1ШШт
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
I*VTiuJemo TsakoTTBtn« tiskovine
r
A
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kind«
12^' xxxvii.—leto xxxvii

CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), MAY 25, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 102
DOLINAK
ђ "oči je preminil v Lakeside o Hišnici splošno poznani Anton g ° star 62 let, stanujoč na Wilson Mills Rd., Mayfield 1 !. ^""užina je preje dolgo Д živela na 17718 Grovewood Ve. Doma je bil iz Žabje vasi, /^Jane nad škofje loko, odko-leT P'^'šel v Ameriko pred 44 poklicu je bil barvar, zad-11 let pa je delal pri Addres-®ograph-Multigraph Co. Bil je Ustanovitelji Slov. del. do-^ Ha Waterloo Rd. in dramske-društva Anton Verovšek ter društva V boj št. 53 S.N.P.J. ' je zelo aktiven na društve-in kulturnem polju ter je ^'^krat nastopal pri igrah.
,,zapušča soprogo Ka-^fine, rojena Klinar, doma iz ^asi Brezje, fara Mosna na Go-l^'^jskem,, hčeri Mrs. Valerie in Mrs. Betty Jane Sebul, Norman -in dr. Frank ter vnuka. Pogreb se vrši v če-popoldne iz pogrebnega za-^oda Joseph žele in sinovi 458 E. 2 St. želja pokojnika je bila, ^ bi prijatelji mesto vencev, da-
^ovali v dobrodelne namene.
*
^*RNUY J. STARIN
У Euclid-GIenville bolnišnici je ^ceraj ob 5. uri z j. umrl Henry • Starin, star 37 let, stanujoč 6414 Virian Ave. Podlegel ^ poškodbam, ki jih je dobil 15. ^]a ko se je s svojim motornim
koli
Sh
^som zaletel v neki avto na
oreway v Bratenahlu. Bil je aniski, rojen v Clevelandu. Bil član društva Slovenec št. 1 •Z. Njegov oče Ferdinand je marca meseca 1. 1944, nje-mati Cecelia, rojena Ka-pa je umrla avgusta mese-5^ 1- 1953. Družina Starin je
bila
med večimi družinami, ki so
BERIA JE Bil ZASTRUPLJEN IN USMRtEN KRATKIM POTOM
WASHINGTON, 24. maja—Sovjetski stotnik Nikolaj Hohlov je bil poslan iz Moskve v Zapadno Nemčijo, kjer naj bi v Frankfurtu umoril voditelja antisovjetskega gibanja. Hohlov se je premislil in se predal Amerikancem, ki so ga napotili iz Nemčije v Združene države. Hohlov je pričal tudi pred senatnim odborom za notranjo varnost in izpovedal, da je bil bivši sovjetski notranji minister Lav-renti Beria prijet, kratkim potom zastrupljen in ni bilo zoper njega nobenega formalnega procesa.
Po izpovedbi Hohlova je šlo za'—--
oblast med Berio in sedanjim predsednikom vlade Malenkovim. Beria je dobil poziv, naj se javi na sestanku, na katerem so se razpravljale vojaške zadeve. Beria se je tega sestanka tudi udeležil. Ko pa se je hotel odpeljati s svojim avtomobilom, se ta ni premaknil. Vse to je bilo pripravljeno. Njegov voznik ni bil navzoč. Neki Kruglov, sicer podrejen Beriji, je, kar je bilo zopet V naprej pripravljeno, prevzel nalogo voznika. Ta je Berio zapeljal ne na njegov dom, marveč naravnost v ječo, ki je bila dobro zastražena po oddelkih redne sovjetske vojske. Tam je našel svojega tekmeca Georgia Malenko-va, ki je diktiral sodbo, da se Beria zastrupi, kar se je tudi zgodilo, truplo pa je bilo upepeljeno.
Hohlov je trdil, da se je usmrtitev Berie izvršila davno preje, predno so sovjetske oblasti javile, da je bil Beria na procesu obsojen kot izdajalec in usmrčen. Vse naknadne vesti o procesu.
smrtni sodbi in izvršitvi kazni so bile potvorbe.
Druga odkritja Hohlova
Hohlov je pričal, da je Sovjetska zveza začela delati na vodikovi bombi že pred tremi leti in pol.
Dalje, da ima zapadnonemška policija tajne zveze s komunisti, in da so v Združenih državah in v Mehiki sovjetski agent je.
Glede notranjega razpoloženja v Sovjetski zvezi je Hohlov izjavil, da je večina Rusov lojalna do sedanjega režima. So pa gotove plasti, ki so nezadovoljne in ki bi se uprle, če bi imele orožje v rokah.
Objavljeno je bilo uradno poročilo, iz katerega posnamemo, da je oborožene sile v Vzhodni
Nemčiji v letih 1949—1953 zapustilo šest tisoč oficirjev te vojske in prešlo v zapadni del Berlina, kjer so se predali zapadnim zaveznikom.
OB ŽIVLJENJE V OGNJU IN V ROVIH
PO 50 LETIH IZ JEČE GLEDA NA AMERIKO
Lyman William Hall jo bil leta 1897 obsojen radi umora na dosmrtno ječo. Kazen je prestajal v kazilnici v Chicagu. V ječi je sedel polnih 57 let. Zdaj je bil pušči^n na svobodo. Ostanka kazni mu ne bo treba prestati, če se bo na svobodi dobro obnašal.
V dobi 57 let, ko je Hali sedel za zidovi, se je v Ameriki marsikaj spremenilo. Nekaj o ttUi spremembah je Hali slišal tudi v zaporu, vendar je današnje življenje pri vstopu v svolmdo Halla, ki je s<>daj star 81 let, silno l>res«'netilo.
časopisje piše na dolgo in široko o McCarthy«. Kdo za vraga je ta McCarthy, o katerem se toliko pi<e, se je spraševal Hali.
Hali se je čudil prometu z avtomobili, posebno pa se je čudil modemi modi zlasti ženski. Ko je šel leta 1897 v zapor, so se ljudje oblačili precej drugače. Videvši ženske, oblečene v hlače, je bil prvi njegov vtis ta, da mora iti za moške, ki nosijo dolge lase . . .
Politična senzacija prvega reda-
izredna seja l)ritanske vlade
DRUGA SENZACIJA: WILSON NA POSVETOVANJIH V MANILI
WASHINGTON, 24. maja—Izredna seja britanske vlade, kateri so prisostvovali tudi vsi vojaški pove?jnjki, Washingtona ni presenetila. Vedno bolj se kaže, da bo konferenca v Ženevi končala brez uspeha. Na ta slučaj se je pripraviti tudi Veliki Britaniji, ki bo morala spremeniti svojo zunanjo politiko do krajev južnovzhodne Azije in se tudi za vsak slučaj vojaško pripraviti.
Za časa seje vlade se je tudi*—--—--—*-
eksploziji v naselbini ^ 1944 zgubile svoje domove.
Tukaj zapušča dva brata, ^ anley in Elmer ter sestro Ce-polbrata Ferdinanda in gg	Anne Martin. Pogreb
iz ^ petek zjutraj ob 9. uri Trdinovega pogrebnega za-1053 E. 62 St., v cerkev sv. ^ in nato na pokopališče Cal-^У- Truplo bo položeno na mrt-o<^er v sredo zjutraj ob 11.
^^Pojasnjeni umori
^ Frankfurt, 23. maja —
7. maja 1946 so bili ubiti v ^^tticiji trije ameriški oficirji, J, ^^ajor, en stotnik in en po-Tragedija se je pripeti-v bavarskem mestu Passau, prestopi reka Donava ba-^i^ko-avstrijsko mejo. Takrat Wk	na službi kot stot-
Leech,'doma iz Lima, ^ ^0. v preiskavi je bil nekaj petem pa spuščen na svobo-/^• Pozneje bil stotnik Leech od-^ysčen iz službe s častno odpust-ico. Nadavno se je preiskava ''ojnega umora obnovila in zad-teden je bil izdan nalog, da Leech znova aretira, ^ a vrhovni državni tožilec med ^J^eriŠkimi zasedbami v Nem-je takoj nato povelje o are-preklical, z izjavo, da mo-"ajprej osebno preštu-
v bližini Toronta v kanadski provinci Ontario je vas Carrying Place Village, kjer je stanovala družina Earle Elliot. Na nepojasnjen način je v hiši nastal ogenj, ki je hišo upepelil, obenem pa ugonobil vso družino Elliott. V ognju so našli smrt 53 letni Earle Elliot, njegova žena in dva otroka.
#
Usoda nemških političnih beguncev, ki bežijo iz Vzhodne v Zapadno Nemčijo, je znana. V zapadnem delu Berlina jih spravijo pod streho v lesene barake. V eni od teh barak je nalstal ogenj in v njem je prišlo ob življenje troje priletnih žensk in dva moška. Torej iz begunstva v smrt!
#
V Vzhodni Nemčiji, ki je pod
sovjetsko upravo, kopljejo uran, ki je potreben za atomsko energijo. Središče teh rudnikov je mesto Johanngeorgenstadt. V enem izmed rudnikov je prišlo do eksplozije, ki je pokopala do smrti šest rudarjev, 12 pa težko ranila.
*
So ljudje, ki zažigajo prostovoljno. V Columbusu, Ohio, je imela 43-letna Velma Easterday spor s svojim možem, enako 43-letnim Williamom. Mož naj bi jo bil v sporu tudi udaril, nato pa odšel na ribolov v družbi svojega prijatelja. Ženo je to tako razsrdilo, da je kupila kerosin, polila eno sobo, zažgala in odšla. Nastal je ogenj in hišo upepelil. Velma se je prostovoljno javila oblastem in jim povedala ves dogodek.
LINDBERGH-25 LET POROČEN
Za in proti McCarthyu
WASHINGTON, 24. maja — Stopamo v nadaljnji teden razprave McCarthy-Stevens. Senator Mundt, ki je predsednik senatnega odbora, ki vodi to preiskavo, je danes zagotavljal, da jo bo končal v dveh tednih.
Ameriško javno mnenje je deljeno. V kolikor gre za časopisje, je še precej takih listov, ki so absolutno za McCarthya, na drugi strani veliko takih, ki so absolutno proti njemu. Zopet gre tudi za nevtralno časopisje.
Trezna ameriška javnost pa si je na jasnem, da McCarthyu ne gre za pobijanje kakega komunizma, ki ga v Ameriki, takega kot ga hoče naslikati McCarthy, sploh ni. Če bi senator McCarthy hotel pobijati samo komunizem, potem bi sodeloval z ameriškimi oblastmi, ki imajo isto nalogo. McCarthy tega noče, ker hoče igrati vlogo enega moža, njega samega prav po potih, po katerih so za dosego končnega cilja hodili diktatorji—Hitler, Mussolini in Franco.
Ena najbolj spornih ameriških znanih osebnosti je gotovo Charles A. Lindbergh. Ta teden praznuje 25-letnico svoje poroke. Poročen je z Anno Morrow, hčerko bivšega ameriškega poslanika v Mehiki. Prvič je Lindbergh znan, ker je leta 1927 sam v svojem letalu prvič preletel Atlantik brez prestanka na poti New York—Pariz. Utrl je nova pota letalskim zvezam med Evropo in Ameriko. Lindbergh je znan po nesrečni strani. Ugrabljen in umorjen mu je bil prvorojeni otrok. V Ameriki je ob tej priliki izšel zvezni zakon, ki določa smrtno kazen za tako zločinstvo.
Lindbergh pa je tudi politično znan, ker je bil v sporu s predsednikom Franklinom Roosevel-tom. Po smrti svojega prvega otroka se je izselil in živel več let v Evropi. Leta 1939 se je vrnil v Ameriko in takrat dal raz-
lične izjave. Prepričan je bil, da je letalstvo Hitlerja nepremagljivo in je nastopil zoper to, da bi Združene države stopile v drugo svetovno vojno. Smatrali so ga za prijatelja nacistov. ,
V vojni se je udejstvoval na Pacifiku. Vendar ne kot vojaški pilot, marveč kot civilni strokov njak in svetovalec.
Eisenhower ga je nedavno povišal v rezervnega generala bri-gaderja. Lindbergh je tako iz bivšega pozabijenja stopil na vi soko stopnjo vojaške časti. Lindbergh je tudi pisatelj, a glavno —silno je vezan na svojo družino.
Ob 25-letnici njegove poroke bodo zbrani okrog njega poleg žene, otroci in sicer trije sinovi in dve hčerki. Nedvomno se bo pri tem obudil spomin na prvorojenca, ki je bil ugrabljen in umorjen. Verjetno le v izmenjavi misli med starši.
Vojna z Guatemalo?
WASHINGTON, 25. maja — List "Chicago Tribune" prinaša poročilo iz republike Honduras, da je vojna med to republiko in Guatemalo neizogibna. Verjetno je za to vestjo naslednje ozadje:
Združene države so poslale republikama Nikaragua in Honduras najhitrejšim potom lahko orožje. Državno tajništvo je ponovno zatrdilo, da so v Guatema-li iztovorili 70 tovornih vagonov orožja, ki je prišlo iz sovjetskega bloka. Zato je bilo od ameriške strani podpreti sosedi Guate-male. V Hondurasu je splošna stavka in se trdi, da je bila organizirana po komunistih iz Guate-male.
Moskovski radio je danes napadel Združene države, češ, da pripravljajo oborožen napad na Guatemalo.
v Londonu stalno zatrjevalo, da naj se poskusi vse, da ima konferenca v Ženevi kak pozitiven uspeh, ko gre za Indokino. Zunanji minister Anthony Eden, tako se je javilo, je dobil nova navodila, s katerimi je odpotoval nazaj v ženevo.
Skrajno zamotan položaj
Pariz je danes zanikal vest, katero je razširilo svetovno časopisje, da je vlada Francije pozvala Ameriko, da naj ameriški generalni štab prevzame vrhovno poveljstvo nad vojaškimi operacijami v Indokini. Amerika bi po teh poročilih posegla v spor v Indokini s svojimi pomorskimi in zračnimi silami. Amerika da zahteva od Francije, da takoj da popolno politično svobodo vsem trem pokrajinam Indokine; Vietnamu, Cambodiji in Laosu, in da so Združene države pripravljene, da pošljejo svoje čete, ki so nastanjene na Filipinih, v Indokino.'
Kot rečeno je francoska vlada danes zjutraj vse te vesti zanikala kot brez podlage.
Nadalje se je pojavila kombinacija, da bi Francozi umaknili vojake, ki so na raztresenih postojankah, v Indokino pa poslali čete, ki so sedaj nastanjene v Severni Afriki. Četudi je francoska vlada vse te vesti zanikala, so za kritični položaj vsekakor značilne.
V Ženevi sami gre za provinci Laos in Cambodia. Zastopniki teh so zagrozili, da če bi se kaj sklenilo o kaki delitvi teh provinc med komuniste in nekomu-niste, bi zapustili Ženevo.
Predlog Nfthruja
Zastopnik Nehruja poslanik Menon dela v Ženevi, ko gre za premirje v Indokini in za politično vprašanje Koreje, na tejle podlagi:
kakor v Indokini obstoječe stanje, to jo obstoj obeh režimov, komunističnega in antikomuni-stičnega. Gotovo bodo obstojali skupni interesi Indokine in Koreje kot celote. Zato naj se sestavi skupna provizorna vlada, ki bo ta vprašanja skupno reševala, bodočnost pa bo pokazala, kateri režim se bo končno povsod uveljavil.
Wilson na Filipinih
Ameriški obrambni tajnik Charles Wilson je odšel dne 11. maja na inšpekcijsko potovanje po Daljnem vzhodu. Trenotno se nahaja na Filipinih, kamor je pozval vojaške ameriške poveljnike, tako na morju, kakor na kopnem, predvsem pa generala O' Daniela, ki je šef ameriške vojaške misije v Indokini. General O' Daniel se je že pred padcem trdnjave Dien Bien Phu pritožil nad vojaško strategijo francoskega poveljnika generala Na-varrea.
Tajnik Wilson ima ra^ovore s predsednikom republike Filipinov Ramonom Magsaysay, ki zahteva od Amerike točne garancije, da bo v smislu obstoječih skupnih pogodb Amerika nastopila, če bi bili Filipini po komunistih napadeni.
Nemirna Afrika
NAIROBI, Kenya, 24. maja— Teroristično gibanje Mau Mau deluje z nezmanjšano silo in uradni obisk britanske kraljice Elizabete v tej koloniji ni vplival pomirjevalno. Britanska policija javlja, da je prišlo med njo in med uporniki do hudih spopadov, v katerih je bilo pobitih v razdobju 24 ur 42 teroristov, pristašev organicije Mau Mau. Ko-
liko je bilo žrtev na angleški Prizna naj se tako na Koreji, strani, poročila ne povedo._
POSLANIK BOWLES O AZIJI
WASHINGTON, 24. maja —' Bivši ameriški poslanik v Indiji Chester Bowles se je oglasil k sedanjemu položaju v Aziji in postavil tele trditve:
Organizacije kot Marshallov plan, Severno atlantska zveza in Skupna zapad noevropska obramba so pomagale Evropi. Odvrnile so komunizem, evropsko gospodarstvo pa so postavile na noge.
Ali priznamo, ali ne priznamo —bodoča zgodovina se bo pisala v Aziji. Odločale bodo velike države, med njimi tudi Indija. Nekomunistični svet teh krajev je torej pridobiti na ameriško stran.
Kdorkoli pozna dejansko stanje na Kitajskem, brez nadaljnjega priznava, da je komunistični režim Maoa napravil ogromne napredke. Tudi se je notranje utrdil. Komunistična stranka Kitajske šteje danes pet
PERON IN DOLARJI
BUONES AIRES, Argentina, 23. maja—Za petami poročila, da je Peron kupil v Združenih državah jeklarno, ki je bila prvotno namenjena Ceškosolvaški, prihaja še druga gospodarska važna vest. Diktator Peron se je dogovoril s skupino petrolejskih magnatov iz Texasa, da bodo ti investirali v Argentini $300,000,-000, da se začnejo izkoriščati ar-gentfnska petrolejska ležišča. KONKURENCA V AVTOMOBILIH
TOKIO, Japonska, 23. maja— Japonsko javno mnenje in japonski trgovci z avtomobili so se preorientirali. Ameriški osebni avtomobili, ki so do sedaj prevladovali na japonskih cestah, so postali predragi in tudi preveliki. Dalje je bilo treba plačati preveč carine pri uvozu. Na Japonsko silijo sedaj angleški, francoski in nemški osebni avtomobili, ki so manjši, cenejši pa tudi prikladnejši za japonske ceste in ulice. Med nemškimi avtomobili, ki so postali priljubljeni na Japonskem, so znani oni pod imenom Opel.
milijonov članov, kitajska komunistična armada ima 175 divizij, kitajska komunistična policija pa dva milijona članov. S to oboroženo silo je na vsak način računati.
Napad na komunistično Kitajsko bi bil združen z ogromnimi stroški, uspeh pa bi bil več kakor dvomljiv.
Ker je zapadni svet pod vodstvom Amerike to Kitajsko odrival, se je tesno navezala na Sovjetsko zvezo. Tudi s tem dejstvom moramo računati.
Položaj v Aziji je bolj zamotan kot pa v zapadni Evropi. Dolžnost ameriške zunanje politike bi bila ta, da pritegne k sodelovanju v^e, ki so voljni sodelovati in ki imajo kvalifikacijo, da dajejo strokovne nasvete. Bowles naglasa potrebo nad strankarske politike predvsem do Azije.
ZADNJE VESTI
Clevelandskim prodmestjoin primanjkuje \We. Predmestje Mayfield Heights je že prepovedalo škropljenje vrtov. Verjetno mu bodo sledila še druga predmestja.
Vremenska napoved na|)ove-duje še nadaljne toplo vteme, vendar danes z najvišjo temperaturo 65 stopinj, najnižjo pa 48 stopinj. Države zapadno od Ohio imajo mrzlo vreme, 38 stopinj.
V družini Jacka Cleary v Lakewoodu je prišlo do družinske tragiHlije. Doma so imeli posodo s strupom arzenikoin /a uničfvaje plevela. Do te posode sta se prikopala otroka, dve in pol leta star Tom in pol drugo leto star Timothy, ki sta v posodo natočUa vodo in jo potfm pila. Tom je na zastrupitvi umrl, mali Timothy se pa nahaja v resnem stanju v bolnišnici.
Governer države Ohio, Frank J. Lausche je proglasil dan 20. junij za očetovski dan v državi Ohio.
Danes praznuje predsednik Jugoslavije, maršal Tito, svoj 62. rojstni dan.
Edina francoska bolničarka v trdnjavi Dien Bien Phu je končno prispela z letalom v mesto Hanoi. Od radijskih in televizijskih družb je takoj dobila ponudbo za .$100,000, da da na razpolago svoje zbirke spominov in doživljajev.
Vrhovno sodišče v Washingtona se je bavilo s prepovetljo ločevanja po plemenih v mestnih gledališčih, na univerzah, v stanovanjskih hišah in pri zabavah ter dalo nižjim sodiščem smernice kako postopati v smislu sodbe najvišjega sodišča.
V bolnišnici
V Euclid-GIenville bolnišnici se nahaja poznani Mr. Leo Bost-jančič iz 19407 Shawnee Ave. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil domov!

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 15312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879,
MLADINA, VERA, ŽAKOM-BODOCNOST
Ni dolgQ tega, ko smo čitale zanimiv članek o tem, kako pravimo, da smo v Ameriki verni, a kako malo ljudi zahaja redno v cerkev, koliko postav imamo in koliko zločinov, posebno med mladino. Naj torej tudi me nekoliko razmišljujemo o teh zadevah.
Vzemimo naprinier vprašanje vere, cerkve in obiskovanja cerkvenih opravil. Nam se je vedno zdelo, da je za vsakega človeka, posebno v mladosti potrebna gotova moralna vzgoja, pa naj se da to vzgojo na katerikoli način že, bodisi v verski ustanovi ali doma, toda glavno pri tem je, kakšen vzgled ima mladina v letih, ko dorašča. Bodisi v javnosti, v šoli ali kjerkoli, kjer prebije otrok dalj časa, zlasti pa v kroju starišev, bratov in sester, t. j. doma, morajo biti zdrave razmere. In da te razmere že,ves čas izza prve svetovne vojne in zloglasne prohibicije na splošno, niti v javnosti, niti po domeh, niso najboljše, bo priznala vsaka mati in vsak oče, ki gleda v svet s treznimi očmi.
Kadar postane takorekoč vodilno načelo družbe, da šteje le materijalno blagostanje, to ravno tako nesmiselno in škodljivo, kot nekdanje pretirano načelo, da je le skrb za duševni blagor prvi in glavni cilj življenja. Človek živi od obojega in med obema je torej treba pravega sorazmerja in ravnotežja.
V tem oziru se nam zdi, da ne grešijo le ljudje na splošno, temveč tudi cerkvene organizacije,- zlasti nekatere, ki polagajo vse preveč važnosti na zunanji blesk in ceremonije verskih obredov. Luksus njih opreme, oblačil, nosilnic, prstanov, itd., spominja človeka ne na skromnost temveč na bahavost, lahko bi rekli aroganco ali poganstvo tistih, ki bi imeli učiti in vcepljati v ljudske duše plemenitost in skromnost.
Isto je po domeh. Na splošno prevladuje naziranje, da vse, kar šteje, je lep, luksuzen in z najnovejšim pohištvom natrpan dom, nakodrana, našminkana in po najnovejših predpisih oblečena mama, ki često izgleda mlajša, kot hčerke in sinovi, najnovejši model avtomobila, itd. In otrok, čigar starši nimajo vsega tega, se počuti zapostavljenega, manj vrednega in najde često izraza svojim občutkom, v družbi sovražnih dejanjih. Istočasno pa postane otrok, ki ima vsega v izobilju, ki predstavlja sta-rišem bolj luksuzen predmet za občudovanje, kot pa bitje, katero je treba vzgojiti v koristnega in odgovornega člana človeške družbe, lahko istotako antisocijalen, edino iz drugega razloga in v drugačnem smislu. Medtem, ko prvi morda izvrši rop ali tatvino ker si želi stvari, katerih nima, si išče drugi izhoda za svoje instinkte, zatrte vsled pretirane protekcije in omehkuženja, v dejanjih r»)divja-nosti, uničenja lastnine in sličnih stvari, o katerih danes pogostoma čitamo. Oba slučaja sta svarilen znak bolezni v socijalhem ustroju, v načinu življenja današnje družbe.
Sploh se nam zdi, da jc to problem, ki je nastal v veliki meri radi velikih mest, kjer je toliko ljudi natrpanih takorekoč eden vrh drugega. Naj vam damo v tem oziru eno primero iz živalskega sveta.
Kot znano se redi v Ameriki kokoši kar v tisočih na enem prostoru. Te kokoši so često vedno zaprte v kokoš-rjakih, ker ti kurji špecijalisti gledajo, da kokoši zgolj jedo, rastejo in se redijo. In torej čim manj gibljejo, tem preje dosežejo zaželjeno težo, da so godna za na trg. Ce je to za kokoši in za tiste, ki jih uživajo, dobro ali ne, se ne vpraša, glavno jc, da je dobiček in sicer temveč j i. Tako se pogostoma zgodi, da tako zaprte kokoši {.»^divjajo in prično ena drugo kljuvati, da so vse krvave. Ta pojav imenujejo—kanibalizem. In eksperti v njih "modrosti" so si že omislili patent, da naredijo posebno rudeča "očala" 2.Ц te ponorele kokoši, kar pravijo, da pomaga, da se ne-l.ajo kavsati.
(Dalje na 3. strani)
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK
Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načr+ih in uspehih naših krožkov
{Vsi prispevki morajo biJi ▼ uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
SLIČICE NAŠIH VODILNIH ŽEN.
Poročilo krožka št. 1 P. S.
Izgubile smo Tinco Maraš.
Lepa poteza Jelerčičevih!
Cieveland-Collinwood, O.—Naša letna konferenca je za nami. Jaz ne morem dosti poročati o isti, ker sem bila zaposljena pri drugem delu. O sklepih bodo poročale druge, katere so bile navzoče.
Na tem mestu se moram najlepše zahvaliti Jelarčičevi cvetličarni za dar treh ducatov rde-čeh nageljnov za 20-letnico Progresivnih Slovenk Amerike. Jelarčičevi so nam storili že dosti dobrega, kadar smo kaj potrebovali. Ko sta bila še živa Mr. Frank Jelarčič in njegov sin, Rudy, smo ju vedno videli med našimi gosti. Spominjam se, ko je kupil Rudy od mene 20 listkov za večerjo Progresivnih Slovenk. Mr. Frank Jelarčič pa je neštetokrat prinesel šop cvetja za na mize, kot dar za to ali ono prireditev. Zdaj vodi to trgovino Al Jelarčič.
Hotela sem kupiti nageljne, pa me je vprašal, za kaj jih bom rabila. Povedala sem mu, da praznujejo Progresivne Slovenke 20-letnico obstoja.
"Oh, ker je moja mama tudi članica, a je bolna in se iste ne more udeležiti, bom iste kar daroval organizaciji."
Nisem vedela drugega kot se mu najlepše zahvaliti v imenu Progresivnih Slovenk za krasno cvetje. Kadar rabite kaj podobnega — ne pozabite Jelarčičeve cvetličarne. Mrs'. Jelarčič pa želimo hitrega okrevanja in mnogo sreče.
Dalje imam poročati žalostno vest, da smo izgubile članico, Tinco Maraš. Pokojna je bila dobro poznana med nami v Col-linwoodu. Z možem Frankom sta bila več let oskrbnika Slo-, venskega delavskega doma. Nje' no truplo je bilo upepeljeno 20. aprila. Članice krožka št. 1 so jo v velikem številu spremile na njeni zadnji poti. Njena krsta je stala v kapeli popolnoma pokrita z rdečimi nageljni.—Tako moramo biti kar pripravljene. Danes tebi, jutri meni. Prestala si to grenko življenje. Naj ostane na Te med nami trajen spomin!
Ravnokar sem zvedela, da se nahaja tudi njen mož v Euclid-Glenville bolnišnici. Želimo Ti hitrega okrevanja. Frank!
Tudi Ann Grill se je pred kratkim ponesrečila. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Pri 20-letni prireditvi je igrala vlogo Marjane, v igri 'Kmečka osveta." Želimo Ti hitrega okrevanja, ve članice pa jo lahko razveselite s kako kartico na sledeči naslov; 297 E. 194 St., Euclid 19, Ohio. Frances Gorše (Cesnikova), je tudi v Eu-clid-Glenville bolnišnici. Podvreči se je morala operaciji. Tudi ona bo vesela kake razvedrilne kartice. Vsem želimo hitrega okrevanja in da se čimprejc zopet vidimo, Zdravo!
Eva C off, poročevalka.
tajnica krožka .št. 1 mia kratko poročilo
Po prihodnji mesečni seji bomo imele za članice nekoliko zabave. Imele smo sicer v mislih, da bi se ista vršila po majski seji, ampak vsled zaposlitve s konferenčnimi zadevami, smo to odložile na mesec junij. Članice, opozarjam vas, da gotovo pridete in bodite točne, da čimprej e končamo sejo.
Članice, ki imate za poravnati prispevke, ste tudi prošene, da to storite na prihodnji seji. Pa tudi prodajne znamke (Sales lax Stamps) še vedno zbiramo.
Le prinesite jih seboj. Poravnajte tudi za listke od 20-letnice Progresivnih Slovenk, da se zaključi račune.
Med ostalimi bolnimi članicami je tudi naša pridna Urška Snyder. Želimo, da hitro ozdravi. Na tem mestu naj se tudi zahvalimo naši Tončki Tomle za brezplačen avto pri pogrebu Tince Marash.
Theresa Gorjanc, tajnica.
Krožek št. 3
Euclid, Ohio — Zadnja seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk je bila lepo obiskana jn skoro vse članice so prišle z lepimi šopki na prsih v spomin na "Mother's day." V ozračju lepih misli na naše matere smo pričele zborovanje in slišale poročila o zadnji konferenci, 20-letnici in lepi igri, katere smo se udeležile skoraj vse članice bližnjih krožkov.
Igra je bila zelo lepa in pomembna, kakor tudi petje pevcev in pevk. Meni se je posebno dopadla pesem, ki so jo zapele članice Progresivnih Slovenk— "Dve let' in pol sva se midva ljubila . . . ." Saj mislim, da ni človeka, ki ni enkrat v svojem življenju ljubil. Posebno, ko smo bili še mladi. Na stara leta pa človek ostane sam, ker je prišla neusmiljena smrt in pretrgala ljubemu bitju nit življenja. V pesmi so nam oživljeni lepi spomini na našo mladost, kakor tudi žalostni, kadar pride ločitev . . .
Vsem gre prav lepa hvala za to lepo priredbo in ubrano petje od našega krožka št. 3. Prav lepa hvala gre tudi naši urednici, Mary Ivanusch za njen lep govor in lepo petje. Ji čestitamo in ji kličemo—da bi bila zdrava in še mnogo, mnogo let naša urednica Progresivnih Slovenk.
To sejo smo darovale za Can-
cer Society vsoto $10. članice Josephine Henikman, Josephine Simon in Lojzka Derdich pa so darovale v blagajno, prva $5, druga $2 in tretja $3. Vsem prav lepa hvala!
Članice so prošene, da bi se zavzele za akcijo Adamičeve spominske ustanove za nakup pokojnikovega arhiva in tudi agitirale za lista Enakopravnost in Prosveto, ker ta dva lista bi morala biti v vsaki slovenski družini, ako jih je le mogoče vzdržati, če je volja, bo to tudi mogoče!
No, sedaj pa vas povabim na balincarsko tekmo Kluba društev Ameriško jugoslovanskega Centra na Recher Ave., na nedeljo, 6. junija. Na naši zadnji seji se je oglasilo 12 članic, da so pripravljene in se upajo udarit z vsako nasprotno skupino. Torej le na dan in bodite na mestu ob pravem času, ker naša dekleta hočejo odnesti prvo nagrado! Če boste dobro "ciljale," stavim, da boste "vinale." Le korajžo! To je moja želja—za druge pa ne vem . . .
Saj res, Olga Matjažič je imela rojstni dan ravno na dan seje. Članice smo ji zažingale tisto "Happy birthday to you" in ji želele še mnogo let sreče in zdravja, povrhu pa še kakega dobrega možička, ker je še mlada vdovica.
Hitrega in popolnega okrevanja želimo tudi naši glavni tajnici, Josie Zakrajšek, da bi zopet lahko opravljala svoje važno delo pli Progresivnih Slovenkah.
Vera Potochnik, poročevalka.
GUts krožim P. S. št. 9.
Chicago, 111.—Majska seja je bila zelo dobro obiskana. Dvorana jc bila polna veselih članic, mize so bile obložene z majskim
(Dalje na 4. strani)
Poročila gl. odbornic in krožkov pred le+no konferenco Prog. Slovenk Amerike
dne 2. maja v prizidku SND, Cleveland, O.
Poročilo gl. predsednice — Cecilijo Sub(;l
Danes, ko praznujemo 20-lct-nico naše organizacije P. S. A. moje poročilo ne bo dolgo. Saj članicam, katere zasledujete delo naše organizacije PSW of America, je poznano tudi moje delo. Delala in gledala sem vedno za korist in ugled naše organizacije vseh 16 let odkar sem članica naše dobre organizacije.
Progresivne Slovenke smo bile ustanovljene na izobraževalni in Iculturni podlagi in smem reči, da članicc, ki pohajajo na seje naših krožkov so resnično izobražujejo potom j)redavanj, (liskuzij, potovanj, itd. Tudi pri naših šivalnih krožkih jc kar veselo gledati, kako se učimo ena od druge. Tudi šivanje je koristno za vsako mater in hišno gospodinjo.
Zadnja leta so se svetovne azmero kaj hitro menjavale in tako smo tudi me nai)clc vse svoje moči, vršile in podvze-le razne akcije v koišst našim i-li'ugim v naši rojstni domovini,
Ali sedaj, drage članicc, jc moja želja, da bi v bližnji bodočnosti ne podvzele več tako velikih kampanj in akcij, kot smo jih dosedaj ker vseh svojih sil ne moremo porabiti za
gori omenjena dela. Naša rojstna domovina je že precej dobro induatrijalizirana, pošilja svoje produkte v Ameriko, kakor tudi v razne druge dežele. V skoro sleherni veliki trgovini se dobi predmete, izdelane v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji in s tem, da kupujemo blago, narejeno v domovini, bo. več poma-gano našim draginj v domovini, kakor pa zgolj dobrodelna pomoč. Domovina potrebuje danes devize in ako mi kupujemo z dolarji blago narejeno v domovini, si bodo rojaki lahko sami zaslužili in 2)omagali.
Moja želja je, da bi od sedaj naprej delale za ojačenje naše organizacije, delale za naše liste v obliki i)ridobivanja novih naročnikov kakor tudi za nicdse-bojno pomoč med našimi članicami.
Hvala za posluh!
je doma iz iste okolico, nas I nje:
"Moj mož in Franokin brat
si bila prijatelja. Ker jc m
liiiU"
П9
i oble do-
Poročilo II. gl. podpn^lsediiicc— Francos Vider
Cenjene gl. odbornicc P.S.A. 7j nekoliko pekočo vestjo vani bom j)odala to-le kratko poročilo; Čutim, da kot gl. odbornica nisem .storila za organizacijo kot mogoče ta urad zahteva. Vzrok jc, ker sem precej oddaljena ter osebne odgovornosti in zaposlje-(Dalje 1Ш 4. b liani)
Frances Vider
Pri iskanju podatkov o naših glavnih odbornicah zadnje mesece sem prišla do tegale spoznanja in zaključka, da so namreč vse skromne in kar nič ne želijo, da bi se o njih pisalo v javnosti. Nerade govorijo o lastnem delu in uspehih, ki so povezani z delom organizacije in to najbrže v nekakem občutku, da bi se znalo to tolmačiti, za lastno hvalo. Vendar, ko vidijo, da spada to v zgodovino "Progresivnih ^o-venk," ki tvori sicer eno skupnost in celoto, vendar je vse skupaj plod dela, posvečenja in žrtvovanja posameznic, pristanejo in radevolje odgovarjajo na stavljena vprašanja.
Ta mesec se bomo nekoliko ozrle na življenje in delo naše druge .podpredsednice, Frances Vider, ki je obenem tudi ustanoviteljica in vse skozi predsednica krožka št. 9. v Chicago, lil. in žena gl. ta j SNPJ, Frcd Vidra.
Kdoj- pozna Frances, bo pritrdil, da napravi na vas takoj ob prvem srečanju utis refinirane in olikane žene. Tiste, ki imajo priliko delati v njeni bližini in po dnjenim vodstvom, pa znajo povedati, da je vsikdar prijazna in obzirna, v njenih uradnih nastopih pa stvarna. K besedi se oglasi le kadar ve, da ima res nekaj za povedati. Njeni naravi je očitno odporno prazno govoričenje ker ljubi red in objektivnost. Te njene viline smo zlasti spoznale glavne odbor nice in članice P. S., ko smo se ob našem prvem "Progresivnem dnevu" leta 1952 nahajale v Chicagi. Imamo pa priliko utrditi se v terp prepričanju še bolj, ko pride na naše letne seje in konferencp.
Frances se jc rodila v vasi Sa-matarca pri Polhovem Gradcu na Gorenjskem, kjer so imeli starši malo domačijo z mlinom. V družini se jc rodilo 9 otrok, trije od katerih so umrli v detinst-vu. Ostali trije bratje in ena sestra so tudi že pomrli, tako, da ji^živi samo še ena sestra in to v starem kraju. Oče, Valentin Nartnik je umrl leta 1942 ob času hudih bojev, marna pa ji je umrla leta 1951 v visoki starosti 81 let.
O materi mi jc povedala naša Ivanka Sifrcr, katere mož. Frank
va hčerka Op. ur.) 2)a je na
Vidrove meseca maja, 1951, ita bili z Jurmanovo Kati v
od takrat že mnogo let, so splošno si^omini že precej deli, toda enega se pa prav bro spominja, da je bila njena mati lepa žena, podobni Mrs. Skuk.—Vida, (t.j. Sifrerj^
želje k" domovini, obiskala mamo. je, bila že bolna.—Lep roman"' čen kraj! Iz pota čez mostič^k prijazna hiša, ob vodi kolo, ve, ali od mlina ali od žage-stopnicah je prišla v zgornje pr® store v mamino sobo. Tam j" našla, oblečena v srajco, kate''" ji je poslala Frances iz Amer"^^ . . . zelo ponosna na hčer!-"^® ko skrbi za njo! Poleg, na mizi f
hčer-jel*
bila slika ... 'Ja, to je moja ka, ampak jo ne bom več vi ... je predaleč ... !'—Vida vzela nekaj slik in jih podar''^ Mrs. Vider.—Takrat sem Frances, da je zajokala in se H
na-
menila, da jo hoče še videti^ ampak mama je med tem in tudi en brat, oba v enem let^^^
Frances si jc že v rani sti zaželela v svet. Že donia ^ je izučila šivanja, kar ji je P"?' neje mnogokrat prav prišlo tudi dandanes šiva doma P" par dni v tednu v neki trgovi"'^ V Ameriko je dospela leta in sicei' dne 6. februarja k ^ strični Jennie Krulz, v La 111., ki živi sedaj v Peru, lH, jc tudi članica Progresivii'''' Ona ji je bila pravza^irav kak''' sestra ker jc bila vzgojena n® di^ovcm domu. Skozi šest let f potem opravljala hišna dela pri eni sami družini 4 leta. pa je bila ob večerih prosta je zelo veselilo petje in dra^i^ tika, je takoj ob ustanovitvi rodnega doma postala akti^"' pri dramskem in pevskem kli*''"' "Soča."
Na vprašanje, kako in kje
se spoznala z Mr. Vidrom, odgovorila sledeče:
"No, spoznala sva se leta v La Salle, 111. Fred jc bil k" vojak nastanjen v Camp v Rockford, 111., in ker je prijatelje v La Sallu, jih jc pri^ obiskat. In tako, vidite sva ^ si'cčala.—
"Poročila sva se v Ely,
leta 1919, torej bova 19. juniji' t. 1. poročena že 35 let!
"Na Ely, Minn., sva živela ^ let. Leta 1924 sva se preselil* ^ Chicago, kjer je dobil Vid^' službo pri SNPJ. Ker sem čital^' kako v Chicagi priiejajo me je selitev v Chicago zelo ^ selila. Takoj prvo sezono sem d", bila vlogo v Gorkijevi dra^J "Moč teme." Dokler je obstoja soc. dramski klub sem večkr^ nastopila v igrah. To jc bilo jc veselje!"
(Dalje na 3. ylraiii)
Našim članicam, mojim prijateljicam:
Ob tej pciliki sc želim zahvaliti našim krožkom in nj)^ članicam ter mojim mnogih prijateljicam za stotine kartic, kamere sem prejela tekom mojo bolezni in za ljubka darila if" cvetice, katere sto mi poslale.
Vaše želje so pospešile moje okrevanje tako, da bom * teku par tednov že lahko zopet med vami. Sedaj se še zdravi«^ doma in ce bom sledila zdravnikovim navodilom, bom kmalu lahko z vami na seji v diskuziranju in debatiranju naših številnih problemov.
Hvala Mary Zakrajsck, Frances Vider, Mary Andres Chris Nadvesnik iz Chicago, III., in Theresi Gerzel iz Aliqu'p-pa. Pa., za njih obisk v bolnici, ko so bile v Clevelandu na konferenci. Bilo je res lepo zopet jih videti, kakor tudi vse druge naše članicc, ki so me obiskale.
Sc enkrat—"Hvala vam za vse."
JOSIE ZAKRAJŠEK.
ENAKOPRAVNOST
STtlAN
Official Page Progressive Slovene Women of America
f'rom the Editor's Desk
There is nothing nicer than ° meet people with whom you ave corresponded, who form & of your organization and interested in the same prob-and ideals. And our 20th nntversary celebration was one tuch occasion.
seems that the town j^icg ^'4uippa, Pa., must be a Ђf^n	since so many nice
is th ^ ^here. Anyway that wni!f ''"Pression I got from the our	people who came to
in c ^ 5^'^ from that community '» such a large number.
Wer	cars! And who
tarv	I'he friendly secre-
their Circle No. 13,
intrnrf	(Simončič), who
and	to some of them,
their names. They dai.rvi-.	husband Frank,
'^other^'^
^ ^'"s. Mary Simončič.
her Л -'^"toinette Antončič, Frances Zakraj-huJu ^ Circle's president, her daughter Elco-2ak,-	mother Mrs. Lucy
caui(fw^^" ^till in another car Мгч A	Mrs. Struble and
' Anna Sivec.
Of	^
2ei	Mrs. Theresa Gcr-
^nd ^°founder of their circle Preai%,	Supreme Vice
Zai^j. . as well as Frances toifiett^^^ her mother An-ofoy.^' old acquaintances Oil a^"^'	been in our midst
We ^^^bcr of occasions and per • judged by their warm that the rest of han'	must be like one
family. And we were
yourspi?	you all enjoyed
(igj ] cs in our midst and sin-y thank you for your visit!
Was represented with "^^embers, namely Mary Chr'^f^' ^^^"ces Vider and tvvo^^ Nadvesnik, the first latt	officers and the
delegate of Circle No. 9
A NICE REPORT OF CIRCLE NO. 7
to
the
^огш " poriference. All three a vital part of their circle
aiid
®Чг organization.
^idcr is always fresh a young looking, never ages А-ПсЈ^'	I know her. Mary
chegi^^' r°und faced and red "slov	me of a real
Chj,:	lepotica" and about
I have
■^ssion f	^ con-
hall K. ?	—setting hi the
I	^	,	---- _ _ ------^
"Is	Christine Nadves-
Watch ш grow!
Remember important dates!
At last month's sewing session our president, Pauline Krall acted as a charming hostess and welcomed us to her home for the evening. Quite a few members gathered together for the annual night of sewing, "gabbing"
and some to crochet. Pauline served us- drinks, pie and ice cream, nuts, candy and even the "Girl Scout" cookies. I had the pleasure of meeting Helen Cernelich, a prospective member-to-be and she simply beamed with joy in telling about her new baby boy named "Harry."
Was also introduced to a new member of March—Dorothy Schlarb (Močnik). We're happy to have you in our growing circle, girls! Thank you, Pauline for a lovely entertaining evening from all of us!
The group attending the 20th Anniversary from our Circle certainly enjoyed themselves.
Assisting at the dinner from our group were Milly Bradač, Ann Gorjanc, Pauline Krall, Alice Strancar, Irene Strancar and Ollie Subel. A hearty thank you to them for their help.
The members of Circle No. 7 wish our supreme secretary,
Josie Zakrajsek a speedy recovery following her operation.
At our annual meeting in May we had a "Stanley" party with Mrs. Bernice Krall as representative introducing Mr. Chrisfield,
Greater Cleveland District Manager. He spoke on the organization of the company and their products which were on display.
Our members bought quite a few articles thereby benefiting our circle by the sale. Any member wishing to buy anything else, can contact president,
Pauline Krall by calling RE 1-2419. Angela Baranowski was the lucky winner of the door prize.
More new members! Circle No. 7 is certainly growing with more and more young women joining the organization. I'm happy to announce that Alice Strancar and Helen Tomazic have become members of our happy group. Welcome! Now you can bring your friends for a visit to our meeting which will be Wednesday, June 9th, 8:30 . ,
p. m. at the Slovenian Work- evenmg with a nice group of
men's Home on Waterloo Koad.|^^^*
I'm sure they will be glad to bc-|	—Elsie M. Rudman,
come part of our circle.	Circle No. 7.
Aiidi-
by the
table, I asked Mary
her,
sittin
And there she was
\Y(! ^ r^Sht across the table! able sure glad you were By ^^оше this time, Christine, ejcpej,^ Mary Andres is an 1ђе cook and she promised for Q for "sirove štrukle" Lonb-^i Gospodinjski kotiček." for it soon!
tik Markel and Marge Lus-the Milwaukee ill j-jj 0.8 which follows right Circle *-®^cps of the Chicago forts	activities and cf-
ship increase its member-Visitor Markel is a regular an erith	'conferences and
gre«;,, ^^^^^tic worker for "Pro-sure Slovenke." We were nity to have the opportu-LuKtii hor partner, Marge your 4i hope you both found jovahi	Cleveland an en-
c oiic. Keep up the good
Work.
' I"--!..
girls!
Our faithful Mitzi Vardian has been missed at meetings and sewing. The "bug" got her down with a strep throat. Hope to have you join us soon again, Mitzi! Edith Zele spent time in the hospital for observation. We hope it's nothing too serious. Our secretary and treasurer, Millie Bradač spent a few hectic days in May when her little girls, Amy and Rosemary had those awful tonsils and adenoids removed. We're glad you're feeling much better now, sweeties. Since we're reporting on the sick list, I must add that when I got home from the meeting the last time, I discovered our Sandy developed the measles along with the flu. Any day now I'm waiting for the "spots" to appear on the two smaller ones.
Emma Strancar's daughter, Patricia will make her communion May 30th and celebrate her birthday. May 24th. Happy birthday Pat, from mother's friends of Circle No. 7.
Please save this notice, members, to remind you of sewing session nights at members' homes; June 23rd: Emily Gla-zer's; July 28th: Mary Cichon's; August 25th: Edith Zele's; Sept. 22nd: Mitzi Vardian's; Oct. 27th: Irene Strancar's; Nov. 24th: Justine Pretnar's. No sewing for December because of the excitement of Christmas holidays and our very special Xmas party and election of officers, Dec. 8th.
Belated wedding anniversary best wishes to Pauline Krall and Alice Strancar, same date and year, April 27th, 1946. Surprised, girls?! Mary Zagar celebrated eighteenth anniversary, April 25th. And Mary Krnel and Jean Pryatel celebrated birthdays the same day—April 26th. A little late, but Happy Birthday, girls! What a coincidence! It seems our members will be celebrating together when they discover their birthdays and anniversaries fall on the same date.
Hope you've enjoyed this "newsy" column. Will be seeing you and hearing from you at our next regular meeting and do try to bring your neighbor or friend along for another delight
O NAŠI DVAJSETLETNICI
MalfA
cisc anj ■ your reports con-l^ibutin- 'nleresting. All coh-office hw	kG in cdilor's
nionth,	15lh of cach
... Address:
Mary ivanusch.
1. Chardon, Ohio
(Poroča Ovinkarjeva)
Vsi, ki so se udeležili dvajsetletne proslave Progresivnih Slovenk Amerike so bili na splošno mnenja, da je bil program posrečeno izbran in lepo izveden. Udeležba je bila dobra. Videle smo članice in njih može in prijatelje iz vseh naših naselbin Clevelanda poleg zunanjih zastopnic krožkov.
Po odpetju ameriške himne in pesmi "Podajam roko ti s solzami," (S. Gregorčič — J. Ivanusch) iz opere "Turjaška Rozamunda" po Mary Grill-Ivanusch,. je naša dolgoletna predsednica, Cecelia Subel v kratkih in izbranih besedah pozdravila ■ navzoče ter se jim zahvalila za lep odziv k pomembni slavnosti.
Nato je zapel mešan oktet "Zarje" v lepi harmoniji dobrodošlico "Pozdrav." Sledil je duet, Vickie Poljšak in Sophie Elcr-sich in sicer sta zapeli S. Gregorčičevo pesem "Prstan," katero je uglasbil Vodopivcc in ki je nadvse krasna po vsebini kot melodiji, in pa Kettejevo "Ptič-ko." Želi sta zaslužen velik aplavz.
Z ujsium ljubkim sopraućkoni
je obogatila program mlada "Ja-dranova" pevka, Betty Resnik, ob spremijevanju njenega soproga Reginald Resnika. Zapela je Kozinovega "Metuljčka" (s tem nas je prvič seznanil Svetozar Banovec, ko je koncertriral med nami) in pa z narodno "Fantič po polju gre . ..", katero je aranžiral za solospev skladatelj E.
Adamič. Da sta bila deležna pianist in pevka velikega aplavža,
je umljivo.
Sledil je daljši govor urednice Progresivnih Slovenk o začetku,
razvoju in današnjih nalogah organizacije, kateremu je občinstvo očividno sledilo z zanimanjem in odobravanjem.
Za pestrost programa je poskrbel "Zarjin" trio, Jennie Fa-tur, Sophie Elersich in Josephine TuHtman. Pevke so prav ubrano in živahno zapele Volari-čcv valček "Slovenke mladenke"
(To nam je prinesla v Cleveland mnogo let nazaj Mary Jager-Kramcr iz Forest City, od koder so prišli Jagrovi in kjer so imeli tedaj tudi pevski zbor) in pa "Venček narodnih." Obe točki sta kajpada razvnele občinstvo k ^vahnemu aplavzu.
Kakor Reuuikova, tako js tudi Skratka-
Unetičeva posegla po Kozinovi pesmi in sicer nam je Florence zapela njegovo prekrasno "Pomlad," ki jo bila kot nalašč гџ, majsko prireditev. Pevkin nastop, izražanje z očmi in mimiko spojeno z lepo izvežbanim glasom je nekaj kar vedno ugaja. Izjema tudi ni bila sedaj in je še posebno užgala navdušenje avdi-jence z njeno drugo točko, s še-gavo "Micka bi rada Jurka dobila ..ki je belokrajska narodna in jo je uglasbil Niko Stritof. Pri klavirju je bil Reginald Resnik in z njegovim lepim igranjem spopolnil nastop.
Kot za nekako posebno "zabelo" ali "ocvirk" celotnemu programu pa so prihranili pevci "Zarjinega" kvarteta Albin Fa-tur, Frank Elersich, Andy Turkman in Frank Kokal pesmi "Slovenec sem" dr. Gustav Ipavca in pa tisto komično "Jaz pa za eno deklico vem . . ." in kajpada želi tak aplavz, da so morali na-vreči še eno in sicer ameriško dijaško pesem "The Bulldog."
Ob zaključku tega lepega pevskega programa pa so nastopili vsi sodelujoči talenti skupno in zapeli večno lepo in pomembno "Domovini"—"Bodi zdrava domovina, mili moj slovenki kraj . . ."
Da ne pozabim omeniti—vse "Zarjine pevske točke je spremljal vešči zborov pianist, Edwin Polsak.
Sedaj pa še nekoliko o drami enodejanki "Kmečka osveta," katero je spisal Franc Dolinčar, ki je bila podana po odmoru. Igra meče luč na tiste čase in razmere, grunti, dote itd., koga po roči dekle in ne čustva, simpatije, ljubezen ... Pa tudi današnji čas je priča sličnim tragedijam, le v drugačni obliki. In vzeto iz tega stališča je bila igra posrečeno izbrana za to priliko, posebno ker je bilo že prepozno v sezoni, za kako daljše delo.
Vse vloge, Zoreta (Steblaj), Marjane, (Ann Grill), Toneta (A. Turkman), Kuharja (F. Kokal in Micke (F. Godnjavec), so bile podane dobro in prepričevalno. Živo so nam predočili kam zavedejo človeka neobvladane človeške strasti, bodisi v ljubezni ali maščevanju. Najprej skrita ljubezen, prikrit sad te ljubezni in prevara v zakonu, potem nadaljevanje te prevare za moževim hrbtom in potem za-snovanje peklenskega načrta od strani varanega moža in izvedba groznega maščevanja, ko ubije nezakonski sin lastnega očeta.
Drama je kratka toda učinkovita in zelo primerna za krajše programe. Torej vse priznanje J. Steblaju, ki jo je izbral in re-žiral. O igralcih se lahko reče, da so bili posrečeno izbrani, morda bi bili v kakem napetem momentu lahko malo ognjevitejši in krepkejši v izražanju, toda na splošno je bilo občinstvo zadovoljno s predvajanjem. Hvaležne smo jim za njift trud in sodelovanje. Vsekakor je potrebno, da sc skuša vključiti v programe večkrat kake dramske predstave, četudi kratke kot je bila ta. Le z vajami in stalnimi nastopi t. j. z rednim vežbanjem, nam bo mogoče obdržati prilično zadovoljiv standard našega amaterskega udejstvovanja.
Po progamu nam je bila v prijazni spodnji dvorani SND, kamor smo sc podali iz avditorija, kjer sc je vršila slavnost, servi-rana puranova večerja na mizah okrašenih z lepimi, rdečimi na-gelni, ki so simbol materinega dneva, katerega smo praznovali v maju, simbol slovenskega dekleta in tudi uradna roža države Ohio. Načelnica serviranja E. Coff in njen štab strežajk od krožka št. 7 so poskrbele kar je bilo v njih moči, da goste čim-bolje postrežejo in sadovoljijo. lepo jo bilol
SLIČICE NAŠIH VODILNIH ŽEN.
(Nadaljevanje s 2. strani)
Tudi pri petju se je udejstvo-vala in bila soustanoviteljica mešanega pevskega zbora "Sava" ter bila članica istega dokler je obstojal, še danes rada prepeva. Čim se spravi skupaj grupa pevcev v veseli družbi, je ona takoj zraven. To vem iz naših konferenc. In kako prijeten in topel sopran ima!
Ko sem ji zadnjič v pogovoru omenila, če se spominja Math šturmovega in Math Kompove-ga saluna in Math Strohenove čevljarske popravljalnice v La Sallu, kjer so pijoniji SNPJ, med nusch, v letu 1903 imeli sestanke, debatirali, diskuzirali in končno ustanovili napredno društvo "Triglav," ki je pravzaprav najstarejše jednotino društvo, dasi nosi št. 2 (kose je namreč pričela jednota, so La sallčani menili, naj ima društvo v Chicagi št. 1, ker je v večjem centru in torej bolj važno, kar ve povedati tudi Math Povše, istotako med ustanovitelji, ki živi danes v Clevelandu,) se je Frances veselo zasmejala in priti^dila, da so bili se tam, ko je prišla ona v La Salle. Potem mi je pa še po-lahko zapela pesmico, katero je dejala, da jih je učil Ivanusch,
ko se je leta 1918 na potu iz
South Dakote proti New Vorkuj^g^g^j^gg^^ opravljali takorekoč vse naše delo robotni stro v namenu, da odpotuje v stari kraj, ustavil za nekaj časa v La
MLADINA, VERA, ZAKONI^ BODOČNOST
(Nadaljevanje s 2. strani)
Nekako tak problem predstavljajo tudi današnja milijonska mesta. In kakor pri kokoših, tako tudi pri ljudeh delamo razne "učene" eksperimente, si belimo glave, kako in kaj bi ukrenili, edino prave zdrave pameti, ki nam veli, da mora imeti namreč vsaka mlada stvar in tako tudi otrok, mnogo prostora in prilike za gibanje, delo in ustvarjanje, če se hoče normalno razvijati in rasti, samo te ne-čemo rabiti. Človek je menda že tako ustvarjen, da dela in poiskuša vse, samo tistega, kar bi mu morala zdrava pamet narekovati, da je najboljše in koncem konca najcenejše, ne mara storiti.
Zato pa so zločini, mizerija, vojne, itd. Vera, postave —vse je bilo in je potrebno, toda je bilo kakor alkohol, preveč zlorabljeno in do danes žal, ne verski nauki, ne strogi zakoni, niso imeli tistega učinka in uspeha, kot bi ga morali imeti. Dosegli so človeka šele na površju, globlje v srce in dušo pa mu na splošno še niso prodrli ali kot bi se lahko izrazile—beseda še ni meso postala.
Vse se zdi bolj "praktično" kot odkritost, poštenje, resnica, ljubezen, in to "praktično ravnanje" človek ponovno in ponovno plačuje s krvavimi buticami, neredom, zločini, prepiri in vojnami. Ironija pri vsem tem pa je, da se pri vsem tem še sklicuje na vero, zakone in civilizi-cijo, kateri so mu v pravem pomenu besede še zelo oddaljeni in tuji.
Kdaj bo bolje? Zelo kmalu ali nikoli. Sredstva so tu, razmere so zrele. Vprašanje je samo—če smo ljudje zmožni, voljni in dovolj potrpežljivi, da s počasnim in smotrnim delom v tej smeri utiramo težavno in s trnjem in robidami obraslo pot.
Časa in sredstev bo kmalu dovolj, saj bodo v bližnji
Sallu; a ga je pozneje zadržal za stalno v Ameriki slovenski Cleveland, ki je ravno tedaj iskal pevovodjo in se mu je zazdelo, da je tu itak drugi "stari kraj."
Toda naj preidem na eno izmed največjih in najbolj važnih aktivnostih pri katerih je Frances kdaj sodelovala in to je, k pomožni akciji za stari kraj.
Ko sc je pričelo s tem delom, sta z Mrs. Vogrich dobili neke stare trgovske prostore in jih očistile, nakar so pričeli ljudje znašati, voziti skupaj vsakovrstno obleko. S pomočjo Lojzke Muhe je potem vodila vse to delo in skozi dobo šestih tednov posvetila ves svoj čas tej dobrodelni akciji.
A naj vam povedo lepe besede Angele Mezner o tem poglavju njenega dela:
"Važno je, da omenimo njeno delovanje za revno ljudstvo v starem kraju. Ni se še končala vojna, že je bila na delu z njenimi prijateljicami. Vzele so posebno sobo, oziroma prostore in tam so čistile, krpale, likale in pakirale za odpošiljatev. Poleg tega je Francka vedno skrbela še za hrano. Koliko zavojev je šlo v staro domovino povodom njene spretne roke in vzornega vodstva!
"In potem, ustanovile smo krožek P. S., največ po njenem prizadevanju, 7 let nazaj. Francka je bila tudi tu duša gibanja ter bila izvoljena za predsednico. Zopet nova naloga zanjo. In zopet je vezala zavoje za v domovino, skušala ustreči prošnjam, ki so se množile—hotela je vsaj nekoliko ublažiti gorje in uboštvo, ki jih je zadelo v rodnem kraju.
"NeTcaj let nazaj sta si Fred in Francka sezidala hišo v Clarendon Hills, 111. Nastalo je splošno mnenje—na, sedaj boJFran-cka gotovo izostala iz naše javnosti in našega dela, toda ravno nasprotno, vedno je na mestu kot predsednica. Celo takrat nas je posetila, ko se je Fred podvrgel nevarni operaciji na očeh.
"Poleg tega pa na tihem obiskuje bolne in onemogle ženice, vedno ipia juho in rezance pri roki, da ponese k bolniški postelji. Toda ona niti ne sanja, da me vse to vemo. Koliko lepega bi se še 4ftlo napisati o njenem živr 1 jen ju, vendar jc %elo ykroiuna.
ji—nevarnost je le, da bomo porabili ta prosti čas tako kot kokoši v kokošnjaki, katerim ni treba brskati in pre-skati za krmo—namreč za kanibalizem—skratka, da bomo sami sebe uničili. Delno to že itak vedno delamo, sedaj pa izgleda, da smo takorekoč blizu velike odločitve v tem oziru. Tozadevni simboli ali znaki so vidni vsepovsod! in problem mladine je samo eden izmed mnogih simptomov.
VAŽNI SKLEPI KONFERENCE
Predlagano in sprejeto je bilo, da Progresivne Slovenke povabimo na našo konvencijo prihodnje leto Mrs. Eleonore Roosevelt ali sodelujemo pri kaki drugi skupni akciji clevelandskih Slovencev, oziroma Slovenk, ki bi se zavzela za to, da dobimo za eno predavanje med nas to plemenito in človekoljubno ženo. Nam se na gre za to, da bi bilo tako podvzetje zgoij pod našim okriljem, pa.č pa da bi se ideja, ako je mogoče, izvedla skupno z vsemi, ki bi hoteli sodelovati.
Vse Slovenke smo ponosne na njo. Želimo ji sreče in zdravja v njeni družini.
"Pristaviti moram, da imata Vidrova edinega sina Leota, ki je izšolan za komercijonalnega artista, kateri posel obratuje na svojo roko. Ima prijazno ženico in fletkanega sinčka Leota, starega 4 leta, kateremu je torej Frances stara mamica.Frances jc že tudi mnogo let zapisnikar!-ca pri ženskemu društvu "Nada" št. 102 SNPJ."
. Iz vsega, kar sem torej zvedela in napisala o njej, vidimo, da je bilo polje udejstvovanja naše druge podpredsednica obširno, da jo jc zanimala slovenska Talija, slovenska pesem, sploh izobrazba, ki utira človeku pot naprej proti boljšim in lepšim razmeram in idcalnejšemu življenju. Iz tega tudi razvidimo, zakaj krožek št. 9, ki jc bil'ustanovljen v glavnem na njeno pobudo, tako lepo raste in uspeva in ima letos v našem jubilejnem letu tudi čapt. 4a potuje njih članica Dott Sodnik, kot poslanka prijateljstva v domovino.
Kakor se je sama izrazila: "Večkrat sc nam zde stvari, katere nam pripravijo "ta mlade," otročje q,!i neumne, toda v resnici pa komaj čakamo prihodnje seje, da vidimo kakšno poscb nost in novost so nam zopet pri pravile v presenečenje. In vselej odhajamo iz seje nekam pomlajene in razvedrene!"
Po mojm mnenju jc to ravno tista "skrivnost" ali "umet-
Odobrilc smo tlidi, da organizacija sodeluje pri Adamičevi spominski ustanovi. Prvo podvzetje. jc, lia kupimo ameriški Slovenci in podarimo pisateljevo literarno zapuščino slavni Princeton univerzi v N. J.
Nagradile smo tudi zmožno in nadvse vestno in požrtvovalno tajnico glavnega relifnega odbora, Josephine Tratnik z vsoto $100 za vse njeno ogromno delo in pota, katere vrši v zvezi z nabavo relifnega blaga in odpo-šiljatvijo.
nost," ki druži starejšo in mlajšo generacijo. To je: — dobiti pravo perspektivo ali naziranje, ki druži in spaja mesto razdvaja in odtujuje. In v tem moram čestitati članicam in krožku št. 9, da imajo namreč v osebi njih predsednice in kajpada tudi v ostalih članicah, idealne žene v tem pogledu.
"Progresivne Slovenke Amerike" smo torej v resnici srečne, ker imamo v krožku št. 9 in v naši Frances Vider, kot njih predsednici in naši II. podpred. vzgled idealnega dela in sodelovanja mlade in stare generacije, sodelovanja med materami, hčerami in sinahami. Le delujte tako lepo naprej in me vse sc bomo veselile vaših uspehov, saj sc gre za dobrobit celotne organizacije Progresivnih Slovenk in naprednega slovenskega ženstva v Ameriki na splošno.
—M. I.
PERMANENTS

SPOMLADANSKA POSEBNOST
pri
BONAR'S BEAUTY SALON
v SLOV. NAR. DOMU, 6407 ST. CLAIR AVENUE
Za (pogovor pokličite HE 1-5296

ŠtRANJ

SONČNI KOTIČEK
"May I have a kveščan, Mr. Čerman, please,"—"Mej aj hev a kveščon Mr. Cerman, plis" ---Enkrat, dvakrat, trikrat bi še človek prenesel,—ali naprej in naprej, kar že tri tedne se vleče, rekla bi nekako tako-le: Po mojem mora biti, in po mojem bo, če le h - - - č ni! Ali danes mu je pričelo nasprotovati.
Upam, da vam je znano kaj mislim povedati. Imam namreč ravno zdaj "poind of order plis"—Ste li videli njegov potuhnjen, grdi pogled?—Nekako tako-le govori :G-v-r-v - r— Mr. Sekretary? Desetkrat mora ponoviti, da se ga razume. Ej "stolčka" se pa "mrha" boji. Zdaj bi rad prekinil vse skupaj, samo da njemu ne bi bilo treba na stolček. Ah, ti Mc-Mc-Hitler No. 2!—(Kdor zasleduje novice bo vse to razumel.)
"Congresman No. 1" iz Collinwooda — E —
Davkoplačevalci, le pripravite
se!
Zadnje čase smo začele tud mal "porajtat" če so "ocirane" mize, kadar imamo kako bolj "reportant" večerjo, banket ali kaj podobnega. Kar nič več nam ni všeč, če je piska, purman ali pratica postavljena kar tako "ordiner" pred naš nos, oziroma usta in roke. In tako je prav! Saj zdaj, ko že skoro vse naredi mašina, naj se le naše kuharce in kelnarce mal "poflisajo," da
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
V jedilnicah ne bo samo nekaj za kruleče želodce, ampak tudi nekaj da se, napasejo že naše oči.
No, pa naj vam povem s tem v zvezi resničen dogodek, ki se je primeril že mnogo let nazaj v neki ameriški restavraciji na nek Zahvalni dan, ko je navadno ameriška miza še posebno lepo "ocirana." Bilo je to v malem mestecu sredozapada. Živel je tam slep možakar srednjih let, ki je bil vzlic svoji tragediji, špa-sen. Kadar je jedel, je moral vse stvari preje otipati. Seveda je vedel, da je na Zahvalni dan na mizi tudi razna zelenjava in med temi tudi stebelca zelene "celery." Ni pa kajpada vedel, da je miza tudi okrašena z rožami. Ko je torej tipal in tipal in začutil med prsti stebelce, je menil, da ima zeleno, a je imel rožo in jo začel pridno hrustati in tudi celo spravil pod streho. Prijatelji, ki so sedeli okoli mize in šo to videli, so ga potem še dolgo dražili in zbijali šale na račun tiste "zelene." On pa je hudomušno trdil, da je bila "prav dobra in okusna."
No, pri naši 20-letni pojedini smo imele "Progi esivne" tudi purmana— (torej nekak "Zahvalni dan") in mize "ocirane" z rdečimi nageljčki, katere je "šenkal" Cofovi Evi coUinwood-ski "goltnaf" Jelerčič na čast njegove mame, ki je tud naše sorte—na mize pa so nosile brhke kelnarce, same "ta mlade" od krožka numara 7.—Ce se torej kdo ni "napasel" ene aWru-ge lepote ali dobrote, je sam "uržah." Pa naj bi bil posegel po "rdečem nageljčku" in ga "pohrustal" in ni zlomek, da bi ga ne bilo "poščegetalo" okoli srca in bi potem v krogu prijateljev imel na ta račun lahko malo "heca."
Vaša "špasna" Micka.
(Nadaljevanje s 2. strahi) nosti. Radi teh vzrokov sem tudi mislila, da bi odstopila predsed-ništvo našega krožka. To sem omenila nekaterim odbomicam, pa mi odgovorijo: kar tako naj bo kot je, kar Ti ne bo mogoče storiti, bomo pa me, ki smo v Chicagi.
Pobrigala sem se toliko, da sem se udeležila vseh sej in sodelovala pri vsaki prireditvi.
Naj omenim, da so naše seje nekaj posebnega. Če je vreme še tako neugodno, pridejo na sejo v velikem številu in se zabavamo skupaj, da skoro pozabimo že na pozno uro. Ako bi naša organizacija ne storila nič drugega kot samo to, da smo organizirane in da se shajamo skupaj, je veliko naredila ker veliko teh žena ne bi bilo aktivnih nikjer. Koliko smo pa storile v pomožnih akcijah in drugih dobrih delih je pa težko zapopasti. Omembe so vredni tudi naši pogrebni obredi in lepa poteza, da položi vsaka članica rudeč nagelj na krsto umrle članice, za kar dobivamo priznanje od vseh strani, kako je to nekaj lepega.
Torej ob 20-letnici Prog. Slovenk Amerike, čestitam prejšnjim in sedanjim gl. odbomicam k njihovi vstrajnosti in požrtvovalnosti. .
BUSINESS OPPORTUNITY
BAKERY — 3 man shop — 50 years established business. Present owner 8 years. Good location. Good trade.
7400 Cottage Grove, RAdcliff 3-9854 or Hudson 8-0464
WANTED TO RENT
YOUNG Executive, wife and 11 year old son, need 5-6 room unfurnished apartment. 1st or 2nd floor. Prefer Austin vicinity.
Call AUstin 7-2353
WANTED — 2 small children with tiieir mommie and daddy need 4 or 5 rooms. $80 per month. Telephone Mrs. Wran Nordgren, sales executive.
Redson Rice Corp., uptown 8-2222
Chicago, Ш.
REAL ESTATE
FARM in Wisconsin — 75 miles ^ from Chicago. 6 room house with large barn and brooder houses. 1,000 chickens. Price $11,500.
PAlisade 5-3033
COAL, OIL POTENTIAL WITH MOVING VAN and HAULING
PERMIT.
Brick building — Store and 7 rooms, garage, shed, all on property, 50 by 125.
Good condition.
Owner anxious to get to. his Wisconsin dairy farm just purchased by doctor's orders. REASONABLE! 4444 S. Mozart; YArds 7-4496
BOHEMIAN BREWING (0.
The Beer With the Imported Flavor" ''BOHEMIAN 93 BEER"
Also Heinekins' Imported Holland Beer 1216 So. Sangamon Street CHesapeake 3-5922
CAMP DE SALES
In The Irish Hills of Southern Michigan OBLATE FATHERS CAMP FOR BOYS ACES: 7 - 14
Largest Catholic boys' camp in midwest. 200 miles from Chicago. Seven priests and 50 Seminarians give experienced supervision. All sports and crafts. Log cabins. 200 arces on Vineyard Lake. Counsellor will escort boys to and from Chicago on N.Y.C. Train.
SEASON: JUNE 27 TO AUGUST 7 RATES: $37.50 Per W*«k — $215 for Six WMks For illustrated booklet, and for application blanks write to: OBLATE FATHERS OF ST. FRANCIS DE SALES 1116 IROQUOIS AVE.. DETROIT 14. MICH.
Poročila gl. odbornic In krožkov pred lefno konferenco Prog. Slovenk Amerike
' Poročilo gl. tajnic« in blagajničarke Poroča Uag. Mary Zakrajšck
Drage članice Prog. Slovenke Amerike in prijateljice: V odsotnosti gl. tajnice vam bom skušala dati splošno poročilo o stanju naše blagajne in članstva. Sedaj štejemo približno okrog 252 članic; krožek št. 2—137 članic; kr. št. 3—183 članic; kr. št. 7—34 članic; kr. št. 8—109 članic; kr. št. 9—154 članic; kr. št. 10—23 članic; kr. št. 12—33 članic; kr. št. 13—26 članic in kr. št. 15—45 članic.
Od lanskega leta pa do sedaj smo izgubile, oziroma je umrlo 9 članic, za katerimi smo izplačale v darovih $325.00. Imena preminulih so: Mary Požar in Jennie Samsa od kr. št. 3; Mary Andolek in Alice Novak od kr. št. 2; Mary Toman in Theresa Juvanc od kr. št. 8; Jennie Alic od kr. št. 9; Mary Vidmar in Mary Znidarsic od kr. št. 10.
Gotovine smo imele na rokah 31. marca 1953—$13,903.60, z dnem 31. marcem 1954 pa je imamo $17,128.06, kar je na-rastek za $3,224.46 v enem letu. Prebitka od tekme za poslanko in izleta je bilo skupno $1,721.02.
Izid jubilejne kampanje: Krožek št.
1	pridobil...... 27 članic
2	pridobil ...... 4 članice
3	pridobil ...... 5 članic
7	pridobil...... 7 članic
9 pridobil...... 16 članic
8	pridobil...... 16 članic
Razpisane nagrade so bile sledeče ;
Prva nagrada $50 za 50 ali več članic
Druga nagrada $35 za 35 ali več članic
Tretja nagrada $25 za 25 ali več članice
Četrta nagrada $10 za 10 ali več članic .
Podeljene nagrade:
Krožek št.	•
1 tretjo nagrado .... $25.00
8	četrto nagrado .... $10.00
9	četrto nagrado .... $10.00
Poročilo gl. Relifnega odbora — Josephine Tratnik, prede.
Včeraj, t.j. na letni seji skupnega gl. odbora Progresivnih Slovenk sem obširno in natančno poročala o delu relifnega odbora in se bom danes omejila v poročilu samo na skupne svott in kako imamo to razdeljeno.
Predno nadaljujem, se želim zahvaliti mojima soodbomica-ma, Helen Mikuš, še posebno pa Jennie Skuk in pa Joseph Bab-
niku, kateri nam je zvozil vse pošiljke, namenjene osnovnim šolam širom Slovenije, na pošto in nas neštetokrat zapeljal tudi po drugih opravkih v zvezi z re-lifnim delom.Krožku št. 3 v Euclid, Ohio, in tajnici krožka, Elizabeth Matko, ker so res izredno točno in z veseljem sodelovale v obeh kampanjah z relif-nim odborom. Isto velja tudi za krožek št. 12 in tajnici krožka, Mary Stih v Sheboygan, Wise.— Frances Legat, podpredsednici kr. št. 2 v Clevelandu in pa našim moralnim podpornikom ki s pisanjem in nabiranjem pomagajo in spodbujajo tako, da nam bo dana naloga res dobro izvršena. No, in to so naši prijatelji. Vence Palcic iz Greensburg, Pa., Mary Matjazich iz Los Angeles, Calif., Peter Puhek iz Detroit, Mich., Anna Dular in Frank Martinjak iz La Salle, 111. Seveda pa se enako toplo zahvaljujemo tudi vsem drugim krožkom in njih članicam za veliko naklo njenost. Zahvaliti se moramo tu di Mr. in Mrs. Peter Lustrik in sinu za velikodušen poklon in da 'ne pozabim, naj izrečem iskreno —toplo zahvalo Mrs. Juliji Pire od "Enakopravnosti" za njeno veliko razumevanje našega položaja.
Od 1. januarja 1953 pa do 1. maja 1954 je bilo nabranega $12,467.72 in v tej svoti so vključeni sledeči skladi: za za vod gluhe mladine, zavod duševno zaostalih otrok, za slepo mladino, splošni šolski sklad, zavod za mladino brez staršev, porodniški oddelek splošnih bolnic v Mariboru in Ljubljani in seveda sklad za umobolnico, katere kampanja je sedaj v teku. V tem skladu imamo da sedaj, 1. maja $8,204.75, rabimo pa še najmanj $3,000 ker stane aparat z raznimi potrebščinami, dovoljenji, za varovalnino in prevoz skoro $11,-000 ali še malo več. V tem sta vključena X-ray in Cardiograph aparata.
Zavod gluhonemih je dobil do sedaj za $2,598.00 vrednosti raznih aparatov in drugih potrebščin.
V zavod "Janeza Lovca," kjer oskrbujejo duševno zaostale otroke, je bil poslan nov' SINGER šivalni stroj na nožni pogon, 10,000 capsules glutaminske kisline in razne šolske in šivalne potrebščine v vrednosti $350.00.
Poslanih je bilo 24 paketov šolskih potrebščin v teži 617 funtov osnovnim šolam širom Slovenije, in samo za poštno pristojbino je bilo treba odšteti 133 dolarjev.
Omenim naj tudi, da je bila kmalu po izvolitvi relifnega odbora predložena prošnja za šivalni stroj, katerega so silno potrebovale žene na Viču za svojo skupno krpalnico in šivalnico. Rade bi jim bile izpolnile željo, a naša blagajna je bila prazna. Obrnile smo se s to prošnjo na glavni odbor SANS-a. Odborniki so to prošnjo sprejeli, jo odobrili ter poslali tem ženam električni Singer šivalni stroj najnovejšega izdelka.
Ko naši dobri, zavedni rojaki pošiljajo prispevke ali darove, pripišejo tudi nekaj vrstic in če bi bilo več časa na razpolago, bi vam prečitala prav vsa pisma, tako, da bi tudi ve vedele kako nas vspodbujajo, se nam zahvaljujejo za naše delo in v katerih je izraženo globoko spoštovanje do naše organizacije. Odbrala sem nekaj pisem in vas prosim, da mi dovolite jih prečitati, ker menim, da je važno, da se seznanite z vsebino istih in poročate o tem na seji svojih krožkov. Saj se s takimi poročili ustvarja dobro voljo in pa zavest, da je bilo delo dobro izvršeno.
Povedala bi vam še to, da re-lifni odbor vedno v svojih komunikacijah poudarja, da delo, katero vršimo, ni delo posameznika ali enega odbora, temveč skupno delo članic organizacije PRO-
GRESIVNIH SLOVENK.
Pomoč je še vedno potrebna in vas prosim za nadaljno naklonjenost, da bomo tako mogle vestno in uspešno vršiti zapo-četo delo.
Hvala za vašo pozornost in pozdravljene!
Poročilo gl. Prosvetnega odbora 'Poroča Viki Poljšak
Pri Prosvetnem odboru Prog. Slovenk je veliko polje za delo. Naredile smo najboljše v danih razmerah, kajti radi oddaljenosti se članice tega odbora ne morejo udeleževati sej, kot bi bilo potrebno.
Z akcijo, ki je Dlla ustanovljena leta 1949 še vedno nadaljujemo, seveda v manjši obliki, kakor nam pač dopuščajo dohodki. Kleklano ročno delo, ki smo ga imele na roki že par let in je bil dar živilske industrije Prosvetnemu odboru, smo prodale nekaj potom igre na srečo, večji del pa na bazarju kr. št. 2. Za vse prodano smo prejele letošnje leto $87.75 in to nam je omogočilo, da smo zopet ponovile ob novem letu revije petim ustanovam. Vseh revij je devetnajst mesečno, dve izmed teh sta dar Mr. in Mrs. V. Coff in Mr. J. Metelko. Za časa moje odsotnosti sta sprejeli to delo sestri, J. Henigman in Betty Matko.
Od Rudarske fakultete smo prejele prelep album "Iz naših krajev in Gora" in lepo zahvalno pismo prof. Kersniča za vse poslano.
V	posesti imamo še velik prt in nekaj manjših podstavkov. Moje priporočilo je, da damo prt na "srečo," dobiček pa bi delile —Glavni in Prosvetni odbor na polovico.
V	smislu sklepa lanske konference se mi je posrečilo organizirati turo v New York 17. maja ob priliki ko potuje Dorothy Sodnik. Obiskale bodo Dom Združenih Narodov in nazaj grede pa Hyde Park, Rooseveltov grob in knjižnico.
Vseh priglašenih članic dose-daj je 29. Dobile smo pojiust na železnici, naročena je južina v delegatski jedilnici Zdr. narodov. Obrnile smo se na Ano Krasno, da sprejme za voditeljico v New Yorku in kar je še potrebno, bo uredila sestra predsednica Subel.
Udeležila sem se vseh sej ra-zyn dveh. Naj še omenim, da sem poskrbela za dve predavanji jpri krožku št. 2 v tem letu.
V	blagajni Prosvetnega odbora imamo svoto $65.78.
NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK
Prepevala in prepevala je z di'i" bo. Večkrat sem mislila sa#* pri sebi—kdo je ta—skrivno# slavček? V naše veliko vesel ta slavček je zdaj priletel v na-" ptičnico P. S., kjer nam bo
(RUŽENE ŠKERLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL.
Dobi se pri
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3. OHIO
' Cena .4 poštnino je
$5.25
TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
(Nadaljevanje s 2. strani) i
cvetjem, ki so ga nanesle članice iz njih vrtov in tudi navzoče članice smo bile okrašene z rožicami. Hvala, članice, za vaš d^r!
Predsednica, Francka Vider nam je poročala o izidu zborovanja organizacije krožkov P. S., ki se je vršilo 1. in 2. maja v Clevelandu, O. Poročale so tudi naše delegatinje Mary Andres in Christine Nadvesnik. Navdušene so bile za vse kar so videle in slišale na zborovanju. Obenem se pa prav iskreno zahvalijo za sprejem in gostoljubnost od ta-mošnjih delegatinj in članic. Kar se je pa sklenilo na zborovanju, bo pa itak vse poročano v glasilu.
Veliko godov imamo v maju v krogu naših članic in sicer Angelo Wencel, Tončko Baudek, Emily Gonzales, Jennie Gradi-šek, Agnes Jurečič, Ann Kness Angela Koder, Helen Kushar Ann Medvesek, Louise Vogrich, Angela Mezner, Louise Muha, Mimi Omahen, Louise Robaus in Ida Simon. "Happy birthday," drage članice, in iskrena hvala vsem tistim članicam, ki so da rovale za prigrizek!
Glavna tajnica naše organizacije P. S. je bolna, prestala je srečno težko operacijo. Kakor je poročala naša predsednica, se ji stanje obrača na bolje. Draga Josie Zakrajšek, vse članice v Chicagi vam enoglasno želimo, da kmalu okrevate!
Pozdravile smo tudi Minko Alesh, ki je bila v naši sredi. Upamo, da se ji bode vsaj deloma zacelila rana nad izgubo njene ljubljene sestre Paule— tekom obiska Slovenije, skupno z njenim soprogom Frankom.
Materin dan, oziroma večer smo praznovale na najlepši način. Program je vodila naša mlada deklica, Ann Jane Kolar. Koliko si je prizadevala, da nas razveseli. Rada bi opisala ves program, le žal, vzelo bi preveč prostora. Hvala Ti stotera, Ann Jane, za ta lep večer, ki nam bo dolgo ostal v spominu.—Kajti mlada, slepa deklica ne misli nase, pač pa nam daje pogum in srčnost za življenje.
Ko je bila gotova z enim delom programa, se je vsedla k glaso-virju ter zaigrala "Gor čez jezero." Pa to še ni vso. Pridružila se ji je naša nova članica, Amj Kramer in zapeli sta dvoglasno "Gor čez jezero" tako lepo, da nam je postalo gorko pri srcu.
Lansko leto smo imele med nami ženo, kot gostinjo članic.
peval še večkrat. Ann stotera hvala za ta lep užit^ In hvala iskrena Ann Jane lar, katero vse članice kot biser krožka. Naša žel]^-bila ta, da bi bila še naša niča, Mary Ivanusch navzoča nam še ona zapela par pes O kako bi bilo lepo!	j
Krožek P. S. št. 9 bo napra 10. oktobra veselico s dom. Prijatelji, znanci ne pozabite na ta dan!
Na soboto, 8. maja smo poslovilni večer za Dott Soo in Betty Nadvornik. Zbral" ^ je precej prijateljev, ^-паП^^. članic. Bil je lep večer. -vsem, ki ste prišli, vama 1 enkrat kličemo—srečno J nje v staro domovino in vese F vratek nazaj v Ameriko!
Ko pišem te-le vrstice s® peljejo naše članice proti Yorku kot spremstvo naše P lanke Dott Sodnik in Betty vornik.
Tudi onim rojakom, ki tijo domovino v družbi naših nic, kličemo, srečno!
;П^'

For your V A C A T I
Angela
O?
welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Rcsorf ^
• The Hotel has 30 гоог^ wilh connecting к h o w c' j, Cen Ira I dining room, JYL American Slovenian cooki'° All sports, private boating and fishing. Cater , overnight guests. 260 ^ from Cleveland. Located U. S. 112. Write for foU'^"
CHRISTIANA lodge ^
Dominik and Agnes Kraso'*'' prop.
Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michige"' РЋопе 9126 F5 ^
DELO DOBIJO ZE
ENSI^.
ŽENSKA ALI
dobi delo za pet dni v te Splošna hišna opravila- ^ ^ imeti rada otroke. Dobi
obede.
Pokličite IIK 1-1539
HIŠE NAPRODAJ
5^
V NAJEM
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254
SLOVENSKA DVOJICA
z DVEMI DEKLICAMI IŠČE STANOVANJE' S 4 SOBAMI V ST. CLAIRSKI NASELBINI. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče EX 1-4720
Poslopje naprodoj

Poslopje s 4 stanovanji in '"f vino so proda. Eno st,anovafJ jo" opremljeno. Eno stanovanje ^ p) je pruziio. Zelo dober dohodek- p garaža. Blizu cerkve sv. Via®,' 1. podiobnosti pokličite med 5. ' uro zvečer.
KE 1-7419
ZAMENJA SE g
lepo hišo Colonial tipa, ® sobami. 7 let stara. Prepr^^^ zimska okna in mreže, gork" na plin, zagrajen jard zad® Garaža in dovoz. Cena Se lahko takoj vselite.
Za podrobnosti .se obrnite
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE
MARY KOZEL
ki je odšla v večnost dne 25. maja 1952
Zapustila solzno si dolino,
se preselila v boljšo domovino,
kjer ni žalosti in ne skrbi,
kjer vse se večno veseli.
Oko nam Tvoje več ne sije,
srce ljubeče več ne bije,
za Te se gorka solza lije, a zaman . ,. Tebe krije grob hladan.
Žalujoči soprog in otroci
Cleveland, Ohio, dne 25. maja 1954.
«АТ1*НАЦ