56. Številka. Ljubljana, ? soboto 8. marca 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter veha po poH prejeman aa avstro-egrske dežele aa vas leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K BO h, aa jeden meaee 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrpt, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna tiskarna" telefon St 85. Ostane pri starem! Zdaj in zdaj je iz ust ministrskega predsednika slišati kaj lepe besede. Kadar govori o vodilnih svojih načelih, govori navadno tako, da mu lahko vsak pravično misleč človek pritrdi, le žal, da njegova dejanja le bolj poredkoma soglašajo z nje govimi besedami in da pasivni opoziciji jednega dela birokracije absolutno ni kos. Tak govor, kateremu mora vsakdo pritrditi, če objektivno sodi, je imel ministrski predsednik tudi minolo sredo v poslanski zbornici, ali tudi o tem govoru se lahko reče, da ž njim ne soglašajo vladina dejanja, da so dejanske razmere v kričečem nasprotju z načeli ministrskega predsednika. Ministrski predsednik je govoril o državnih uradnikih. Njegove besede so zlata vredne. Povdarjal je, da zahteva od uradnikov najnatančnejše izpolnjevanje dolžnosti in najpopolnejšo nepristranost. Zajedno je pa tudi izjavil, da ima uradnik služiti samo državi in koristim prebivalstva in da se mora zaradi tega vzdržati vsakega agresivnega izraza svojega političnega prepričanja. In dostavil je, da ne sme uradnik v uradu nikdar in pri nobeni priliki kazati svojega političnega prepričanja, agi-tatorično pa mu tudi v privatnem življenju ne sme dajati izraza. To stališče ministrskega predsednika je popolno pravilno in hvalevredno je, da je dr. pl. Korber svoje mnenje tudi tako odločno in nedvoumno izrazil. Toda, nam se dozdeva, da ostane vse to le teorija, da ostane vse to le na papirju, v praksi pa da ostane še dolgo časa pri starem. Ne mislimo govoriti o tem, da je pravzaprav vsa državna administracija v službi strankarskih interesov, da namreč služi vladnim političnim interesom, katerim se mora vse podrediti. V tem oziru velja načelo: objektivnost in nepristranost gor in dol — interes na krmilu stoječe vlade gre nad vse. Toda, kakor rečeno, o tem, sicer prav mikavnem predmetu ne mislimo danes govoriti, pač pa o nečem drugem. Ministrski predsednik zahteva od uradnikov, od vseh, od najvišjih do najmanjših, najpopolnejšo narodno in stvarno objektivnost in pravičnost. To je njegovo načelo, ali da je temu načelu vsaj poskusil pripomoči do veljave, tega se mu doslej ne more očitati. Poglejmo samo, kako nepristranost in pravičnost kažejo zunaj Kranjske nemški in laški uradniki v jezikovnem oziru. V veljavi so različne jezikovne naredbe, ali vzlic storjeni službeni prisegi se določbe teh jezikovnih narede b dosledno in sistematično prezirajo in se tako tepta dolžna objektivnost v narodnem oziru. Na Štajerskem se le izjemoma slovenski uraduje, na Koroškem se je slovensko uradovanje v praksi skoro do cela odstranilo, na Primorskem se ponekod zlasti v Trstu in v Istri uradniki še danes nečejo sprijazniti s slovenskim uradovanjem. Vlada pa, na mesto da bi v očigled neprestanim pritožbam kaj ukrenila v varstvo objektivnosti in nepristranosti v jezikovnem oziru, nastavlja še nalašč jezikovno nezmožne nemške in laške uradnike. Tudi v stvarnem oziru se čujejo ostre pritožbe, ki stavljajo v čudno luč objektivnost in nepristranost administracije. Kar se čita iz Koroške, iz Štajerske in iz Primorske, je včasih očitna flagrantna krivica, storjena iz narodnega ali političnega na-sprotstva, a vzlic temu se nič ne zgodi, da bi se razmere izboljšale kakor se spodobi za pravno državo. Nečemo sicer reči, da vlada take flagrantne krivice želi, ali že da se morajo dogajati, in da ostanejo dotični uradniki ali nekaznovani ali pa še avanzirajo, če so postali na kakem mestu nemogoči — kakor se je zgodilo na pr. v Celju — je prekarakterističen simpton za obstoječe razmere. Kar se tiče politične agitacije uradnikov, moramo pa reči, da se naravnost čudimo, kako je mogel dr. pl. Kdrber razvijati nazore, ki so v dijametralnem nasprotju z delovanjem ogromne večine nemških in laških uradnikov. Na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem so nemški in laški uradniki stebri dotičnih strank, njih najodločnejši in najvplivnejši agitatorji in glavni vzrok, da se vladajoča nasprotja ne ublaže. Ko bi se nemški in laški uradniki v teh krajih, koder divjajo narodni boji, ne vdeleževali agitatorično in agresivno političnih bojev, bi bile razmere tamkaj že popolnoma drugačne. Vzemimo na pr. samo Celje; vlada pošilja v Celje zgolj agresivne nemške agitatorje kot uradnike. V Celju so uradniki jedro nemškonacionalne stranke, uradniki jo vzdržujejo in prav uradniki odločajo v političnih bojih med Slovenci in Nemci v prid nemške stranke, odločajo, ker delajo ravno nasprotno temu, kar je dr. pl. Korber v sredo proglasil kot njihovo dolžnost! Kakega pomena je nemško in laško uradništvo v političnih bojih v naši domovini, se pač najbolje spozna iz tega, da se postopanje nemških in laških uradnikov primerja s postopanjem slovenskih uradnikov. Slovenski uradnik živi v neprestanem strahu, da se kakemu Nemcu ali Lahu ne zameri, zlasti pa, da se ne zameri svojim nemškim ali laškim predpo-stavljencem. V jezikovnem oziru uraduje ravno toliko slovenski, kolikor je neizogibno, pa še tu je vedno v skrbeh, na kako politično agitacijo pa še misliti ni. Še celo volitev se slovenski uradnik ne udeležuje rad. In, naposled, kdo bi mu to zameril, ko je vsa njegova bodočnost v rokah njegovih narodnih protivnikov in ko vsak čas vidi, kako se slovenski uradniki preterirajo, nemški in laški pa prote-žirajo, ko vsak čas vidi, da so vsa boljša mesta reservirana za agresivne uradnike agitatorje nemške ali laške narodnosti. Slovenskim uradnikom se je uteplo mnenje, da ni ravnopraven in enakovreden s svojimi laškimi in nemškimi tovariši in zato se navadno še tistih pravic ne po- služuje, katerih mu dr. pl. Korber ne odreka. Mi smo vedno stali na stališču, da uradnika ni smatrati samo kot del državne oblasti in zato tudi nemškim in laškim uradnikom pravice ne odrekamo, da se čutijo kot sinovi svojega naroda in se potem tudi ravnajo. V uradu pa naj se uradnik vedno zaveda, da mora stati nad vsemi narodnimi in političnimi nasprotji in da je zanj prvo vodilo: Salus civium su-prema lex! Toda v avstrijski birokraciji vladajo vse drugi nazori, in sicer nazori, ki so v direktnem nasprotju z onimi, katere je v sredo preciziral dr. pl. Korber. In ti nazori so tako ukoreninjeni, da jih Korber še zatreti ne more, tudi če bi hotel, ker bi se vsa njegova prizadevanja razbila ob pasivnem nasprotovanju različnih Goessov, Clarvjev in Gleispachov. Zategadelj pa teorijam, ki jih je obrazložil ministrski predsednik, ne pripisujemo prav nobenega praktičnega pomena, nego smo prepričani, da ostane še dolgo vse pri starem. V IJublJaill9 8. marca. Državni zbor. V včerajšnji seji se je najprej nadaljevala debata o odsekovem poročilu glede izjemnega stanja v Trstu. Prvi je govoril posl. Schuhmeier, ki je prav brezobzirno napadal namestnika grofa Goessa. — Med neprestanimi medklici je opravičeval ministrski predsednik vojaške in vladne odredbe v Trstu. Svoj govor je zaključil: »Izjemno stanje se je razglasilo, da se obvaruje mesto Trst požigov in ropov. Po mestnih ulicah se še slišijo klici »Evviva 1' anarchia!« Dokler ne bo v Trstu miru, se izjemno stanje ne odpravi. Kakor brž pa bo prišla množica k spoznanju, da je avtoriteta moči večja kot avtoriteta množice, se tudi izjemno stanje takoj prekliče. — Ko sta še govorila poslanca Schlegel inOfner, povzame besedo glavni pro govornik posl. dr. Derschatta. — Iz manjšine st.^ LISTEK. Simplicissimus , ali „Cvetje z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška". Slovenci že nekaj let nimamo humorističnoga lista, ki bi zanimal splošno, dasi se »Slovenec« in »Slovenski List« večkrat prav odločno poganjata za to, da bi ju smatrali za lista a la »Lažnjivi Kljukec«, »Jurij s pušo« ali »Kikeriki«. Pravega, »najivnega« humorja ni med nami, ker smo menda vsi zastrupljeni od politike ter se izliva v naša peresa k večjemu še žolč. »Brivčevi« dovtipi se kujejo sicer poleg morja, a so vendar docela neslani, samo pristnega morskega smradu so polni. Zato pa so neužitni, in marsikdo, ki jih je z idealnim naporom poskušal uživati, je imel občutek, kakor bi mu vlekel nekdo robidnico skozi črevesje. Gotovo pa je, da se čitatelja — »Brivcaa leti vsaj opasna melanholija z akutnim preobračanjem želodca. Naše hrepenenje po novem, dobrem humoristično - satiričnem časopisu narašča zategadelj z elementarno silo, in globoko bomo hvaležni založniku takega lista, ako zbere okoli dovtipnega urednika tudi do-vtipne humoriste s perečim želom. Ker pa sedaj še nič ne kaže, da se nam izpolni ta vroča želja, usojam se priporočati ljubiteljem vsaj neprostovoljnega humora, da čitajo slovenskega »Simpli-cissima« (v prvotnem pomenu besede) — »Cvetje z vertov sv. Frančiška«. Toliko komičnega in zabavnega je dobiti malokje na enem samem kupu! Meni se zdi blasfemično, kolike bedarije se ponujajo v tem listu kot verski nauki, kot božje resnice in pobožne legende; ali mesto jeze in ogorčenja občutim pri čitanju teh gorostasnih budalostih le veselost, kakršno mi zbuja tudi burkasti »bebasti Avgust«. Seveda pa se ni potem čisto nič čuditi nad »urnebesno« zabitostjo tretjerednikov in tretjerednic — tercijalov in tercijalk — ter nad nečuvenim zelo-tizmom neke vrste našega naroda. Torej le v smeh in zabavo naj citiram par izgledov iz tega cvetja duševnega kretinizma. V 2. zvezku XIX. tečaja se čitajo — prosim, pazite aa jezik in slog — ti-le »cvetovi«: »Ispolnjujte pred vsem to, kar vam je zapovedano in ne čakajte, da bi se vam v drugič zapovedalo. Ne premišljujte, ali zapovedano storiti morete (!) ali ne, tudi se ne ozirajte na tistega, keteri vam kaj za-pove, mislite si le, daje on vai predstojnik.« Kakšen je bil baje sv. Frančišek: »Se svojimi brati je imel vedno po-terpežljivost in jim je mariskaj prizanesel; če je pa videl, da je ta ali oni nepokoren, ga je ostro ozmerjal in kaznoval. Znano je, da je enkrat tacega nepokornoga brata dal do vrata v zemljo zakopati in mu ni poprej te kazni odpustil, kaker da je popolno poboljšanje pokazal«. »Nekega dne so vprašali svetega Frančiška, gdo je v pravem pomenu pokoren, in on je pokazal na merliča, rekoč: »Vzemite tega merliča in ga položite, kamer vam ljubo, in videli boste, da se temu nikaker ne bode vpiral niti branil; on ne godernja zavoljo neprilične lege; se ne pritoži, da tukaj leži. Ako ga položite na častni mertvaški oder, bo imel vender le vedno oči zaperte in se ne bo genil; in če ga v škerlat oblečete, se vam bo zdel še bolj bled. Glejte, tak je on, ki je v resnici pokoren; on ne vpraša, zakaj se mu to ali ono vkaže, on se ne zmeni, naj bo kamer koli prestavljen, in tudi ne prosi, da bi prestavljen bil.« »Videl sem že večkrat nekega vbo-gega slepca, ki ga je psiček vodil, in zadovoljen je šel za njim, kamer koli ga je peljal, bodi si po slabi ali po lepi gladki poti; glejte tu drugo podobo pokornega redovnika. Keder mu predstojnik kaj za-pove, mora avoje oči zapreti in slep po- stati in misliti le na to, kako bo rado-voljno in ponižno slušal.« Kakšen je bil sv. Frančišek: »Svetu mertev je živel brez bojazni. Ob času, ko je bil sneg, so ga prijeli razbojniki in nazega vergli v sneg. Krenil je k nekemu samostanu, pa zaničevan se verne prazen, nag otide. Gre v Evgubij; nekega prijate]a poišče, ki ga je pokril z jako vbožno obleko. Potem se odpravi, samega sebe zmirom bolj zaničujoč, h gobavim in njim, ki jih je prej jako preziral, se vso skerbijo streže, otira jim rane, gnoj izmiva, objema na njih, karkoli se drugim studi.« »Brate uči zatirati napake, ogenj mesa zaduševati, unanje počutke delati neobčutljive za vse ničemernosti, ki se oglašajo. Zakaj tudi on sam, kolikerkrat ga napade mesena poželjivost, kaker se godi, toliko krat gre v jamo snega ali ledu ali se z ostrejšim strahovanjem in bičem drami.« »Z najvišjo zderžnostjo z vodo ali pepelom neokusne dela pred se postavljene jedi.« — »Vlačiti se da nazega in zvezanega po ulicah; požrešnika in pijanca bivšega na skrivnem se razglaša očitno.« »Mnogim slepim je vernil vid; mej njimi ga je enemu dal, ki ga ni imel nigdar. Nekemu drugemu so oči na tenkih žilicah visele vun na govorila posl. Ellenbogen in Ilortis, đočim se je posl. S p i n č i ć odpovedal besedi. Pri glasovanju se predlaga Ellenbogen in Ilortis, naj se takoj prekliče izjemno stanje ter se odstavi namestnik Goess, zavržeta z večino 114 glasov; sprejme pa se odsekov predlog, da se izjemno stanje odpravi »kakor hitro bodo to dovolile razmere«. — Zbornica preide potem zopet k podrobni proračunski razpravi, in sicer k postojanki »ceste in vodne zgradbe«. Govorila sta posl. Kaftan in H a n e i s. — Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3. uri popoldne. Barzilai in d' Annunzio proti Avstriji. Italijanski pesnik Gabriele d' Annunzio je zajahal političnega Pegaza ter napisal za »zatirane« tržaške in primorske Italijane hujskajočo pesem, ki se je razširila v nebroj iztisih. V Trstu je bila kon-fiskovana. Temu nesrečnemu političnemu poetu, ki je imel doslej še največ sreče v opevanju ozkih in bledih ročic igralke Eleonore Duše, se je pridružil še poslanec Barzilai, ki pridiga v Rimu neprestano sovraštvo do Avstrije ter se dela še hujšega nasprotnika naše države kot je bil Mazzini, smrtni sovražnik Avstrije. Njegove hujskajoče govore posluša z viharnim odobravanjem mnogoštevilna množica. Barzilai joka nad nesrečnim Trstom in zatiranimi Italijani v Primorju. Izjemno stanje v Trstu in ondotni dogodki iztiskajo Barzilaju debele solze in z največjim patosom kliče pravico na maščevanje. Primorski Italijani se morajo osvoboditi, kajti avstrijska vlada zatira patriotična čustva Italijanov in podpira Hrvate, ki so se svoj čas polastili Lombardije in Benetek. Vlada hoče primorske kraje na vsak način po-slovaniti. Fantastični d' Annunzio in prismojeni Barzilai sta torej zagovornika tržaške irredente in mularije. Naj bi se gospoda brigala rajše za domače prežalostne razmere! Vse kraljestvo je razburjeno, nezadovoljnost se širi, vsa Kalabrija je pod najstrožjim vojaškim nadzorstvom, v Ne-apolju opravljajo vojaki službo na želez niči, v Siciliji divja Camorra, tudi na se-verju se le stežka onemogočajo revolte, v Milanu in Turinu vre. Štrajki, poulični nemiri in boji, demonstracije so sedaj v Italiji, kjer vlada beda, na dnevnem redu. Nad svojo domovino naj torej pretakata smešna proroka krokodilske svoje solze! Za Avstrijo pa naj se ne brigata, saj so tu v primeri z Italijo uprav idilične razmere, čudno je le, da italijansko ministrstvo take blazne hujskarije trpi! Malovredna je pač taka zaveznica! Srbske finance. Srbski časopisi tožijo vsi povprek o slabih državnih financijah. Trdijo pa, da niso temu krivi slabi državni dohodki, temuč le nepremišljeno trošenje istih. Vlada je razposlala poslancem naslednje zakonske načrte za nove državne vire: o okrožnih in občinskih davkih, o neposred- 1 i c a in mu jih je potegnil na svoje mesto. Gluhim je dajal, da so slišali, in mutastim, da so govorili. Iz mej teh je nekomu podeliljezik, ki je bil, če ga je prej imel, tako kratek, da se je težko mogel ali celo ni mogel nigdar videti. Gobava je dva očistil, od keterih je bil eden tudi mertvouden, pa je bil ozdravljen od oboje bolezni. Iz več obsedenih je izgnal duhove.« In sv. h rančišek je umrl: »Neki brat je videl njegovo dušo kaker svitlo zvezdo na belem oblačku se vzdigujočo v nebesa.« Ta list za kondenzirano neumnost pa stoji tudi v vrsti političnih predbori-teljev klerikalne stranke ter se bok ob bok s »Slovencem« in »Slov. Listom« vojuje proti liberalnemu zmaju, čujte, kako kliče njegova nadušljiva tromba ter-cijalce in tercijalke na boj proti liberalcem! Cvetje zelotizma piše : »Tudi v posvetnih višjih stanovih potrebujemo dobrih katoliških mož; saj je ravno to največja nesreča našega cesarstva, da nima zadosti v resnici katoliške gospode in imajo zato odpadniki in brezverci toliko moč, da strahujejo tudi najvišje oblasti in neznansko sramoto in škodo in nesrečo nakopavajo naši nekdaj tako mogočni domovini. Duhovščino odganjajo od tako imenovane politike — in duhovščina bi tudi nem davku, o pristojbinah, o državni užit-nini, o monopolu tobaka in soli, o ustanavljanju novih monopolov. — Kritika o državni razsipnosti na Srbskem ni neopravičena, saj je znano, da se daje za eden list propagandinega značaja 40000 dinarjev na leto. Državni dolg srbski je znašal z letošnjim novim letom 30 milijonov din. Seveda so v tem dolgu še največ grehi pok. Milana. Za splošno volilno pravico v Belgiji so poslali liberalni in socialni poslanci s shoda kralju nastopno brzojavko: »2500 delavcev in meščanov opozarja kralja na res-nobo prireditev v korist splošne volilne pravice ter ga prosijo, naj pokaže svojo moč v tem smislu, da se reši volilno vprašanje hitro in mirnim potom«. — Kakor tedaj vse kaže, postavilo je delavstvo in meščanstvo pred alternativo, ali ugodi njihovim zahtevam ali pa napoči meščanska vojna. Vojna v Južni Afriki. Burska delegata Wolmarans in Wes-sels sta dospela v Washington kot privatnika. Bila sta pri državnemu tajniku Hayu ki je obljubil storiti vse, da se položaj Burov izboljša, a pristavil, da ima v takih stvareh odločilno besedo predsednik Roo-sevelt. Potem so šli k Rooseveltu, ki jih je četrt ure pazljivo poslušal, potem pa izjavil, da se Zjedinjene države v to vojno ne morejo in nočejo vtikati. Kriiger je bil radi tega zelo razočaran, zato baje ne misli na nobeno posredovanje več, nego pusti, da se vojna izvojuje. Burski delegati pojdejo baje sedaj v Južno Afriko. »Standart« poroča, da sta predsednik Sein in Dewet prekoračila železnico Natai ter se v Utrechtskem okraju sešla z Botho na posvetovanje. Angleški vojni minister Brodrick je izjavil v zbornici, da ne more povedati, koliko Burov je še pod puško, ker so razkropljeni po ogromnem ozemlju ter je bilo prvotno število Burov gotovo mnogo večje kot se je poročalo. Kitchener sploh ne ve, koliko jih more biti. 8. julija 1901 jih je bilo po njegovem poročilu še 13 500, 24. februvarja 1902 pa jih je bilo še 13.873. Torej 373 več! Anglija s svojimi 200.000 močmi, ki dobe še novih čet, torej ne more doseči ničesar vzlic vsem zmagam! Najnovejše politične vesti. A v str o • o g r s k i poslanik pri papežu. Včeraj je sprejel papež avstrij sko-ogrskega poslanika, ki je prinesel cesarjevo pismeno čestitanje in darilo. — Pri volitvah v trgovsko zbornico v Libercah so zmagali Nemci. — V Macedoniji razvija neka tajna družba »živahno delovanje«. Druhali so že na mnogih krajih trčile z vojaštvom skupaj, tudi več kristjanov je bilo umorjenih. Vojaštvo je dobilo povelje, da čuva železnice. — Zaradi mis S t o n e je vložil ameriški poslanik pri turški vladi noto, v kateri jo dolži odgovornosti ter zahteva povrnitev sama to reč rada prepustila posvetni go spodi. Ali jo pa sme z dobro vestjo prepuščati brezverski, liberalni gospodi? Ne! Dokler moro duhovščina z ma-zincem migati, ona ne sme mirno gledati, kako si prisvajajo oblast nad katoliškim ljudstvom in katoliško cerkvijo najhujši sovražniki katoliškega imena. Ali naj ima tretji red torej tudi s politiko opraviti? Pomislimo malo! Kje je zapisano, da mora ljudstvo hlapčevati liberaljcem in judom in Judežem? Tretji red seveda ni politično društvo; zato se neposredno ne peča s politiko. Pa framasonski, to je Antikristov red, pravijo, da tudi ni politično društvo in da se ne peča s politiko; vender vidimo, da imajo framasoni po mnogih deržavah — imenujmo le Francosko — vso oblast v rokah. V resnici velja zdaj : ali framasonstvo, ali frančiš-kanstvo, to je, tretji red, to je, katoliško kerščanstvo, ne le v cerkvi, ne le doma za pečkom, temuč tudi v očitnem druž-binskem, v političnem življenju! Če hoče katoliško ljudstvo rešiti svojo vero, svojo cerkev in svojo čast, v boj mora! Za vero naših očetov, za slobodo kerščanskega katoliškega življenja v boj! Ne bojmo se! Ne! ne bojmo se! Še nas je, lahko rečemo, kaker listja in trave! Vender pa pomislimo, da v vojski brez vodnikov, brez umnih poveljnikov odkupnine. Turška vlada molči. — Vojno sodišče v Barceloni je obsodilo zaradi zadnjih demonstracij več anarhistov k smrti ter jih tudi že pustilo obesiti. — Mirovne pogodbe med Angleži in Buri so se baje uvedle z vso resnobo. — Nemškemu »Schulvereinu« je podarila hesenska vlada 200.000 mark z a vzdrževanje nemštva v Avstriji. — Nemški cesar vrne baje ruskemu carju lanski obisk ter pride poletne mesece v Peterburg. — Akademijo za nemško literaturo po francoskem uzoru snujejo nekateri nemški učenjaki. — Perzijski šah pride koncem meseca maja t. 1. v Berolin. — Ruske čete na švedski meji se pomnožijo do jeseni za 30.000 mož. — Vseučilišče v Odesi so zaprli zaradi dijaških nemirov. To je tedaj že šesto rusko vseučilišče, ki praznuje. Dopisi. S Cola nad Vipavo. Hujskajočih duhovnikov reši nas, o Gospod! To je splošna govorica med tukajšnjim ljudstvom, katero iz dna duše koprni po trenutku, ko nas bode vendar enkrat usmiljeni Bog rešil našega župnika, koji bode zapustil za seboj žalostne sledove raz prtije in sovraštva, in tudi cerkvene račune menda ne v najboljšem redu. Ni se še spametoval, dasi je bil od sodnije zaradi besnosti in častikraje že dvakrat prav ob čutno okrcan, no, pa saj se je sam izrazil v cerkvi, da po nedolžnem. Vedno še hujska in draži, dasiravno sam dobro ve, da mu jo začelo na Colu zmanjkovati tal pod nogami. Tako je 19. prosinca t. 1. pri izpraševanju za velikonočno spoved že drugič udrihal po nekem pristašu narodne napredne stranke, kateri je lansko leto tako nesrečno padel pod težak voz, da je vsled tega v štirih dneh dvakrat previden s svetotajstvi umrl. Naš vsevedoči župnik trdi, da je to očitna kazen božja, ker je umrli bral »Rodoljuba« in bil liberalec. Pametnejši ljudje pa si to početje Vsemogočnega tolmačijo na sledeči način: V neki strogo klerikalni hiši tukajšnje fare, kjer nikdar ne manjka »Domoljuba«, zadela je roka božja v malih letih dve osebi v cvetoči mladosti, in jih poklicala nagle in neprevidene smrti v večnost. Mi nočemo s tem trditi, da je Bog to hišo obiskal z nesrečo zato, ker so brali »Domoljuba«, ampak omenimo to mimogrede le zato, da ljudstvo previdi, kako zna naš nune »farbati«. Na pustno nedeljo imeli smo veselico s plesom v Rovanovi gostilni, čisti dohodek je bil namenjen revni šolski mladini. Naš vedno nasprotujoči župnik pa nam je hotel tudi to preprečiti. V ta namen je omenjeno nedeljo pri deseti maši zbranemu ljudstvu raz lečo oznanil, da vse tiste družabnice Marijine družbe, katere se udeleže plesa, izključi iz družbe. Popoldan pa, ob triČetrt na tri, nam je tudi velika množica ali malo ali nič ne opravi. Katoliško ljudstvo potrebuje katoliškega »raz umniš t v a«, terdne, prepričane, zanesljive katoliške gospode. (A la dr. Šušteršič, Vencajz, Brejc. Op. ured.) In s tem smo prišli nazaj k misli, ki smo jo že prej izrekli. Če ima tretji red, kaker od njega pričakujejo sv. oče Leon XIII., v resnici dognati prerojenje človeške družbe na kerščanski katoliški podlagi, potem mu mora biti mej drugim ena pervih in poglavitnih skerbi skerb za dobro vzgojo mladeničev v latinskih šolah in nadalje zlasti za tiste mlade gospode, ki na nevarnem morju gimnazijskega učenja niso zgubili vere in poštenja ter se na višjih šolah, tako imenovanih vseučiliščih ali univerzah, pripravljajo za svoj izvoljeni stan. V resnici se je začelo nabirati vže pred več leti za katoliško vseučilišče, ki se ima ustanoviti v Saljcburgu, pa darovi so menda premajhni in prepočasni, da bi bilo kaj kmalu upati uresničenja lepe misli; milijonarji, ki bi lehko vse sami plačali, se ne oglasijo; katoliško ljudstvo, ki bi vse tudi kaj zmoglo, pa dozdaj premalo pozna to svojo potrebo. Kaj torej ? Ali naj tudi tukaj pomaga tretji red ? Kedo se ne bo namuznil, ako pravimo, tudi tukaj? In vendar pravimo, tudi tukaj! Pa, za Boga svetega, kako neki? Naši tretjeredniki so pač dobre dušice, oznanil pete litanije, in po litanijah izpraševanje za velikonočno spoved dekletom. Mimogrede bodi omenjeno, da smo imeli litanije od pamtiveka sem vedno ob 2. uri popoldan, le na največje praznike v letu so bile litanije ob poltreh. S tem je hotel naš škodoželjni nune kolikor toliko onemogočiti veselico. Toda nune je obračal, mi pa smo obrnili. Ko je popoldan ob tričetrt na tri zapel pred altarjem litanije, ni bilo od nikjer odgovora, ozrl se je srdito na kor, a videl je v svojo veliko začudenje, da tam ni žive duše, da celo orgije so bile ta dan neme, ljudstvo pa se mu je po celi cerkvi smejalo. In hočeš ali nočeš, imeli smo na to tihe litanije. Povabljena dekleta Marijine družbe pa so se v polnem številu v spremstvu svojih očetov udeležila plesa, in malo pred dnevom v istem spremstvu zapustila plesno dvorano. Veselica je bila vkljub vsem nunčevim nakanom tako bogato obiskana, da so bili vsi prostori Ro-vanove gostilne prenapolnjeni. Čistega dohodka je bilo 23 kron, kar je za tako majhno vas gotovo veliko in revnim šolarjem zdatna pomoč. V nedeljo dne 23. m. m. sklical je gospod nune občni zbor Marijine družbe, da je izključil pet družabnic, katere so se udeležile plesa. Ves svoj strupeni žolč pa je razlit posebno nad enim dekletom ter ji po krivem očital take nespodobnosti, da se jo nje miroljubni in občespoštovani oče čutil toliko prizadetega, da je šel v farovž in župnika strogo vprašal, kdo se mu je čez njegovo hčerko tako podlo nalagal, a dobil je odgovor, da tega nikdar ne bode zvedel. Če ta reč sploh ne pride pred sodnijo, kar pa skoraj ni verjetno, ima se gospod župnik zahvaliti edine le hladnokrvnosti in miroljubnosti dotičnega očeta. Vkljub temu, da je nune družabnice tako hudo »sključil«, ostale so ravne ko aveča, ter imajo Mater božjo ravno tako za svojo najboljšo mater, kakor pred izklju-čenjem. S tem korakom pokazala so eolska dekleta in njih stariši, da izginja in bo kmalo popolnoma izginila od nas tista tema, s kojo nas je hotel ta namestnik božji v tako veliki meri obdariti, čast jim Hudomušneži trdijo, da se gospodu župniku v Koroški Beli, kamor ga je previdnost božja namenila za dušnega pastirja, nič kaj ne dopada in da bode svojo prošnjo najbrž umaknil, ter še nadalje kuril prepir in sovraštvo pri nas. Mi pa, kateri v neskončno usmiljenje božje trdno zaupamo, neprenehoma zdihujemo in kli čemo: Hujskajočega duhovnika reši nas, o Gospod! Z Vipavskega. Naš božji name-nik ima pri sebi očeta in mater. Oče je star 84 let, mati nad 70 let. In vendar mora mati sama poleg kuharice zase in za svojega moža posebej kuhati, seveda krompir, zelje, repo, koruzni močnik in kaj takega, ko se »gospod« in kuharica C^ar Dalje v prilogi. ~S£8 pa imajo z redkimi izjemami le medle mošnjice, če jih sploh imajo. Gotovo! naši slovenski tretjeredniki ne bodo zidali vseučilišča v Saljcburgu. Ali tretji red cele Avstrije, ako bi bil, kaker hočejo sv. oče Leon XIII, ta pa bi, mislimo, to že zmogel. Da pa tak postane, kakeršnega hočejo sv. oče, to bi pa morala biti najprej skerb našega pervega reda in naše svetovne duhovščine po vseli raznih deželah avstrijskih« Tako, zdaj vsaj vemo, kaj naj bo katoliška univerza v Solnemgradu in kaj nameravajo doseči slovenski tercijali, te »dobre dušice«, pa »medle mošnjice, če jih sploh imajo!« In kočno naj navedem še, kdo in čemu se v tem cvetju tercijalske beba vosti priporoča v »pobožno molitev«: K. K. za pomoč v hudih skušnjavah zoper sv. vero in sv. čistost (gotovo dDbro rejen župnik z lepo kuharico ! Op. ured.i. J. K. iz G. da bi si hišico mogla napraviti blizu cerkve, da bi lažje k službi božji hodila. Neki tretjerednik iz goriške skupščine za spreobrnjenje svojega očeta (»liberaljca«). Za silo je torej tudi pri nas za humor preskrbljeno. Ali vsa znamenja — »Morski Vovk« in »Narodni poper« — kažejo, da se porodi v kratkem tudi resnično humorističen s prostovoljnimi do-vtipi. Mi ga težko pričakujemo! J. T« Priloga „Slovenskomu Narodu" St 56, dn6 8. marca 1902. zadovoljujeta z juho in mesom in s čim ta kim, kar je ka) boljega. Seveda po obedu je treba kuharicam tudi pomiti posodo, a glej človek božji: kuharica pomije svoje, gospodova mati mora tudi svoje (namreč zase in svojega moža). Torej kuharica dela z župnikovo materjo kakor huda Tekla z Jakobom. Seveda je to škandal za župnika, ki »Tekli« pusti tako s svojima starima ravnati. Pri neki priliki je mati rekla kuharici: V kratkem boš šla domov! A ona ji odgovori: Jaz vem kam domov, vi pa ne veste. Tako toži revna mati proti ljudem črez kuharco svojega sina, kakor tašča svojo hudo nevesto, tako da mladina dobiva iz tega slabo sodbo o razmerah v farovžu. Ako bi pa župnik prihranil, kar potrosi pri agitaciji za volitve za pijačo, bi lahko vsi štirje imeli juho in meso in ne bi bilo treba starima soka (močnika) zase kuhati, in s tem bi gotovo zboljšal starišem gmotno stanje in poleg tega bi se tudi lahko reklo, da spolnuje četrto Božjo zapoved, katera pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji, in da ti dobro pojde. Toliko za danes, črnila imamo pa še, hvala Bogu. Sicer pa naj nihče ne misli, da nam je to pisal župnik Mezeg iz Podkraja na Vipavskem. Iz Trebnjega. Mogočno, da se je razlegalo po celi Trebanjski dolini, zarigal je v torkovem »Slovencu« Trebanjski dol-gouhec-denuncijant ter brcal s svojimi umazanimi kopiti na vse strani, da bi zadel kakega njemu neljubega naprednjaka, ker so ti toliko predrzni, da nočejo trobiti v njegov rog in se brezpogojno potlačiti pod klobuk našega gospoda dekana. Toda trebanjski naprednjaki se temu slamo rezcu le smejemo. Zato pa nam tudi kraj misli ne pride, da bi se s tem katoliškim pobalinom po časopisih prepirali, ker ravno mi ne iščemo prepira, zato smo tudi do danes molčali in bi tudi danes, da nas ni »Slovencev« tukajšnji dopisun-slamorezec na tak prav katoliško - nesramni način napadel. Pa tudi danes hočemo omeniti le tole: Na najnesramnejši način zaganja se to revše v gospoda Pavlina, češ, da že ime Pavlin pove vse. Ravno tega Pavlina pa je gospod dekan Nagode pred letom dni hodil sam večkrat osebno nadlegovat, da naj potegne s klerikalno stranko, češ, če bode on ž njo, potem je dobljeno vse. Nadlegoval ga je tako dolgo, da ga je moral tako rekoč moralično ven vreči, obetal mu je vse: Vi boste župan, Vi boste deželni poslanec, samo če z nami potegnete, in tako naprej. In ni še tega štirinajst dni, ko je eden klerikalnih prvakov rekel, da bi bil Pavlin »mali bog« v Trebnjem, če bi potegnil s klerikalci. Vprašamo Vas tedaj, Vi katoliški nesramnež ! če je Pavlin tak, da že ime Pavlin vse pove, čemu ga je pa neomejeni poglavar trebanjske fare in pravi župan občine Trebnje tako nadlegoval, da naj potegne ž njim? Pavlin se ni v teku tega leta, kolikor ga mi poznamo, niti za las spremenil, ampak je ostal pošten in dober kristjan, kakršen je bil, a Vi ga sovražite, ker neče upogniti tilnika v klerikalni jarem — to je njegov edini greh. Kar se pa tiče nesramnega napada na naše uradnike, omenimo le toliko, da smo volili g. adjunkta edino le vsled tega, da imamo v odboru moža, ki nam zamore v potrebi dati vsaj prvi pravniški svet, da se občina ne bode spuščala v take pravde, ki morajo biti izgubljene, kakor se je to zgodilo lansko leto z gosp. Hočevarjem, da je morala občina potem samo na stroških plačati skoraj celi tisti stotak, ki ga je župan Huč že leta 1897 prejel za občinski ubožni zaklad od istega Hočevarja, a do letos ni nikomur o tem ničesar povedal. V ostalem Vas pa samo vprašamo : Ali za uradnike ne veljajo isti državni zakoni kakor n. pr. za duhovnike? Ali nimajo isti enakih pravic z drugimi državljani ? Naravnost neumna in satansko zlobna pa je trditev, da smo trebenjski naprednjaki zoper kmeta. Ne zoper kmeta, zoper moro, ki kmeta tlači, da se ne more ganiti. In naši kmetje to prav dobro vedo. Mnogo se jih je izrazilo, da bi iz srca radi z nami volili, če bi se volilo tajno, kakor pri drugih volitvah, ter kar je naj- značilnejše, če bi ne imeli otrok, ki jih morajo pošiljati v šolo. Da povemo Vam odkritosrčno, zmagali ste, a zmagali ste le z naporom vseh sil in s skrajnim terorizmom, ki se je pričel z ono slovito pridigo kaplana Brnarda na dan sv. Štefana, o kateri so še stare ženice govorile, da naš kaplan sv. Štefana gotovo nima v pratiki, ker ga niti omenil ni, v kateri pridigi se je na najostudnejši način zaganjal v napredne farane ter zagrozil, da ne bode otrok pustil k spovedi, če ne bodo zadostno pripravljeni. Pridiga o liberalcih, potem pa ta grožnja ! Ni li to zadosten migljaj za našega bojazljivega kmeta? In tako se je nadaljevalo dalje noter do dneva volitve 13. februvarja, najpoprej pri velikonočnem spraševanju zadnje 14 dni pa je kaplan Brnard dan za dnevom letal od hiše do hiše ter može rotil, da naj volijo klerikalne odbornike. Agitiralo se je tudi s prižnice. Potem ni čuda, da so naši kmetje, boječ se tega skrajnega terorizma in nahujskanih sosedov, zaradi ljubega miru volili klerikalne odbornike. Sploh se pa pri občinskih volitvah ni šlo niti za klerikalce niti za liberalce, šlo se je le za to, ali naj postane župan Pavlin, ki bode neodvisno vodil občinsko upravo, ali pa dekan Nagode. Seveda, da je pri takem terorizmu zmagal Nagode, če tudi zoper Pavlina niso mogli pri volilcih, ki ga dobro poznajo, nobenega vzroka navesti, temveč so rekli, da bi tudi Pavlina volili, ker nimajo ničesar zoper njega, da ga pa samo zato ne volijo, ker je bil za časa državnozborskih volitev vzel kot go stilničar dr. Tavčarja pod svojo streho. Ubogi g. dr. Tavčar! niti strehe Vam ne privoščijo ti brumni katoliki. Torej, gospod dopisun, ne zavednost naših sicer dobrih kmetov je zmagala pri občinskih, volitvah ampak Vaš ostudni terorizem, prešinja našemu ubogemu kmetu kosti in mozek. Izpred sodišča. Včerajšnjim obravnavam porotnega sodišča je predsedoval g. deželnosodni podpredsednik Pa j k. Kot javni obtožitelj je fungiral g. substitut drž. pravdništva Verderber, zagovorništvo pa sta prevzela gg. dr. Tavčar in dr. Krisper. 1. In zopet uboj. Obtoženca sta: Andrej Avsenek, po domače »Nemec«, 1. 1867. na Visokem (Gorenjsko) rojeni posestnikov sin Jože Bodlaj. Dne 16. svečana na večer sta bila na vasovanju pri Brejčevih. Brejc je posestnik na Brezju, ima dve hčeri in je že dolgo časa bolan, radi tega ga znanci pogostoma obiskujejo. Omenjeni večer sta prišla tudi brata Andrej in Tine Agnež k bolniku v vas. Ko je Andrej Agnež zagledal že navzočega Avseneka, s katerim nista bila najboljša prijatelja, ga je kar vprašal: »No zakaj se pa ti grdo držiš?« — »Saj se lahko«, pravi Avsenek, »ker me opravljaš in zmeraj hinavščino tribaš.« Potem sta se pričela kregati in končno tepsti. Brata sta sedaj unisono padla črez Avseneka in ga klofutala. Metali so se po kuhinji, po sobi in še po ležišču bolnikovem. Končno je prinesel Bodlaj Avseneku dolg nož, rekoč: »Na, Andrej, nož —.« Kmalu potem je zavpil Andrej Agnež: »Moj Bog, Nemec me je«, — padel na tla in kmalu umrl. Nož ga je zadel globoko in smrtonosno v levo stran. — Andrej Avsenek je bil, ko so porotniki vprašanjem pritrdili, obsojen na 3 leta težke ječe z enim postom vsak mesec Jože Bodlaj pa na 5 mesecev težke ječe tudi z 1 postom. 2. Žaloigra malega posestnika. 12 let je že od zločina, katerega je izvršil leta 1843. rojeni Jože Okorn, krojač in mali posestnik iz Moravč, ki je še v L 1891. imenoval malo razbito kočo v Moravčah svojo. Koča je bila že v tako slabem stanju, da so Moravčani dejali, da je v sramoto za celo vas. Popraviti se sploh ni dala več. Majnika meseca leta 1891. se je pričela koča na nekaterih krajih sama podirati. Okorn je poklical nekega zidarja, ki je sedaj že dolgo mrtev, in ta mu je svetoval, naj kočo zažge in si na ta način zavarovalno svoto pridobi. In Okorn, brez vsakega krajcarja v žepu, je sklenil, to tudi res storiti. Poklical je v noči 25. maja svojega sina Jožeta, češ, »sedaj bomo šišo zažgali«. Kmalu potem je bila koča v plamenu, ogenj se je tako hitro razširil, da sin niti svoje obleke ni mogel rešiti. Stari Okorn pa je upil na ulici: »Ogenj, ogenj!« Ljudje so baje precej mislili, da je sam zapalil hišo in bili so tako razburjeni, da so ga hoteli v ogenj vreči. Dokazati pa se mu ni moglo ničesar ia Okorn je dobil od zavarovalniee »Assi-curazione Adriatica« svoto 1000 K. Leta so minula in požar je bil popolnoma po zabijen. Sedaj je pa Okorn ovadil svojega sina, ker ga je isti ▼ pretepu poškodoval. Sin je moral v luknjo; iz maščevanja pa je povedal celo stvar svoji ženi, ta je raznesla vse med ljudi in tako je prišel Okorn črez 12 let na obtožno klop. Toženec ne taji ničesar, ker si hoče »vest olajšati«, samo za milostno sodbo prosi in to posebno z ozirom na to, ker ima že črez 10 let slepo ženo. Porotniki vpošte vajo tudi vse to in tudi sodni dvor obsodi starčka le na pet mesecev ječe. Toženec ni simpatična oseba; v svojih mladih letih je denunciral obrekovalno in brez vzroka nekega moža radi motenja vere. A če se pogleda tega slabega starčka, se razume žaloigre, ki se včasih vrši v kočah naših malih posestnikov in — sodi se milejše. Dnevne vesti V L j u b I j * n i, 8. marca — Osebne vesti. Premeščeni so: G. dr. Ivan Rupnik od okrajnega glavarstva v Logatcu k uradu za odmero pristojbin v Ljubljani, davčni oficijal gosp. Karol Pire od davčne administracije v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Lo gatcu, finančni koncipist g. Emil K a n -dare od finančnega ravnateljstva v Ljubljani in Aleksander G u z e 1 j od okraj nega glavarstva v Kočevju k davčni administraciji v Ljubljani. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslali peticije drž. poslancu dr. Fer-janČiču krajni šolski svet na Gorici in učiteljstvo ljudske šole na Gorici, (štajersko.) — „Papežev blagos'ov". »Edinost« je pod tem naslovom priobčila notico, na katero opozarjamo sekcijskega šefa dr. Kuavja kot načelnika sanitetnih oblastev, ker ta notica priča, kako nujno so v Trstu potrebni tistega zdravila, o katerem je dr. Kusy zadnjič govoril v poslanski zbornici. — Goski kurat Ferjančič se brani proti sobotni »Narodovi« notici. To smo tudi pričakovali in kar trepetali smo pred grozečo nevarnostjo »popravka« od strani obrambnega društva. No, stvar ni tako huda, zato imamo pogum še naslednje pribiti: Res je, da se kurat Ferjančič potiče po goškem župnišču in čaka nove obravnave, dočim so morali po njem podivjani in zapeljani kmetski suroveži v zapor; res je, da so na pustni dan obsojenci kot obsedeni po Gočah pijani noreli, izzivali, za slovo se malo stepli, naslednje jutro pred odhodom v zapor k, mizi Gospodovi pristopili; res je, da so se na pepelnično sredo pred odhodom šli poslovit tudi še od mrtvega župana Žgurja na pokopališče, kjer je bivši obč. svet. J e -rančič, ki je tudi pod obtožbo, da je ob županovem pogrebu znano žalobno zastavo izvesil, stopil na grob, rekoč: ,,hudič, zdaj pridi ven, da bos videl, kako bomo sli", 8 katerim nastopom se je sam pobahal in ga »Slovenec« menda vendar ne bo tajil; res je, da so na to odšli pijani kot živina pod zastavo v spremstvu strioa Ha beta in k u -rata FerjanČiča do vrh griča nad Maricami, kjer jih je — pijano živino, ki je bila malo prej pri obhajilu — kurat Ferjančič ie enkrat s primernim ogovorom blagoslovil in kjer se je pravični stric Štefan nad krivico tega sveta zgražal; res )e da so se ti katoliški vrli možje v pijanosti v Postojni med seboj naklestili, ker so krivdo drug na druzega zvračali; res je, da vlada sedaj na Gočah neka praznina, ter da mora na koru nadome-ščati cerkvene zaprte tenorje sama žena ponesrečenega kandidata Franceljna; in res je končno, da bode »Slovenec« zopet in zopet pisal: »Glejte jih, razupite goške razbojnike, kako krotko, udano in ponižno stopajo za sv. križem, da se človeku kar milo stori.« — Ali ni čudno, v kako tesni zvezi so vedno kurat Ferjančič, stric Habe in obsojenci? Zares, Bog ve, kdo je na dan poboja klobase plačal, poboj insceniraj, ljudi podivjal in med prej mirnimi sosedi smrtno sovraštvo raznetil? Osupnila je pa vsakogar »Slovenčeva« trditev z dne 4. t. m., da »on (kurat) ta dan sploh nikjer nobenega govora ni imel.« Da je to resnica, bil bi to svetoven dogodek, kajti kdor tega oerkvenega komedijanta pozna, kako vsaki dan is raztresene župnije ljudi k skupni večerni molitvi zganja, kako pred ženskimi stoli s palico v roki v treh suknjah zavit molitve opravlja in neizogiben »govor« govori, bo to komaj veroval. — Zanimivo pojasnilo. Prejeli smo naslednje pismo: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda«! Ker uredništvo »S 1 o v e n c a« , vkljub moji prošnji, noče priobčiti mojega pojasnila na dopis »iz ribniške doline« v »Slovencu« št. 37, prosim torej Vas z ozirom na Vaš > lojalnost, da v »Slov. Narodu« naslednje pojasnilo priobčiti blagovolite: V rečenim dopisu stresa dopisnik svojo jezo nad tem, da nisem v dopisu: »klerikalci pri delu« v »Slovenskem Narodu« dne 1. februvarja t. 1. poleg druzih tudi jaz napaden, češ, saj sem tudi jaz vedel o bilanci in raču nih kmetijskega društva v Dolenjivasi. Gospod dopisnik, svetujem Vam o tej zadevi vprašati gosp. Franceta Žužka, bivšega kapelana v Dolenjivasi. Ta gospod Vam zamore natančno povedati, da jaz nisem nikoli bil pri bilanci, nikoli ne videl društvenih računov, nikoli nisem tistih podpisal; res pa je, da je gospod Žužek sam z drugimi, brez mene bilanco vodil, račune sestavil, moje in drugih odbornikov in preglednikov imena spodaj zapisal, tiste tiskati dal in potem šele meni, ka-kakor drugim tiste kot letno poročilo dostaviti pustil. Zakaj hočete potem mene vpletati v Vaše zagovarjanje? Dovoljuje si dopisnik, kakor nekak moj »jerob«, tudi omenjati družbo, v katero jaz o priliki zahajam. Tukaj Vam naravnost rečem, da ne stojim pod nobenem jerobstvom, sem in bom vedno zahajal v družbo, kakršno koli hočem, posebno pa v družbo poštenih in inteligentnih mož, družbe pa, v kateri bi Vi bili, bi se pa iz previdnosti ogibal. Prerokujete, gospod dopisnik, tudi o bodoči občinski volitvi, in nekako dvomite, kako bi tiste izpadle. Potolaženi bodite, ne bom se jaz za župana ponujal, kakor se tudi nikoli nisem. Naši možje si bodo že brez Vašega vpliva, izmed sebe izbrali moža, kateri bo sposoben za župana, saj imamo veliko poštenih in previdnih — mož. Mogoče je tudi Vam, gospod dopisnik, znano, kako je gosp. Z. pri naših ljudeh meni zaupanje spodkopaval, ali zdaj naj se pride prepričat sam, koliko zaupanja ima on zdaj tukaj —, naj pride in čul bo o sebi ne preveč laskave besede iz ust navadnih priprostih ljudi. VPrigorici, 6. marca 1902. — Ignacij Merhar, župan in posestnik. — Škofovi zavodi in škofove tablice. Ljubljanski pohajkovalec nam piše: Stavbna sezona se bliža. Zidarska dela se bodo zopet pričela; to pričajo krdela laških delavcev, ki dohajajo polagoma sem; — škofu manjka pa za šent-vidske zavode denarja, — to pričajo tablice po kranjskih cerkvah! — Na Solnogra-škem in na Kranjskem se kmetu pritiska na mošnjo, na pametne ljudi se črnuhi ne upajo pritiskati! — Ko bi bili ljudje pametni, bi ljubljanski škof svojih zavodov na ljubljanskem polju nikdar ne dovršil. Stavbnik nima denarja, škof nima denarja, to bo škofov eksekutor s hudičem in peklom nad kranjskim kmetom stal, zdaj, ko se zopet približuje stavbna sezona! ! Ljudje pa po deželi tožijo, kako kaplani in mladi fajmoštri terorizujejo ljudstvo v cerkvah ! ! Kmet se odira v pravem pomenu besede, a nihče se za to ne briga. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri sta dve prestavi: popoldne ob pol 3. uri ljudska predstava ob znižani vstopnini »R o k o v n j a č i«; zvečer pa se poje tretjič Rossinijeva velika opera »V i 1 j e m T e 11«. V torek, 11. t. m. se igra prvič nova izvirna drama s petjem »Divji lovec«. Prihodnje predstave se vrše dne 13., 15., 18., 21., 23. in 25. t. m. — Slovensko gledališče. Repriza »Telia« je bila še boljša od premijere. Tudi včeraj se je vračalo občtn*tvo iz gledališča z najboljšim utisom in edino v sodbi, daje »Teli« najlepša točka letošnje gledališke sezone. Vidi se, da imajo tudi pevci sami veselje nad »Tel-lom« ter ga prav animirano pojo. Nekateri zbori čujejo se uprav impozantno, tako da se nam zdi celo gledališče premajhno; zlasti koncem vsakega dejanja buči cela harmonija zbora z impozantnim orkestralnim temeljem pretresujoče. Predstava »Telia« je za naše razmere prav lepa, a ne povsem dovršena. Pred vsem bi želel takoj v nastopnem zboru živahnejšega tempa, ker to je vesel, radosten zbor, ki doni tako blagodejno po hrupni ouverturi kakor pomladni pozdrav. Prvo dejanje z ouverturo vred je pač briljantno; tu bi ne imeli ničesar pristaviti, kakor samo to, da naj občinstvo ne prihaja prepozno k ouverturi ter ne moti užitka, ki ga nam podaja ta biser »Telia«. Dobro bi bilo, da se prišlecu, ki dojde med ouverturo, zabrani uhod, dokler ni končana. Tako se godi tudi drugod . . . Zato tam le malokdo prepozno pride. — Malenkostne distonacije prezremo tudi še danes. G. Urich mi je pri reprizi kot pevec bolj ugajal kot pri premijeri; a besedilo govori jako nerazločno. Mož vzlic maniri lepo poje in igra. Zlasti lepo igra v tretjem dejanju pred Gesslerjem. Tu je g. Urich res umetnik, če bi ga podpirali z igro tudi drugi, zlasti okolica, bil bi efekt velikanski. Tu moram omeniti, da naš zbor včasi kaže, kar se igre tiče, veliko flegmo pri najrazburljivejših prizorih; nekateri celo se smejejo in to gotovo kvari iluzijo in utis. Pa tako dolgoletnem sodelovanju lahko zahtevamo še več agilnosti v igri, ker, kar se petja tiče v »Tellu«, nimamo nikake želje več. Pelo se je krasno. Zadnje dejanje se vsekako premalo efektno igra. Gosp. Olszevvski je ostal ves večer na umetniški višini kakor navadno. Gg. V a-eiček in Wi 1 d n e r zaslužita za svoji dvojni ulogi še posebno pohvalo. Tudi g. Krampera je včeraj prav lepo pel in igral, ravno tako vse tri dame: Noe mi, Romanova in Ševčikova. Gosp. Pola še k zadostuje. — Balet je izostal. Pogrešali ga nismo. J. C. O. — Družba sv. Cirila in Metoda je lansko leto prejela večih in manjih podpor od nekaterih slovenskih občinskih zastopov, mnogih posojilnic in od nekaterih drugih društev po raznih krajih slovenskega ozemlja. Obračamo se tudi letos z nujno prošnjo do vseh slovenskih občin, posojilnic in raznih drugih društev, ki morejo odločiti kak dar v dobre namene, naj ne pozabijo naše obče-slovenske družbe sv. Cirila in Metoda, ki izvršuje dobrodelnost v najplemenitejšem smislu — skrbeč za versko patrijotično in narodno vzgojo slovenske dece po najnevarnejših postojankah slovenske domovine. — Veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Za veselico, ki jo priredita srednjemestna in šentjakobska podružnica dne 19. t. m. v Sokolovi dvorani v «Narodnem domu«, se delajo obsežne priprave in se obeta, da bo ta veselica jedna največjih in najzanimivejših, kar se jih je v Ljubljani priredilo za ve-levažno našo šolsko družbo. Pri veselici bo sodelovalo pevsko društvo »Slavec« z odbranim zanimivim programom, najeta je tudi godba, a pridobljene so tudi krasne prodajalke. Pripravljajo se seveda tudi vsakovrstna originalna presenečenja in je sploh, kakor se čuje, določen bogat vspored, ki gotovo privabi mnogo prijateljev podpore zelo potrebne družbe sv. Cirila in Metoda. — Dr. Ivan Tavčarjeve povesti izidejo v kratkem v Pragi s pisateljevo podobo in pisateljevim životopisom v češkem prevodu, ki ga je preskrbel g. Josef P a vi f k. Isti pisatelj je priobčil v zadnjem (III.) zvezku češkega zbornika »Kvčty« zanimivo študijo pod naslovom »Slovinske pisemnictvi nove doby«, v kateri razpravlja zlasti o slovenskih pesnikih novejše in najnovejše dobe. — Himen. Gosp. dr. med. Ivan Oražen, zasebni zdravnik in g. Ženka D ej a k, roj. Auer sta se poročila danes. Iskreno čestitamo! — Občinske volitve v Medvodah. Čudom se čudim, da se klerikalci kar nič ne bahajo z »velikansko zmago« v Medvodah. Navadno niso tako skromni. Morda molče zato, da bi črna suknja zaradi agitacije ne imela kakih sitnosti. Vsa čast župniku v Preski kot agitatorju. Kdor zna pa zna. Vspeh je bil pa tudi primeren žrtvam. Izvoljeni so bili sami klerikalci in odstranjeni še tisti nekoliko napredni, dasi jako zmerni možje, ki so bili doslej v odboru. Samo jeden naprednjak je našel milost, a ker ta kot mož kaj nase drži in ve, da ne spada v to družbo, se bo odpovedal. Drugače tudi ne more, ker je to dolžan svojemu ugledu. Klerikalni vspeh pa ni posledica prepričanja, ampak posledica denarja in pijače, katoliški možje so imeli piti, kolikor so hoteli. Pilo se je pri županu pa tudi drugje. V neki gostilni je bilo naročeno, naj se da volilcem piti za 10 gld., da bo župnik sam plačal. Neki klerikalec se je ustil: Jaz imam že oekin; če ne bo dosti, se pa še dobi. Crna suknja je delila krone in cekine za pijačo, dasi je sicer lakomna in skopa kar se da. Razumni ljudje se seveda čudijo, kako to, da župnik na jedni strani nima nikdar dosti, na drugi strani pa razmetava denar. Ko ja bil dne 2. m. m. ofer, je neka ženska bila tako neumna in je darovala cekin. Naslednjo nedeljo je župnik že pridigoval o tem cekinu. In kako jo je znal zasukati! Trdil je, da je bil prej na fari, kjer je prav pogostoma dobival za »ofer« cekine. Seveda mu tega ni nihče verjel, čeprav je to pripovedoval s prižnice. A prišlo je še bolje. Župnik je rekel, naj si drugi farani, posebno moški, vzamejo za vzgled to ženico, ki je darovala cekin, in naj večkrat darujejo cekine. Seveda bi mu to ugajalo, ali tako neumni ljudje niso več, da bi se sami borili za krajcarje, župniku pa nosili cekine, da bi on potem pri volitvah te cekine dajal za pijačo in delal zgago. — Volitve v novomeško okr. bolnisno blagajno se bodo vršile dne 15. tega meseca. Somišljeniki, oddajte svoje glasove napredni stranki! — Umor. Dne 3. t. m. so našli ljudje blizu Orehovice pri Kostanjevici v nekem jarku truplo 70 letne Marije Rajk. Truplo je hudo poškodovano. Sodi se, da je starka bila umorjena in sicer da so jo umorili sinaha ter njena brata. Ti trije so že v rokah novomeškega sodišča. — Postne zadeve v Prestra-neku. V tej zadevi se nam piše iz Notranjskega: Zadnje tedne kroži krog Pre-straneka in bližnjih vasij nenadoma neverjetna vest, da se namerava poštni urad iz Prestraneka premestiti v — Slavino in s tem prizadeti peterim občinam udarec, katerega bi — to bodi si. poštni upravi že zdaj povedano! — ne mogle prenesti, pa tudi krogi ne, ki so pri pošti v Prestraneku interesovani. Za danes konstatujemo tukaj samo to: Pošta v Prestraneku služi zdaj peterim občinam in številnim vasem z njihovimi trgovci, obrtniki, šolami in župnimi uradi, kateri imajo k večemu po pol in tri četrt ure do nje, — premestitev v Slavino pa bi imela edino to vas in koče v obližji, vse prejšnje občine (Prestranek, Rakitnik, Gro bišče, Orehek in Žeje) pa bi morale po celo uro in poldrugo uro daleč hoditi iskat poštne pošiljatve. — Nečloveški mutec. Kmečki fant mutec Janez Pipuš iz Gor. Boča pri Mariboru je prišel v ponedeljek pijan domov. Ko mu je mati pijanost očitala, je sin mater s sekiro ubil, jo slekel in zakopal v gnoj. Neki hlapec, ki je bil v bližini, je hotel to preprečiti, a morilec je tudi njega ubil in skril njegovo truplo v hlevu. Tudi neko deklo, ki je vse to videla, je Pipuš težko ranil. Posrečilo se ji je zbežati in poklicati orožnike, ki so morilca zaprli. — Izseljevanje ljubljanskih Barjanov. V teku zadnjega meseca t. 1. izselilo se je z ljubljanskega barja nad 12 posestnikov v Ameriko. Slaba letina, povodenj in splošna beda jih podi z močvirja. In vse gre mlado in staro, samo ženske z otroci ostanejo še tu, dokler jim — moški ne dopošljejo denarja za pot! Brezvestni agentje pa se smejejo v pest, ko jim gre posel doma tako izpod rok. Ali ne izvršnje vlada nobene kontrole nad njimi in — v njih pisarnah? — Razsvetljava novega mostu. Na tem mostu je zadnje dni bilo montiranje električne razsvetljave dovršeno in sedaj že razsvetljuje most dvaintrideset žarnic na osmih kandelabrih, (po 4 in 4 na vsakem) pritrjene in obdane so v motnih obločnicah. Razsvetljava je sicer po številu močna, toda most sam vsled prenizkih kandelabrov in motnih krogel razmeroma slabo razsvetljen. Secesija pri tej napravi kvari splošni efekt. — Nove stavbe. Razen dozdaj projektovanih hiš ob Sodnijskih ulicah namerava zgraditi ondi tudi svojo hišo gosp. Stark, trg. poslovodja v Ljublfani. — Licealno poslopje. Pri dež. vladi bo 22. t. m. ofertna obravnava glede oddaje demoliranja lioealnega poslopja. — Paznik in kmet. Na mitnici ob sv. Petra cesti so imeli danes komičen prizor. Kmet je dal pazniku dva srebrna goldinarja, da bi plačal mitnino. Mej tem je privozil električni voz in je paznik vzel denar in stekel na voz gledat, če pelje kdo seboj kaj dacu podvrženega blaga seboj. Kmet, misleč, da hoče paznik z de narjem pobegniti, jo je vdaril za njim in prijel paznika črez pas in ga držal, zahtevajoč, da mu da denar nazaj. Ni ga spustil, dokler ni prišel policaj in povedal kmetu, da ima užitninakega paznika v rokah, ne pa kakega goljufa. — V Ameriko se je odpeljalo od novega leta do danes z ljubljanskega južnega kolodvora 2455 oseb. — Nezgoda na sejmišču. Na današnjem sejmu je bilo izvanredno mnogo živine, govedi in konj. Na sejmu se je pripetila tudi nesreča. Posestnika Iv. Lušina iz Goričevasi št. 36 je udaril konj po ustih in mu izbil tri zobe. — Na sejmišču stepla sta se mesarja I. A. iz Dobrunj in I. M. iz Ljubljane. Slednji je udaril prvega po ustih, da je krvavel. _ * Najnovejše novice. Sava je izstopila pri Brodu ter preplavila več slavonskih in srbskih vasi. — Zdravilo za živinsko kugo naparkljihin godcu so iznašli na Nemškem. — Ogenj v petrolejskih jamah je nastal v Boryslavu ter sta zgorela dva globoka studenca polna petroleja. — Dve ladji se potopili. Ameriški parnik »VVaesland« je trčil med Liverpoolom in Filadelfijo ob parnik »Harmonidesa ter se potopil. — Blizu Benetk pa je trčil italijanski parnik »Nomade« ob nabrežje ter se potopil. V obeh slučajih so se potniki rešili. — Izseljevanje iz Italije zelo narašča. V mesecu februvariju je odšlo 28 parnikov z izseljenci črez morje, pa tudi v tekočem mesecu je odpeljalo osem parnikov zgolj izseljence. Socijalistični kongres v Toursu je sprejel od delegata Ronaneta predlagani politični in gospodarski program, v katerem so m. d. tudi sledeče zahteve: Odstranitev senata, prezidenta republike, morske in vojaške sodnije in smrtne kazni; nadomestitev armade z milico; razpust vseh kongregacij itd. Ta program, ki se je jednoglasno sprejel, bode menda organična zveza vseh fran-cosko-socijalističnih frakcij, ki so si doslej tako hudo nasprotovale kakor popolnoma nasprotne stranke. * Prelat — goljuf. Pred kratkim se je vršil v Chateauroux na Francoskem proces proti čednemu monsignorju Gue-rinu radi goljufive krivde. Mož je ustanovil nebroj podjetij in na tak način lahkoverne, pobožne ljudi ociganil za več m i 1 j o n o v frankov. Največje njegovo podjetje je bilo »leksikon leksikonov«, od katerega so plačujoči naročniki sploh le prospekt dobili. Poleg tega je ta božji namestnik tudi akcije izdajal. Bil je radi vseh teh deliktov obsojen na 3 leta ječe in 500 frankov globe. Imel je pa predrznost rekurirati. No, prizivno sodišče v Bourges, pri katerem je toženca zastopal znani klerikalec Lagasse, je potrdilo prvo sodbo in goljufivi prelat pojde sdaj kašo pihat in metle plest. * Velika lumparija. Iz Toplic na češkem poročajo, da so našli na progi iz Toplic v Ustje že opetovano položena bruna in železne droge, kar naj bi vrglo vlak s tira. Pri Karbicah se je neki vlak že ponesrečil. Ravnateljstvo železnice je razpisalo 1000 K, da se najdejo veliki lumpje, ki hočejo provzročiti nesreče. * Prevarjen tat. V soboto ob pol-sedmih zvečer je ukradel 181etni mizarski pomagač Fr. Kvapil v Brnu pred trgovino nekega trgovca klobuk cukra. Zapazili so ga ter naznanili redarju, ki ga je takoj prijel. A tat se je priduševal, da je kupil cuker pri drugem trgovcu. Kako pa se je iznenadil, ko je trgovec snel popir, in mesto cukra so zagledali samo — leseni kalup. Tat je nato priznal tatvino. * Strežnika umorila blaznika. Iz Krakovega javljajo: Tu so zaprli iz bolnišnice sv. Lazarja dva strežnika, ker sta umorila nekega blaznega Ivana Kras-siga. Spočetka ni nihče ničesar slutil, šele ko so Krassiga pokopali, se je začelo sumiti, da ni umrl naravne smrti. Izkopali so zopet truplo in sodna komisija je dognala, da ima pokojnik zlomljenih več reber. Strežnika se izgovarjata, da sta sedla na Krasiga, ker ga sicer nista mogla ukrotiti ter da nista imela namena umoriti ga. * Postava zoper flirt. Neki Bennet, član postavodajalnega senata v državi Albano v Ameriki, je vložil predlog za obrambo ženske čednosti. Po novi postavi ima biti kaznovan vsako : 1. kdor z ženskami flirtuje. Vsako galantno obnašanje in vedenje moških, po katerih se ženska zapeljuje k izletom, skupnim veselicam in tajnim shajališčem ; 2. kdor z ženskami koketira, naj se to že godi v restavraciji ali na promenadi, ali v kon certu, ali v gledališču ; 3. kdor se drzne na javnem mestu pozdraviti ali nagovoriti žensko; 4. kdor inserira radi osebnega znanja z žensko osebo, makar, če je tudi za zakon ; 5. posebni skrivni policijski nadzorniki bodo za to skrbeli v javnosti, da bo ženska čednost varovana pred moško vsiljivostjo. Moje mnenje pa je, da dama, s katero je moški flirtoval, ne bo pričevala zoper istega, in ta je edina priča. * Umor pred sodiščem. V Rocci Sinibalda pri Milanu je zabodel neki Turchetti v sodni dvorani odvetnika Rossija baje iz maščevanja. Odvetnik je imel pri naslednji obravnavi zagovarjati svojega klienta, a v tem ga je preprečil zavratni morilec, katerega so takoj prijeli. * Papiga. V najnovejši številki stro-kovnjaškega časnika »Der ill. Thierfreund« pripoveduje nam neki Wood sledeče iz življenja papig : Papiga je najbolj pametna tica, pa tudi dobro srce ima, zlasti siva papiga. V našem vrtu je gnezdilo par senic z mladiči in domači so jim skrbeli za obilno hrano. To je opazil Polly, naša papiga, in ker se je smel Polly prosto gibati, je priletel h gnezdu, posnemal glas starke senice ter nosil mladičem ves dan iz svoje hrane. Starka senica se pa je takoj prvič vstrašila nenavadnega gosta in zbežala. Papiga je zdaj obrnila vso svojo skrb za zapuščene sirote, ves čas je bila pri gnezdu, mladiči so posedali po njenem hrbtu, in takrat se je jako modro vedla, dokler niso mladiči odleteli. — Zoolog Buxton pa pripoveduje še bolj zanimive dogodke o sivih papigah. Neka papiga, ki je tudi popolnoma pitoma ter poleta prosto po vrtu, je zapazila, da ima mačka zunaj pod streho mlade. Dokler je bila stara pri njih, si ni upala tja, a kadar je odšla, je takoj smuknila papiga k mačetom ter je pri njih ves čas prečepela, dokler se ni vrnila stara. — Zato živaloslovci pravijo, da se papiga šteje k najpamet nejšim živalim: psu, konju in slonu, po svojem obnašanju pa je najbolj podobna opici. * Podgane v Indiji. Po vseh onih krajih Indije, kjer se bavijo s poljedelstvom, se je pojavilo v zadnjem času na tisoče in tisoče podgan, ki uničijo vse do zadnje koreninice. Kmetje so v velikih skrbeh in si ne vedo pomagati. Oblasti v Bombayu so se obrnile na najslavnejše učenjake, naj bi jim svetovali, kako se je ubraniti te velike nadloge. Društva. — I. društvo hišnih posestnikov je imelo sinoči svoj občni zbor, na katerem so bili kot sovet za magistrat v zadevi potresnega posojila izvoljeni gg. Lovro Blaznik, G Dell Cott, Fr. Doberlet, A. Drelse in I. Sušnik. Društvena pravila so se nekoliko spremenila in se je določilo, da znaša najvišji letni prispevek odslej 7 K. O poškodovanju hiš je predaval neki g. Trummler. G. dr. Gregorič je tem povodom razpravljal o slabih tramih, na kar se je na predlog g. Zabukovca sklenilo, da je tozadevne pritožbe pri društvu pismeno vlaerati. — „Splošno slovensko žensko društvo". Opozarjamo iznova članice splošnega slovenskega ženskega društva, da je jutri, v nedeljo ob 5. popoldne v društveni sobi sestanek ob čaju. Predavanje o »Vspeh i h boja za enakopravnost žensk« ima gospa Minka G o v e k a r j e v a. — Slavec" ima jutri ob 2. uri popoludne redni občni zbor v »Narodnem domu« v društvenih prostorih, na katerega vljudno vabi vse redne in podporne člane društveni odbor. — „Celjsko pevsko društvo" priredi jutri, v nedeljo v »Narodnem domu« gledališko predstavo »Rokov-nj ač e v«. — Podravska podružnica slovenskega planinskega društva* Občni zbor tega društva se bode vršil dne flSsT Dalje v prilogi. Tfca Prilćga »Slovenskemu Narodu" št 56, dne 8. marea 1902. 19. sušca t. 1. v »Narodnem domu« v Mariboru (čitalniška soba) ob 3. oziroma 4. uri popoldne pri vsakem številu navzočih članov. Opozarjamo tudi na koncert, ka terega priredi isti večer »mariborska Či talnica«. Književnost. — „Narodni Poper". Prvi, edini in poslednji list nove poprove struje na Slovenskem za stare otroke in mlade starce. Izide vselej, kadar kdo da 20 vin. za družbo sv. Cirila in Metoda. Naroča se v trgovini pri »Rešetarju«, po domače Jožef 1'etrič, sv. Petra c. št 2. Dočim je »Morski Vovk« satiričen, humorističen, predpusten list je »Narodni Poper« samo humorističen ter ima prav zabavno vsebino. Glavni sotrudniki so: Rado Murnik, Fr. S. Finžgar in .los. Petrič._ Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. marca. Imenovanje barona Erazma Handla dalmatinskim namestnikom je izvršeno in se razglasi jutri. Kdo postane vojaški zapovednik, še ni določeno. Dosedanji namestnik fcm. David je dobil baronstvo. Dunaj 8. marca. V vladnih krogih se smatra kot velik uspeh, da je bil sprejet odsekov predlog glede izjemnega stanja v Trstu. Praga 8. marca. „Politik" je danes priobčila načrt jezikovnega zakona, na kateri so se zjedinili češki poslanci. „Narodni Listya obsojajo to kot nečuveno indiskrecijo, kot naj-grje izdajstvo ljudskih interesov, zago-tavljaje zajedno, da to še ni definitivni načrt. Rim 8. marca. Kardinal Rampolla in conte Vojnović kot zastopnik črnogorskega kneza sta podpisala pogodbo glede zavoda Sv. Jerolima. Zavod se bo imenoval „Kolegij za katoliške Slovane" ne za Hrvate. Barskemu nadškofu so priznani posebni privilegiji in bo isti imenovan srbskim primasom. Bruselj 8. februvarja. Pri sociali stičnih demonstracijah za splošno in jednako volilno pravico je prišlo med demonstranti in orožniki do boja, katerem je bilo več oseb ranjenih. London 8. marca. Vsestransko se priznava, da se delajo priprave za mirov n a pogajanja med Angleži in Buri Burski zapovedniki imajo sedaj posvetovanja z oranjskim predsednikom Stejnom glede pogojev, katere naj stavijo Kitchenerju. Le-ta je pooblaščen da se ž njimi pogaja. London 8. marca. Bivši komandant Kruitzinger, ki so ga an gleški biriči obsodili na smrt, je po miloščen, a za vedno iztiran iz Južne Afrike. Darila. Uaravniitvu naloga lista so poslali-' Z* druabo sv. Cirila In Matoda. Gospod V. P. v Triiču 100 K. — Velikoubeljčan g Anton Petro?čič, 50 vin. « geslom: „ Vendar enkrat nekaj iz SenožeC!« — Skupaj 100 K BO vin. — Živela! Za podpora potrebno rodbino pašnika Jesenko: Gospod V P. v Tržiču 10 K. — Srčna hvala! Da bi našel posnemovalcev! Caneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po Kostnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan skarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. 1 (12—4} Kadar kdo zavzlje kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan ,dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naj h oljae priznana Taiiiio-cliiiiin tinktura za lase katera okrepeuje lasliaee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenica z navodom 1 H.. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—2) Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta $t. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mosta. Kakor novi se svetijo vsi kovinski predmeti iz zlata, srebra, nikla, alfenida mesinga bakra itd., ako čistimo iste z „Globus" Čistilnim izvlečkom. To sredstvo so iznašli pred 10 leti posestniki tvrdke Friderik Schulz jun. v Lipsku in od tega časa je isto v trgovini. S tem sredstvom se doseže hitro in brez vsega truda lep, bliščeč lesket, ki dolgo trpi. Pri tem pa Globus čistilni izvleček ne razpraska či-ščenih ploAč, ne maže, ne kvari kovov ter je po izpovedi treh zapriseženih kemikov prost vseh škodljivih primesij in kar se tiče izvrstnih lastno-8tij, je isti v istini neprekošen. In vse te izborne lastnosti napravlja v prvi vrsti poglavitna prvina tega izvlečka, namreč pristna „kremenova kreda" ki se izkopava v lastnih rudnikih te tvrdke ter v lastni to farni preparira. Ni se toraj čuditi, ako se Globus čistilni izvleček čim dalje bolj raapečava; okoli 200 000 škatljic se pošle vsak dan, do celega sveta. Ne le v domačijah, temveč tudi pri cesarski mornarici, v mnogo vojaških kantinah pri železniških oskrbništvia, v velikih industrijalnih etablisementih itd. se uporablja to sredstvo, ki je bilo odlikovano razun drugih odlikovanj tudi na svetovni razstavi v Par isu 1900 z zlato kolajno in v tekočem letu isto-tako z zlato kolajno na rastavi na Dunaju. Opomenljivosti tega v istini izvrstnega čistilnega sredstva si lahko čitatelji napravijo pojem, ako omenimo, da ima tvrdka glavnico s51 milijonov kron ter da posluje pri tvrdki 500 delavcev in 50 trgovskih in tehničnih uradnikov enake druge tovarne na čistilna sredstva ni nikjer! Tvrdka ima tudi lastne tovarne za ambalažo, kartonažo in za zaboje, kar vse izpričuje o velikanski podjetnosti in delokrogu tvrdke Schulz jun., delniškega društva v Lipsku in Hebu ki je v stroki čistilnih sredstev za kovinske izdelke v istini prva na svetu. Ker se pa pristno in dobro ponareja, je treba previdnosti pri ku po vanj i, ker se ponujajo več ali manj slabi ponarejeni izdelki celo s ponarejenim napisom .čistilni izvleček". Tako kakor Globus-čistilni izvle ček ne čisti nobeno drugo sredstvo. Zahtevajte v vseh droguerijskih in špecerijskih trgovinah samo „Globus-čistilni-izvleček" v škat-Ijicah po 10, 10, in 30 v, pristen se pozna po zavarovani znamki: Globus v rudečik pre čnih črtah. Mateorologično poročilo. Višina nad morjem 306*3 Srednji Bračni tlak 736-0 Stanje čas opa- baro-zovanja metra Iv mm. s s r2 3 Vetrovi Nebo II ta ™ 9. zvečer | 730 9 48 I al. jzahod 7. zjutraj 2. popol. J 727 2 -25 4 - 0 5 s si. vzjvzh. 12 4 lat svzhod del. oblač. pol. oblač. jasno male Srednja 2 2». včerajšnja temperatura 3'9», nor Zahvala. Povodom smrti naše preljube soproge, oziroma matere, sestrične in tete, gospe Ane Šare, roj. Jerina hiine posestnice in gostiln ičarice došlo nam je toliko iskrenih dokazov srčnega sočutja, da smatramo za prijetno dolžnost s tem potom vsem srčno zahvaljevati. Istotako zahvaljujemo se čč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito onim iz dežele in gg. c. kr. podčastnikom domobranskega polka za spremstvo nepozabne ranjce k večnemu počitku, kakor tudi ▼ sem mnogoštevilnim darovalcem krasnih vencev. Vsem bodi iskrena zahvala. 575^ V Ljubljani, dne 8 marca 1902. Žalujoči ostali. (30-1) Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probe k, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-jeve Giessfiiible slatine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, verjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. samo s a Globus- Exrr aktom Svjetlanje / (554) Premiirano z zlato kolajno (a) na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902. Dobiva se povsod. Škatljice po IO, iO in SO vinarjev. Močenje postelje, pri ljudeh vsakorsne starosti in spola po najnovejšem patentiranem postopanju. Ispričavala in prospekti se dob«? gratis pri: (649) B. Marburg, Duna] V., Ramperstorffergassi 19. Najboljše vrste ceneni jg|»Qg|||)||» za saditi kakor: zgodnji rožnik, beli zgodnji amerikanec, dane mali okrogli čebuljček, deteljino ■ repno Seme prodaja (561—i) Josip Leuz v Ljubljani Resljeva cesta št. 1. premier-kolssa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka Vele- zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). U"ravdLn.o Ao-voljan* (504) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 iš«^ei nn|no s 1 fino hlšino k dvema damama 12—15 gld. plače; kuharico za Gorico k dvema človekoma 12 gld. plače; kuharioa za žandarje na Dolenjsko, natakarica, blagajničarka za Tirolsko, Koroško itd. Priporoča se: Izkušena varuška, vestna postrežnica, spretna zlasti pri novorojencih s 3—2 In Sletniml Izpričevali; Izborna hlalna, spretna v šivanju z 3letnim Izpričevalom; zmeren kočljaž, zanesljiv voznik (kavalerlat) s Blatnim Izpričevalom. ©©©©©©©© Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke ima ejroSo'v« kakor tudi po meri naprodaj Mamo (576—1; Sna Eeiring strojno pletenje in konfekcija za otroke Ducrski trg |t. 1 nasproti „Narodne kavarne" prej v Židovskih ulicah št. 8. Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogavice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po starih navadnih oenah. malo rabljeno Je za tretjino cene prodati. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. (560—1) Meblovaua soba s posebnim vhodom, za enega gospoda, se takoj odda. Natančneje se izve: Francovo nabrežje St. 9, I. nadstropje. 531—3) z nekoliko posestva, pripravna za vsako obrt, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. (522-3) Več pri upravništvu »Slov. Naroda«. Jfflad špecerijske in delikatesne stroke Imve nlužbe. Naslov pri „Slov. Narodu". (569-1) Blagajničarica za trgovino z mešanim blagom »>X* so sprejme. »«♦ Kje Naroda«. pove upravništvo »Slovenskega (567-1) NemeWoYano sobo ali sobo S kuhinjo išče samostojna gospodična od 6. t. m. nadalje. Oglasila sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (B62—1) Na Gradu se da njiva v najam. Poizve se v glavni baka v Ljubljani. zalogi to- • 551-2) Proda se ali v najem odda hiša s posestvom na glavnem trgu v Radovljici = pod jako ugodnimi pogoji. - V hiši je gostilna, mesarija in peka-rija. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (674—1) Zastopstvo za slamnike in navadne klobuke je na Resljevi cesti št. 22,1, nadstr. Brillv. (563-1) 'J C. Štev. 8821. Razglas. (755-1) Vsled sklepa občinskega sveta z dne 13. februarja t. I. izvrševala se bode naprava jednega dela lesene oporne ceste na Gruberjevi cesti. Ker se bode delo dne 10. t. m. pričelo, podpisani mestni magistrat s tem javno naznanja, da bode promet na Gruberjevi cesti ob posestvu Rozalije Mehletove in L. Šarca v dolžini 40 m od navedenega dne počenii do konca meseca marca t I. zaprt. Mestni magistrat ljubljanski dne 5. marca 1902. Prodaja hiše v j^ovem mesta. Zaradi familijarnih razmer prodam svojo dvonadstropno hišo in veliki vrt. V hiši so prostorne, obokane kleti pod zemljo. V pritličju je stara gostilna: krčmarska obrt na moje ime. Hišo deli od velikih, obokanih konjskih hlevov in ledenice prostorno dvorišče. Nad hlevi in ledenico se lahko zida cela vrsta sob za tujce. Ta stavba bila je pred leti pivovarna. Velik vrt nasproti hiše je najlepše stavišče mesta, za gostilniški vrt, velik salon m kegljišče dovolj prostora. Vse to leži v neposredni bližini okrožnega sodišča, okrajne sodnije, glavarstva, poste in davkarije; blizu je sejmišče. Hiša in druga poslopja ao v dobrem stavbenem stanju. Pogoji plačila povoljni. Polovica kupa lahko ostane intabulirana proti 47,%. jVfartja Rozina Skabrnć (673-1) v Novem mestu. 78 C*, kr. avstrijski 0 Iržami žtltznlo. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubljane jul. kol. Proga ftei Trbli. Ob 12. ori 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Baljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v Aussee, Solnograd, 6ez Klein-Reiflin^ v Steyr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. un 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, fes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, eez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curi h, Oenevo, Pariz, čet Klein-Reifling v Steyr, Lino, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trat-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Prog* v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 18 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plzna, Prage, |direktni vozovi L in D. razreda), Budejevic, Solnbgrada, Linca, Stejra Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Do n&ja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog:. Iz No7ega moita in Hodevja. Osobni vlaki: Ob 6. uh in 44 m zjutraj, ob i. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Oohod ix LjuDijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob ?. uri 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri ogo najmodernejših prešanih ter barvan Da prstenih m Ml priporoča e i kakovosti sadna, lepotična , indrevorednadrevesa V v ▼LS^r sadno In lepotlčno grmovje, ^^Jr&žr^divjake in ograjne sadike, rože, konlfere, buksus- In lovo-£f rova drevesa, kamelije, Azaleje, različne palme, perene, preprožne In skupinske rastline. OST I¥aJbolJša semena. — Tudi se dobi vedno vezalno zelenje, sveae in kratko rezano. (553—1) .\ajnlajeeene. Ceniki brezplačno. Red Star Line, Antwerpen Spretni krojaški pomočniki za veliko in malo delo sprejmejo se takoj (672—1) P'i tvrd ki ]Ke 3fonc v tjubljani. Edina pomoe proti staremu velevragu CloveStva, alkoliollzmn, se kaže v tem, da se njemu prinagnjene oeebe seznanijo s pijačo, kateri je lastna prikapljivost opojnih pijač brez njih škodljivosti — pač pa s koristnimi učinki. To je JJSj.Triglav* pristni ekstrakt iz gorskih rastlin. On probuja tek, Ogreja želodec, Pospešuje prebavo, Vedri glavo In daje zadovoljnost. Zanesljivo pristen se dobiva edino iz glavne zaloge pri tvrdki Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove nlice, nasproti glavne pošte. (415—19) PST" Zaradi ničvrednih pačistvorov konkurence se prosi, vedno na ime «1. Klauer-J« in na varstveno znamko „Trlajlava" paziti. Rudolfa Kirbischa slaščičarna v Ljubljani priporoča rsak dan svežo v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Ourtel, na Dunaji ali (1116-29) Ani. Robek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. LH Osnlkl brezpl, kU-OH (32) nlne f ie+aV**aWt+e««*eV»« innajtrpežnej Si h štedilnih ognjišč lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih eenah. Ceniki brezplačno in poit-(32) nlne prosto. (10) primes je in ostane Tschinkel na zdrob ■ iz Ljubljane. Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. (512—2) l^aznemile. Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se je preselil v Gorje pri Bledn ter se priporoča slavnoistemu za zidarska in stavbena dela. Cene so primerne. ^2^ZZ^ Za solidno delo se jamči. " (665-1) zidarski mojster. iz Renč na Goriškem. dober plug naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, orje se veliko lažje in so trpežnejši kakor navadni plugi. Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne će mu ne ugaja. (517-2) Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vsake vrste trombe in cevi za vodovode i. t. d. v veliki izberi vedno v zalogi. Samo blago prvo vrsto. Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe se dobe po jako nizki ceni in točni postrežbi pri Karola Kavšeka nasl. Schaeider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16, T T T T T T T T T T T T T T T' S/^X 63 YW 82^^%N 7B (571-52) Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 8ehwanen-Apothrhp, Frankfurt a. VI. Trgovski vajenec sprejme se v trgovini z železnino pri Karol Kavšeka nasl. Schneider & Uerovšek (440-3) v Ljubljani. Velikanska pesa kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri (368—5) Petru Lassnik-u v Ljubljani Marijin trg št. I. ;a>»»~ s gggegeeameeoooeooo Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlneh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskusene. — Ihiatra-(96) varil ceniki laitonj. (9) mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmm t Pri žlezah, Mkroreliiili, aaclrikl solp7.nl. koinih izpuščajih, protiau, rrvmallzniu. pri boleznih v vratu In na pljučih, starem kašlju, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni in od zdravnikov veliko priporočani (,2106—12) Lakusen-ov jedoželeznati 3 etrni tran (salo Iz kitovlh Jeter), Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in i.ovelša zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga iahko prenašajo. Zadnje leto ae je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča za daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrd ko tovarnarja apotekarja Lahuien-a v Bremah. V LJubljani se dobiva v lekarni pri „Mariji pomagaj, na Reslje« cesti st. 1, pri „Orlovi le-karni'-, na Jurčičevem trgu St. 2, v lekarni pri ... Angelju", Dunajska cesta št. 4, lekarna pri „zlate m jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri ,,Jednorogu' na Mestnem trgu. Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo; za svetla obutala samo FernolBndt creme za naravno usnje. Dobiva se povsodi. C. kr. priv. tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga;: (103-9) Dunaj, I., Schulersirasse sVt. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime St. Fernolendt. Poštna in brzojavna ekspeditorica želi primerne službe. Zmožna je tudi samostojno poslovati. (473 —3) Ponudbe prosi pod „ekspeditorica A. Z." na upravniStvo »Slov. Naroda«. Jfa prodaj je majhno posestvo (za K 6000) v Laškem trgu (Markt Tuffer). Več pove gospa Oisterscheg v Laškem trgu. (335—10) (114- 17) Styria Velika zaloga fmnPfl pristnih Jos. Reit- ■ lldllbU" pPUraJP—SsnKfflf hoffer sinov skih Peugeot-, H^H Pneumatik Stefanie koles katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. ^ Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. A N ST o* i sezoni K sezoni M « N * O C > • • o — So < 3. o S= N B m 2. O-r, priporočam svojo bogato salogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munleije, posebno pa opozarjam na ^@~trocevne puške katere iadelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo. Ker se pečam samo s iadelovanjem oroffja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogo-broina naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoltovanjem (106—9) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Od vseh zdraviliških veščakov priporočan Tfcobin-prepeeenee (mlečna beljakova hrana) najbolj naravno, prijetno in uplivno krepitno sredstvo za bolnike, okrevale« in otroke. - ■ Cena zavitku (*/« k) 80 h. ==rz= V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejših znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni. Usak dan se razpoSilja na deželo. Kadar se naročć 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zavitki na poskušnjo se pošiljajo franko, ako se znesek naprej pošlje. Tovarnas M. Cabek sin, Dunaj, X. Laxenburgerstr. 28. i '670—1) 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasss 8, Budapest. (209—7) Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-14) Anton Deghenghi lesni trgovec ,,pri llgovcu" v Cjubljani, Dunajska cesta. Bičevnike najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrd k a (437—6) izdelovatelj bičevnikov v Mety?ovicah pri Mistku na Moravskem. Ilu8trovani ceniki gratis in franko. Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brux) Češko. Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ V20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—24) tt~jf" Ilustrovani katalog zastonj in poštnine prosto. Prostovoljna prodaja posestva, Ker bodem v kratkem zapustil Ljubljano in mi tedaj ne bode več mogoče, svoje na Sv. Petra cesti št. 13 nahajajoče se posestvo osebno oskrbovati, primoran sem, svoje posestvo prodati največ dajočemu. Ustne ponudbe sprejemljem vsak dan od 2. do 3. ure popoludne v svojem službenem stanovanju, — kjer se bodo dala tudi druga pojasnila. Posredovalne osebe izključene, edino neposredna kupčija. (498—3) Fran Pavločič pregledovalni oficijal I. reda v deželni prisilni delavnici kranjski. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—29) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. I Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv.Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, i0 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. ■• «» na* 11 ■■ cenah. Mehanik lian tel stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bielkle in v to stroko spadajoča popra- _vil« izvršuje dobro In orno. PJaV Vnanja naročila se točno izvrše. "W MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi @ 3^ Js£ gfc priporoča ® @ ® @ ® v Ljubljani, Glavni trg ® @ štev. 17. m m HENRIK KENDA Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, • a a a a klobuke za dame, tkana In kratke robe ne debelo In drobno, a a a a • i i i i i i i i i m l I I I I I i Ustanovljeno Brata Eberl 1842. Prodajalna in komptoar: Miklošičeva Cesta Št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnezev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga oopičev so pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllneg-a mazila sa hrastove pode, karboUneja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanj« sobnih tal pod imenom „Rapldol" Priporočava se tudi si. občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. ¥ » \ fotografi! L. Krema. Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. Izložbe: na Sv. Petra ceati, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi". Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadna do najfinejša % i IX*e. M. Pakič Ij -13. t>l3sLXx&..- Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. a*.aiaaA*4^ i Josip Reich ► 4 likanje sukna, barvanja m >> * kemična spiralnica na par r 4 Poljanski nasip — Ozki ulice it, 4 * J se priporoča za vsa v to stroko spadajoča h 2 Postrežba to6na. — Oene nizke. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. g Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroka jo vedno na Izboro. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in a po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in 4i zaznamennjejo. Pri zunanjih naročilih bla-W govoli naj te vzorec vpoalati. Fr. F« Zajec Ljubljana, Start trg it. 28 rar,lr|orrfz zlatnino In trebrnlno In z t sem I optlenlml predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. ■•»O. Srebrna cilinder rem. ura od gld •*--- Ceniki zastonj in franko. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-10) Dobiva se v večjih Specerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo l'r. Kejnlli, Ljubljanu, Pred škofijo nt. **. S Avgust Repič, sodar j t Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 1 (-cr Trnov« m) 10 ? * izdeluje, prodaja in popravlja vsskovrstne 1 ! PST sode -fesi ! £ po najnižjih cenah. £ I Kupuje ln prodaja stara vinsko posodo. | iHWMixa iji m mmmwn Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo dtedilnih ognjldć najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsd. ■ mm a——mmmmmmmm a—■ a— Življenska zavarovalnica v Gotiia. Stanje zavarovanj dne 1. februarja 1902: (405-3) 810 milijonov mark. Bančni fondi 1. februarja 1902: 267 a „ „ Dividenda v letu 1902: 30 do 135° 0 letne normalne premije, po starosti zavarovanja. K pristopu vabi zastopnik v Ljubljani [Id IVlćtlll* Pomagajte si do mlinov brez vode! R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje ponuja posameznikom ali obcinaui mline na motor brez vode ali pa na ročno moč poti povoljni 1111 poboji. Istotako vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo. Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov! (278-6) Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. « m/mam H „ Andropogron" (Iznajditeij F. Herrmann, Zgornja Polskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred-Mvo za niMt las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zabrani Izpadanje lan In odstrani prahajr. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K.. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele, ijfc Glavna zaloga in razpodiljatev v Li ubijan pri gospodu Va&o JPetričić-u. V za!oa~l imata tudi gg. E. IHahr in l". pl. Trn-Uoez; w LJubljani in g. A. Kant v Hranjl. Dobiva se tudi v Hi oveni mestu v lekarni „prl ang;elju". Preprodajalci popust. (606 - 2) Velikanska izbera najfinejših gosposkih in deških oblek, površnikov, športnih sukenj, havelokov itd., kakor tudi vele-elegantnih oblek za dame in deklice, kakor: jopic, paletotov, celih kostimov in posameznih kril, plaščev in ovratnikov za čuda nizke tovarniške cene samo v Angleškem skladišču oblek Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Naročila po mari izvrše se na Dunaji točno, fino in jako conć. Blago na fzbero razpošilja se na „« nhrnlfO J vse strani brez postnega povzetja. Ild UUlunui se (545—2) Z velespoštovanjem Oroslav Bernatović. Št. 324. (555-1) Pri mestni občini kranjski je izpraznjena služba tretjega policijskega stražnika z letno plačo 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika naj vlože prošnje z dokazili sposobnosti do 19. marca t. I. pri županstvu. Županstvo v Kranju 6. dne marca 1902. X * :.y ■ ... v f=£^ JL WV £^2 mm Podpisano županstvo naznanja, da se bode vršila dne 17. marca 1902 od 11.—12. ure dopoludne v občinski pisarni v Rudolf o ve m prostovoljna dražba kakih 1000 smerek iz mestne hoste, ki se nahaja popolnoma v ravnini, oddaljena kakih 20 minut od novomeškega kolodvora. Drevesa, ki se imajo prodati, so že zaznamovana. — Izklicna cena za komad, povprečno je 12 K. V hosti se les obtesavati ne sme. Vsak dražitelj ima položiti 10% varščine. Natančneji pogoji razpoloženi so v mestni pisarni v Rudolfovem. Mestno županstvo v Rudolfovem dne 27. februvarja 1902. (49(3 Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani» Vabilo redni zadružni zbor ki se vrši v torek, dne II. marcija 1902, ob treh popoludne, v steklenem salonu gostilne ,,Pri avstrijskem cesarju", Sv. Petra cesta št. 5. Dnevni red: I. Pozdrav. — II. Čitanje zapisnikov zadnjih občnih zborov. — III. Poročilo o delovanju zadružneg-a starešinstva v letu 1901. — IV. Polaganje letnega računa za leto 1901. — V. Volitev načelnika in podnačelnika. — VI. Volitev treh odbornikov in jednega namestnika in sicer v smislu § 19. zadružnih pravil. — VII. Poročilo gosp. Mačka glede naložitve zadružnega premoženja (š 23. zadružnih pravil). VIII. Posamezni predlogi. — IX. Raznoterosti. Ker je za sklepčnost zadružnega zbora potrebna navzočnost 30 udov, naj ae častiti člani v kar največjem številu udeležiti blagovole, posebno ker se gre jako važne zadružne koristi. (1364) Ivan Tosti, načelnik. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem tr-js™ zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak: delavnik od 8. do 12 nre do-polndne in jih obrestni« po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. "£Q (13-10) sms 68 -OVI šivalni stroji lUST bo najboljši, To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem ae v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim. šivalni etroii delaJ° cel° P° 101etni ***** SlVdim biroji Se Vedno brezSumno. č i m a I n i etrn i i 80 nepresegljivi za domačo o i v d 1111 o li uji raD0 in za obrtne namene. šii/aIni ctrnii 80 P°8ebno pripravni za 91 valili o 11 uji umetno vezenje ter se poučuje brezplačno šivalni cfrnii se prodajajo z enomesečno šivanu o u ujl poskusnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let. ^Tlhee naj ne zamudi pred nakupom «1 ogledati FTaflove šivalne »troje. Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg F. TSCHINKEL. Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše. Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi (170—8) ^2Wfe. a Svetovno znana fuch-kolesa Edini zastopnik za Kranjsko: Ljubljana *r- (568 1) Turjaški v. v ej. Trnovske mali«-**. i i Letovišče „Laverca". Vljndno naznanjam, da sem prevzela od g. karola Lence-ta, posestnika in vinskega trgovca na f.avrrei. njegovo gostilno istotam. Čestitim gostom bodem postregla z dobro pijačo ter okusnimi In cenenimi Jedili. — C-lasovIr Je na razpolago. O Veliki noel prične voziti IfcSt* onijtiibtis ~3£Q g. Lenčeta iz IJulilJane na Lavereo vsako nedeljo in praznik ob 1 33. url popoludne od električne postaje -Vojaško strelišče", ter se bode vračal, kadar se oglasi poln voz izletnikov. Za obilen obisk se toplo priporočam z velespoštovanjem n^ra,ri3si <3-ertscl^ex (534—2) gostilnlčarka. Nižjeavstrijski W Nizjeavstrijski deželni zavarovalni zavodi. V korist zavarovalnega varstva potrebnega prebivalstva je ustanovila eJ.«*«Blam IVLKfeavstVlfska zavarovalne asavode ae bogatimi garancijsklml sredsivl in naslednjim delokrogom, in sicer: I. N. a. deželna zavarovalnica na življenje in rente. Ta prevzema zavarovanja po vsej tostranski državni polovici na človeško življenje v najrazličnejših kombinacijah: za slučaj smrti, na doživetje, zavarovanje dot in rent, kakor tudi ljudska zavarovanja (poslednja tudi brez zdravniške preiskave); naikoristneje starostno invaliditetno zavarovanje s poljubnimi vlogami v oddelek rentna hranilnica. II. N. a. deželna zavarovalnica zoper nezgode in poroštvo. Ta prevzema zavarovanja zoper nezgode posamnikov, skupne ter nezgode na potovanjih, kakor tudi zavarovanja poroštvene dolžnosti. (533—3) Zavarovalni pogoji ugodni. Premije nizke. Brezpogojna varnost zajamčena že po značaju zavarovalnic kot javnih zavodo/. Sedež Zavodov! Pojasnila in posredovanje zavarovanj za Spod. Štajersko, Kranjsko in Primorsko: Dunaj. U Lovvelstrasse 14-16. Gradec, II., Naglergasse 78. I Židci>5Ka Steza $t. 4 -•^••••^f«- prlporoča za točenje cez ulico svojo bogato zalogo pristnih vin. Istrsko črno .... liter po 32 h Teran ,...... liter po 80 h Istrsko belo .... „ „ 36 h Muškatelec .... „ „ 92 h Cviček...... „ „ 72 h Kizling...... „ „ 96 h Štajersko staro . . „ 80 h kakor tudi vsaki dan sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo. (650-1) Z veleapofitovanjem Jya|| 3JCnM. Hi iiliis;jii=iiiia:ii=iti!s{ mi i—- m Pomladanske novosti w konfekciji za dame, gospođe in otroke priporočata v velikanski izberi Gričar&Jtfejač Cjubtjana v Prešernovih ulicah štev. 9. cene, točna in solidna postrežba. (6«°7-l) Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezp-ačno. Klobuke najnovejši facone priporočam p« J. S. Benedikt 10 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu, Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = urar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvalitete po nizkih osnah. ITovoatl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. pSJf Popravila se Izvršujejo najtočnsje. anSBHHKaBBSaVaOBaVBi Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: »Luč v žepu!" Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. Za pomladno in fC poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxy Ljubjanlxxx v Spitalskiii ulicah 114. Vzorci na zabtevanja poštnine prosto. UWI Važno! .» Važno! gospodinjeP trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogvo, kemikalij«, zelliča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoarrafiene aparatrin po-trebarinr, kirurglčna obvezila vsske vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežin mineralnih vod in sollj za kopel. 10 Oblastv. konces. oddaja strupov. Kam Alvinore|ce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmoz, krmilno apno I. t. d. Vnanja naroČila izvrsuit* o se točno in solidno. Drogerija £nton KanC Ljubljana, Selen^uroove ulice it. 3 Franja Meršol * Ljubljana * Mestni trg 18 priporoča svojo bogato zalogo 6f pričetih ln izvršenih ženskih ročnih tdelkov, vsakovrstnih, jako" ličnih vesenln, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno._ A Ini7ii a/raP7mor prodaja in izposojevalnica giasovirjev in harmonijev HIUJlIJ IVIduullul Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop diorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju. Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filharmonično društvo" v Ljubljani. Lastna delavnica za popravljanje. r Fran Bergant Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 nasproti cerkve sv. Jakoba priporoča svojo špecerijsko in flelitatesno Na debelo. Na drobne. JŠs»««-l J zal i £«^4 <- g Doma žgana kava. Šunke in salame. Garantirano pristen ram, konjak, ruski čaj ter raznovrstna južna vina. l*«B»ee(aa«M*l leeasee i fant. znamka: Sidro. 1 LINIMENTCAPS.COMP. iz K i elite rje v** lekarne v I*r»s;l priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h , K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah s našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—15) Klehterjev« lekarn« pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5. I [am| riz lekarne II. FKKnill-JA T Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Probavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zalog-t: lekarna B. Fragnerja v Pragi,0-tttSfi?* „prl ernem orlu" Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ulice. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Fo pošti razpošilja st vsak dan. == Proti vpošiljatvi K 2 66 se posije velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Plcooll, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-b schllger, J. Msyr. (14-6) o^^c oP, ooo o o °° o o o & ggS oo o Ooo1 o o o o o . °o0o0o_, ° So o od, oo o o o o o o oo0 oo0o o°0°o' ooooo oo° °o o o op o c o o Gc °°<&§& Ooc0o° oo00oo oŠ oo°o 0o°g§o: pu0ouo o o°-~ O o & op. d°o qOO 00;0 oo ° o 6°o ■-•g op og.| '|3 po apodsoS ez ))nqo|)| "09.2'|3 op 'J)|ozpoa)ioepez)|nqo|)| 3!W0S »»AC (S—129) Boojodijd ui qeuo5ej. iiisfaAoufeu a 9>HULUB|S Uj eojdao 9jpu;|io C RAN D PRIX PARIŠ £j 1900^ :S V. S CHOCOLATN SlICHARD XCACAO LE GOUTER C EST L* /\DOpTER „3t Amerikancu je geslo v Ljubljani za domačine in tujce. To je namreč dn6 1. marca t. I. otvorjena nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, Tam bode v zalogi raznovrstno blago za dame, svilnato, platneno in pletilno blago ter blago za moške obleke v dosedaj neprekosni izberi in ceni. ij ne zamudi ogledati si ob pi ozornost pa zlasti obuja (487—4) velikanska zaloga preprog kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo. v izložbnih oknih, Ud ai atol j in odgovorni urednik: An t« Beg. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 79 6 ED