanje; 11. Volarič: „u'os“, šaljiv zbor, poje moški zbor. Pri veselici udarja tamburaški zbor izobraževalnega društva v Kamnjah. Vstppnina: 40 vin.; sedeži I. vrste 1 K; II.—III. vrste 60 vin.; IV. vrste 40 vin. Vstopnice bodo kolekovane z narodnim kolekom, zato naj ima vsak pripravljena
2 vin. Udje vstopnine prosti. K obilni udeležbi nljudno vabi — odbor.
»Hranilnica in posojilnica v Dornbergu pri Gorici" vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 4. marca ob 3. uri pop. v posojilnični hiši z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva ; 2. Odobritev računov ; 3. Revizijsko poročilo; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti.
Odbor.
Javna zalivala pevskega in tam-buraškega društva »Soča" pri Sr. Luciji vsem udeležencem, ki so v tako obilnem številu počastili s svojim obiskom to mlado in neznatno društvo. Velika vde-ležba je društvu priznanje, da stopa po pravem potu. — Tudi za obilna preplačila, ki so tako zdatno povzdignila ma-terijalno stanje društva, izreka odbor še posebno svojo zahvalo. Bog plati I
Sv. Lucija, dne 16. svečana 1006.
Odbor.
Italijanski častniki pri igradbi novih železnic v Avstriji. — Znane so že več let trajajoče ne ravno prijateljske razmere med Italijo in Avstrijo. Javna tajnost je pa tudi, da so sodelovali pri zgradbi velevažne nove velike alpske železnice tudi italijanski častniki. Nova železnica bi bila gotovo velike vojaške važnosti v vojski z Italijo, in mislil bi kdo, da bi pri zgradbi take proge, ki 1 je deloma tudi utrjena, morali skrbeti zato, da tuje države ne dobe vpogleda v I tajnosti proge. Tega mnenja pa ni bilo c. kr. gradbeno vodstvo za železnice. Novo progo so gradile tvrdke: G. Cec-coni, Sard, Lenassi & Gomp., sami italijanski državljani, na zunaj je pa veljal za podjetnika Goričan Lenassi, kakor tudi pri tvrdki Chierici & Picha, kjer je dal avstrijsko vnanje lice tvrdki Čeh Picha. Tudi o tvrdki Rella & Gomp. velja to, kakor tudi za tvrdko Galletti & Za-terenda, v kateri je nastopal Avstrijce
čeh Zatorenda. Te tvrdke so zgradile bohinjski predor, progo Gorica-Kanal, v Soški dolini ob italijanski meji, v Bohinjski dolini in pirnški prodor. Seve, da so najelo te tvrdke večinoma italijansko 0B0bje in osobito italijansko inženirje, med katerimi so bili italijanski rezervni častniki in najbrže tudi častniki aktivne italijanske armade. Tem gospodom ni bilo potrobijo, da bi so preoblačili v vohune, saj so dobili gospodje gradbeni voditelji uradne načrte. Splošno znano je, daje milanski bankir Massaglia omogočil navedenim italijanskim tvrdkam, izvzemši Cecconija, da so lahko prevzela dela. Tudi podjetnik pl. Doderer je imel pri zgradbi proge v Rožni dolini dva inženirja italijanska državljana; o njegovem inženirjn Marconiju je znano, da je italijanski častmi? v rezervi. Sploh je bila Avstrija pri zgradbi pro?e Trst-Beljak jako slabo zastopana. Polovico pristaniških dol v Trstu izvršuje italijanska tvrdka Faccanoni in Galimberti, drugo polovico pa, kakor pravijo, neka avstrijska tvrdka Antonelli, Dreossi in „Union-banka". Mayreder, ki je gradil dva oddelka na Krasu, je v zvezi z »Berolinsko železniško in prometno družbo", nekdanji celovški stavbeni podjetnik M idile, ki je zgradil železnico v Bohinjski dolini, je v zvezi 8 švicarskimi inženirji in judovska berolinska tvrdka Gross & B»chsto:n je gradila karavanski predor večinoma z ogrskimi inženirji.
Štrajk na Reki. — Dalavski štrajk na Reki ni še končal. Tudi V tobačni tovarni šlrajkajo vsi delavci in delavke. Zastopnik finančnega erarja je sklenil, da se tovarna zapre, ker vstrajajo delavci pri svojih zahtevah.
Ponarejeni denar. — V pondeljek popoludne je našel v Trstu neki deček v zid u nekega vrta 100 kron, zavitih v papir. Ves vesel je tekel ž njim domov in je izročil najdeni denar očetu. Oče pa je nesel donar na policijo, in tu so se prepričali, da so bile vse krono iz svinca, torej ponarejene.
4010 metrov vlsočlne. — Pred nekaj leti postavili so na najvišji vrh Evrope, na Mont Blank 2 m visok kip M. Božje. Kip je iz aluminija. Ob isti priliki darovala se je tam tudi sv. maša. Na najvišji gori Evrope tedaj ima nebeška kraljica svoj kip !
Poslano*)
Sem pa v cajtengah. Redka čast. V 7. št. »P. L." piše g. dopisnik s Cerkljanskega mej drugim tudi to:
»Obstrukcije so zdaj povsodi v navadi. V Šdbreljah je organist odstopil, češ, da ima premajhno plačo. Zdaj orgija sestra g. Lahirnarja iz Št Viškegore. Kmalu se izuči nov mladi organist, ki bo menda bolj skromen".
In res je, da Bem odstopil, in sicer po 16-letni službi kot organist, a storil nisem tega zaradi prepičle plače, pač pa so me nagnili k temu drugi vzroki.
Danes hočejo namreč o pomenu muzike, o orgljanju in petju mnogo več laki vedeti, ki o vsem tem niti pojma nimajo, kot jaz, ki sem bil uže učenec pok. župnika strokovnjaka preč. gosp. Harmela in njegovega naslednika preč. g. Kokošarja
Ni mi torej zameriti, ako ima tudi pri meni potrpežljivost svoje meje. A neresnično pa je, kar pišete g. dopisnik o meni, namreč, da sem odstopil zaradi premajhno plače, o čemer sem zvedel še le iz „P. L." Zakaj pišete torej o stvareh, katerih no poznate ? Sij mi niste vendar v stanu dokazati, da bi bil jaz v času svoje 16-letne službo kedaj zahteval višjo plačo.
Skratka, kakšno da je bilo pri nas petje tekom prešlih let — in kakšno je sedaj, odgovori naj le isti, ki res o muziki kaj razuino.
G. dopisnik piše, da mi naBleduje sestra g. Laharnarja z Št. Viškegore — to je od tam, kjer imajo menda tudi »obstrukcijo" — a o tem g. dopisnik pa molči. —
Prav torej I — kakor pišete gosp. dopisnik, se za tu izuči v kratkem času (dočim se pa nekateri organisti po več letih nismo mogli izvežbatij nov mlad organist, ki bo menda bolj skromen.
Želim mu le mileje sreče, nego »em jo imel jaz v zadnjih letih.
J»«e* Lapanja,
bivli organist.
Šebrelje, 18. svečana 1906.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za kratek čas.
1. Gospod Fantina, pristav pri noki banki, snnbi hčerko nekoga bogatina.
„Vi ste premladi, odgovori očo, čakajteše eno leto."
„Še eno leto!—tako dolgo me ne bodo čakali moji upniki".
2. „Kaj vidijo zdravniki na jeziku, da mn ga mora vsak bolnik pokazati?"
,,Kaj vidijo ? Kronco I"
3 Lavra obišče svojo prijateljico Malvino in najde pri njej mladega, lepega moža I
.Moj bratranec 1“ predstavi ga Malvina.
„Poznam, poznam I bi! je tudi moj bratranec".
4 „Ljuba ženka, ako mi ti ne boš zvesta, dobro si zapomni, ne bom tudi jaz ne, veš !“
Ona : ,,Dobro, kedaj začneva ? 1“
Loterijske številke.
17. februvarja.
Trst.................. 73	65	6	29	50
Line...................63	4	36	60	42
'k
Skrb vsake gospo dinje je posvečena družinski blaginji!
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svo jega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprccen Ijive prednosti za vsako gospodinjstvo!
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varst veno znamko župnik Kncipp.
OOOOOOOOOOOOOI
IIU
prevzv. knezonadškofa msg.
dr. Sedej-a
se dobiva edino v odlikovanem fotografskem atelje-ja
Anton-a Jerkič-a
v Gorici in sicer po sledečih stalnih cenah:
000«
Velika slika, opremljena s krasnim paspartu-om. doprsno ali sedeč pri mizi, nmetniško izvršena . R G —
Po pošti poslana.............,
Enaka slika v narav, barvah „ Kabinetna slika, cela podoba, ali doprsno opremljena s krasnim paspartu om . . . „
Poslana po pošti.............„
Enaka slika v narav, barvah .
Slika v naravni velikosti s krasnim paspartn-om ....
Enaka slika v narav, barvah „
6 50 9 -
3 —
3	40
4	50
24 — 80 —
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica tekallšče Fr. Josipa it. 2 (lastna hiša), in podružnica it.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfittejšega, k hor aa nove maše in godove, kolači aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po itlji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Zet Veliko noč posebno goriiko pinco in potice itd.
slovenski optikor v Gorici
ulico Murini 3,
priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sioor vsake vrste očal, baromotre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da-ljnoglede, vage za vino, žganjo itd.
Sprejema naročila iupoprave in pošilja na dom.
5n _
% sprejema naročila iupoprave tn ' pošilja na dom.
Lekarna
CrigUFoleUi v Gorici
Prave In edine žel. kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstveno mamka) p0pjje.— Okrepi
ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in bi-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
,j)>
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Te°d.
zlatar, ulica Morelli štu. 13.
“S
K
cDC
Preč. duhovščini in slav. občinstvu sc daje na znanje, dn se prodajajoccrkv. posode po znižanih cenah. ladeluje se vsakovrstne predmete ia srebra, atapke tn medi po najnovejih vaorcih. Popravljajo se uže obrabljeno cerkv. priprave, po-srebrl in pozlati so z ognjem. Sprejemajo ss tudi vsakovrstna dela v clze-llranju, v Itreiljanju posamnlk črk in monogramovltd lluatrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji poštnine prosti.
□
x2
Deldunico cerhCenih posod in cerhUenega orodja
Fp. Leban,
Gorica, Magistralna ulica štetf. 8.
Prporoča preč. duhov -ščin svojo thlavnico cor-koenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa-kom slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago sc razpošilja Mo.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoniingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje:’ Lttcca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, -1, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žvepienke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlčc-vega miina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razatavl I. 1900 a zlato avetlnjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
u
Vojaško In navadno orožje.
P. N.
Ker nameravam svojo trgovino ■ uravnati večinoma za prodajo izgotov-. ljenih oblek, prodajam krojno blago po znižani ceni 95°/0 tovarniške cene. -Kdor se hoče po coni obleči, ima, zdaj ugodno priliko, posebno črno dobro blago za novice. Jamčim zato, da mu ostane v Bpominu tvrdka M. Po-veraj, na Travniku v Gorici.
Priprave zn duhovski stan.
Duhoveke kape, ovratnike Itd.
to
o
X
I6N. Šuligoj
urar pri SU. Luciji ob Soči
naznanja slav. občinstvu, da ima v svoji zalogi
najnovejše in najtrpežnejše švicarske ure in najboljše šivalne stroje, o o o o
Šivalne stroje daje tndi na obroke.
Anton Krušit
trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 35
Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej čč. duhovščini, da mn je ravno dospelo sveče avstrijsko in angleško blago aa vsakovrstne stanove. Izdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jamči.
Prosiva zahtevati listke!
?l
O Tj rt
I
Največja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Ed« krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine'nove amerlkutke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva tahtevati listke!
hi
o
M
O
►1
o
o
3
O
P..
i