Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klaeenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Oj*ris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagcnfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 5. julij 1957
w
Širok odmev na zborovanje v Celovcu
Dejstvo, da, se je; ob priliki nedavnega Zborovanja koroških Slovencev v Celovcu odzvalo vabilu Zveze slovenskih organizacij za, obisk Koroške; osemnajst novinarjev iz raznih evropskih držav, je dalo slutiti, da se bo vsebina zborovanja, pa tudi življenje našega ljudstva vidno; od-raziloi v tisku teh dežel.
Žei prvi dan po zborovanju so; jugoslovanski dnevniki na vidnih mestih in, obširno' poročali 01 zborovanju. Beograjska “Borb a« je že- v naslovu podčrtala, da smo koroški Slovenci z resolucijo apeli-rali na dunajsko' vlado' ter zahtevali uresničenje naših v členu 7 Državne pogodbe zajamčenih pravic. »L j u d; s k a pr a,-v i c a,« in »S 1 o v e n s k i p oi r o č e v a-t e c« sta na pivih straneh izčrpno; poročala o poteku zborovanja, o vsebini referatov, o živahni razpravi in soglasno sprejeti resoluciji. Med drugim je »Ljudska pravica,« zapisala:
»Zborovanje bO' Izzvenelo kot opomin tistim, ki ne glede na svojo državno, in Politično odgovornost popuščajo, kakor tudi onim, ki s svojim šovinizmom izpodkopavajo Državno pogodbo in vero v skupno bodočnost obeh narodnosti v sedanjem državnem okviru. Kot opomin, da je popolna, ne po svoji vsebini, ne po teritorialni veljavnosti okrnjena izpolnitev pogodbe preizkusni kamen ne samo Za demokratičnost in narodno tolerant-Uost dežele, marveč tudi za proklamira-Uo nevtralnost države in vlogo mostu sodelovanja in sožitja, ki naj jo slovenska Uarodnostna skupina opravi ne-le v od-Uosu dobrih sosedov obakraj Karavank, marveč tudi med avstrijsko in jugoslo-vansko republiko.«
Mariborski dnevnik »V e č e r« je v pestri reportaži pod naslovom, »N'mav čež >zaro« nanizal vrsto živih utrinkov z zborovanja ter povedel svoje bralce po> naših krajih in jim prikazal nekatere pomembne priče našega, življenja v preteklosti in današnjih dneh. Dve sliki z; zborovanja ter posnetki spomenika in spominskih plošč 13 obglavljenim v Selah ter razvaline velikovškega partizanskega spomenika so dali opisu še oprijemljivejšo vsebino.
Tudi tisk goriških in tržaških Sloven-Cev pod Italijo je posvetil dogajanju na Koroškem mnogo' prostora.
»Primorski dnevnik« v Trstu je poi izčrpnem poročilu o referatih na zborovanju in o vsebini resolucije še v treh nadaljnjih zaporednih številkah obširno pisal o' problematiki življenja in dela koroških Slovencev. List je objavil celotno besedilo člena 7 Državne pogodbe, pope-
ljal svoje bralce po poti, ki smo jo napravili z novinarji po naši zemlji, opisal življenje in delo naših zadrug, prosvetnih društev in drugih ustanov, pa tudi rovarjenje tistih šovinističnih krogov in organizacij, ki skušajo preprečiti ali omejiti izvedbo pravic, ki nam po členu 7 Držav-
Rimski list o dvolični manjšinski politiki Avstrije
Ugledni rimski list »Giornale dTtalija« je četrti dan po skupnem manifestativnem zborovanju ZSO in NskS objavil članek z naslovom »Vlada na Dunaju je gluha za zahteve slovenske manjšine«. V članku je uvodoma rečeno:
Medtem ko je imel tirolski profesor Gschnitzer, podtajnik zunanjega ministrstva Avstrije v Munehenu predavanje, v katerem je ponavljal svoje znane pravne teze o pravicah etnične manjšine nemškega jezika v Italiji ter vztrajal na: tem, da bo odprto vprašanje med Dunajem in Rimom rešeno šele takrat, ko bo Rim: ugodil zahtevi po- popolni avtonomiji na Južnem Tirolskem, je v Celovcu slovenska manjšina na Koroškem predložila Avstriji svoje zahteve na področju šolstva in uvedbe dvojezičnosti. Pri tem je bilo slišati naslednjo, izjavo: Bili bi srečni, če bi nam dala Avstrija samo del tistega, kar je dala Italija Južnim Tirolcem.
Ko poroča o, zborovanju in skupni resoluciji, ki opozarja Dunaj na potrebo spoštovanja člena 7 Državne pogodbe, omenja rimski list tudi dejstvo;, da prof. Gschnitzer v odnosu do vprašanja slovenske manjšine ne uporablja, istih pravnih pojmov, kot jih uporablja proti Rimu v obrambi nemške manjšine na Južnem Tirolskem.
»Giornale dTtalia« v nadaljnjem informira svoje bralce, da, živijo na Štajerskem, Koroškem in Gradiščanskem slovenske in hrvatske manjšine in da le-te že od konca vojne naprej zahtevajo od vlade na Dunaju pravico, do' zaščite njihovega materinskega, jezika. List dodaja, da je zborovanje v Celovcu obravnavalo samo, slovensko manjšino; na Koroškem in da so skupno; resolucijo sprejeli in podpisali predstavniki obeh skupin, konservativne in socialistične smeri, ker se v njej ne
postavljajo problemi politične, marveč nacionalne narave.
Koroškim Slovencem, — je nadalje rečeno v članku — ki v svojem lastnem interesu spremljajo avstrijsko-italijanski spor, se še vedno ni posrečilo doseči takšno popolno dvojezičnost glede krajevnih napisov in v javnih uradih, kakor je izvedena na Južnem Tirolskem.
Rimski list tudi pravi, da bi moral državni tajnik Gschnitzer nekoliko, omejiti ton svojih zahtev -glede Južne Tirolske, ki večkrat presegajo; meje do> oblik grožnje, dokler težnjam in zahtevam slovenske in hrvatske manjšine V Avstriji ni zadoščeno.
ne pogodbe pripadajo. Svoja poročila pa je dopisnik ponazoril s sliko1 predsednika ZSO na zborovanju, s pokrajinskimi motivi Vrbskega jezera in selskih domačij ter prav tako, s sliko spomenika selskim žrtvam in ostanka partizanskega spomenika v Št. Rupertu kot neme priče, kako se pri nas vandalski šovinistični zločinci nekaznovano, lahko izživljajo.
V Trstu je tudi »Novi list« posvetil manifesta,tivnemu zborovanju koroških Slovencev mnogo, prostora. V več kot celostranskem članku je med drugim zapisal: »Ne smemo pozabiti, da se Avstrija ravnokar nahaja v težkem diplomatskem sporu z Italijo, kateri očita, da ni uresničila na Južnem Tirolskem manjšinske pogodbe Gruber — De Gasperi.«
»Kako naj se Avstrija« — pravi nadalje list — »zavzema za Nemce v Italiji, če sama ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti do manjšin v lastni državi? Na takih moralnih osnovah Avstrija ne more voditi zunanje politike in očuvati svojega ugleda v inozemstvu.«
»S o č a«, glasilo goriških Slovencev, je pravtako na prvi strani podčrtala vsebino in pomen skupne manifestacije obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev za uresničenje celote naših pravic na teh melju člena 7 Državne pogodbe.
Izključitve v Moskvi
V sredo zvečer so v Moskvi uradne objavili, da so bili iz Prezidija centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze izključeni Molotov, Kaganovič, Ma-lenkov in Šepilov in to; zaradi oddaljevanja od partijske linije. Vsem izključenim očitajo, zaviranje razvoja sovjetske politike ter delovanje proti gospodarski pre-osnovi dežele in proti politiki koeksistence.
Molotovu še posebej očitajo, da je nasprotoval politiki sprostitve napetosti v svetu in prizadevanju za zboljšanje odnosov med, Sovjetsko zvezo; in Jugoslavijo ter zaviranje sklenitve avstrijske Državne pogodbe in mirovne pogodbe med SZ in Japonsko,.
Izključitev visokih funkcionarjev iz Pre-
zidija CK je v svetu vzbudila veliko pozornost. Številni listi objavljajo dolge komentarje in ugibajo; o novi liniji V sovjetski politiki.
Do izključitve je prišlo po večdnevnem zasedanju Centralnega komiteja KP Sovjetske, zveze, ki se je končalo; že minulo; soboto. Pred razglasitvijo izključitve pa je moskovska »Pravda« objavila razglas, v katerem je bilo podčrtano, da ne boi prišlo do popuščanja železne discipline V partiji, ki je vedno odločno nastopila proti vsem, ki so hoteli rušiti njeno enotnost in jo zavesti s prave poti.
Na mesto izključenih so bili v prezidij imenovani maršal Zukov, Furceva, Šver-nik in Brejnev, ki so bili sedaj namestniki članov prezidija.
Kancler Raab:
Maršal Tito v ameriški televiziji:
Človeštvo naj odločno nastopi proti atomskim poizkusom
V členu 7
Zvezni kancler ing. Raab je odgovoril na parlamentarno vprašanje, V katerem je Predstavnik FPO Pfeifer obdolžil vlado, se pred podpisom Državne pogodbe ni Potrudila, da bi iz besedila člena 7 odstranila očitne napake.
Kancler Raab je ta očitek odločno za-Vrn-il in dejal, da vladi ni znano, da bi ^Sebovalo besedilo člena 7 Državne pogod-"e kakršno koli napako. Če pa se ta očitek "anaša na dejstvo, da so določbe člena 7 ® zaščiti manjšin bolj obsežne kakor so Ne določbe o manjšinski zaščiti v sen-armenski pogodbi, je treba imeti pred 0|Qni edinstveni položaj, v katerem se je 'Avstrijska zvezna vlada nahajala aprila ln maja leta 1955. Zvezna vlada ne srna-ra> da bi zaradi tega, ker je člen 7 Držav-116 pogodbe bolj obsežen, kakor so bile svoječasne določbe mirovne pogodbe o ^Anjšinski zaščiti, bilo; mogoče prevzeti ®Ngovornost za odklonitev ali tudi samo ^ zavlačevanje sklenitve Državne pogod-
Y tej zvezi je kancler Raab tudi dejal, a je zvezna vlada postavila za pripravo
ni napak
izvedbene zakonodaje k vsem vprašanjem, ki so povezana s členom 7 Državne pogodbe, poseben ministrski komite, da je ta komite že preveril predloge manjšinskega odbora koroškega deželnega zbora glede izvedbenih določil k členu 7 in da je ministrski komite v svojem delu v stikih s koroško deželno vlado. Zvezna vlada pa bo na temelju rezultatov teh posvetovanj čim prej ko mogoče predložila parlamentu potrebne izvedbene zakone k določbam člena 7, odst. 2 in 3.
S kanclerjevim odgovorom je jasno1 potrjeno, da se je zvezna vlada ob podpisu Državne pogodbe v polni meri zavedala celotnei vsebine in vsega obsega obveznosti, ki jih je prevzela v zaščito slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem ter hrvatske na Gradiščanskem. Toliko bolj čudno pa je, da se po več kot dveletnem zavlačevanju še vedno izmika reševanju vprašanja kot celote in da se; celo pri pripravah za delno; reševanje ne naslanja predvsem na predloge prizadetih manjšin, marveč na činitelje, ki bi radi spremenili zaščitna določila člena 7 v svoje nasprotje.
V nedeljo zvečer je ameriška radiotelevizijska družba CBS oddajala intervju predsednika Tita, ki je podal ameriškemu novinarju Edwardu Murrowu vrsto, izjav o jugoslovanskem notranjepolitičnem življenju in zavzel tudi stališča do perečih mednarodnih vprašanj, ki zanimajo ves svet.
Prvo vprašanje se je nanašalo- na ideološke razlike med sovjetskim in jugoslovanskim sistemom. Tito je dejal, da razlike obstojajo, čeprav niso velike. Obe državi imata iste cilje — graditev socializma — različne so samo metode za uresničitev teh ciljev. O jugoslovanski zunanji politiki je maršal dejal, da je ta politika znana in da Jugoslavija ni vključena v nobenem bloku in da zagovarja načela koeksistence. »Kadar pa jei treba našo zunanjo politiko; opisati, jo> analizirati ter pojasniti vse naše stališče,« je dejal predsednik Tito, »tedaj mora biti to-, kajpak, v skladu z našo željo1, da ne zaostrimo odnošajev z nobeno stranjo.«
Glede na združitev Nemčije je maršal Tito izrazil mnenje, da bi bilo treba začeti reševati to vprašanje bolj realistično. Združitev Nemčije bo zahtevala daljši proces, ker praktično obstajata dve Nem-
čiji, zahodna in vzhodna, z notranjima sistemoma, ki sta si v bistvu vendarle različna, kar je treba upoštevati. Zato bi podvzemanje nečesa prisilnega v tem oziru povzročilo nevidljive posledice. Tito je dalje dejal, da je po njegovem mnenju zgrešeno izogibati se določenim stikom med Vzhodno in Zahodno Nemčijo in sodelovati vsaj v tistih problemih, ki so skupnega interesa. Le po taki poti bi postopoma, korak za korakom, lahko prišli do določenega aranžmaja na konfedera-tivni ali federativni bazi. V nobenem primeru pa ne bi bilo treba vezati vprašanja združitve Nemčije z vprašanjem razorožitve.
Glede na razorožitev je Tito med dru-' gim dejal: »Če tisti, ki so v svetu odgovorni, odločijo, da se bodo vsi problemi reševali na miren način, s sporazumevanjem, pa čeprav bi to trajalo tudi daljše obdobje, potem ni nobenega razloga za oboroževanje. Menim, da so odgovorni ljudje že danes prišli do zaključka, da pomeni nasilno, reševanje nekega problema negotovo bodočnost za ves svet, da pomeni novo; tragedijo. Potemtakem je sedaj čas, da z mnogo, večjo resnostjo, ener-(Nadaljevanje na 8. strani)

Tehtna beseda o naših pravicah
Iz razprave o členu 7 na zborovanju v Celovcu
Manifestativno skupno zborovanje obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev prejšnjo nedeljo v Delavski zbornici v Celovcu, na katerem je nad 300 predstavnikov iz vseh naših krajev podkrepilo*, da je člen 7 Državne pogodbe celota in da mora biti tudi kot celota čimprej uresničen, je še vedno predmet živahnega zanimanja vse naše javnosti. Naše ljudstvo je po svojih krajevnih zastopnikih brez pridržka in z odobravanjem sprejelo tehtne in utemeljene misli, vsebovane v referatu predsednika Zveze slovenskih organizacij o dosedanjih naporih in borbi za uresničitev člena 7 Državne pogodbe ter V izvajanjih predsednika Narodnega sveta o naših šolskih zahtevah v tem okviru.
V našem poročilu o poteku zborovanja smo zadnjič le mimogrede omenili, da se je po obeh načelnih referatih razvila živahna razprava, v kateri je vrsta govornikov s kleno besedo izrazila marsikatero dodatno misel, ki je vredna, da jo v bistvenih potezah posredujemo našim bralcem.
Predsednik Zveze koroških partizanov Karl Prušnik-Gašper je spričo nabito polne dvorane primerjal zborovalce in po* njih vse zavedne koroške Slovence z gozdom močnih macesnov, ki so pognali takoi globoke korenine, da jih tudi najsilovitejši viharji niso mogli izruvati. Naše ljudstvo — je dejal — je bilo obsojeno na smrt, vendar je po težkih preizkušnjah in naporni borbi za življenjski obstoj končno slavilo zmago nad krivičnim in nasilnim hitlerjevskim režimom. Zavedati pa se moramo-, da je tudi vsaka beseda v členu 7 Državne pogodbe zapisana s krvjo naših borcev za pravico* in demokracijo in da nam je tudi za naprej potrebna življenjska sila kot najučinkovitejše jamstvo-, da bomo dosegli naše pravice.
Dr. Mirt Zwitter je primerjal sedanji položaj našega ljudstva na Koroškem s položajem Južnih Tirolcev pod Italijo. Ob njihovi upravičeni težnji po čim boljših pogojih za življenjski obstoj in razvoj ni mogoče prezreti — je dejal — da so Južni Tirolci že deležni marsikaterih pravic, ki jih Slovenci in Hrvati v Avstriji še nimamo. Na Južnem Tirolskem je v dokajšnji meri uresničena enakopravnost nemškega jezika z italijanskim, povsod so dvojezični napisi. Južni Tirolci imajo lastne šole in učno osebje*. V določenih okvirih avtonomije si tudi sami
GOSPODARSKI DROBIŽ
Strojna industrija v Avstriji se je povečala
Proizvodnja avstrijske strojne, jeklarske in železarske industrije se je v prvem četrtletju letošnjega leta povečala in dosegla vrednost 1340 milijonov šilingov. Lani v istem obdobju je proizvodnja znašala 1218 milijonov šilingov. Vendar še računajo, da bo- proizvodnja v teh industrijah ob koncu letošnjega leta še narasla. Naraščanje proizvodnje* gre predvsem na račun večjega izvoza: artiklov te industrije. Vendar je finančni položaj v strojni industriji kljub ugodni prodaji napet, ker stojijo* večjim materialnim cenam in. večjim plačam nasproti iste cene za proizvode.
Naftovod v Sovjetski zvezi
Iz Sovjetske zveze prihajajo poročila, da bodo gradili naftovod preko Sibirije. Dolžina tega naftovoda bo znašala 4300 km, njegova zmogljivost pa letno 18 milijonov ton nafte. S to velikansko napravo bodo prihranili velikanske stroške transporta nafte iz Ufe v Irkutsk. Koliko bodo znašali stroški gradnje in kdaj bo projekt končan, še ni znano*. ,
ustvarjajo in izvajajo zakone, večji del gospodarstva in nad 90 odstotkov zemlje imajo v svojih rokah, pravtako vso cerkveno upravo z lastnim škofom v Brikse-nu in posebnim generalnim vikarjem za ostala področja, kjer žive poleg Italijanov tudi Južni Tirolci.
V tej zvezi je govornik postavil tudi vprašanje, ali smatra naša država za svojo prvo dolžnost, da se državni tajnik zunanjega ministrstva na Dunaju dr. Gschnit-zer zanima za vsa manjšinska vprašanja izven naše države, da pa se na domačih avstrijskih tleh ne briga za življenjske pravice gradiščanskih Hrvatov ter koroških in štajerskih Slovencev. Pravica — je dejal — je samo ena; kdor se zavzema za njeno uveljavljenje na Južnem Tirolskem, se ne sme izmikati dolžnostim,, ki jih ima naša država po določbah člena 7 Državne pogodbe do* Slovencev in Hrvatov v svojih lastnih državnih mejah.
Med diskutanti je spregovoril tudi blaški župan Mirko- Kumer. Spomnil se je nedavne preteklosti, ko* so zaman skušali naše zavedne, ljudi streti z zapori in izseljevanjem. Te* čase je naše ljudstvo pogumno* in častno* prestalo*. Danes se v ljudeh spet utrjuje narodna zavest in tudi to* je znamenje- nove dobe — je dejal govornik — da se na to* zborovanje nismo- zbrali več, kakor nekoč, v Mohorjevi hiši, marveč V razsežnih prostorih modernega poslopja Delavske zbornice.
Na primeru svoje- občine je blaški župan pokazal na prednost dvojezičnega uradovanja, ki v občini Blato* vsakomur daje- možnost, da uporablja svojo* vsakdanjo slovensko* govorico* tudi v uradnih zadevah. Na ta način se ljudje otresajo umetno- vcepljenih in s strani šovinističnih krogov načrtno* gojenih predsodkov glede svoje domače slovenske govorice. Člen 7 Državne pogodbe jamči na vsem
našem ozemlju enakopravnost slovenskega z nemškim jezikom in je zato- dolžnost države-, da čipre-j poskrbi za tako uredništvo*, ki bo obvladalo oba deželna jezika:. Tozadevno! bo tudi novoustanovljena lastna gimnazija vršila, koristno poslanstvo za dvojezično- šolanje naše mladine.
Glede dvojezičnih napisov je govornik dejal, da tozadevni predpisi v členu 7 niso nič takega kar bi kogarkoli upravičevalo do- hrupa ali razburjanja, marveč morejo biti le izraz naše stvarnosti in poprava krivice, ki so* nam jo- storili pred štiridesetimi leti, ko- so jih odpravili.
Končno je govornik poudaril tudi potrebo učvrščanja narodne in jezikovne zavesti V krogu družine in so-seščine, kar bo opogumilo marsikoga, da se bo znebil občutka manjvrednosti in bojazni kot ostankov tiste preteklosti, ki je skušala našega človeka dušiti in mu preprečevati enakopraven razvoj.
Tovariš Simen Gros iz Št. Petra na Vašinjah je z ozirom na dosedanje zadržanje in odnos do našega ljudstva izrazil pomisleke v dobro voljo- merodajnih oblasti. Zlasti je podčrtal neskladnost namenov, ki se po eni strani odraža V ustanovitvi slovenske gimnazije*, po drugi strani pa v pretečem podiranju dvojezičnega osnovnega šolstva kot njenega nosilnega temelja.
Tovariš R u 1 i c iz Kočuhe je v samonikli besedi vzporedil naše ljudstvo* s Cankarjevim hlapcem Jernejem, ki še vedno išče- svojo* pravico* in s Prežihovim samorastnikom, ki mu dušeče okolje ni dopuščalo* enakopravnega kulturnega in gospodarskega življenja. Dejal je, da v ustavi in Državni pogodbi zapisane pravice niso darilo našemu ljudstvu, marveč sad velikih žrtev, ki jih je doprineslo* v partizanski borbi proti nasilju in za zmago demokracije v naši deželi.
Avstrija na velesejmu v Trstu
Od nedelje 26. junija do* vključno* nedelje 7. julija je odprt v Trstu velesejem. To je IX. tržaški mednarodni vzorčni velesejem, na katerem sodeluje 1150 raz-stavljalcev iz 24 držav, med temi devet v kolektivnih razstavah. Avstrija je prisotna z veliko* kolektivno razstavo*, ki jo je pripravil Urad za pospeševanje gospodarstva pri Zvezni obrtni zbornici na Dunaju.
Avstrijsko* razstavišče je okusno* urejeno*. Na njem so* povečini pokazani proizvodi oblačilne industrije, kožuhovina, športna oprema, igrače, gojzarji, verige, zakovice in jekleni gradbeni predmeti. Značilna poteza avstrijske razstave v »Palači narodov« so lepi in ceneni modni okraski iz stekla in raznih kovin.
Takoj ob vhodu v avstrijski paviljon opozarjajo veliki fotografski posnetki na izumitelja ladijskega vijaka Jožefa Ressla, ki je živel v letih 1793 do 1851. Po-
kazane so fotografske reprodukcije izvirnih listin, na katerih je Ressel zasnoval svoj izum. Razstavljena je fotografija načrta vijaka in kopija patenta. Ressel je pomemben tudi za tržaško* mesto, ker je izvedel leta 1829 praktične poskuse pred tržaško obalo-.
Med velesejmom so obiskovalci lahko prisostvovali raznim prireditvam, posvečenim cestnoi-prometni varnosti. Seznanili so se lahko tudi z avstrijskimi filmi, ki so jih predvajali v avditoriju. Na raznih kongresih so- strokovnjaki proučevali mnogovrstna gospodarska vprašanja, posebni dhevi pa so bili namenjeni državam, ki so* na velesejmu uradno* zastopane. Avstrijski dan je bil dne 26. junija.
Izredna poletna vročina je vsaj v prvih dneh ovirala množičen obisk na velesejmu, ker v tako vročih popoldnevih vleče meščane bolj k morju in v druge senčnate kraje.
Moderna oborožitev je draga
Vsaka država, ki sestavlja proračun za celo leto*, po navadi določi velikanske vsote za, oborožitev. Ker pa se tudi orožje spreminja, modernizira, je tudi v tem pogledu treba biti na tekočem in nabavljati najmodernejšo Vojaško opremo, ki pa je tudi zelo* draga. Tako so na primer Angleži za letošnje finančno leto* določili okoli 550 milijonov funtov šterlingov (39 milijard in 600 milijonov šilingov) za izdelavo- orožja in za raziskovanja. Toliko* bo*-do potrošili Angleži, čeprav so precej skrčili vojaške izdatke za Vojna letala, ki so silno draga. Tako stane okoli sto sodobnih letal 20 milijonov funtov šterlingov (eno* milijardo* in 440 milijonov šilingov), kar prav gotovo- ni malenkost. Usmerjevalni izstrelki (rakete) so v primerjavi z letali sicer cenejši, toda stroški z njimi so izredno visoki zaradi poizkusov, ki so* seveda tudi potrebni, ker je le na podlagi teh mogoče priti do koristnih zaključkov.
Navedli bomo nekaj primerov, ki naj bi vsaj nekoliko* predočili kako visoki so
stroški za oboroževanje*. Cene so* samo povprečne, ampak kljub temu nudijo vsaj približno sliko. Točno* cen orožja ni mogoče vzeti, ker se razlikujejo- od vrste do vrste, od orožja do* orožja pa tudi od komada do komada. Bombnik na reaktivni pogon stane okoli 46 milijonov šilingov, lahek bombnik na reaktivni pogon okoli 12 milijonov šilingov, usmerjevalna raketa 1,165.000 šilingov, lovsko* letalo
13.600.000	šilingov, helikopter z 12 sedeži
3.800.000	šilingov, tank 2,543.000 šilingov, puška 1.250 šilingov ipd. Kakor je razvidno iz teh nekaj podatkov, so različne vrste orožja zelo drage, posebno draga so letala, ki danes v modemi oborožitvi igrajo precejšnjo* vlogo. Nič manj pa ne* zaostajajo rakete, ki imajo precejšnjo* vlogoi v oborožitvi in jim pripisujejo* še Velik pomen v bodočnosti. Ogromne vsote* pa požira tudi atomsko oboroževanje in številni atomski poizkusi proti katerim se bori ves svobodoljubni svet, ker prav ti poizkusi ogrožajo svet in človeštvo.
Kairo-. — V Kairo* so prispeli visoki funkcionarji alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja, ki bodo* imeli konferenco* o* bodoči vojaški in civilni politiki. Egiptovski listi s tem V zvezi javljajo, da bo morda na tej konferenci ustanovljena tudi svobodna alžirska vlada.
Washington. — Med ZDA in Zahodno Nemčijo* je bil sklenjen, sporazumi na podlagi katerega bodo ZDA dobavile Zahodnemu Berlinu uran in dale podatke oi osnutku in sestavi atomskih reaktorjev ter navodila za, ravnanje z njim. Razen tega bodo* dale na razpolago* tudi elaborate* o- uporabi izotopov v medicini, kmetijstvu, biologiji in industriji.
Beograd. — Jugoslavija bo* gradila dVe ladji za potrebe egiptovske- trgovske mornarice. Sporazum o tem so dosegli ob nedavnem obisku egiptovske trgovinske delegacije. Ladjedelnica »3. maj« z, Reke bo* še letos, dobavila Egiptu tramper z nosilnostjo 10.500 ton, drugo ladjo-, tanker, ki ga bo gradila ladjedelnica »Split« pa bo dobavila Egiptu leta 1961.
Ženeva. — Na IV. mednarodni konferenci za boj proti otroški paralizi, ki se bo* začela v ponedeljek v Ženevi, bodo znani medicinski strokovnjaki in znanstveniki iz več kot 50 dežel razpravljali o velikem povečanju števila obolenj za otroško* paralizo. Konferenca bo* trajala pet dni, na njej pa bo sodelovalo* nad 1000 delegatov iz raznih dežel. Poročilo- svetovne zdravstvene organizacije pravi, da oboli vedno* več o-troik za to* boleznijo*.
Hirošima. — Število žrtev atomske eksplozije v Hirošimi na Japonskem še nadalje narašča. V bolnišnici v Hirošimi je pretekli teden zopet umrla neka 30-letna Japonka,, ki je ob eksploziji atomske bombe leta 1945 dobila hujše poškodbe. Pozneje* je ozdravela*, toda pred sedmimi leti je začela naglo hirati in je naposled umrla zaradi levkemije, ki jo* je povzročilo atomsko- izžarevanje*. To* je* letos v Hirošimi že 13-primer smrti zaradi atomske eksplozije.
New York. — Sekretariat OZN je objavil osnutek dnevnega reda II. mednarodne- konference o uporabljanju atomske energije v miroljubne namene-Razpravljali bodo* o bodoči proizvodnji električne energije jedrskega izvora, izkušnjah iz delovanja elektro-jedrskih central in načrtih o* njih graditvi, uporabljanju atomske energije v druge namene, izkušnjah glede uporabe izotopov ipd. Povabilo na konferenco* je Vre' jelo 88 dežel.
San Francisca. — Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je dejal v nekem svojem govoru v San Franciscu, da bodo ZDA, kakor zdaj kaže, ostale pri svoji politiki, ki ne priznava LR Ki' tajske in vztraja pri nadaljnji trgovinski blokadi proti njej. Dulles je dejal-»Neglede na to*, kaj bodo storili drugi-ZDA, ki imajo v kitajskih morjih velike obveznosti glede varnosti, ne smej0 graditi vojaške sile svojega potencial-
nega sovražnika,.«
Bonn. — Zahodnonemški parlament je sklenil, da morajo kljukaste križe odstraniti z vseh odlikovanj iz druge* svetovne vojne*. Kljukaste križe bodo* na domestili z lovorovimi listi.
New York. — Delegat ZDA v OZN Cabot Lodge je zahteval, naj bi se Ce neralna skupščina čimprej sestala 1 obravnavala madžarsko* vprašanje. Nje gova zahteva se opira na sklep 24 za hodnih dežel, naj bi sklicali izredno za' sedanje Generalne skupščine, brž ko- h° to mogoče. V OZN naj bi sprožili nov° propagandno* bitko* in blokovske raZ prti j e.	_
Washington. — Poveljnik oboroženi sil NATO ameriški general Norstad J ^ pred komisijo ameriškega senata izia_ vil, da bi zahodne sile lahko* vsak trC_ nutek uničile ves sovjetski vojaški P° tencial. Pogoj je, da bi ostala v c©l°T ohranjena vsa dosedanja oporisC atlantskega pakta.

„J¥l± mm-	O-gm- zditf zabiliM!”
Razvojna pot poletnih iger na razvalini v Brezah grei stalno navzgor. Mala skupina! predanih in zaverovanih idealistov je lahko! ponosna na, uspehe, ki so vsako leto bolj vidni. Danes poletne igre v Bre-žah spadajo1 v Vrsto- Vsakoletnih mednarodnih prireditev, ki privabijo tisoče tujcev v našo‘ prelepo' dežela.
Če pregledamo dosedanji program: 1950 Schillerjev »Wallenstein«; 1951 Grill-ParzerjeV »Kralja! Ottokarjal sreča! in konec«; 1952 Goethejev »Gotz von Berlichin-gen«:	1953 Schillerjev »Viljem Tell«;
1954	Calderonov »Zalamejski sodnik«;
1955	Shakespearejev »Kralj Henrik IV« ter Molierjev »Tartuffe« in končno letos Shakespearejev »Othellol« in Molierjeva »Šola za žene«, potem sta jasno podani tipika in tematika breških poletnih iger. Na impozantnem, naravnost klasičnem Prostoru poustvarjajo' leto za letom svetovno znana klasična dela in ni čudo zato, da je med obiskovalci že polovica tujcev, ki so redni gostje prireditev v mogočni areni razvaline na Petrovi gori nad Brežami.
Postaviti tako mogočna klasična dela na Improviziran oder na prostem, brez vsakega Vzora in brez sleherne tradicije, zadostiti reprezentativnemu stilu celotnega 0'kolja, ustvariti atmosfero', ki je več ali manj oddaljena našemu pojmovanju, jo spojiti z občutkom dobe, to je brez dvoma, zelo težavna in odgovorna naloga, tembolj, ker imamo posla z ansamblom, ki ni poklicen in šolan, marveč stoji vsako leto pred novimi in težkimi problemi poustvarjanja klasične odrske umetnosti 'n skoraj brez pripomočka kakršnega, koli študijskega raziskovanja, posameznih del. Vse to nadomešča neizčrpni idealizem za delo ter ogromna volja, in ustvarjalna težnja, nadomestiti vse to s prirojenim
talentom ter sposobnostmi in izkušnjami pri dosedanjem delu.
Hannes Sandler, duša in idejni oče prireditev V Brezah, s svojo, inscenacijo klasičnih del zasleduje predvsem težnjo, da bi se čim bolj približal najprvotnejši avtorjevi zamisli. To mu je tudi letos v inscenaciji »Othella« popolnoma uspelo-. Ne izčrpava, se v dekorativnosti in zunanjosti — tega mu tudi okolje ne dopušča — marveč pusti do besede prevladujočemu karakterju klasične dramei v pravem pomenu besede-. V naravni klasični atmosferi okolja brez, nepotrebne scenske navlake je Hannes Sandler kot inscenator, režiser in igralec glavne vloge pričaral Vso- pestrost likov in njihovih medsebojnih odnosov te žaloigre ljubosumja, in zahrbtnosti. Suvereno- je poustvaril sam
»Othella«, ki ni zapadel v običajno- patetični ton, marveč je ostal v vseh različnih izražanjih življenjsko pristen, kljub temu da mestoma prerašča v rahlo grotesknost. Popolnoma dorasel mu je tudi nosilec drage glavne vloge Robert Mosslacher, ki je pravi zlobni intrigant Jago, kakor ga je le redko videti. Pa tudi ostali, kakor Heinz Neunteufel kot Rodrigo, Hilde Mosslacher ko-t 'Desdemona in Valentin Pagitz kot Cassio, se z Vsemi drobnimi karakterji in tipi primerna uvrščajo- v celotno dogajanje. Res, Velik uspeh za igralsko- potenco laičnega ansambla, ki je p-o-d; vodstvom Hannesai Sandlerja izvršil letos s pripravo- Shakespearejevega »Othella« in Mo-lierjevo »Šolo- za žene« nalogo, ki je terjala od Vseh mnogo- ur hudega ustvarjalnega dela.
V. ljubljanski festival se je pričel
Minulo- soboto- je pestro kulturno življenje V Ljubljani še bolj zaživelo, začel se je namreč V. ljubljanski festival, ki ima tudi letos zelo mnogc-stranski in pester spored za vse dni festivala,. Ob tej priliki je bila V Narodni galeriji na slovesen način odprta razstava del znamenitega avstrijskega poznobaročnega slikarja J. M. Kremser-Schmidta. Otvoritev te razstave je bila obenem tudi že slovesna, o-tvoTitev V. ljubljanskega festivala.
Ob priliki otvoritve razstave se je v Narodni galeriji zbralo- mnogo- javnih in kulturnih delavcev iz Slovenije in Avstrije. V imenu upravnega odbora Galerije je- govoril dr. Izidor Cankar. Dejal je, da je kratkotrajna epizoda slikarja Kremser-Schmidta v Sloveniji zavzela pomembno
mesto v slovenski umetnostni zgodovini. Ravnatelj Narodne galerije dr. Do-bida je v svojem govoru orisal značaj in bistvo Kremser-Schmidto-ve umetnosti ter nastanek njegovih podob v Sloveniji. Na razstavi je zbranih 44 podob tega velikega umetnika s področja: Slovenije.
Avstrijski generalni ko-nzul iz Zagreba dr. Edmund Krahl, ki je nadomeščal veleposlanika dr. Wodaka in ki se je hkrati s konzerVato-rjem dunajskega muzeja dr. Zykano-m udeležil otvoritve, je želel razstavi v Ljubljani veliko- uspeha in ugotovil, da je Ljubljana znova prispevala kulturen dogodek, čigar pomen je nad vse velik. Razstava pa je- odprl podpredsednik Ljudske skupščine LR Slovenije dr. Ferdo Kozak, ki je ob tej priliki izrazil priznanje Narodni galeriji, ki je prvič posredovala ta dela Kremser-Schmidta široki javnosti v Sloveniji.
Werner Berg razstavlja v Parizu
Sredi preteklega meseca je bila v Parizu v prostorih Centre Culturel otvoritev Umetniške razstave del slikarja umetnika Werner Berga, ki živi in deluje na Koroškem. Razstava bo v Parizu odprta še do sredi julija. Ob priliki otvoritve je bil Prirejen tudi Večji sprejem in povabljenih je bilo večje število pomembnih francoskih in tujih umetnikov in kritikov. Razen tega sol bili povabljeni tudi številni dopisniki velikih pariških dnevnikov in Umetniških revij. Taki gostje so se ob tej Priliki prvič tako zbrani znašli v prostorih za umetniške- razstave ustanove Centre Culturel.
Na razstavi so predvsem številni lesorezi, ki posebno odgovarjajo- bistvu in
-—________________________________ _______
okoliščinam V katerih umetnik deluje in ustvarja svo-je umetnine, ki si vedno uspešneje utirajo- pot v svet. Močno je umetnik udeležen na razstavi tudi s svojimi umetninami v čmo-beli tehniki. Ob priliki otvoritve je bilo mongo- odobravanja in priznanja izrečenega spričo- originalnosti, ki jo umetnik tudi vedno ohrani, saj je prav v svojem osebnem stilu vedno močan in neprekosljiv.
Da so Bergova, umetniška dela mnogo čislana in velike umetniške vrednosti, je dokaz že to-, da se je pariška Nacionalna knjižnica odločila, da bo odkupila številna razstavljena dela in jih vključila v svojo umetniško zbirko-.
Zvečer v soboto- je bila na Križankah velika svečanost — o-b slavnostnem pozdravu fanfar se je začel festival. Za prvo prireditev v dolgi lepi vrsti festivalnih večerov je bil izbran Stevana Hrističa balet »Ohridska legenda«. Prav to delo- je doživelo ‘ne samo v Jugoslaviji velike uspehe, marveč tudi v inozemstvu. Odslej bodo Križanke ob ugodnem vremenu do 21. julija središče kulturnega dogajanja, kjer se bodo večer za večerom pod milim nebom vrstile različne prireditve. Tu bodo 14. julija nastopili tudi naši pevci združeni v skupnem zbora podjunskih in ro-žanskih zborov. In sicer bo- 14. julij v okviru V. ljubljanskega festivala posvečen slovenskim koroškim in tržaškim narodnim pesmim. Peli bodo tudi pevci iz Trsta.
Dr. MIRT ZWITTER	25
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Nato opozarja italijanska spomenica na izjavo zunanjega ministra dr. Karla Graverja z dne 31. januarja 1948, ki podčrtaja, da bo- z izpolnitvijo- Pariškega spo-ra-Zllma zadoščeno- bistvenim zahtevam juž-hotiro-lske nemške skupine-. Vsako nelo-ialno zadržanje Južnih Tirolcev, ki bi pre-V0 teh jamstev bilo usmerjeno na spremembo- stanja, ki je bilo osnova Pariške-* 9a sporazuma, bi našlo- tudi obsodbo avstrijske vlade. Za po-dtpo-ro avstrijske Vlade v tem duhu zagotavlja italijanska Vlada vnaprej svo-je priznanje.
*
V podrobnem odgovoru na posamezne, V avstrijskem Memorandumu z dne R oktobra 1956 ko-t neizpolnjene ali nepopolno- izvedene točke Pariškega spora-2llloa, izvaja, italijanska spomenica:
, Točka 1, lit b Sporazuma: »enaki pologi nemškega jezika ...«
Italijanska spomenica zanika, da bi izdajalo, iz besedila Sporazuma priznanje ‘Oradncga« značaja nemškega jezika, ker V®- je treba razumeti ta odstavek skupno 2 hvodnim predstavkom. Iz tega pa, bi naj čudilo, da je mišljena samo- pravica držav-lailov nemškega, jezika do uporabe nji-ovega jezika v občevanju z javnimi ura-1 ter temu odgovarjajoča obveznost ura-
dov, da, zunanje uradovanje s strankami izvajajo- na osnovi dvojezičnosti (obveznost dvojezičnih označb, listin in razglasov, ki so- kakorkoli namenjeni vsemu prebivalstvu.20) V smislu tega načela tudi določa člen 84 Posebnega statuta, da je uradni jezik na področju italijanščina, člen 85 in izvedbene določbe pa so- uvedle za pokrajino- Božen dvojezičnost. Konkretno imajo- torej nemško- govoreči državljani naslednje jezikovne- pravice in uradi odgovarjajoče dolžnosti:
a.) Nemško govoreči državljani pokrajine Božen imajo- pravico-, da, pri občevanju z javnimi upravnimi uradi, ki imajo svoj sedež v pokrajini ali pri pristojnih uradih za Vse področje, uporabljajo svoj jezik.
To velja tudi za, seje regionalnih in pokrajinskih organov ter krajevnih
20) Pripomba: Besedilo Sporazuma dopušča takšno tolmačenje samo, ako bi uvodni stavek (točka 1, drugi stavek) nedvoumno izražal, da je mišljena vskladitev nove določbe glede uporabe nemškega jezika „z že podvzetimi ali zakonitimi ukrepi, ki se pripravljajo", v kolikor ti priznavajo samo italijanski uradni jezik. Te javnosti pa besedilo ne nudi!
javnih korporacij in odborov (n. pr. Regionalni svet, Regionalna vlada, Pokrajinski deželni zbor, Pokrajinska vlada, občinski sveti in odbori itd.).
b.	) V odgovarjajočem smislu so organi in
uradi državne uprave- s sedežem v pokrajini ali pristojnostjo- za vse področje o-bvezani, državljanom, ki se na nje obrnejo- v nemškem jeziku, ustmeno ali pismeno- odgovarjati v istem jeziku. Če- prične pismeno- občevanje urad, uporablja poznani ali domnevani jezik naslovljenca, v dvomljivih slučajih oba jezika.
c.	) Spisi in listine, ki so- namenjene po-
sameznemu nemško- govorečemu državljanu, se izstavijo- v nemškem jeziku ali v obeh jezikih, če gre za listine, ki jih je treba ob gotovih prilikah predložiti javnim organom (torej tudi izven pokrajine).
d.	) Javni spisi, ki so v neosebni obliki na-
slovljeni na vse državljane (province, občine, dela občine) se objavijo v o-beh jezikih neglede na sedež urada, če so pristojni tudi za Tirolsko- Po-adižje.
e.	) Uradna označba krajev je v vsej pro-
vinci dvojezična, v krajih, kjer se govori ladinsko-, tro-jezična.
S tem je v Pariškem, sporazumu zasidrano načelo enakega položaja, jezika za vse nemško- govoreče državljane v zadostni meri upoštevano-. Vlada je upravičeno zavrnila osnutek »Deželnega personalnega
Spored V. ljubljanskega festivala v drugem tednu
6.	7. — P. I. Čajkovski: Labodje jezero; balet ljubljanske Opere, Križanke.
7.	7. — S. K. Hristič: Ohridska legenda; balet ljubljanske Opere.
8.	7. — Večer jugoslovanskih folklornih plesov in pesmi; ansambel narodnih plesov Srbije »Kolo« iz Beograda, Križanke.
9.	7. — Večer jugoslovanskih folklornih plesov in pesmi; »Kolo« iz Beograda, Križanke.
10.	7. — Koncert Slovenske filharmonije; Križanke, preddverje.
H. 7. — Kvartet »Collegium Musicum«, iz Zagreba, Rotovško dvorišče.
12.	7. — B. Smetana: Prodana nevesta; ljubljanska Opera, Križanke.
13.	7. — Smetana: Predana nevesta. Ljubljanska opera,. Križanke.
14.	7. — Večer slovenskih tržaških in koroških pesmi. Nastop koroških in, tržaških zborov. Križanke (preddverje).
#
Pričetek vseh prireditev ob 20.30 uri.
Jugoslovanske železnice dajejo- v času od
5. do 23. julija 1957 za vse udeležence
V. ljubljanskega festivala 25-odstotni popust.
Dragocena zapuščina kot darilo
Pred nedavnim so v Miinchenu zaprli razstavo- slavnega ruskega slikarja Vasilija Kandinskega, kateri je skoraj dvajset let živel in delal v tem mestu. Mnoga dela tega umetnika so bila do pred nedavnega širši javnosti neznana, ker jih je hranila prijateljica Kandinskega Gabriele Miinte-r, prav tako znana umetnica. Letos je pra7Jiovala svojo osemdesetletnico rojstva ter je o-b tej priložnosti poklonila mestu Miinchen vso zbirko Kandinskije-vih slik, ki obsega nad 150 oljnih slik ter nekaj sto grafičnih listov. Ta zapuščina Kandinskega, ki jo cenijo na več milijonov nemških mark, je ruskega, umetnika prikazala v novi, doslej malo- znani luči. Vsekakor je tako darilo nekaj izrednega in dragocenega.
France Mihelič bo razstavljal v Južni Ameriki
France Mihelič, eden največjih sodobnih slovenskih slikarjev in grafikov, bo letos sodeloval na IV. Bienali v San Paolu v Južni Ameriki. V ta namen je izdala Državna založba Slovenije poseben katalog, ki vsebuje poleg številnih reprodukcij Miheličevih umetnin tudi kratek življenjepis umetnika ter v kratkih obrisih prikazuje njegovo delo.
reda«, kei je očitno- skušal kršiti gornji jezikovni sistem.
Nato navaja spomenica ukrepe, ki jih j e italijanska vlada pedvzela izven okvira zakonitih določb, da bi v praksi in vsakdanjem krajevnem življenju zagotovila zadovoljivo upoštevanje jezikovnih pravic nemško- govorečih državljanov21).
21) Pripomba: Italijanska vlada je pustila neokrnjeno šolsko ured:tev iz časa nemške zasedbe in zavezniške zasedbene dobe. Z odredbo prefekta pokrajine Božen z dne 24. nov. 1945 je bila dovoljena svobodna uporaba nemščine tudi v javnem življenju. Namestili so poleg italijanskih tudi nemške krajevne označbe. Vsi napisi (tudi zasebni), razglasi in plakati so morali biti v glavni vsebini dvojezični. Javni, uradi in javne ustanove so morale v roku enega leta biti sposobne, da ustno in pismeno uradujejo v obeh jezikih in odgovarjajo v jeziku, v katerem se je stranka obrnila nanje. Z dekretom prefekta pokrajine št. 825 z dne 22. dec. 1945 je bila uradno potrjena dopustnost uporabe nemščine pri vseh političnih, upravnih in sodnih oblasteh province Božen ter dopuščeni razglasi v-občinah v nemščini, razen sodnih odredb in razsodb. Poseben nalog Ministrskega predsednika je dal Južnim Tirolcem možnost spremembe poitalijančenih rodbinskih imen in izbire nemških krstnih imen za novorojenčke (glej „Dolomiten“ z dne 30. aprila 1946!).
(Nadaljevanje sledi)
Obvestilo staršem
Letošnje letovanje naših otrok
Obveščamo' starše, da; tudi letos lahko prijavijo svoje slovensko' govoreče otroke na letovanje v počitniško kolonijo na Jadransko' morje. Letošnje letovanje bo v Malinski na otoku Krku ter je predvideno' za čas od 15. avgusta do 5. septembra.
Starši, ki želijo prijaviti svojei otroke v starosti od 9. do* 14. leta, morajo; to storiti najkasneje do 31. julija 1957, ker pozneje došlih prijav ne bo mogoče več upoštevati.
V prijavi je treba navesti naslednje podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev,
2.	ime otroka in njegove rojstne podatke,
3.	če je otrok že kdaj bil v koloniji in kolikokrat.
Prijavi je treba priložiti osebno; izkaznico otroka s sliko;, ki jo; izstavi občina, zdravniško spričevalo' in hkrati Vplačati režijski prispevek v znesku 100 šilingov.
Starše, katerih otroci bodo' sprejeti za letovanje, bomo' po1 končanem prijavnem roku pismeno' obvestili ter jim sporočili tudi potrebna navodila.
Ne zamudite prijavnega termina ter pošljite prijave na naslov:
Zveza slovenskih organizacij Celovec — Klagenfurt Gasometergasse 10
Nenavadno srečo je imela
Zena kmeta Alojzija Ahaca v bližini Celovca je imela pred nedavnim V zelo nevarni okoliščini izredno srečo. Njen mož je bil zaposlen s košnjo pri Vajnkarti, kamor mu je žena Pavlina prinesla malco. Natoi pa je s konjsko' vprego' peljala zeleno krmo proti domu. Na poti se je konj nenadoma zgrudil kot bi ga zadela strela z jasnega neba. Zena, ki je šla vštric voza, je pohitela naprej in prijela konja za glavo', pri čemer je na mah začutila, močan električni sunek, da je roko- takoj umaknila. Zapazila je, da je imel konj okoli nog ovito električno žico, ki je bila odtrgana od iz Borovelj v Celovec napeljanega 20.000-voltnega voda. Konj se ni več ganil, prepuščena žena pa je lahko vesela, da je tok ni ubil. Srečno naključje je pripisati temu, ker je imela obute gumijaste škornje in dva para volnenih nogavic. Preden sO tok izključili, je trajalo okoli 45 minut, medtem pa so zadnje noge konja že popolnoma zoglenele. Skoda, ki jo nosi kmet, znaša, okoli 7000 šilingov.
Krompirjev hrošč na pohoda
O najdbah krompirjevega hrošča v nekaterih krajih na Koroškem smo- že poročali. Iz vesti iz mnogih drugih krajev je razvidno., da, se škodljivec nevarno širi. Hrošča so našli tudi v več krajih veli-kovškega okraja. Kakor poročajo, so med drugim na enem krompirišču na Dobrovi V občini Ruda pobrali nad 2000 krompirjevih hroščev in ličink. Iz tega sledi nujnost, da se tudi posamezni kmetje zanimajo' za svoje krompirjeve nasade in tako lahko pravočasno storijo' potrebne ukrepe za odstranitev velike škode.
Razne vesti
V	Beljaku sta prvič na Koroškem dve
dekleti prestali izpite za mesarske pomočnice. Obe, 18 letna Johanna Steiner in 17 letna Eva Steinbauer, zaposleni pri tvrdki Pirker v Beljaku, sta prejeli spričevali z oceno zelo dobro'.
V	mestnem Rimskem kopališču v Celovcu so določili naslednje čase za kopanje: kadna in pršna kopel od četrtka do sobote od 9 do 19 ure, parna kopel za ženske vsak četrtek, za moške pa vsak petek.
Šestindvajsetletni kmečki delavec iz
Starega dvora; v grabštajnski občini se je vrgel na železniški tir, da bi ga povozil v smeri iz Celovca vozeči motorni vlak. V zadnjem trenutku je namero preprečil neki zidar in ga rešil prostovoljne smrti. Pravijo, da se je samomorilni kandidat hotel končati zaradi nesoglasij v ljubezni.
Na Koroškem je bilo koncem meseca
V blaški občini gradimo dve šoli
Morda imamo vzroka dovolj, da se spet enkrat oglasimo iz naše občine. Ni nam treba pripovedovati, da smo v času košnje rosni in potni vsak dan, kadar pripeka sonce in nas ne moti dež. S košnjo', ki jo v ravnini po veliki večini opravljamo s kosilnico s traktorskim pogonom, smo približno zadovoljni, ker je tam, kjer so traviščem postregli tudi z gnojili, pridelek kar dober. V komeljskem kraju, ki pripada naši občini, pa; žvenketa in poje v jutranji rosi še vedno' kosa: srk, srk ... Nobeno čudo ni, da koscem malca, diši, ki jim jo prinese okoli devete ure skrbna gospbdinja in da se jim prileže tudi krepak požirek domače pijače, sadjevca, s katerim gospodarji v času napornega dela ne skoparijo'.
Toda tudi na drugih poklicnih področjih marljivo delajo ter si pošteno služijo svoj vsakdanji kruh.
Zidarji in tesarji na Komlju so na delu,
Spet se je v Ljubljani odprl grob, v katerem je našel poslednji počitek eden naših koroških bratov, ki je preživel zadnja desetletja izven svoje ljubljene koroške domovine. Na Zalah smo se pred kratkim poslovili od dr. Ivana Kobentarj a, našega rojaka iz Št. Jakoba v Rožu.
Ime Kobentarjeve družine ni bito pojem le za bližnjo okolico Št. Jakoba, znana je bila širom naših krajev, kjer je bito' delo za narodno' stvar častna zadeva slehernega pripadnika slovenskega življa na Koroškem. Med starejšoi generacijo je še živ spomin; na čase, ko> je bila Vidmano-va domačija sredi Št. Jakoba zbirališče za vse tiste, ki so posvetili svoje sile in znanje borbi za pravice koroških Slovencev. V to' borbo so' se zavestno vključili tudi vsi člani Kobentarjeve družine in tako nadaljevali deto' starega Vidmanovega očeta, ki je bil dolga leta slovenski župan obširne šentjakobske občine.
Med tistimi, ki so morali po> plebiscitu zapustiti rodnoi koroško zemljo, je bil tudi Ivan Kobentar; s svojim požrtvovalnim delom za slovensko stvar se je preveč zameril narodnim nasprotnikom, ki so bili pijani »zmage v nemški noči«. Kot živi-nozdravnik je dolga leta služboval v dalj-
Zrabek
Minuto' soboto' smo na domačem pokopališču potožili k trajnemu počitku Marijo Krištof, spoštovano Stogartovo mater v Žvabeku.
Rajna Stogartova mati je izšla iz znane Milačeve družine, ki je pred prvo' svetovno' vojno kupila Brenerjevo posestvo' na Blatu. Eden njenih bratov je postal kmet na Blatu, drugi brat je bil med prvo in drugo svetovno' vojno1 okrajni glavar na Prevaljah in v Dravogradu in živi danes kot upokojenec v Ljubljani, tretji brat pa je prevzel rojstno hišo; na Gorenjskem,
da pozidajo' in postavijo' primerno' šolsko poslopje. Doslej so' otroci v zelo raztreseni vasi Komlju hodili v zasilne šolske prostore v kmečkem poslopju pri Apovniku, kar seve ni ustrezalo sodobnim šolskim potrebam. Tudi na Komlju so otroci brihtni in sposobni, da korakajo vštric z; drugimi, ki imajo' ugodnejše pogoje za obiskovanje šole. V veselje' 25 šolskih otrok in njihovih staršev pa so že vidni obrisi za novo; enorazredno šoto; na Komlju. Mestni gradbeni mojster ing. Albert Glavar V Pliberku in tesarski mojster Valentin Krof iz Doba sta, že tako daleč, da lahko' računamo, da bodo' V bodočem šolskem letu šolarji že tako srečni, da bodo hodili V novoi in lepo šolo.
Poleg občine in drugih činiteljev se je za gradnjo' šole vztrajno prizadeval tudi tamošnji učitelj Millonig. Potrebni les za šolo so dali na razpolago okoliški kmetje, različne tvrdke pai so prispevale ostali
ni Črni gori, po' zadnji vojni pa je vse svoje sile posvetil obnovi obmejne' veterinarske službe, v kateri je do zadnjega deloval na Jesenicah.
K zadnjemu slovesu ob odprtem grobu so se zbrali številni sorodniki in svojci, prav tako pa tudi mnogi prijatelji in znanci ter službeni tovariši, da se poslovijo od pokojnega Ivana Kobentarja. Po; pogrebnih svečanostih, ki jih je opravil koroški rojak stolni kanonik dr. Arne j c, sta spregovorila poslovilne besede predstavnik Kluba koroških Slovencev dr. Felaher ter zastopnik veterinarske službe LR Slovenije.
S svojim značajem si je pokojni Ivan Kobentar pridobil nebroj prijateljev, njegova požrtvovalnost je bila prislovična in za marsikatero leto si je skrajšal življenje, ker mu je bito dosledno izpolnjevanje službenih dolžnosti pogosto' bolj važno,, kot pa skrb za svoje lastno’ zdravja Da za vse to ni pričakoval zahvale in priznanja, je le ena njegovih vrlin. Zlasti koroški Slovenci ga bomo ohranili v lepem spominu kot enega naših najboljših, ki V izpolnjevanju službenih dolžnosti ni poznal počitka; in ki mu pri delu za narod ni bila pretežka nobena žrtev.
pred nekaj leti pa jei preminul na Jadranskem morju. Sestra učiteljica je vdova po odvetniku dr. Urbancu, ki je preteklo leto umrl v Ljubljani.
Pokojna mati, katere vse življenje je bito' posvečeno' marljivemu delu ob strani svojega moža Karla in doraščajočega dobro vzgojenega naraščaja, je dosegla starost 71 let. Oče Krištof je mnogo truda posvečal našim skupnim koristim, med drugim kot slovenski župan žvabeške občine in načelnik hranilnice in posojilnice. Pri vsem tem prizadevanju mu je bila pokojna žena zvesta In uvidevna sodelavka.
material. Stavbno zemljišče je dal na razpolago kmet Ravnjak, za kar mu morajo kot protiuslugo napeljati vodovod k njegovi hiši.
Iz sredstev izravnalnega fonda koroške deželne vlade so pričeli zidati tudi prepotrebno' novo' šolsko poslopje pri Božjem grobu. Staro šolsko poslopje na griču so prodali in pod hribom nabavili primeren gradbeni prostor. Že delajo; s polno paro-: izkopali so klet in sezidali temelje. Ko je občina razpisala gradbena dela;, je najugodnejšo ponudbo' predložila gradbena tvrdka Moser v Celovcu, načrt pa je izdelal znani arhitekt Janez Oswald. Tesarska dela, je tudi pri tej gradnji prejel mladi mojster domačin Valentin Krof, ki je prav tako postavil najugodnejšo ponudbo'. Za okoli 570.000 šilingov se je tvrdka Moser obvezala, da bo nova šolska stavba že do 15. septembra dograjena v surovem stanju.
Da je prišlo do uresničenja tega načrta, je uspeh skupnega prizadevanja občinskega odbora pod županom Mirkom Kumrom in šole pod vodstvom nadučitelja Valentina VautijaS. Pomagali pa so tudi drugi činitelji, med temi gospod deželni glavar Wedenig, ki si je maja 1956 osebno ogledal staro šolo in si osvojil prepričanje, da nikakor Več ne ustreza času. ZnanO' je, da deželni glavar z Vso vnemo pospešuje prizadevanja na šolskem področju. Odločno se je za stvar zavzel socialistični deželni poslanec Wit, ki je zadevo' z uspehom iznesel v deželnem zboru in zastopal pri deželnem šolskem svetu. Načrt je podprl tudi deželni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo gospod Just, potrebna denarna sredstva iz javne roke pa sta skupno' priskrbela deželni svetnik gospod Sima in višji uradni svetnik gospod Steiner.
Z obema novima stavbama in sodobnimi učnimi prostori bo brez dVoma zelo ustreženo učeči se mladini, ki koraka V
SPREJEMNI IZPITI NA SLOVENSKI GIMNAZIJI
NA SLOVENSKI REALNI GIMNAZIJI SO SPREJEMNI IZPITI V PRVI RAZRED DNE 8. JULIJA, V DRUGI IN TRETJI RAZRED DNE 9. JULIJA OD 8. URE NAPREJ. URADNE URE OD 11. JULIJA NAPREJ SO SAMO OB ČETRTKIH OD 8. DO 10. URE DOP. V LERCHENFELDGASSE 22/11., SOBA 65.
novi čas. Kakor bodo' zgradbe, ki se jih vsi Veselimo, ustrezale današnjim šolskim zahtevam, tako pričakujemo, da bodo po* klicne učne moči tudi v teh šolah izgrajevale mladi naraščaj v značaje: sposobne za obstoj v vsakdanjem eksistenčnem trenju, v koristne člane države in človeške družbe, v zvestobi do; svojega ljudstva in med drugim V znanju obeh deželnih jezikov, svojega, lastnega in jezika naroda soseda, v duhu pravic in dolžnosti, zasidranih v členu 7 Državne pogodbe.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 6. julija do četrtka, 11. julija 1957 film:
H E I D I
V spomin dr. Ivanu Kobentarju, rojaku iz Št. Jakoba v Rožu
iz Koroške
junija 3002 breposelnih. V Vsej državi V istem času pa 70.891, to je za 11.614 manj, kakor ob koncu meseca maja.
Rentnik 80-letni Jožef Renko iz Borovelj je V ponedeljek proti večeru, ko. se je mudil zunaj mesta, poiskal zavetje pred dežjem pod hrastovim drevesom. V tem času je udarila strela, v drevo' in oplazila tudi starega moža. Prizadejala, mu je opekline na nogah in ostalem telesu ter mu odtrgala prst na nogi. Poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Koroški umetnik razstavlja v deželnem muzeja
Od četrtka, 4. julija dalje je v avli deželnega muzeja v Celovcu razstavljenih petdeset oljnatih slik mladega koroškega umetnika, učitelja Giintherja Freda.
Na njeni zadnji poti je pokojno mater spremila številna množica žalnih gostov, sorodnikov in znancev. Vsi pa, ki Stogartovo družino; • poznamo, izrekamo žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
Blato
Za našo strojno postajo. (Maschinen-hof) bomo', kakor je podoba, kmalu postavili primeren prostor za shrambo strojev in orodja. Za stavbni prostor smo' z lastnikom zemljišča sklenili najemno pogodbo za petindvajset let, ki smo jo že podpisali pri notarju. Potrebni les za stavbo je dovolil občinski odbor iz občinskega gozda, deželna vlada pa bo prispevala 6000 šilingov za delavce in druge potrebščine.
Ko bomo imeli praktičen prostor za shrambo inventarja, imamo' od koroške ustanove pomoči za strojne; postaje zagotovljen snopoveznik in veliko' mlatilnico. K traktorju pa že lahko priključimo moderen plug in prečko za, košnjo.
v soboto', 6. julija ob 20.30 uri v BilčovsU pri Miklavžu,
V nedeljo', 7. julija ob 14.00 uri v Beli p** Sorgerju,
ob 16.30 uri v Goričah pri Planteu, ob 20.30 uri v Šmihelu pri Šercerju,
v torek, 9. julija ob 20.30 uri v St. Primož11 pri Voglu,
v sredo, 10. julija ob 20.30 uri V Ledincah pri Rauschu.
Film je dostopen tudi za mladostne.
1IC3B9BEM3I!
Petek, 5. julij: Ciril in Metod Sobota, 6. julij: Izaija Nedelja, 7. julij: Vilibald Ponedeljek, 8. julij: Elizabeta Torek, 9. julij: Tomaž Sreda, 10. julij: Amalija Četrtek, 11. julij: Olga
Zakaj žabji dedek nima repa
Mati Burja: je odšla pot svojih vsakdanjih poslih in pustila otroke, vesele male Vetrčke, da so- se igrali pot zelenih travnikih.
Lovili so- set, imeli dirke s čebelami, s sončnimi žarki so se igrali skrivalnice. Končnol pa sol se zbrali ob Smehljajoči mlaki, kjer je na zeleni lilijini blazinici sedel dedek Žabjek.
Ferdo Godina:
GOLOBI
Moji sestri Marti so pogoreli hlev, ffumno in klet. Nikakor se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da. ne bom več videl hleva, na katerem sem tolikokrat spal, ne gumna, v katerem smo mlatili, ne kleti, v kateri smo na zrnju mehčali še nezrela jabolka. Zdelo se mi je, da ni moglo biti take sile, ki bi vse to naenkrat zbrisala z zemlje.
Čez nekaj mesecev sem zopet prišel domov, pa je že bil na tistem mestu nov hlev, novot gumnot, nova klet in vse to je pokrivala že nova streha. Z Martoi sva stala sredi dvorišča. V tla, na katerih sva stala, je dež na debelo zapral pepel. Gledala sva, kar je bilo z muko na novo postavljeno.
Ko tako molče stojiva, prileti na streho golob. Velik, pisan, z dolgimi peruti, z belimi pernatimi ostrogami na nogah in z živimi, svetlimi očmi. Vedno- sem ga rad opazoval na strehi, ko' sem bil doma. Zdaj se je prestopal na slemenu, se vrtel in grulil. Mislil sem, da so- domači spet napravili pod streho golobnjak in da se prejšnje življenje spet vrača. Gledal sem goloba in si mislil:
»Kako mu je dobro-. Prileti in odleti in se ne briga za naše težave.«
Pa pravim Marti:
»Golobico kliče.«
Marta pa:
»Kliče jo že, a je ne bo več priklical.«
»Zakaj je ne bi priklical?«
»Ni je več!«
V tistih dneh, ko je pri Marti nastal Požar, je namreč golobica v golobnjaku sedela na jajčkih. Podirali so se tramovi, n golobica: se ni hotela premakniti. Ogenj jo preskočil na golobnjak, a nje še ni bilo' na svetlo. Nazadnje ni bilo ne hleva ne gumne ne kleti ne golobnjaka, bilo pa tudi ni več golobice. Zgorela je.
Gledala sva goloba na strehi, kako je Prestopical, se vrtel in se priklanjal na vse strani. Zdaj sem vedel, da tudi njemu ni biloi lahko v majhnem srcu.
Žabji dedek ali dedek Žabjek — kakor pač hočete — je bil star, v resnici zelo star in moder. Nosil je zelenoi suknjoi in imel je globok glas. Ko je žabji dedek govoril, je vsakdo spoštljivo poslušal.
Spodaj V Smehljajoči mlaki je bilo' nekaj dedkovih pta-pra:-pra-pra-pravnukov. Gotovo bi ne vedeli, da so to njegovi pravnuki, razen če bi vam kdo povedal. Niti malo niso bili dedku podobni. Bili so okrogli in debeli ter so1 imeli dolge repe — morda: sO jih prav zaradi tega imenovali Paglavce.
»Oh, dedek Žabjek, pripoveduj nam, zakaj nimaš repa, kot si ga imel v mladih dneh,« je zaprosil eden malih Vetrčkov.
Dedek je hlastnil po neumni, majhni zeleni muhi in se bolje namestil na blazinici velike' lilije, medtem koi soi se veseli Vetrčki zbrali okoli njega, da bi ga poslušali.
— Nekoč, — je pričel žabji dedek, — so žabe vladale na svetu, kjer je tedaj po večini bila sama Voda, Bilo je zeloi malo suhe zemlje — oh, zelo maloi, res! Ni še bilo dečkov, ki bi metali kamenje.
V tistih dneh sol imele vse žabe rep, dolg, čeden rep, na katerega so bile zelo zelo: ponosne/ zares, —1 je nadaljeval žabji dedek. Njihov kralj je bil dvakrat tako velik kot ostale žabe, rep pa je imel trikrat večji. Bil je silno ponosen, o, zelo ponosen na svoj dolgi repi, prav zares. Imel je navado sedeti in ga občudovati, dokler ni mislil, da ni nikoli bilo in nihče Več nikoli ne bo imel tako krasnega repa. Pa še to navado je imel, da je mahljal z njim sem in tja po vodi. Vselej, kadar je z njim tako zamahnil, so druge žabe vzklikale: »Ah!« in »Oh!«
Iz dneva v dan je postajal žabji kralj vse bolj domišljav. Nič drugega ni več počel, le jedel je in spal ter občudoval svoj rep.
Kakor veste, pa so ljudje, ki nič ne delajo na tem sVetu, nepotrebni in zanje ni mnogo' prostora, Ko je mati Narava videla, kako nekoristno je postalo žabje pleme, je poklicala žabjega kralja predse in mu dejala: »Ker ne moreš na nič drugega misliti, kot na svoj krasni rep, ti ga bom odvzela. Ker ne delaš nič drugega, kot samo ješ in spiš, se ti bodo usta razširila kakor vrata, oči pa izbuljile. Imel boš krakaste noge in postal boš grd, da se ti bo ves svet smejal.
Žabji kralj je pogledal svoj rep in že se mu je zazdelo, da se mu je skrajšal. Pogledal je zopet in že je bil spet krajši. Vselej, kadar ga je pogledal, je postajal
rep manjši in tanjši. Ko ga je še tako pogledal, ni ostalo drugega kot majhen štr-celj, s katerim pa ni mogel migati. Komaj je še ta štrcelj izginil, že so mu smuknile oči iz glave, oči pa; so se večale in večale.
Stari žabji dedek je obmolknil in žalostna pogledal nespametno zeleno muho', ki je krožila okoli njegove glave. »Kva-ak!« je rekel in pri tem široko odpri usta in skočil kvišku. Ko je zopet sedel na blazinico, ni biloi zelene muhe nikjer več. Žabji dedek je mlasknil z ustnicami in nadaljeval:
— In od tistega dne Vse do danes se roi-di vsaka žaba z Velikim repom, koi pa postane večja in večja, je rep manjši in manjši, dokler končno popolnoma ne izgine. Potlej se samo šel spominja, kako neumno je biti domišljav in se bahati s tem, kar nam je dala mati Narava.
Tako torej sem prišel do tega, da sem izgubil rep, — je končal svoijoi zgodbo žabji dedek.
— Hvala! —• so vzkliknili veseli Vetrčki. — Ne borno' pozabili!
(J)agumucL luiea.
Zvitorepka je lisica se iz zajca norčevala:
»Kakšna nora si butica!
Rada bi te ozmerjala.
Strahopetec si strašanski,' če le suha Veja poči, strah obide te neznanski in srce ti v hlače skoči.
Mene le za vzgled si vzemi; kar z dvorišča kuro Vzamem, ne bojim se, le verjemi, z njo čez plot pogumno planem.«
Od takrat ni dolgo časa.
Tetka se je v past ujela, več o njej ni čuti glasa.
Vse preveč je bila smela.
Zajček strahopetni pase pa še vedno se po polji, bolj boječ kot prejšnje čase, vendar vse mu gre po volji.
F. S. Finžgar:
Droben spomin na očeta
Ko sem hodil drugo- leto- v šolo, smo dobili nalogo, ki je seveda nisem naredil. Šel sem raje- z drugimi ljudmi na gmajno-orehe klatit. Kar nas je- prišlo- naslednji dan v šolo brez naloge, smo- bili zaprti, kajpak. Zato sem zamudil doma obed.
»Kod si hodil?« me vpraša oče-. Hudo je bilo povedati po pravici. Toda laž mi je oče tako pristudil, da se nisem mogel zlagati. Še danes jo- sovražim.
Mati je postavila predme skodelico- postane jedi, oče pa je segel po klobčič hod-ničnega sukanca, odtrgal dolgo nit in mi velel: »Nogo!«
Dvignil sem nogo- in strahoma čakal, kaj bo. Oče mei je otvezel za no-goi, na nitko in me privezal k javorovi mizi.
»Takoi, sedaj boš pa doma zaprt, da boš vedel, kaj je tvoja dolžnost.«
Pahnil je predme torbico s šolskimi knjigami in odšel z Vsemi drugimi iz hiše na travnik nakladat otavo-. Hišna in vežna vrata je pustil nalašč odprta na stežaj.
O,	ali veste, kaj se pravi tlačiti na vozu seno, otavo- v soncu — in potem še jahati domov grede na konju? Če ne veste, vas pomilujem, kakor sem — ubogi jet-
nik — pomiloval tedaj samega sebe. Toda nitke si nisem upal raztrgati. Oče me je otvezel, in po pravici! Tudi pajčevina bi me takrat držala.
UGANKE
Ne rezgeče niti riga, če vesel je-, z repom miga, lajati zna prav zares,
temu pravimo mi------.
(sad)
Kaj naj vendar bi to bilo': Žepno namreč je rezilo-, rabiš lahka ga vsak hipec, mi mu pravimo pa —.
(aadid)
Je iz jajca se zvalilo-, čivka srčkano in milo, hrano- kar po tleh si išče. To ni zajček, temveč —.
(aosid)
Hišica iz čiste svile, težka ni stotinko kile-; dasi nima oken, vrat, šel nekdo je- vanjo spat.
(a^feidogAS eqnq)
r- *. fihžbak

^OBODNIM
SONCEM
prva knjiga povest davnih dedov
Ozrla se je pogosto- preko mize Irenoi. V njenem- licu je bilo nekaj slovesnega, in veličastnega. Še- sence bridkosti in žalosti ni mogla zapaziti Teodora. Sedela je zamišljeno-, noben dovtip ni privabil smeha na lice, ustnice se niso dotaknile kozarca, iz oči se ji je po-^halo, da hodi in plove njena duša daleč teh šumnih orgij.
Ko j© Teodora večkrat pogledala Ire-se je za hip zgTo-zila, kakor bi jo zapekla vest. Spomnila se je, kako pojde Prugi dan z vsemi navzočimi dvorjanica-?P| obdana z nimbo-m svetosti, v cerkev f^aše Ljube- Gospe, kako bodo vse povede oči v največji sramežljivi nedolžno-^ in se kropile z blagoslovljeno vodo er zažigale dišeče kadilo pred ciborijem. Hlrazila se je in vest jo- je zapekla. Ali 0 je bil samo trenutek — kakor se skrči Jyu srce, ko seže v skrinja po denar, če P0*! dte-beli pokrov. Strese se, ozre — in Se^e še z večjo predrznostjo p-rav do dna.
Teodora je bila naglo zopet dobre volje. Da bi podražila dvorjanke in Ireno zaeno, je dvignila zlato čašo in vzkliknila:
»Velika despoijna;, kraljica nimf, pozdravlja nocoj prvega tistega, ki ni delfin in ne Pozejdon, ki ni nimfa, ne mož ne ženska, ampak sveti menih sredi kipečega življenja. Mnoga leta Ireni!« Piščali in bobenčki so zadoneli, vsa družba je morala navdušeno klicati: mnoga leta Ireni, menihu. Od vseh prezirana je bila na mah od vseh čaščena. Kosali so se, kdo hitreje izpije na njeno- zdravje, in vino je pop-la-kovalo kletve zavisti, ki so kipele v grla iz zlobnih src.
Irena se je dvignila in prišla, da se zahvali Teodori. Pripognila se je do tal, carica ji je ponudila roko, Irena jo je poljubila in šepetala:
»Velika despo-jna., menih bo prosil Krista za tvoljo srečo-!«
Teodora je družbo prisilila, ker je počastila Ireno, da so morali govoriti o njej.
»Če izVe patriarh za našega meniha, o-tme nam ga in ga naredi za diakona!«
Tako je govoril Azbad svo-ji tovarišici dosti glasno;, da ga je čula Teodora.
»Episkop, vreden episkop bi bil meni-šič! Evangelije- zna bolje ko dvorni pridigar Dioniz in psalter prebira vsako noč!«
Tako- je- odgovorila Teodora Azbadu, vendar obrnjena proti najmlajšemu in najbogatejšemu p-atriciju V Bizancu, ki je sedel o-b njeni desnici.
Ker se je smelo govoriti ob taki priliki le šepetaje, so vsi razumeli odgovor carice. Zato je pogledala strupeno prek rame silno gizdava, pa malo lepa družica tankega častnika na Ireno in rekla:
»Prebira psalter, med stihi pa se smučejo kodri lepega barbara! Poznamo se, me-nišič!«
Irena, ni segla po dateljnu in ni odgovorila zabavljici. Poprijela je besedo- iz-nova nelepa gizdalinka in govorila častniku:
»Kako pohujšanje za sveto vero! Kršče-nica, dvo-rjanka ljubi pogana!«
Tedaj je v Ireni zakipelo-. Boj, ki je stiskal nje-nO srce Ves večer, je pahnil v njeno lice rdečico, ustnice so se ji stresle in odgovorila je glasno-:
»Boljše je nj-egovoi poganstva kako-r tvoje krščanstvo.« Začutila je v tem trenutku v sebi moč, da bi se dvignila in spletla bič kakor Zveličar ter mahnila po omizju: Pobeljeni grobovi, gadja zalega, ven, proč, hinavci, proč od Krista! Tresla se je-, rdečica je izginila, v gorečnosti so ji po-bledele ustnice. Stisnila jih je krčevito-, da je zadušila, kar je vrelo iz duše. Tresoča se je stopila k Teodori in prosila:
»Odpusti, despo-jna, ,menih" je bolan. Naj gre!«
Teodora se- je začudila, toda drhtenje Ireninega života in bledo lice jo je prestrašilo-.
»Pojdi, poči j, pokliči zdravnika! Kristus
s teboj!« Izginila je neslišno. Družba je čutila, da je umolknil nemi pridigar in prsi, polne strasti, so se oddahnile.
Azbad se je nagnil k Teodori, ugriznil se v ustnico, toda mimo in sladko izpre-govoril:
»Despo-jna, ti si velela, da nadzira nocoj centurio Iztok straža. Lepo in prijetno bo, ko ga pokratkočasi ,menih" s psalmi.«
Teodori so se zabliskale oči in se zmračilo lepo- čelo.
OSEMNAJSTO POGLAVJE
Iz bliskajočih se oči in mračnega čela je razbral Azbad učinek svo-je opazke. Pretkan in vajen spletek je dobro- poznal Teodoro-, pa je sklepal že v hipodromu, da carica ni ravnodušna do Iztoka. Zavriskala je to-re-j njegova duša, ko je rahlo zaslutil, da se dvigne v despojni ljubosumje. Prepričan je bil, da se mu posreči to vzbuditi, potem sta izgubljena oba, Irena in Iztok, on p-a doseže največjo milost in neomejeno zaupanje.
Teodora je bila resnično vzburjena. Ni še docela dozorel v njej sklep, da bi zaljubila Iztoka. Ali tako daleč jo je že gnala sla, da bi vsaj nobeni drugi ne privoščila njegove vroče ljubezni, ki je vrela iz tega divjega s-rca kakor hudournik iz skale sredi gozda. Razžaljena je bila tudi njena oholost. Da bi jo .menih tako varal, ta .menišič", čigar čednost in po-
»ŽALUJOČI OSTALI”
Sporočam vam prežalostno vest, da mi je v Kurjem dolu umrla nad vse ljubljena, dragocena, nepozabna, še bolj nepozabna in nenadomestljiva teta Josephina Lukač, vdova Dragan, rojena Podrebernik. Pravzaprav mi je bila samo »mrzla« teta — se pravi: sorodnica v devetem kolenu.
To‘ žalostno novico so mi sporočili iz Kurjega dola brzojavno' njeni najbližji sorodniki s pripombo, da bi bilo dobro, če bi v imenu vsega žalujočega ostalega sorodstva dal v časopise primerne parte na svoj račun — »kajti končno1 si vendarle njen najdražji nečak« — je bilo- pripisano na koncu brzojavke.
Mojstrsko sem sestavil parte, ga oddal dnevnemu časopisu, se vsedel na Orient-exnres ter se nemudoma odpeljal v Kurji dol na pogreb.
lo že zbrano vse bližnje, srednje in daljno
Ob pokojničinem mrtvaškem odru je bi-sorodstvo, ko sem prispel na mesto. Stric Pepe se je ravno prepiral S svakinjo bratrančevega krstnega botra zaradi tetine dediščine.
»Ko je bila leta 1924 teta pri meni tri dni, ji nisem zaračunal niti hrane, niti postelje. Ko je odšla, sem ji dal s seboj celo liter najboljšega domačega žganja. Zdaj bi se spodobilo, da bi te stvari nekako poravnali s tetinim kuhinjskim pohištvom!«
Domislice
Papiga, se zelo težko nauči pravilne izgovorjave besed, če njen gospodar jeclja.
Če gre lovec ven s tmkoto, naj ne prinese domov dveh zajcev.
Zenske so strahopetne, ker se celo miške boje, moški so1 strahopetni, ker se prav te ženske boje.
Če je ženska z vami zelo ljubezniva, se pozanimajte, kdo je tisti, pri katerem hoče zbuditi ljubosumnost.
Mogoče je tudi vaša žena skromna. Pomislite, če ni morda to dokazala s tem, ko je prav vas poročila.
Kam naj telefoniram, če gasilska postaja gori?
Pajčevine ne ometa j, če imaš mnogo muh v hiši.
Nevesta ima belo' obleko v znak veselja, zakaj pa ima ženin črno*, še niso ugibali.
V vsaki sliki najdemo nekaj dobrega. Običajno^ je to le dobra volja.
»Figo!« je udarila s pestjo po mizi svakinja bratrančevega krstnega botra. »Kuhinjsko pohištvo bom vzela jaz, ker pripada po vseh zakonih meni. Vsako leto sem za Božič in za Veliko noč pisala nepozabni teti iskrena voščila. Zaradi tega me je imela posebno rada; in mi je dostikrat rekla: Ti, moj zlati srček, ne bom te pozabila. Ko bo prišel čas, se te bom hvaležno spomnila. Vem, da je takrat mislila na kuhinjsko opravo, ki je še nimam!«
Obe sestrični pokojnega tasta sta brkljali v sosednji sobi po' omarah in pregledovali tetino perilo.
»Morava pogledati, kaj vse ima teta, kajti toliko sorodnikov je v hiši in ob takih priložnostih se kaj rado katerega kaj »prime«! Sploh je najbolje, če te stvari kar medve shraniva do pogreba!«
In sta shranili: nekaj v svoje cekarje, drugo v svoje kovčke. Pri tem »generalnem« pospravljanju ju je nepričakovano zalotila žena strica Pepeta.
»Hu! Ju vidiš, mrhi — kradeta, kaj? Uboga teta se ni niti še dobro' ohladila, vedve pa že kradeta njene stvari! Sram vaju bodi!«
»Ti bodi kar tiho! Misliš, da ne veva, kdo je pobral uro v kamri in srebrni jedilni pribor? Pa ti nisva ničesar očitali!«
Do večera je bil ves premični inventar tete razdeljen med bližnje, srednje in daljno sorodstvo' in celo' meni je dal stric Pepe pollitrsko steklenico od piva, v kateri je nepozabna teta hranila »žegnano« vodo.
»Na,« je rekel, »da boš imel majhen spomin na drago teto, saj si končno tudi ti njen preljubi sorodnik!«
Ostali žlahti je pojasnil to svojo humano gesto z besedami: »Veste, on je ne-
Kaj je . . .
... vztrajnost? — Ob veliki pocenitvi blaga čakati na znižanje cen blaga.
... nesramnost? — Nadlegovati birokrata tako dolgo z obiski, dokler ti ne reši vloge.
... genialnost? — Pripovedovati ljudem vedno eno in isto stvar tako, da se jim zdi vedno nova.
... plemenitost? — Pustiti natakarja, ki se je pri računu zmotil v tvojo korist za 20 šilingov, da se pri Vračanju drobiža zmoti v svojo korist za 10 šilingov.
... načelnost? — Ugovarjati tudi človeku, od katerega je odvisno tvoje napredovanje v službi ali povišica plače.
... škodoželjnost? — Če moški, ki ima hudo taščo', seznani svojega prijatelja s svojo svakinjo'.
kakšen pisun, moramo mu nekaj dati, če ne, bomo prišli nazadnje še v časopis!«
Pogreb je bil zelo lep in vsi smo neutolažljivo jokali, ko so vaški gasilci zapeli ob odprtem grobu »Vigred se povrne«. Posebno* hud!o' je jokala teta Polona, ker so ji ostali sorodniki zabičali, da mora plačati gasilcem za petje ona. Stric Pepe je naročil celo fotografa, da bodo videli še pozni rodovi, kako lep in skrbno' pripravljen je bil tetin pogreb.
»Glejte, da tistih dveh koz, obeh sestričen, ne bo videti na sliki. Drugače ne plačam slik!« je naročeval fotografu, preden je sprevod krenil iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Po pogrebu smo šli vsi v gostilno, da bi primemo zalili tetino prehitro smrt. Tu je prišlo do incidenta, ko je ona od sestričen primazala stricu Pepetu krepko zaušnico samo zaradi tega, ker je bila slišala stričevo naročilo fotografu.
»Na, pesjan zagamani, da boš vedel, kdo je koza! Tudi jaz bom imela slike, na katerih pa ne bo tebe, da veš! Fotograf bo delal nalašč zame!«
»Ste slišali!« je poskočil stric Pepe, kot bi ga pičil s šilom v tisti del telesa, ki ga uporabljamo za sedenje. »Zagamani pesjan mi je rekla! Vi ste priče! Pred sodnijo se bomo pomenili, kdo je pesjan!«
»I, seveda se bomo in še kako se bomo! Ampak, da veš, tudi to se bomo pomenili, kdo je vzel tetine tisočake, ki jih je imela skrite pod vzglavjem na svoji postelji. Misliš, da ne vemo, a?!« sta se oglasili hkrati obe sestrični. Ni dosti manjkalo in žalujoči ostali bi se kmalu stepli med seboj.
Vseeno je zmagala pamet: stric Pepe jo je po »francosko« stisnil iz gostilne, ne da bi plačal zapitek. V tem sta ga posnemali čez nekaj časa tudi obe užaljeni sestrični. In tako drug za drugim, dokler nisem ostal od žalujočih ostalih sam samcat v gostilni in pa račun, ki sem ga moral poravnati za pogrebninski zapitek.
Z žalujočimi ostalimi sem se srečal še enkrat — toda to pot ne za pogrebom, pač pa na sodniji. Tam so se tožili in ob-dolževali drug drugega takšnih stvari, da so mi šli lasje pokonci. Le mene niso mogli obdolžiti ničesar, kajti tisto pollitrsko steklenico od piva, v kateri je teta hranila »žegnano« vodo, mi je vzel na pogrebni dan gostilničar, češ, da je njegova, ker je nekoč poslal teti pol litra vina, steklenice pa mu ni vrnila.
In zdaj?
S strahom čakam, kdaj bo' spet umrla kakšna teta, pa četudi samo »mrzla«, ter se bom znašel spet med žalujočimi ostalimi...
Lentov Lenč
O g n i v c e v :
Halada o zmaju
ki je goltal lepe žene
Neki zmaj, bilo je davno, je priletel iz teme, kar za šalo enostavno', vrsto lepih žensk požre.
Bil je jedec imeniten!
Kadar gobec je odprl, čujte, kaj je vse požrl:
Senjofito Fiamčto, bil je skoraj nenasiten, mono Julijo Padeta, opatico Agripino, signorino Farnarino, dono' Lucija di Rona, pet sestric iz Avignona in še tri sto trinajst dam je pospravil bogve kam.
Pa ti pride, glej ga, Vraga, grof Tedescoi, vitez strog, zmaja loti se, ga zmaga in požene v kozji rog.
Kakor jagnje, primaruha, zmaj krvav obležal je, zlezle so mu iz trebuha, grofa oklenile se: senjorita Fiameta, mona Julija Padeta, opatica Agripina, signorina Famarina, dcna Lucija di Rona;, pet sestric iz Avignona in še tri sto trinajst dam, takih, ki jih ne poznam...
Zmaj, Ves trd od groze hude, vidi grofov položaj, skupaj zbere svoje ude in pobegne v gozd nazaj.
Grof pa hodi brez uspeha zmaja vsepovsod iskat, išče, išče, ne odneha, ker mu vrnil bi prerad:
senjorito Fiametoi, mono Julijo Padeto, opatico Agripino', signorino' Farnarino, dono Lucijo di Rona, pet sestric iz Avignona in še tri sto' trinajst dam .. . ves ta pisani seznam. —
la dl ob v c v olj c
J
Nesporazum
»Ali mi moreš posoditi sto' šilingov?« »Nemogoče; toliko denarja nimam nikoli pri sebi.«
»Pa doma?«
»Hvala! Vsi so zdravi!«
božnost je v skritem kotu srca visoko cenila, dasi se je šalila in norčevala z Ireno! Da bi znala Irena tako vzorno nositi krinko pred carico samo zato, da se snide z Iztokom, to jo je osupnilo in njen oholi žolč je vzkipel.
Za kratek čas se je zamislila in ni pazila na goste. Senca ni izginila z njenega čela, Azbad jo je skrivaj opazoval in občutil v srcu neizmerno veselje.
Kar se okrene Teodora in pošepeta evnuhu Spiridionu tajno naročilo' na uho. Takoj se je oddaljil in izginil iz sobe. Tudi tega ni prezrl Azbad. Dobro je poznal Spiridiona, ki je spletal in stikal nitke največjih caričnih skrivnosti.
Spiridiom se je kmalu vrnil. Stopil je k carici in sporočil:
».Menihu’ bere sužnja Cirila Pavlova pisma.«
Senca na Teodorinem čelu je ugasnila, pričela je vnovič pogovor in Azbada je zadel njen pogled z očitanjem:
»Lažeš, obrekuješ!« Stresel se je pred njim magister eguitum in pogledal v tla. Toda to so bili samo' skrivnostni, daljni bliski. Družba jih ni videla in ni čutila. Valovje sle in strasti je plulo više in više.
Ko je prišla Irena s sužnjo Cirilo v svojo sobo, ji je velela prižgati svetilko. Vsa trudna, razburjena, žalostna in otožna se je naslonila ob okno in se zagledala v jasno nebo. Kako so se ji dvigale prsi, ko je vsrkavala čisti nočni zrak! Kakor bi se
otela iz dna umazanega jezera in zagledala nenadoma nad seboj nebo, tako svobodno' se ji je zdelo srce, tako lahkokrila ji je bila duša. Slonela je dolgo brez misli, v sami jasni zavesti, da je oteta iz kaluže, da je ne mori tisti grozni omamni vonj, ki stiska srce in mrači misli. Proč je bila od ljudi, ki so kričali na ulici in v cerkvi: »Gospod, Gospod«, njih srce pa je bilo poklonjeno malikom in dano na oltar viharju strasti.
S pogledi so jo pahnili izmed sebe; z besedami so jo bičali; tudi umazani valovi vržejo biser na prod in Učenika so tudi bičali. Njeni duši se je užalila Nocoj je prvič občutila, da ji dvoma služba kuje verige na roke. Doslej se je rado-vala vrojena ženska ničemurnost, ko so se klanjala ljudstva pred despojno, s katero je hodila, ko' se je grela tudi ona v soncu zlatega nimba, Večkrat je že pretreslo njeno dušo, ko je videla, kako pljujejo v obraz resnici, kako teptajo' za ozidjem Gospodov evangelij, na ulici pa hodijo za Njegovim križem in sipljejo timijan v zlate kadilnice. Toda vselej se je iznebila neprijetnih misli, odpuščala je, kakor je odpuščal Kristus, sodila ni, da bi ne bila sama sojena. Nocoj jei prišlo z drugačno, z mogočno silo. Spoznala je, da padajo nanjo zanke, da se zadrgujejo, da jo vlečejo k tlom in da ne bo« mogla dolgo obstati: če se upre gnilemu dvoru, je izgubljena, če jo objame in omami po-
hotno ozračje dvora, je propala, tuja Kri-stu... Še bolj se ji je stisnilo srce in obraz je zakrila z rokami. Ali more nazaj? V Taperos, v sredo barbarov, ona, dvorna krasotica? Kaj poreče stric, ki si je tolika prizadejal, da ji je odprl vrata v dvor? Ali naj ostane, naj se vda Azba-du, ki ga sovraži, Azbadu, da se poigra in odide, kakor delajo vsi dvorjani? Proč bi šla, tjakaj v Malo Azijo, kjer so votline, kjer so puščave, ki skrivajo svetnike, proč —«
Domislila se je, da stoji še Cirila za vrati in čaka njenega povelja. Stopila je od okna in segla na stojalo, kjer so' bili zviti pergamenti. Vzela je, odprla zavoj in ga dala Cirili.
»Beri mi, Cirila!«
Sužnja je stopila k svetilki, razgrnila pergament in začela sredi poglavja.
Bil je list do Rimljanov.
»Meseno mišljo(nje je /smrt, duhovno mišljenje pa je življenje in mir. Kateri pa žive po mesu, se Bogu ne morejo priljubiti —«
Skoraj šepetaje je brala Cirila dalje. Irena je sedla na mehek stolček, naslonila se na okno' in se zagledala v noč. Čist je bil glas sužnje. Rahlo SO' tekle besede z njenih ustnic — Irena; jih ni več slišala. Prvi stavki so jo pretresli in ponavljala je: »Ni njegov, niso njegovi, ker nimajo duha Kristovega ...«
Zamislila se je v Pavla, apostola naro-
dov. Nenadoma se ji je rodilo' vprašanja zakaj je ženska? Zakaj ni mož, da bi Ha na dvore kakor Pavel in bi zaklicala: N® smete! Šla bi z evangelijem na trg in bi govorila; o ljubezni in odpuščanju. Šla bi & Zlatemu rogu, kjer tabore sužnji in bi ji>® oznanila blagovest... Njeno navdušenj® je kipela, domišljija se ji je vznemiril3' hodila je po pustih potih med divjimi narodi in širila blagovest in privedla jo je pot v domovino njene matere, do Slove-nov. Tja bi šla, v gradišča in sela in ple' menita srca bi sprejela evangelij, plemenite duše, kakor žejna zemlja rosne kap' lje, duše, kakršna je Iztokova ... Ob tem imenu je zadrhtela. Njene misli so se ustavile, kakor bi po' dolgem potu prišle db' smotra. Iztok! O, nisem Pavel, nisem mož, toda njega pridobim, njemu razže-nem tenux Čutila jei s prvim dnem tih® nagnjenje do lepega barbara, a bala se j® in morila je misli nanj. Sedaj se ji je oa mah zasvetila nova luč. Sedaj je občutil3 v sebi pravico* in dolžnost do njega. Sedal mu ne pojde več s pota. Iskala ga bo pastirček izgubljeno ovco —, dokler J, ne privede v hlev Gospodov. Nič več pomislila, kaj poreče dvor; še nalašč J je mikalo*, da bi kljubovala vsem, g°re niča...
»Dosti, Cirila! Poglej, ali so vrtovi praZ_ ni. Glava mi je težka. Izprehodim se, Pre den ležem.«
(Nadaljevanje sledi)
5- julij 1957
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
-»r	. -
Cim mcmj ccsmiua, lem več žila
Koi žita žei dozorevaj, se s strahom; sprašujemo', ali bo ušlo' nevarnosti, ki mu preti od nevidnega in skritega sovražnika, to je od rje. Ali ga bo' ta bolezen zadnje dni pred zrelostjo stisnila ter zadušila? Rja utegne zmanjšati pridelek za polovico1. Kaj pogosto se pripeti, da žito' prav topo kaže, saj stoji krepko« razvitoi pokonci in klasi se že začno« nagibati. Nenadoma pa se po bilkah pokažejo temnorjave lise in pege — črna rja posuje bilke s temno moko«, da jo lahko« kar obrišeš. Ne bom niti skušal preračunati te škode, kajti če zaradi rje zgubimo samo 10 % pridelka«, potem vidimo«, kakšno škodo« poveča v proizvodnji žita.
Črna rja
se loti pšenice, rži in ovsa,, toda tudi ječmenu ne prizanaša. Glivica preprede1 ce-ličje listnih ploskev in listnih nožič, bilk in. deloma tudi plev. Bolni rastlinski organi ne morejo o«pravljati svoje življenjske naloge. Posledica je, da se rastlina nepravilno razvija in zaostaja V rasti, zlasti pa se zrnje ne more« redno« razviti. Zato« rodi žito« le drobno« zrnje ali pa se zrno« sploh ne nalije — žito« ne plenja.
Življenje te glive je prav zanimivo«. Gliva med svojim življenjem spreminja svojo zunanjo obliko«. Še bolj zanimivo je, kako se seli od rastline do rastline in da ha koncu spet pride na svojega pravega gostitelja, na rastlino, na kateri dela naj-Večjo škodo, kjer začne in konča svoj življenjski krog. Dovolj bo, če« povemo, da
črne rje ni tam, kjer ne raste češmin.
Češmin je vmesni gostitelj te« glive ih če češmina ni, mora, gliva propasti ali Vsaj zaostati v razvoju.
Nekateri ne Verjamejo', da ima češmin takšen pomen za življenje žitne rje. Ne morejo si pač pojasniti zveze med češmi-hom in pšenico«, Zal pa je takšna poveza-ho«st in marsikdo se je lahko o tem sam prepričal. Lep dokaz smo« doživeli, kd smo Posejali žito ha vrtu sredi mesta, kjer nedvomno« ni bilo« na, kilometer daleč nobe-hegal češminovega grma; isto seme smo hkrati posejali tudi na polju, na prostem. Razlika med pridelkom tu in tam je bila kar 0'gromna. Zrnje na vrtu je biloi lepo
nalitol in debelo«, zunaj na polju pa drobno in lahkoi. Odtlej sejemo« dragocene« od-branke (sorte) samo« na vrtu. Kjer pride do« zdrahel, pravimo po« francoski navadi: »Iščite žensko«!« (ženska je kriva); če pa rja napadte žito«, pravim: »Iščite češmin«. Prav gotovo boste našli kje v bližini češ-minov grm. Ta pa je leglo«, kjer se koti rja. Le« oglejte si ga od blizu! Na listih boste gotovo našli rumene pege na spodnji in zgornji strani. Tu, v teh lisah je vrag doma«. Iz tega pa; lahko« napravimo sklep: če uničimo češmin,, preprečimo žitno rjo«. Kako globoko bi si oddahnili, če bi se odkrižali te bolezni!
Češminove korenine lahko drago prodamo. Kupujejo jih tovarne, ki iz češminovega lubja izdelujejo« zdravila. Toda tudi nabiralci zdravilnih rastlin češmina ne morejo zatreti. Preveč ga je in zelo« je žilav. Ptice prenašajo češminove jagode in sejejo češmin naokrog. Izkopavanje grmov ni kaj prijetno, saj Veje neprijetno! bodejo«; to delo« je zamudno«. Zdi se, da nima nobenega pomena: začenjati velikega pohoda nad češmin, da bi češminovo grmovje izkopavali, ker Vse to« p«reveč stane. Torej moramo« iskati drugih poti; teh je več.
Na splošno« moramo« razlikovati
posredno« in neposredno zatiranje rje.
Najprej okrepimo žitne posevke, da bodo proti rji kar se da odporni. To dosežemo«, če ne« sejemoi žita na zaprtih legah, kjer ne piha veter, in nadalje na vlažnih in senčnih krajih. Pravilna priprava zemlje« in osuševanje sta koristni; na zboljšani zemlji se« tudi krepijo rastline. Sejmo« sorte, ki zgodaj dozorevajo«, in sejmo jih dovolj zgodaj. Tudi prejšnja rastlina — ki je rasla na isti zemlji pred žitom — vpliva na okužbo« z rjo. Za peso, koruzo in krompirjem se rja ne razpase tako zelo kakor po« rastlinah, ki zapuste v zemlji obilo« dušika, kakor na primer stro«čnice. Enostransko neskladno« gnojenje, zlasti premočno« gnojenje z dušikom in morda še o nepravem času, poveča okužbo«. Zadostna zaloga kalija- v zemlji pa napravi rastline bolj odporne. Bolezen napade celo zelo' odporne sorte, če« je dušika v primeri s kalijem preveč. Fosforna kislina ima pri tem le manjši pomen, in sicer, da žito
ZA GOSPODINJO IN DOM
Proti potenju je najboljše sredstvo mehka voda
Nekateri mislijo, da je« po«tenje samo Neprijetnost, ki jim pokvari obleko« in Povzroča same nevšečnosti. Poipolnoma pa Pozabijo na veliko funkcijo, ki jo« s podenjem opravlja telo«. V resnici organi-tom, ki se ne bi potil, tudi živeti ne bi to ogel. s potenjem telo ureja svojo temperaturo in izlo«ča iz njega strupe. Pot za-h°bi zoprn vonj šele tedaj, ko pride na Površje kože« in se spoji s kisikom. A tu-to ta zadeva ima svojo dobro stran, V ■tooju izumro Vsi strupi, ki se nabirajo na površju kože in ki tako« radi vdro v telo 111 ga okužijo«.
„ Človek, ki se redno poti, ima torej koto vedno zavarovano pred škodljivimi totopi. Ni torej prazna trditev, da so Ijud-to« ki se redno in mnogo potijo«, bolj zdra-to kot tisti, ki se le bolj neradi pote. Podnje po obrazu je neprijetno«, ker se ko-a sveti in se predvsem ženske tega zelo D°jijo. V ta namen je dobro«, če se po °hrazu umijemo« vsak dan s kakim dobrim toQdicinskim milom, ki kožo posuši. Tudi hiharična voda je v tem primeru zelo °«bro zdravilo. Če se prekomerno potite pazduho«, nikar ne uporabljajte pot-c' ker se boste tako« le še bolj potili. Ra-eh tega potnice niso nič kaj higienične, v r jih ne moremo tako pogosto prati, to hi jih morali. Edino in najboljše zdra-lo proti tej nevšečnosti je redno umi-yVie v vro«či in izpiranje v mrzli vodi. •j,Sako drugo zdravljenje lahko« škoduje. U(ii potenje nog je zelo neprijetno, ker arri kvairi nogavice. V tem primeru si
moramo noge umivati vsak večer, če že ne po dvakrat dnevno s salicilnim milom. Če tega nimamo«, pa Vsaj v vodi, ki smo jo omehčali z boraksom, ali pa si noge umijemo v navadni deževnici, ki je, kakor znano«, itak mehka.
počasneje zori, če je premalo« fosforne kisline in je zato« večja« nevarnost, da postane rjasto.
Večji pomen imajo« tudi plevelne trave, ki širijo rjo«. Na njivi, ki je s pirnico zelo zapleveljena, rja močneje pustoši kakor na čisti zemlji. Zatirajmo torej plevel, zlasti pirnico«, da bo« manj rje!
Že skoraj osemdeset let preskušajo razna , sredstva, ki bi naj uničila glivico, povzročitelja rje — škropiva in prašiva, ki Vsebujejo« baker, živo srebro«, železov sulfat, kainit, apneni dušik itd., v različni gostoti, količini in ob različnem času — toda doslej še brez večjega uspeha. Vzrok je ta, da so« letni trosi glivice« zelo trdoživi, in da ni mogoče na zorečem žitu uporabiti močnejših škropiv. Izmed okrog sto preslcušenih sredstev se« je v Ameriki za silo« obneslo« le posipanje žitnih posevkov z žveplom.
Uničujmo češmin
Kakor vidimo«, ne pridemo« rji do« živega niti z neposrednim niti s posrednim zatiranjem bolezni. Torej se moramo« spraviti nad gostitelja glivice — nad češmin. V Združenih ameriških državah so« leta 1937 uničili okoli 450 milijonov češminovih grmov. S tem so« dosegli lepe uspehe.
Češmin zraste do tri metre visoko; ima lepo rumene cvetne grozde, ki prav značilno diše. Plodovi so svetlordeče jagode«. Les je pod lubjem rumen kakor kanarček. V apneni, topli in propustni zemlji najbolje raste. Če je v okolici le« malo grmov češmina, krčenje ni tako« težavno s sekiro in rovnico. Toda če izkopljemo grme, moramo to delo temeljito opraviti. Grm se namreč iz korenin hitro« pomlaja in mladi poganjki so prav tako leglo bolezni kakor stari. Če pa je v soseščini obilo« češmina, je krčenje preveč drago«.
V Nemčiji so dosegli prav lepe uspehe, ko« so zatirali češminove grme s kemika-
lijami. Uporabili so razne kemične soli in škropiva. Soli, kuhinjska sol in kainit, ki so jih trosili okoli grma, po pet do« deset kilogramov, niso« delovale v vseh primerih dovolj zanesljivo«. Učinek je bil odvisen od zemlje, od padavin, od višine podtalne vode itd. Najbolje so se obnesla škropiva, in sicer hormonski pripravki.
Te pripravke so pomešali z dizlovim oljem. Vzeli so« po« tri kilograme« pripravka in 97 kilogramov dizlovega olja. S to zmesjo so« škropili po« spodnjih koncih vej, nekako 50 do 80 cm nad zemljo«, in po Vseh koreninah nad zemljo — tako močno«, da je od rastlin kapljalo«. Uspešno so škropili vselej, kadar so bile veje pred škropljenjem suhe, če ni bilo snega okoli koreninskega vratu in če ni bila temperatura v času škropljenja pod ničlo«.
Izkušnje uničevanja
Škropiv ne smemo« pršiti ali razbliniti v meglo«, ker bi tedaj Veter laže« zanesel škropivo na rastline, ki jim nočemo« nič hudega, saj so« nam koristne. Zato lahko tako uničujemo grme vsak čas, tudi tedaj, ko je vse naokrog zeleno. Grmi so zelo različne velikosti, zato je težko reči, koliko škropiva potrebujemo za vsak grm. Iz nemških skušenj vemo«, da so« porabili povprečno 0.8 litra škropiva na grm,. Za škropljenje enega grma so« potrebovali po 15 sekund. Pravijo«, da bi sicer porabili še manj škropiva«, zakaj pri poskusu so odbirali samo« nad 2 m viso«ke grme«. Niso pa ostali samo« pri majhnem poskusu, marveč so prešli že na obsežno« poskusno uničevanje češmina. Pri tem so« uničili 71.343 grmov; na grm, so porabili za 0.49 nemške marke škropiva«, v našem denarju okoli 3 šil., vsi stroški pa so znašali na grm
0.58 nemške« marke«. Poskus je« bil popolnoma uspešen in je pokazal, da, s škropljenjem češmina dosežemo« strokovno, in gospodarsko« dober uspeh.
Največji je bil uspeh tam, kjer so se v boju zoper češmin združile« sosedne občine, da je bilo« področje za zatiranje« češ-.mina dovolj obsežno.
Steyr-traktor 80 in 80 a:
6
Oskrba in nega traktorja ter njegovih priključkov
Samo mokra krpa
Večkrat, kot si mislimo«, utegne biti mokra krpa rešitelj pri kuhinjskih nevšečnostih, le Vedeti moramo«, kdaj jo uporabljamo«. Če hočemo na primer ohraniti sveže meso do drugega dne, ga zavijemo v mokro krpo«, ki smo jo prej pomočili v kis.
Kadar ne moreš spraviti potice iz posode, podloži mokro krpo. Trenutna ohladitev povzroči, da pečenje odstopi od posode.
Če je tekočina v steklenici prevroča, zavijemo steklenico v mokro« krpo, da se prej 0'hladi.
Če vlivaš vroč kompot v steklenoi posodo«, je nujno«, da podložiš mokro« krpo in jo svitkasto oviješ okoli spodnjega oboda posode. S tem preprečiš, da bi ti skleda počila.
Če hočeš hitro zlikati bombaž ali pope-lin, ga zavij v dobro ovlaženo« frotirka in močno« stisni. S tem dosežeš, da postane blago enakomerno mokro in se zelo dobro lika.
Kako ugotovimo, če je okvir na plugu zvit? Večkrat se zgodi, da s plugom zadenemo« pri oranju v skalo, korenino« ali sličen trd predmet. Posledica je, da zvijemo« okvir. Tak plug ne bo« več pravilno pokladal brazd. Ugotoiviti moramo, kje je o«kvir zvit. To« najlažje napravimo, če plug postavimo na ravno« ploskev (pod ali beton).
Ob zunanji strani plužnih desk položimo« dolge late. Vsaka lata naj bo toliko dolga, da sega vsaj V2 m pred plužno glavo in prav toliko za njo. Obe lati morata biti na obeh koncih in v sredini enako oddaljeni. Če sta spredaj bližje, je desni gredelj zavit na levo« oziroma na desno«. V tem slučaju je treba gredelj zravnati pri kovaču, da dobi prvotno« pravilno« obliko«.
Pomnimo tudi tole: Verige med vodilnimi drogovi in velčno prečko preprečujejo1, da plug pri vožnji in obračanju ne zadeva ob zadnja kolesa. Kadar orjemo navamost, morajo biti verige ohlapno pripete, sicer ne bi mogli pravdno« naravnati širino brazde — plug ne bi oral dovolj široko.
Oskrba pluga je dokaj enostavna. Mažemo le os oziroma ležaj kolutastega črtala. Tri priključne zglobe, preko katerih je vezan plug k traktorju ne mažemo, če orjemo takrat, kadar je zemlja suha in če se praši. Prah se namreč nabira na mastne zglobe in povzro«ča še večje trenje in ribanje, Te zglo«be pa lahko« mažemo«, če se pri oranju ne praši.
KOSILNA NAPRAVA
Kosilna naprava je pri traktorju Steyr pripeta k traktorju na treh mestih in sicer:
za obračanje in (često« pokoncu
1.	nosilec dvigalnega vzvoda
2.	sprednji vzvod poteznega droga
3.	zadnji vzvod poteznega droga.
Priključevanje kosilne naprave ponavadi ne dela težav. Važnejša je pravilna postavitev že montirane naprave, predvsem kosilnega grebena,
Kosilni greben lahko postavimo na štiri različne položaje:
1.	položaj za čiščenje
2.	tričetrtinski položaj
3.	transportni položaj postavljen greben)
4.	kosilni položaj.
Kosilni greben spuščamo iz transportnega položaja na nižje vedno počasi in postopoma, t. j. najprej na tričetrtinski položaj, iz tega na čistilni, nato pa na kou silni položaj.
Opozorilo: Pogon kosilne naprave naj bo vedno izključen, kadar imamo opravka okrog kosilnega grebena. Pri košnji ali stoiječem traktorju, kadar je kosilna naprava v pogonu, naj se ne približuje nihče h kosilnem grebenu.
Pravilna namestitev kosilnega grebena: Kadar kosimo« v ravnini, naj bo« greben tako postavljen, da nož (noževo rezila) teče vzporedno s terenom, če« kosimo navzdol, naj bo greben nekoliko nagnjen naprej. Kadar pokosimo navkreber, pa naj bo« greben nekoliko nagnjen nazaj. Če preveč nagnemo greben naprej v ravnem terenu, ne dosežemo nizko košnjo, nasprotno« nož celo višje kosi, kakor če je postavljen vodoravno«.
Pri košnji je važno, kako« postavimo zunanjo ogrinjalno« desko. Čim večja je trava, tem višje jo morama postaviti, sicer nam odkošena trava pada na neodkošeno.
Stran 8
Celovec, petek, 5. juij 1957
Štev. 27 (792)
Zasedanje „Prijateljev narave” v Celovcu
Pred nedavnim je v Celovcu zasedala avstrijska organizacija »Prijateljev narave« (Naturfreunde). To je močna turistič-no-prosvetna socialistična organizacija in šteje V Avstriji 375 krajevnih skupin s skupno 75.000 vpisanimi člani. Poleg tega ima organizacija mednarodni značaj ter je povezana v svetovni internacionali Prijateljev narave. V mednarodni organizaciji je vpisanih 250.000 članov. Na zasedanju v Celovcu sta bili po- svojih predstavnikih zastopani organizaciji Prijateljev narave iz Švice in Bavarske. Med številnimi gosti so bili med drugimi navzoči tudi deželni glavar Wedenig, namestnik deželnega glavarja Krassnig, deželni svetnik Sima in direktor Urada deželne vlade Newole. V pričetku zasedanja je delegate in goste pozdravil zvezni predsednik Prijateljev narave Franz Winterer.
Deželni glavar Wedenig je kot predstavnik vodstva deželne socialistične stranke spregovoril zborovalcem pozdravne besede. V nadaljnjih izvajanjih je med drugim spomnil na pričetke organizacije proti koncu minulega stoletja. Vzporedno z delavskim gibanjem za zboljšanje življenjske ravni je raslo kulturno poslanstvo Prijateljev narave. Najbolj je organizacija posvečala svojo pozornost, kakor tudi danes, turizmu delavskega razTe-da, ki se je vedno bolj razmahnil s skrajšanjem delovnega časa in pravno ureditvijo dopustov. S turizmom je bila povezana prosveta ter sei je tako- rekoč v prosti naravi množično dvigala, kultura delovnega, človeka. Na ta način je bil nasproti monopolu turizma in kulture imo-
vitih slojev postavljen socialistični protiutež.
Zastopnik švicarskih Prijateljev narave Escher je v imenu internacionalne organizacije naglasil pomen mednarodne povezave Prijateljev narave v raznih deželah. Z ustanovitvijo organizacij v Angliji in na Danskem se je mednarodno' gibanje zelo ojačilo. V delovno' področje Prijateljev narave spadajo še nadalje vprašanja krajšanja delovnega časa, vsestranske izobrazbe delovnega človeka, smotrnega turizma v času motorizacije ter mladinska vprašanja, kar Vse se naj rešuje po socialističnih načelih.
PO resnem delu in razpravljanju na zasedanju je bila za zaključek v dvorani Delavske zbornice sproščena prireditev s pestrim sporedom. Delegatom in celovškim Prijateljem narave so nastopajoči v simboličnih slikah pokazali razne načine udejstvovanja te ustanove. Prireditev je bila v duhu prijateljstva in soseščine treh narodov. Predvsem so' temu dale pečat pevske skupine treh narodnosti. Zapel je dvojni kvintet Tržačanov italijanske pesmi, nadalje dvojni kvartet pevskega zbora boroveljske sindikalne zveze pesmi z nemškim besedilom ter skupina kotmirških pevcev slovenske narodne pesmi.
Tudi ta večer je bil doprinos k zbliževanju in prijateljskemu sodelovanju narodov sosedov preko vseh narodnostnih in jezikovnih razlik, za kar se med drugim prizadeva tudi organizacija Prijateljev narave.
Celovec se je povezal z Ljubljano
Avtobusno podjetje v Ljubljani, SAP-Turistbiro, je v četrtek preteklega tedna vzpostavilo redno avtobusno zvezo med Ljubljano' in Celovcem. Ob tej priliki je prispela v Celovec delegacija iz Ljubljane, ki ji je v hotelu »Sandwirt« priredil slavnostni sprejem župan mesta Peter Graf. Sprejema se je udeležil tudi deželni glavar Ferdinand Wedenig, predstavniki javnega in kulturnega življenja v deželi in zastopniki tiska. V pozdravnem govoru je Peter Graf omenil, naj bo ta nova proga prispevek k boljšemu odnosu in razumevanju dveh sosednjih narodov in tako v malem prispevek za mir v svetu.
Človeštvo naj odločno nastopi proti atomskim poizkusom
(Nadaljevanje s 1. strani) gijo in dobro voljo pristopimo- k razorožitvi. Kajti človeštvo je zelo zaskrbljeno zaradi priprav, ki potekajo danes glede oboroževanja, zlasti z atomskim in vodikovim orožjem, ki lahko pahne svet v novo tragedijo. Menim, da; sedanja pogajanja v zadevi prepovedi poizkusov z atomskimi eksplozijami vendarle vzbujajo nekaj upanja, da bodo dosegli delni sporazum, če so se že odločili za razgovore in če je videti, da odgovorni ljudje menijo, da bi bila takšna vojna katastrofa, tedaj ureditve tega vprašanja ne bi smeli zavlačevati, marveč bi se morali kar najbolj odločno- lotiti razorožitve.«
Tito je tudi podčrtal, da kot laik meni, da imajo atomski poizkusi kvarne posledice na vsa živa bitja na svetu in da se bodo te posledice v prihodnje še stopnjevale, zato poziva vse človeštvo, da odločno nastopi proti nadaljnjim atomskim in vodikovim poizkusom.
Glede Srednjega vzhoda je Tito- dejal, da je tam položaj mnogo slabši kot pred dvema letoma in da tudi Eisenhowerjeva doktrina za arabski svet ni primerna.
Ameriški novinar je še vprašal Tita, kaj misli o besedah Bulganina in Hrušče-va, da bo komunizem zavladal svetu. Predsednik je odgovoril, da na podlagi dosedanjih izkušenj kaže, da zahteva človeška družba nove oblike svoje ureditve, vendar bodo te oblike različne v posameznih deželah.
V imenu jugoslovanske delegacije se je za pozdravne besede zahvalil podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljane Joško Gorjanc. Po sprejemu so povedli jugoslovansko delegacijo v okolico Celovca; na razgledno točko Piramidenko-gel in okoli Vrbskega jezera.
Naslednji dan v petek pa je poštna uprava vzpostavila redno avtobusno- zvezo med Celovcem in Ljubljano. Ta dan je delegacija iz Celovca bila gost Okrajnega. ljudskega odbora Ljubljana.
Številno- koroško- delegacijo so že na Ljubelju pričakali predstavniki tujskopro-metne zveze Slovenije in SAP-a. Pri sprejemu v Ljubljani pa je podpredsednik okrajnega: ljudskega odbora ing. Klemenčič podčrtal pomen nove prometne zveze za poglabljanje prijateljskih stikov med Slovenijo' in Koroško. Celovški podžupan Scheiber in prezident poštne direkcije dr. Rippel sta s svoje strani poudarila potrebo po čim boljših odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Med krožno vožnjo1 po Ljubljani so> se- koroški gostje' ustavili v Križankah in na gradu, natoi pa jim je ljubljanski župan dr. Dermastja priredil v hotelu Bellevue slavnostno- kosilo. Po izletu v Kamniško- Bistrico sol se koroški gostje na večer Vračali iz Ljubljane z najboljšimi vtisi o prisrčni gostoljubnosti in vidnem razmahu in napredku slovenske prestolnice.
Posebno vzgajališče za težko vzgojne
Delovna skupnost za javno- oskrbo in mladinsko skrbstvo, kjer so zastopane vse avstrijske zvezne dežele, je imela minuli torek v Celovcu svoj občni zbor. Zasedanje je o-tvoril socialni referent koroške deželne vlade, namestnik deželnega glavarja Krassnig. V svojem nagovoru je pokazal na pomembno- sodelovanje te delovne skupnosti pri pripravah potrebnih zakonov na, tem področju. Deželni glavar Wedenig je naglasil velike zasluge, ki so jih nosilci javne oskrbe in mladinskega skrbstva doprinesli pri obnovi naše države. Na zasedanju so med drugim obravnavali vprašanje varstva mladoletnih zločincev in težko vzgojnih z napravo posebnega vzgajališča.
Visoka vročina, ponekod pa tudi nevihte
Ni samo pri nas huda vročina, ki je včasih že mučna, temveč tudi iz mnogih drugih krajev Evrope poročajo o rekordni vročini. Ponekod pravijo, da že dolgo ne pomnijo- takšne toplote.
Ni najhujše, da se je v nedeljo1, ko je vročina dosegla na Dunaju višek 33 stopinj, do golega slekla neka 28-letna ženska kar sredi ceste ter razmetala: dele svojih oblačil med začudene, pa, morda tudi radovedne pasante. Bržkone se ji je v vročini zmedlo-, ker tudi policisti je niso mogli pripraviti, da bi se spet oblekla. Skrbno so jot ovili v plašč in spravili na policijsko stražnico-. Hujše- je bilo-, da sta dva človeka utonila, osem ljudi pa je podleglo sončarici.
V	Belgiji je kazal v nedeljo- toplomer 34 stopinj. Na Holandskem govore o vročinskem rekordu. Vročina je skoraj po Vsej deželi dosegla 32 stopinj, ponekod pa tudi 35. Sončarica je zahtevala štiri smrtne žrtve.
V	Parizu je temperatura znašala 34,6 stopinj v senci. Pravijo, da take vročine ni bilo že osemdeset let. Povzročila jet nesrečne posledice. Zaradi sončarice je umrlo 12 oseb, utonilo- pa jih je 41. Pri prometnih nesrečah, ko- so- bile ceste prepol-
ne avtomobilov, s katerimi sd hoteli ljudje do rek in drugih voda, je 25 oseb izgubilo- življenje. V Toulousu so- zabeležili 80 primerov sončarice.
Visoka vročina je bila tudi v Angliji in če bi trajala dalje časa, bi spremenili tudi nekatere tradicionalne angleške navade. Neki sodnik je dovolil odvetnikom, da so zaradi vročine sneli lasulje.
Razumljivo je, da je vladala izredno visoka vročina tudi na Španskem in Portugalskem, kjer je bilo- ponekod do- 38 stopinj toplote. Temperatura se je sukala okoli 33 stopinj tudi v Pragi, Berlinu, Kolnu in na Švedskem. —
V Makedoniji, Bolgariji in Grčiji pa so razsajale hude nevihte, ki so- porušile celo nekaj hiš. Tri osebe sol izgubile- življenje, deset pa je bilo- ranjenih. Na: planini je med nevihtami končalo- mnogo- ovac in Več goveje živine. Vo-da, je preplavila več vasi in poškodovala tobakova, riževa in druga polja. —
Ob obali Lo-uisiane so- funkcionarji civilne o-brambe v Lake Charlesu ugotovili, da znaša število smrtnih žrtev zaradi orkana, 246 o-seb, pristavljajo pa, da bo števila naraslo- do 350.
I iRIA>DillOI IPIRIOIGIRIA M
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.80, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored zn jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 6. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Oddaja za letoviščarje — 15.45 Koroška dobrodošlica — 16.15 S sončnega juga — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Za dobro voljo ob koncu tedna (slov.) — 18.45 Pri pevcih iz Weindorfa — 20.16 Utrinki iz različnih oddaj.
Nedelja, 7. julij:
6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.05 Veselo petje — veselo igranje
—	13.00 Operni koncert — 13.45 O medvedu iz Karavank — 14.30 Pozdrav nate — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Nedeljska športna porodila — 20.15 »Tujski promet", glasbena veseloigra — 21.10 Glasba zate.
Ponedeljek, 8. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Sredi mojega srca ena pesmica zveni (slov.) — 16.00 Razgovor o knjigi — 16.45 Znanje za vse
—	17.15 Popoldanski koncert — 18.45 Za našo vas (slov.) — 20.16 Zabavni koncert
—	20.45 Brati in razumeti — 21.00 Peter Anders poje priljubljene pesmi — 21.15 Iz Hamburga v novi svet.
Torek, 9. julij:
5.35 Kmečka godba — 8.45 Človek in vreme — 14.00 Poročila, objave. O vzrokih na-glušnosti (slov.) — 16.45 Otroci, mi pojemo
—	17.15 Popoldanski koncert — 18.25 Radijska prijateljica — 18.45 En mesec deželne politike — 20.16 „Don Carlos", Verdijeva opera v štirih aktih.
Sreda, 10. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Preljubo veselje, oj kje si doma (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.20 Slavni umetniki — 17.15 Popoldanski koncert — 17.55 Govori UNESCO — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške
—	18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Iz novih suit — 21.00 Večerne melodije.
Četrtek, 11. julij:
5.35 Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Naša pesem je roža, rdeča so kri (slov.) — 14.30 Letni časi v liriki — 16.00 Raj živali —
17.15	Popoldanski koncert — 18.45 Oddaja
kmetijske zbornice —	20.16 Da strela ne
udari — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 12. julij:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert —
18.15	Oddaja za mladino — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Napeve iz znanih oper poje Manja Mlejnik (slov.) — 20.20 »Fanta in Sia", fantastično spletanje — 21.30 Vesela igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202.1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 6. julij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Slovaške narodne pesmi — 8.25 Lepe melodije — znani napevi — 10.10 Zabavna matineja — 11.00 Za dom in žene
—	16.00 Glasbene uganke — 18.20 Poje zbor Slovenske filharmonije — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer — 21.00 Melodije za razvedrilo.
Nedelja, 7. julij:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Zabavne melodije — 9.07 Slovenske narodne in umetne pesmi — 10.30 Javna glasbena oddaja — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.30 Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Vžigalica pod posteljo (radijska igra) — 18.40 Vedre melodije — 20.00 Malo od tu in malo od tam.
Ponedeljek, 8. julij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Jutranji divertimento — 9-.20 Za vsakogar nekaj lahke in zabavne glasbe — 11.00 Igra pihalna godba Ljudske milice — 11.25 Veseli zvoki — vesele pesmi
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operet-
ne arije — 13.30 Glasba za dober tek — 14.35 Voščila —	15.40 Valčki Johanna
Straussa — 18.00 Kulturni pregled — 18.40 Mladinska oddaja — 20.00 Petar KonjoviČ: Koštana.
Torek, 9. julij:
5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.40 Naš jedilnik — 8.00 Veder jutranji spored narodnih pesmi — 10.10 Od melodije do melodije — 11.00 Za dom in žene — 11.15-Jugoslovanski solisti vam pojo in igrajo —
12.00	Za ljubitelje domačih viž — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pester operni spored — 18.00 Športni tednik — 20.00 Hrvat-ske narodne in umetne pesmi.
Sreda, 10. julij:
5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pisana paleta — 9.30 Z* ljubitelje narodnih in domačih napevov —
11.00	Popularne orkestralne melodije — 12.0® Popevke, ki so osvojile svet — 12.30 Kme-tijski nasveti — 13.15 Narodne pesmi iz Zagorja, Vojvodine, Slavonije in Srbije — 14.20 Turistična oddaja — 14.35 Naši poslušale* voščijo — 16.00 Koncert po željah — 20.0® Igra plesni orkester Radia Ljubljana.
Četrtek, 11. julij:
5.00 Melodije za dobro jutro — 7.10 Zabavni zvoki —	8.05 Zbori in samospe^1
hrvatskih skladateljev — 9.20 Melodije iz f*j' mov in operet — 11.15 Pesmi za naše male
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Glasbeni mozaik — 14.35 Voščila — 16.00 Z našimi solisti in skladatelji — 18.00 Četrtkova reportaža — 20.00 Četrtkov večer domač* pesmi in napevov.
Petek, 12. julij:
5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabav ni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento 12.40 Koroški rej — 13.15 Tisoč taktov bavnih melodij — 14.20 Zanimivosti — 18.1 Slovenske narodne — 20.00 Iz del cesar) Francka.