26. številka Ljubljana, \ četrtek 31. jnnlivarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t ri j ak o-oge rske dežolo za vse jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vao leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pf leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". U prav ni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. obfiinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 ,, „ četrt leta ....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8„ — „ „ četrt leta....... 4 „ — „ n jeden mesec....... I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Naroila*'. V LJubljani 31. januvarja. Veliko in mnogokrat se je Že pisalo o matr-nem jeziku. Slovani vsi brez izjeme in sploh vsak trezno misleč človek je bil vsekdar tega mnenja, da mora mat ni i jezik biti podluga vsakeršnej omiki. Nasproti pa so nemški, nam sovražni listi vedno poudarjali in dokazovati skušali, da matrnega jezika nam Slovencem ni treba gojiti, ker je za nas nemščina jedino zveličevalni jezik. Mej take nemške liste Bpadajo tudi v Celovci izhajajoče „Freie S t i m m en M, katerih uredništvo pa mora biti jako kratkega spomina, ali pa izredno licemersko, da vsak dan spreminja svoje nazore in svoje politično prepričanje. V svojej letošnjej 3. številki z dne 22. t. m. prinaša namreč članek pod naslovom: „Die Ptiege der Muttersprache". Ta članek, ki bije, kakor slavue Dežmanove „Proklete grabljew „Freie Stimmen" in njih uredništvo po hinavskih čeljustih, spisal je neki Henrik Leo Weber, učitelj na meščanskej šoli v Bergreichenstein-u. Omenjen; članek, ki ima na čelu motto: „Mutter- spruche, Mutterlaut! — Wie so \vonnesam, so traut!" slove: „Osobito v naših višjih šolah biva nedostatek, da se na gojitev matrnega jezika Se vedno premalo oziru, ukora vno je niatrni jezik naj močnejše sredstvo novodobne kulture, zlasti pa narodne vzgoje. Glede notranje vrednosti ne zaostaja za nobenim tujim jezikom in mi bi morali učiti se, da popolnem v ma-trnem jeziku mislimo. Matrni jezik naj bi bil središče vsej jezikovnej omiki tudi na srednjih io visokih šolah, sicer naša vzgoja ni naravna." „Glede pouka v matrnem jeziku treba staviti najvišje zahteve. Nečemo kratiti pouka v tujih jezikih, ki ima za formalno in idealno izomiko svojo vrednost; a če že priznavamo pouku v tujih jezicih toliko važnosti, treba, da se tudi s svojim matrnim jezikom temeljiteje bavimo. Strogo bi se tedaj moralo gledati na to, da pridobe gimnazijalci in realci nekako znanje vsaj srednjo-visoke-nemščine. S tem spoznavajo matrni jezik v nedolžnosti in krasoti njegove mladosti in dobe veselje do natančnejega pouka." „A,biturijenti naših srednjih Sol naj bi bili v stanji, da vse, kar je važnega v našem slovstvu, vzamo seboj v življenje kot dragoceno popotnino. Kolikor možno čisto izgovarjanje, spretnost v pisavi, da se ni bati nikakeršne zadrege, točno poznanje razvoja našega jezika in dovršeno znanje slovnice, mora se od njih zuhtevati. Do sedaj skušalo se je bolj s tujimi, na gimnaziji z mrtvimi, na realkah z živimi jeziki, upeljati mladostne duhove v prostornosti slovnice in logike. Ta ovinek ponižuje matrni jezik. Čestokrat čuje se tudi trditev, da znanje tujih, posebuo klasičnih jezikov olajšuje nemški slog. Mi to radi priznavamo, a mi pa tudi trdimo, da jih na tisoči souveruinno mojsterski zna vladuti slogom, ki neso nikdar vzprejeli blagoslova klasične omike. Tudi iz naših nem.ških mojst.erskih proizvodov odseva naroda veliki in še večji svetovni duh.- „Vsak pouk v tujem jeziku moral bi se naslanjati na pouk v jeziku matrnem. S tem bi se pridobila že dolgo in iskreno zaželjena jednotnost v višjej omiki." „Časa tok je tak in mi moramo za njim. Kaj nam pomaga čezmerna filologija? Drugi narodi, ki ne gojo' niti desetine toliko pouka v tujih jezikih, kakor mi, neso zaradi tega nič manj izobraženi, nego Nemci, katerim pravijo, da ho narod mislecev. Naj se goje tuji jeziki v naših šolah, a le toliko, da se čas in prostor ne krati matrnemu jeziku, naših očetov najdražjej oporoki. Nobenega vrlega moža srce naj se od tega ne odtrga, kar je bilo njegovim očetom sveto in drago in v čegar ohranitev so zastavili svoje najboljše sile." „\Vas du ererbt von deinen Viitern hast, envirb es, um es zu besitzen!" kliče nam Goethe. Sicer pa je mej vsemi nitmi, ki nas vežejo na drago zemljo, domovino imenovano, baš matrni jezik najmočnejša." Tako „Freie Stimmen" in njih pedagogi in državniki. Nadejamo Be, da bode skoro prilika, opozarjati je na to popolnem v nađem smislu piBano izjavo. Iz državnega zbora. Z Dunaja 30. januvarja. Konec osemdnevne debate je bilo ovrženje vseh predlogov. Poprej je Se dr. Sturm kot poročevalec manjine, skozi cele tti ure mučil poslance, to je tiste, ki so bili tako potrpežljivi, da so ga poslušali. Dr. Madejski, jeden najprijetuejsih govornikov poljskega kluba, kakor poročevalec večine mu je odgovarjal, potem pa se je pričelo glasovanje. Sedeži so se napolnili in ne spominjam se, da bi kedaj bili poslanci v tacem številu navzočni, razun pri glasovanji o adresi leta 1879. A tačas je šlo za biti ali ne biti vlade in večine, danes pak je vsak vedel, da naj si bode glasovanje tako ali tako, zaradi tega so ne bode ničesar spremenilo Pred glasovanjem o Grokolskega predlogu so ministri zapustili dvorano, ker pri resolucijah navadno ne glasujejo. Predlog je bil ovržtin, ker je zanj le 1G7 poslancev glasovalo, celi poljski, češki, Hohenvvartov in Lichtensteinov klub, izv/.emši Barn-feinda, ki se je zdržal glasovanja, proti pa 174, cela levica, Coroninijev klub in Lienbacher, dr. Fuchs in Neumajer. Potem se je glasovalo o predlogu veČine, ki brez utemeljenja nasvetu;e prehod na dnevni red. Tudi ta predlog je padel s 157 proti 184 glasom, LISTEK. 0 slovenskej stenografiji. (Spibal liezenšok.) (Daljo.) Pismo v obče — kakor pravi Faulmann — naj si nikdar ne utvarja, biti točneje od samega jezika, to je z drugimi besedami: nobeno pismo ni v Btanji bilježiti vsekdar točno uajhueje „niansew jezika. Ako tega ui v stanji napraviti obično pismo, kamo li stenografija. G. Zupan je v tem oziru Čisto protivnega mnenja; on pravi, da moja pisava „niti točnosti historične ali obične ne doseza, namesto jo presegati!" Naj oprosti g. Zupan, ako mu rečem, da jaz nikdar niti v sanjah mislil cesem, da bi bil v stanji takšno stenografijo napraviti, ali Gabelsbergerjevo sistemo tako prepraviti, da bi bila točneja od historične pisave. V nekem oziru zamore biti točneja, ali v obče ne. Stenografija, ki bi gornjemu zahtevu odgovarjala in bi ob jednom služila za brzopis, to bi bil zares idejal, katerega pa še dosedaj nobeden meni znanih steno- grafov ni dosegel. Ako je morebiti g. Zupan v stanji tako stenografijo napraviti, tedaj bode on največji korifej mej stenografi na svetu in „Gallerie berllhmter Stenografen" je za njega potem prenizka. On bi tudi s tem ob jednem prekosil sv. Cirila, ki je napravil Slovanom pismo, s katerim se dozdaj ni nobeno glede točnosti za naznačevanje slovanskih jezikov meriti moglo. Ako pa ni v stanji tega napraviti, in ako njegova sistema temu zahtevu no odgovarja, tedaj je smešno, da on našo sistemo graja, ker ne nahaja v njej tega, česar on pri svojej pogreša. Pri teko „čudnih" nazorih o zadači in cilji stenografije bilo bi brezkoristno razpravljati o raznih mojih načinih izraževanja samoglasnikov, polu-glasov, sestavljenih konzonancij itd., kajti, kako m mora pisati, da bode pisava točnejša od navadne ali historične, to je še tajna g. Zupana. Sicer pa moram tudi to opomeniti, ako je znana g. Zupanu izvorna sistema Gabelsbergerjeva, ali ako pozna njegov češki ali srbski prevod ali priredbo, to ne razumem, zakaj vori zmirom samo o „BezenŠekovej sistemi". — S tem mi dava nezasluženo čast, ker jaz Se nei nobenej ste-nogrufičuej sistemi, kakor valjda g, Zupan, bil sem samo „k večjemu srečen prelagate!)" Gabelsberger-jeve sisteme, katero sem preložil ne po svojej volji in glavi, nego sem se ravnal po prevodih te sisteme na druge slovanske jezike, kajti jaz sem prijatelj uzajemnosti mej slavjauBkimi plemeni. Zakaj se torej bavi g. Zupan samo in samo z mojim prevodom ali priredbo ? Zakaj se ne spravi na original v kakem strokovnem listu, ako Čuti v sebi sposobnosti? — Tam bi našel boljih in merodajnejih strokovnjakov od nas slovenskih, ki bi mu znali temeljiteje odgovarjati. Tudi bi našel celih korpo-racij, katerim je zadača baviti se s sistemskimi vprašanji; in ti bi ga znali poučiti v tem oziru. Ali pa naj govori o načelih prenašanja tega sistema na slovanske jezike na pr. na češki jezik, b katerimi načeli stojim jaz v soglasji in katera so postavljena in prijeta od celih društev, po večletnem razmišljevanji in obširnih študijah posamičnih strokovnjakov, ki so se sestajali v to svrho v posebne odbore. Ako bi se jaz usodi 1 niih načela braniti, ali pa ako bi branil cisterno proti g. Zupanovim nazorom, imeli bi oni pravo reči: hvala, nemojte se truditi! Mi ne trebamo odvetnika, zuamo se ?e sami zagovarjati, ako je treba. (.DhIjh prili.) ker so proti njemu tudi nekateri členi Licbtensteino-vega kluba glasovali. Konečno je bil na vrati \Vurmbrandov predlog. Ministri zdaj vstopijo, da se udeleže glasovanja. Leviea začne sikati, kar ponavlja pri vsakem ministu, ko glasuje. Galerija pa pomaga in nekateri fantalini se prav nespodobno obnašajo. \Vurmbrandov predlog ni dobil več, ko 155 glasov proti 186, ker je Coroninijev klub bil proti njemu. Le Švegeli se je zdržal glasovanja. Ko predsednik naznanja izid, začne na galeriji velik špektakel. Nekaj slovanskih študentov je ploskalo, drugi so si kali in cepetali z nogami. Predsednik, ki se proti galeriji že ves čas prepopustljivo obnaša, ukazal je vendev, da se mora galerija izprazniti. Red'telja Dumba in Fanderlik gresta vsak po svoji strani na galerijo, pa sta dolgo imela opraviti, predno sta spravila ljudi iz natlačene galerije. Potem je še Coroninijev predlog bil pokopan, zanj glasovalo je le IG mož Coronin jevega kluba. S tem je končan nepotrebni boj, katerega hO provocirali Nemci, da bi državni zbor ne prišel do kacega praktičnega delovanja. Zato je cesar prav fenel, ko je te dni proti poslancem, ki so bih pri njem v avdieuci, se izrekel, da ves jezikovni prepir je le nekoristno tratenje časa. Šuzelka Dunajskim politikom. (Dalje.) Na Nemškem si tudi ne želijo zjedinjenja z Avstrijo, uajmenj si je pa tega misliti o cejarskej hiši in o državnem kancelarji. Bismnrck si združenja ne želi niti zavoljo notranje, niti vnanje svoje politike. Ou ne bi imel rad, da bi mu še naši nemški liberalci nasprotovali, vsaj je znano, kako * on o tej opoziciji misli, kako zaničljivo je o njej govoril, tako da je moralo vsacega Avstrijca Bram biti, kaj tacega čuti o stranki, ki je nekdaj pri nas vladala in je cesar i2 nje svoje svetovalce jemal. Herbstova stranka se tudi poslej nič poboljšala ni, ker Ilerbst je le grozno vesel, da je veliki Bismarck jeden pot tudi vanj pomeni. Pruaija bi si tudi na zvunaj s takim povečanjem nakopala le novih sovražnikov, novih nevarnosti, a Avstriji bi se tudi tako godilo. Ali bi pa tako nem^tvo v Avstriji bilo bolj zavurovanoV Nemštvo pri nas ni v nevarnosti, torej ga zaslaujati ni treba. Vse vzdihovanje plavičarjev je gola domišljija, večkrat pa tudi izdajska demonstracija. Zlasti je neumno, kar vznemirja Dunajske politike, ki se tolikanj bojo, da Dunaj svoj nemški zuačaj zgubode. Dunaj je ostal nemšk, če tudi že tisoč let prihajajo iti se naseljujejo v njem neuemški ljudje. Baš nasprotno je lasno, da je na Dunaji veliko Neuemcev, ki so se v vsakaterem oziru tako pre-suuli, da jih več ni ločiti od pravega pravotuega Dunajčaua. Za Duuaj je bila velika sreča, da so se vsi Avstrijci, zlasti pa češki in ogerski plemeuitaši v njem zbirali, ker le tako je Dunaju bilo možno, priti na to stopinjo, kjer je sedaj, da je namreč veliko, krasno glavno mesto raznolične države, pravo carsko mesto, ker to je cesarstva pomen, da ne obvladuje le jednega naroda, nego da razne narode združuje za njih vkupne interese in naloge. Kakor hitro bi se pa Avstrija sklopila s prusko Nemčijo, onda postal bi Dunaj mesto druge vrste in izgubil svetovuo-zgodovinsko veljavo, ki jo je stotine in stotine let imel kot jedino, največje in najsijajnejše mesto nemške države. Kaj torej mislijo zastopniki Dunaja, da tiščije v Beroliu, zlasti, ker se niti doma niti v Nemčiji tega ne mara? Tudi na oblast, ki jo nemško-liberalna stranka imeti hoče na vse straui, bi v pruskej tovaršiji bilo zastonj misliti. Kaj tacega bi jej „tam zvunaj" kmalu iz glave izbili, ker na Nemškem dobro vedo, da naši nemški liberalci ne zatirajo samo slovanske narodnosti, nego tudi rojake nemške, ako se le-ti ne dade zapeljavati ta popačevati od Dunajske, nemško -liberalne politike in mode. To so zlasti okusili Nemci v Tirolah. Nemško-liberalna stranka Avstriji na srečo ni Se mogla izvesti svojega programa, a narode je vender že vznemirila in prisilila v aktivno in pasivno politiko, s tem napravila velike težave v uotraujej politiki, a škodila državi tudi na vnanjo njeno stran. Le države, ki jo lastni državljani ljubijo, bojijo se druge vlasti. Se ve da nemško-liberalna stranka sanjari le za to, da je Avstrija prijateljica z vsemi drugimi državami, iu da se slepo uklanja svojim zna nim in najhujšim sovražnikom, zlasti pruskim Veliko nemcem. Če bi šlo po volji te stranke, Avstrija bi celo več ne bila zaveznica Prmiji, nego njena poslušna postrežuicu, in kaj bi se na to zgodilo z Dunajem, je bilo že povedano. A Dunaj bi tako priM tudi ob svoj visoki, krasni poklic, kateri mu je pripravila in odkazala srečna politika vladarske hiše, in ga bi tem bolj bilo treba izpolnjevati. Kot glava in serce države bi Dunaj moral delati za slavo Avstrije, za roejsebojno ljubezen in pravico avstrijskih narodov. Tej svetej dolžnosti pa nasprotuje nemško-liberalne stranke program, ki je že s prvim korakom vzel državi mir in spravo, in čegar zadnji korak v življenji bi državo razrušil, konstitucijonalni sist'-m podrl, a Dunaj globoko ponižal. Germanizovati bi se moglo poskusiti le z absolutističnimi sredstvi; a posrečila se ni niti mogočnemu Jožefu Il-mu, nego že sam poskus je državi nakopal veliko škode, do-sezal tudi baš nasprotno. Če bi torej obveljal geima-nizatorski program nem^kih-liberalcev, morali bi se najprej odpovedati takozvanej svojoj ustavovernosti, zatajiti bi morali konstitucijonalni priucp in odpraviti ga iz cele države; a niti h takimi in tolikimi žrtvami ni germanizovtiti možno! Obžalovat! je, da so Dunaj čanje, ki se njim v mnogem oziiu ne more odrekati oiigmalnosti, baŠ v politiki taki filistri, slabotni in lehkomišljeui otroci, da se dajejo pitati s praznimi frazami, in se kar nič ne potrudijo, priti istini na dan. Da ne spoznajo, koliko s svojo agitacijo državi in samim sebi škodijo, to je uprav čudno. In zato pač zaslužijo, da se jim posmehujejo sodržavljani in inostranci, akoravno je Dunaj v prvej vrsti poklican, da kaže pravega duha in visoki pomen velike naše države, lepe narodske družine. (Konec prih.) Politični razgled. Notranji* «ležele. V Ljubljani 31. januvarja Politi'u se br/ojavlja z Dunaja, da glasovanje o Jezikovnem vprašanji nikakor ne more veljati za zmago levičarjev. Desnica je že nekaj dnij poprej vedela za osodo VBeh jiredlogov, in rezultat glasovanja je samo ta, da ostane vse pri starem, s čemer je desnica gotovo zadovoljna. Pokazalo se je j Bicer res, da je večina desnici jako majhna, in da bo treba zbrati vse moči, da se obvaruje novih na- i pndov levice. Vsekako pa ima desnica še vedno večino proti levici, čo se tudi ta zjedini s Coronini-jevim klubom, brez ozira na to, da Coroninijev k!ub ne mara /a pretirane demonstracije levičarjev. Poslednji so s to dehito ono pospešili, česar nikakor ne morejo z radostjo pričakovati, namreč razpust zbornice, in ta se bo, k<*kor vse kaže kmalu objavil. Pri novih volitvah se bode pa veČina in vlada samo utrdila. Poslednja je pri debati igrala rolo neutral-uega gledalca, in to ne samo po svojej volji. Sploh nema levica nikakega povoda častitati si na svojem obuašanji pri debati, zlasti Plenerjev govor jej ni nič koristil. Levica je zdaj po tej debati dalje od svojega smotra, kakor kadar koli, in stanje mini-sterstva je trdnejše, kakor kadar k"li. S svojimi demonstracijami si je levica požagalu poslednje veje. Take demonstracije, kakeršne so uganjali konci jezikovne debate, maščujejo se nad stranko samo. OgorHki ministerski predsednik Tisza misli predlagati zbornici, da opusti predlogo o mešanih zakonih, kojo je že dvakrat gosposka zbornica zavrgla. Liberalna stranka se je v svojej konferenci izrekla za Tiszin predlog. Ministerski predseduik je izjavil v tej kouierenei, da njegovo Dunajsko potovanje je veljalo največ hrvatskemu vprašanju, pa je tudi o predlogi o mešanih zakonih poročal. Serajevski nadškof prišel je v Rim. Podal se je tja, kakor se sliši, da poroča papežu o položaji katoliške cerkve v Vosiiilji. Nadškof je baje b tem položajem jako nezadovoljen, iu očita avstrij-skej vladi, da preveč obklada pravoslavne in maho-medance z dobrotami, katolike pa prezira. Tudi vprašanje o nekonfeBijonalnih šolah omenja v svojem poročilu, in posebno poudarja, da je vlada skoraj samo turške in pravoslavne učitelje nastavila. Država daje tudi premalo denarja za zidanje cerkev, in nadškof misli v tem oziru prositi papeževe pomoči. l nanje države. finska vlada bode imenovala Butenjeva stalnim poslanikom pri Vatikanu. Imenovan bode takoj, ko bodo dobili sposobnega tajnika za to poslaništvo. Iz Petrograda se poroča 30. januarja: Zdravniki bo carju priporočali opustiti svoje samotno življenje in se bolj udeleževati družbenega življenja, da se popravijo njegovi živci. Giersovo poročilo o tem, kar je zvedel na Dunaji in v Berolinu, je carja jako zadovoljilo. — V Harkovu bil je z bodalcem zaboden žandarmeri jski častnik Jahilijev, katerega sta odposlala Sudejkin in Dagajev zasledovat socijaliste. Po poizvedbah prišli so na sled nekej skrivnej tiskarni. — Nek pek hotel je otrovati vso carsko obitelj. — Vsled odkritij, ki so jih našli v papirjih podpolkovnika Sudejkina sta žurnalist Krivenko in gospica Usova dejana v zapor. Ta dva sta neki posredovala dopisovanje mej v Sibirijo pregnanimi političnimi ujetniki iu nihilističnim komitetom Francoski admiral Courbet neki hoče bom-b.irdovati kitajska obrežja, ako bode Kitaj začel vojsko. Kitajski poslanik v Paiizu in v Londonu marquise Tzeog se je neki obrnil v Peking po instrukcije, kako hoče zdaj postopati, ko je francoska vlada vsako obsevanje Ž n)im odrekla. Dokler ne dobi odgovora ostane neki kitajsko poslaništvo v Parizu. — Kakor se poroča v „Pol. Corr.44 iz Pariza, je pri Sontay-i pal tudi podkralj Jun-Nanski, dobro znan« oseba v Pekingu, zaradi česar je velika nejevolja pri kitajskem dvoru. I/, v Sontay-i uplenjenih pisem 8e razvidi, da je kitajska vlada v zvezi s črnimi prapori. Spanjsku vlada je sklenila prepovedati bankete v dan 4. februarja, na obletnico proklamacije republike. Iz Carigrada se poroča, da bu je ruski poslanik Nelidov ponudil, da hoče posredovati mej turško vlado in zastopniki grške cerkve v Carigradu. Kakor se sliši, je gospod Nelidov stavil velikemu vezirju pogoj, da porta izvede fermau, ki se tiče imenovanja bolgarskih škofov. Ruski poslanik se je obrnil tudi direktno v phanar (zastopništvo grške cerkve), odposlal je tja poslamškega sovet-nika Onova, da posreduje. In sklican je bil sovet dveh članov sinode in dveh posvetuih sovetnikov, in on je jim razložil, da je jedina vlast, na katero se more obrniti sveta sinoda, velika pravoslavna Rusija. Rusija pa more samo tedaj posredovati, ako je k temu od dotičnih korporacij poklicami. Navzočni so pa neki zavrgli posredovanje Rusije. Poslanik se je na to obrnil baje do patrijarha samega. Dopisi. rii Dunaja 30 januvarja. [Izv. dop.] Ker se je raznašala vest, da misli vlada gimnazijo v Rudolfovem zaradi prepičlega števila učencev opustiti, obrnil bo je grof M a rg b e r i, kot poslanec dolenjskih mest do ministra barona Conrada, ter mu razložil imenitnost tega učnega zavoda za celo dolenjsko stran, katera, zlasti pa mesto Rudolfovo, bi bila silno oškodovana, ko bi vlada res kaj tacega immeravala. Gosp. minister je odgovoril, da vlada nit a kor ne misli gimnazij ev Rudolfovem opustiti, ker tudi ona spozna njeno potrebo in korist. X doželt* 28. januvarja. [Izv. dop.] Gospod uredniki Minulo ie že nekaj mescev, odkar uesem Vam nič pisal. Pd vedite, da pričnem vselej z nekakim strahom za Vaš cenjeni dnevnik kak dopis kovati, kajti zm.no je nama obema, da imam nekje — smolo! — Pri Vas v belej Ljubljani se sem nekaj Časa čudne reči gode. Človek vse to s kmetov opazujoč, bi rad marsikaj povedal in tistemu gosp. tolmaču 19. §. v zadujej seji mestnega zbora resnico razkril če bi nekdo z rudečim ali pa višnjevim svinčnikom v roci za njim ne stal. — Zategadelj naj danes popolnem nedolžne stvari opišem, tikajoče se Ljubljanskega mesta — oziroma učiteljstva na dečkih Šol:'.h. Gosp. mestni odbornik prof. Šuklje je dne 28. decembra 1883 1. v mestnem zboru pravo zadel, da so ho namreč uredile učiteljske plače na javnih ljudskih čolah Ljubljanskega mesta. To učitelji po vsej resnici in pravici zuslužijo, da se jim s tem materijalno stanje nekoliko izboljša ! Vender z vsem, kar je g. Šuklje že v dveh sejah govoril, dopisnik z dežele ne more zadovoljen biti. Kolikor se še spominjam, je omenjeni g. mestni odbornik hvalil ter povzdigoval vse mestne učitelje brez izjeme. Mar pa v resnici vsi to hvalisanje zaslužijo? Ali so bili vsi mestni pedagogi (?) veduo značajni možje? Jako dvojimi Da, je vmes nekaj zelo zaslužnih mož za slovensko šolstvo a la vodja Praprot-nik, upokojeni učitelj Močnik, F. Stegnar c. kr. učitelj na Gradu, g. Tomšič učitelj na vadnici itd. to vsakdo zna. Gosp. urednik! Mar ni to lepo število mej Ljubljanskim učiteljstvom na dečkih šolah?! Tudi se pri oddaji služeb, kakor je prof. Šuklje trdil, nikdar oziralo ni na zmožnosti in zasluge na šolskem polji. Nasprotno so dobivali službo le ljub-čeki dotičnih šolskih gosposk — reete g. nadzornikov. — Kdor se je znal hliniti in s piojo v roki okoli gospodov hoditi, je dobil službo 1 — Meni nikakor ne gre v glavo, po katerej postavi morajo nekateri g. učitelji v Ljubljani biti? Poznam več gospodov, ki so takoj po izstopu iz učiteljišča lepo v mestu ostali; drugi se pa leta in leta na kmetih potikajo, kar je za starejše učitelje jako krivično I Veste kaj gosp. urednik! Če bi imel dopisnik pri oddaji učiteljskih služb kakšno besedo, (kar bo ve, da nima) bi vse tiste učitelje na mestnih šolah, koji so za časa najhujše Stremajerjeve dobe največi ne- značajneži in nasprotniki slovenskemu narodu bili, kakor so: Belle et tutti quanti — nadomestil z jedrom uriteljstva z dežele! Ljubljansko mesto more imeti značajne učitelje, ne pa kukavice; kajti učitelj je oni faktor mej narodom, ki ima največ upliva na poznejši razvoj značaja! SI. mestni šolski svet ima sedaj lepo priliko nadomestiti par omahljivih učiteljev z značajnimi in bolj zmožnimi, na koje se sme zauašati da bodo vedno narodni ostali. — Prejšnja leta je mestni šolski svet veliko napako učinil, da je na javnih ljudskih šolah nastavljal absolvirane pripravnike, kar bi se ne smelo n kdar zgoditi; ti naj gredo na kmete, da si tam uabero dovolj skušenj — in še le po večletnej dobre j praksi, naj bi Be nje ozir jemal! Saj Bloveči nemški pedagog Kher pravi: „Eio Juhr Schulpraxis ist ra*-hr wert, als die ganze Kathedenveisbeit!" — To sem napisal v obrambo vsega učiteljstva na deželi! — Iz Šoštanja 30. januvarja. [Izv. dop.] Razmere mej cerkvenim in političkim župnikom postajajo čem dalje, tem bolj zamotane. C. kr. okrajni glavar v Slovenjem Gradci je ukazal tukajšnji c. kr. pošti, da mora vsa pisma, ki se glase na župnijski urad sv. Mihela pri Šoštanji, pošiljati njemu v Slovenji Gradec, da jih tedaj ne sme izročiti cerkvenemu župniku. Okrajni glavar odpira pisma, ter jih odprta deva v zavitek okrajuega glavarstva in pošilja župniku nazaj. A g. župnik se brani, sprejemati taka odprta pisma. Okrajni glavar je tedaj ukazal, da mora občinski sluga nabijati pisma na farovška vrata, kjer mirno vise, dokler jih veter ue odnese ali ponočnjaki ne raztrgajo. Vprašati vendar moramo: 1. Ali ima okrajni glavar pravico pisma vzpre-jemati, ki se glase na župnijski urad, če prav je prevzel državna župnijska opravila, kajti cerkvena opravlja župnik, ki ima tedaj saj polovico pravice do tacih pisem? dalje 2. ali sme okrajni glavar cerkvene knjige iu celo cerkveni pečat vzeti iz župnijskega urada, ker so kujige in pečat gotovo lastnina župnijske občine? in 3. ali i';kofijstvo v Mariboru ničesar ne ve o tem, kar se tukaj pri nas godi in ničesar ne bode ukrenilo, da se konec stori homatijam, ki so na naj-večo škodo našim župljanom? Duhovniki pričakujejo, da se bode g. knezo-skof potegoval za pravice cerkve, katere se po nji-hosem mnenji kratijo. Mi posvetni pa želimo, da se čem preje uredijo res že neznosne razmere, ki so navstale iz podpisunega konflikta. Jtf Iz Ribnice 28. januvarja. [Izv. dop.] Osodepulni, večjidel pa „nadepolniu gigunt Kurent, kateremu je letos v Ribnici pretil strašausk „fiascou v besede najčistejšem pomenu, — obupal bi bil skoro nad svojimi častilci te doline, du mu ni še o pravem Času na pomoč prišel rešitelj — iz srede Dolenjevaške požarne brambe, kateri mu je dal vsaj toliko duška, da Be njemu — temu ljubeznjivemu pustu — ne bo več treba bati kakšne „nemoderne" — blamaže. Tako pridemo po kratkem „uvodu" do začetka praznovanja „pustne dobe" v letu tisoč osemsto osemdeset in štiri, osobito se ve da v Ribniškej dolini; da je pa začetek vsak težak, to je že stara stvar! Ta začetek zaznamovat" nam je z veselico, katero je v našem trgu dne 27. t. m. zvečer priredila v prostorih g Iv. Rusa pr. požarna bramba iz Dolenje Vasi. — Program temu zabavnemu večeru bil je: Tombola s plesnim venčkom. Kar se tiče veselične udeležbe, je bila le-ta, kolikor smo opazili, nekako povoljna; zlasti odlične gospode iz ribniškega trga je bilo mnogo zastopano, razen te pa je bilo videti tudi dokaj zunanjih gostov, ki so počastili s svojo navzočnostjo ta večer, namreč iz Kočevja, Sodražice iu drugod. Neugodno vreme je baš zadnje trenutke opoviralo tudi nekoliko udeležitev uuanjim gostom, — kar se ve da bo da opravičiti, ne tako „mržnja" do veselice in osnovalnega odbora — ali kaj bi dejal, — nekaterih bližnjih povabljenih gostov, ki so držeč se svojega starega gOala: ., če se greš, pa se grem", pozabili na — vabila, se ve da. — O, Uto-pien — Land — du schdnes Land, wie sehnt inein Ilerz . . . .! Pa — idimo k programu! I. Tombola. Tablice (ali kako naj bi dejal tistim „karticam" kjer so bile „uumare" gori, in na „numarah" — f..ol?), tedaj te table ali tablice, so urne „prodajalke" kaj vestno in brzo spe-čavati se trudile, če bo bile s kupčijo zadovoljne, kdo ve! — Povsem bi smelo trdili, da ae je ta točka — z malimi marogami — precej dobro izvršila; dobitki so dobiteljem „dobro došli",— bili so kaj dobro izbrani. (Jedini steklenici (zajesih in olje) neste prišli v izvoljeno oblast.) Občinstvo se je s tombolo zadovoljno čutilo — če imm je dovoljen ta izraz, — slišati vsaj ni bilo od nikoder „trde kritike", „mehkaJ kritika pa — itak ne škoduje včasi . . . Idimo sedaj k — plesu! Naj o tem omenimo pred vsem truda, ki ga je osnovalni odbor sploh imel, gledaje na vse strani, kako bi ustregel vaakateremu posebej in vsem skupaj! Naloga — dobiti za navaden „plesen venček", kjer je udeleženih recimo 10 — 12 parov izvežbanih plesalcev — primerne muzike, — ni tako lehka, kakor bi si kdo s prva mislil, časi pa so neugodni! Vkljub vsemu temu si je vender odbor tu naročil oddelek mestn** kapele Kočevske, ki je stregla ali vsaj streči imela nemirnim plesalcem — po njihovoj, a ne po — svojej želji 1 Ne trdimo sicer, da igralci neso primerno iz4udani, 10 izurjene moči, Be nam vender milo pri srcu stori, videč da ni vse tako držalo se „takta", kakor ga ne !e sekirice, temveč n. pr. tudi namen .... zahteva. Godba je bila pri nekaterih piecah popolnem na svojem mestu, — sem ter tja se je vender čula tudi takova disharmonija, da smo povod imeli Bein hartes Urtheil f al len zu lassen". Ples se je v celem tiru vrstil redno in gladko, in kot zrno celega „amtlsement-a" dospel do svojega mogočega vrhunca; da se v tem nespretno sestavljenem poročdu spomniti moramo nikdar utrujenega reditelja četvork in druzih plesnih komadov, — gosp. R.—ija, umeje se samo po sebi! Kdo bi mu ne izrekel svoje skromne hvale? — Tedaj: Na j svidenje! II kratkemu temu dopisu dodati nam je še ! nekoliko zaostalih pohvalnih opazk. Namreč: Kakor \ pri celem osnovanji zabave, tako se je pokazal tudi pri kaj okusno ozaljšanih prostorih, kjer se je veselica vršila, hvalevreden trud in skrb za vse potrebne ; naprave ta večer; ter se je to izvršilo po vsej danej > mogočnosti po przadevanji načelnika požarne brambe i g. Ig. Mrharja, in ostalega osnovalnega odbora. — Dotična pohvalna izjava čula se je in izrekla sleher-uemu v primernej mori, kar je gotovo nekako nadomestilo primanjkujoči materijalni uspeh; vsaj po i našej želji imel bi le-ta biti nekaj bolj ugoden, ka-' kor je baš dosegel se. — Krivdo o tej zadevi ue-I četno nikomur z bobnom javnosti predbacivati, — ostane nam tedaj k večjemu upanje, priti prej ali pozneje še do kakšne prilike, glede veselic v Ribnici — kakšen „glas uptjočega v puščavi'1 — povzdigniti ! Slednjič se nam je pohvalno izraziti o g. krčma rju It., ki je prepustil vso k zabavi potrebne prostore brezplačno, na drugej strani pa skrbel za redno in kolikor moč brzo postrežbo. Tacih dobrohotnih mož naj bi pri jednacih prilikah v ribniškem trgu več imeli! „Vsakemu svoje!" pravi nek latinsk, pa tudi sloveosk pregovor. Občni zbor c. kr. kranjske kmetijske družbe. V Ljubljani 30. januvarja. Predseduje društveni predsednik baron Karol Wurzbach, c. kr. vlade zastopnik je c. kr. dež. vlade svetovalec pl. Wurzbach in navzočen je g. dež. glavar grof Thurn. Dvorana je polna udov in tudi pred dvorano je jako mnogo udov in živahen pogovor. Predsednik baron Wurzbach prične zborovanje z nemškim ogovorom, slovenski reče samo: »Vas pozdravim", kakor se sploh mej vso obširno debato poslužuje jedino le nemškega jezika, mej tem koje g. deželni glavar grof Thurn govoril dosledno slovenski. Predsednik Bloveuske kmetijske družbe moral bi vsakako govoriti slovenski, to je naše mnenje, a da se nam ne bode zopet očitala, kakor včeraj v najnovejšem slovenskem dnevniku, „surovost'', ako Be potegujemo za veljavo slovenskega jezika pri važnih prilikah in zborih, raje molčimo, ker mislimo, da bode g. Jerič tudi tu se potegnil za nemščino. Predsednik baron \Vurzbach Bpominja se umrlega knezoškofa dr. Pogačarja, kateri je bil zaslužen za cerkev in državo, in katerega je ljubilo vse prebivalstvo v Kranjskej in pozove zbor, da v znamenje sočutja vstane, kar se zgodi. Baron Wurzbach pravi dalje, da je bilo doslej običajno, da je prihajalo k občnim zborom k večjemu 30 do 36 udov, a pri zadnjem občnem bilo jih je preveč, in magistratna dvorana premajhena, tako, da ni bilo mogoče ločiti zborovalcev od poslušalcev in le ti zadnji so najbrž v nevednosti, oddali volilne listke za tajnika in odbornike. Desna stranka zahtevala je odobrenje volitve, leva pa novo volitev. Razgovora ni bilo mogoče, ker je desna stranka takoj zapustila dvorano in tako postal zbor nesklepčen. Vladni zastopnik se je tudi izjavil, da ni bila volitev pravilno zvršena, zaradi tega se je odredila nova volitev, ki se potem, kakor smo včeraj poročali, zvrši. Izvoljen je tajnikom g. Gustav Pire, v centralni odbor pa gg. F. X. Souvan star. in dr. Po k luk ar. Novo izvoljeni tajnik g. Pire se zahvaljuje za izvolitev. Njegova naloga ne bode lahka, a zaviralo ga ne bode nasprotstvo, pač pa to, da bode on prvi naslednik raujkega dolgoletnega tajnika kmetijske družbe dr. vit. Janeza Bleivveisa-Trsteni-škega, kateri je toliko storil za prospeh kmetijstva, da to n j .■mu, ko bi storil tudi vse, ne bode mogoče. Vse sile pa hoče napeti, da bode na novem mestu deloval na prospeh kmetijstva in na korist Kranjske. (Dobro! Dobro!) Centralni odbornik gosp. Luka Robič poroča o častnih diplomah za posebne zasluge v poljedelstvu in nastvetuje, da naslednji kmetovalci dobe) take diplome: Na predlog kmetijske poddružnice v Ilirskej Bistrici: Ivan Renko, posestnik na Premu ; Josip Dekleva, posestnik na Premu; Fran Tomažič, posestnik v Janževem Brdu; Anton Žgur, župnik na Premu; Josip M a tko, posestnik v Bitinjah; Josip Mihačič mL, posestnik v Čeli za posebno skrbno s a d j e r e j o ; Anton Š p i 1 a r, posestnik v Turnu; Ivan Baša, posestnik v Bitinjah; Andrej Frank na Premu; Pavel Renko v Nadanjem Selu, za v zgledno kmetovanje; na predlog poddružnice Bohinjska Bistrica: Andrej Stare, posestnik v Bitnem za umno napravo sušilnice za sadje in Anton O d a r, posestnik v Starih Fužinah za umno sirarstvo in previdno vodstvo sirarskega društva; na predlog poddružnice Vipava: Fran Kavčič iz Št. Vida, za vzgledno gnojišče; Matija Erjavec, dekan v Vipavi za umno čebelarstvo; Josip Poljšak, posestnik na Slapu in Filip Vetovec, posestnik v Št. Vidu za skrbno posnemanje Slapške šole v vino- in sadjereji; od poddružnice Kranjska Gora: Fran Medic, nad-učitelj na Jesenicah za povzdigo sadjerejo in pokon-čavanje škodljivih mrčesov; na predlog poddružnice Planina (Cerknica): Fran Premrl, posestnik in Karol Dermelj, nadučitelj v Cerknici 2a hvalevredne zasluge v kmetijstvu in sadjereji; na predlog poddružnice Metlika: Anton Aleš, dekan v Semiči, za nasajeuje posebno žlahtnih trt; Fran Še ti na, učitelj v Črnomlji, za posebno marljivo sadjerejo in za praktičen pouk v požlahtnenji sadnih dreves; Ivaa Šušteršič v Semiči za vzgledno obdelovanje svojih njiv in vinogradov po najnovejšem načinu in za povzdigo in pospeševanje živinoreje; Jurij liajuk v Bozakovem za umno trtorejo in kletarstvo; od poddružnice Kranjska Gora: Blaž Artelj, župnik na Jesenicah, za skrbno pospeševanje kmetijstva in umno živinorejo; na predlog poddružnice Bistrica in g. Matije Ran ta: Alojzij Domicelj, posestnik in c. kr. poštar v Zugorji, za umno kmetovanje, živino- iu sadjerejo in ker je on prvi na Pivki viuorejo z dobrim vspehom začel; Josip Potepau, posestnik in župan v Ja-blanicab, za posebno skrbno in vzgledno sadjerejo in Čebelarstvo; župnik Josip Preša, za uvrstno čebelarstvo in umno kmetovalstvo. Proti tem predlogom hoče nekaj Dežman ugovarjati, a gospoda odbornika Robič in Brus, poučita g. Dežmana, da se je vršilo vse pravilno po pravilih. Na to umakne Dežman svoj predlog in občn1 zbor jednoglasno pritrdi odlikovanju zaslužnih kmetovalcev.__(Dalje prin.) Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Vzmoglo je dramatično društvo priljubljeno čarobno igro v 3 dejanjih „Zapravl j i vec" po večletnem prestanku na oder spraviti. V nedeljo 3. dan febru-varja se bode ta z gosto in ljubko godbo in s petjem prepletena igra s prijaznim sodelovanjem vrlih naših čitalničnih pevcev predstavljala. Pod vodstvom neutrudljivega kapelnika g. Burgarella študira se marljivo pevski del, uloge so pa srečno razdeljene; ne dvomimo torej, da nam napravijo naši igralci tudi ta večer mnogo in prijetne zabave. — (Umrl) je 29. t. m. dopoludne v Trstu gospod Josip Godina Verdeljski, umirovljen c. kr. fin. višji komisar, znan po svojih Bpisih v slovenskem jeziku, kakor: Zgodovina Trsta in okolice itd. Doživel je 76. leto, a bil je še živahnega duha, kolikor smo razvideli iz zadnjih njegovih pi-sein — vedno pa odločen narodnjak. Lahka mu zemljica! — (Iz Rovt) se nam piše: Umrl je 30. dan t. m. zjutraj č. g. župnik Janez Žust v 69. letu po petdnevnej mučnej bolezni. Pogreb bode 1. svečana t. 1. dopoldan. R. I. P. — (Glantscher Demokratenverein), kateremu je že 40 članov umrlo, kar je že nekakej epidemiji podobno, sklical je nedavno zbor, pri katerem se je posvetovalo, bi se li društvo razpustilo, ali pa samo premenilo ime. Naslovu „demo"-krati začeli bo se sramovati, češ, utegnil bi kdo misliti, da smo tolike glave, kahor znani demokratje na Dunaji. Ste jih li videli, zvite glavice ? Ako že premene ime, in se sramujejo demokratov, naj se imenujejo „krokarje". To ime bi jim vsaj pristojalo. — (Gorelo) je danes zjutraj ob 3. uri v Snebrjah za Savo. Čuvaj na Gradu naznanil je ogenj z jednim strelom in oddelek požarne brambe podal se je na gorišče in vrnil se ob 5. uri ko je bil ogenj pogašen. Gorela je streha jednega poslopja. — (Umoril) je včeraj v noči delavec Fran Črne v Velčah, 20 let starega tovarniškega delalca z imenom J esiha, s tem, da ga je sunil z nožom v srce in v glavo, tako da je bil Jesih takoj mrtev. Čmeta so prijeli žandarji, Uzrok umora bila je ljubosumnost. — (Majski hrošči v j an uarji.) 23. t. m. so zapazili v nekej hiši v Trnovskem predmestji živečega hrošča (kebra), ki je letal po sobi. Kako je prišel v hišo, se ne ve. Nek gospod je danes prinesel tega hrošča k nam v uredništvo živega pokazat. To je gotovo kaj redkega v tem času. — (Iz Kamnika.) ČdalniŠki odbor za leto 1884 se je sledeče konstituiral: predsednik g. dr. Maks Samec, župan; podpredsednik g. Josip Močnik, lekaruičar; blagajnik g. Jernej Čenči č, vodja dekliški šoli; tajnik in knjižničar g. Valentin B u r-nik vodja deški šoli; zastavonoša g. Ivan Pujmau, nadgozdar ; odborniki gg. Fran Pr o h in ar, Alojzij Medved, Gregor Slaba j na, Alojzij S ta d le r, Ivan Štele, meščani Kamniški. Odbor volil je v dramatičen odsek gg: Alojzija Vremsaka, Ljudevita Stiasnvja, Josipa Fajdigo in Gustava Krona-bethvogel-na jun. Na Svečnico napravi Čitaluica veselico. Predstavljali se bodete igri: „Župan" in „Bob iz Kranja." Po predstavi bode ples. Ker ste igri osobito za preopust jako zanimivi, uadjamo se obilue udeležbe. — („Narodna Čitalnica" v Kranj i) napravi v soboto 2. februvarja 1884 v svojih prostorih Vodnikovo slavuost z naslednjim programom: I. 1. Vilbar: nPobratiniijau, moški zbor. 2. Slavnostni govor. 2. Vilhar: „Luna sije", mešan čve-terospev s sopran-solo. 4. Iz opere „Robert der Teufel", sopran-solo (tekst češki). 5. Vilhar: „Naša zvezda" , možki zbor s tenor-solo. — II. Sijajni ples, pri katerem svira vojaška godba domačega 17. peš-polka. Ustopnina za ude 50 kr.; za po udih upe-ljaue goste 1 gld., gospe in gospice so ustopnine proste. Začetek točno ob 8. uri. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Celjska posojilnica) imela je dne 27. t. m. svoj redni občni zbor. Ko je društveni ravnatelj g. M. Vošnjak objavil letno poročilo, stavil je načelnik nadzornega sveta g. prof. Ivan Krušič svoje predloge o razdeljitvi čistega dobička za 1883. Ti predlogi vzprejeli so se jednoglesno in znaša vsled tega splošni rezervni zaklad s 1. januarjem t. 1. 2462 gld.; posebni rezervni zaklad 1375 gld. 70 kr. V vodstvo so bili zopet izvoljeni: gosp. SI. Vošnjak ravnale'jem, gg. dr. Sernec, F. Janež, L. Baš, dr. Filipič, F. K a p u b odborniki. Ta volitev velja za dva leti. Vsi člani vodstva odrekli so se kakor leta 1881. in 1882. tako tudi 1. 1883. vsacemu deležu po pravilih jim pristoje - čega čistega dobička, dobrodelnim namenom na korist. — (Premerobe v lavantinskej škofiji.) Gospod Mat. Stagoj, župnik v Trbovljah postal je oskrbnik dekanije v Laškem. Prestavljena so gg. kaplana: Josip Kralj iz Šoštanja v Žalec, Ivan Go-vedič iz šmartna pri Slov. Gradci v Šoštanj. — (Pr omet tujcev v B el em gr a d u.) Po razkazilib statističnega urada obiskala je 1883 1. 17.349 tujcev Beligrad Izmej teh jih je bilo 5200 iz Srbije, 4943 iz Ogerske in Hrvatske, 3670 iz Avstrije mej slednjimi: 293 iz Češke, 114 iz Tirolske, 2 3 6 i z Kranj ske, 168 iz Dalmacije. Iz Italije 1546, iz Nemčije 456, iz Turčije 3G0, iz Francoske 320, iz Bolgarske 129, iz Bosne 114, iz Švice 113, iz Rumunske 98, iz Rusije 89, iz Grške 74, iz Belgije G5, iz Črnegore 56 itd. Iz Ogerske, Hrvatske, Češke, Kranjske, Dalmacije in iz Italije dohajali so večinoma delalci, iz Francozke, Nemčije Belgije in Švice pa večinoma trgovci in obrtniki. Razne vesti. * (Največja vinska trta na svetu) je v georg.jskej državi v severnej Ameriki. Četudi je še samo 18 let stara, vender je že dolga jedno angleško miljo in rodi vsako leto pet voz grozdja * (Gospića Eliza Petzold,) znana jaha-Činja v cirkusu v Pari/u se je omožila. Gospića Eliza, sedaj gospa baronica de Blanchere, vzela je jodnega najbogatejših francoskih kavalirjev, nekega francoskega častnika, kateri je jako lep mož in ima kakih 6 milijonov frankov premoženja. Gospa baronica pa je tudi sama imela dokaj premoženja, in tako bodeta že oba lahko shajala. Novu zakonska dvojica se je takoj po poroki, ki je bila v Parizu, podala v Nizzo. Telegrama „Slovenskomu Narodu:" Ptuj 31. januvarja. Vzlic najsilnejšemu pritisku nemčurskih agitatorjev dobil Raič od oddanih 360 glasov 318, nemčurske stranke kandidat samo 42. Raz streho „Narodnega doma", v katerem praznujejo volilci in drugi Slovenci slavni dan, plapolati cesarska in slovenska zastava. Slava vrlim volilcem! Dunaj 31. januarja. „Wiener-Zeitung" objavlja naredbo vkupnega ministra z dne 30. t. m., po katerej se na podlagi zakona z dne 5. rnajnika 1869 za sodnijska okrožja Dunaj, Korneuburg in Dunajsko Novo mesto, določijo izjemne odredbe, ki so ob jednem veljavne za sumna pisma, nevarne tiskovine. Z drugo naredbo vkupnega ministerstva se ustavijo porotne sodnije v sodnem okrožji Dunajskem in Korneuburskem. Od zdravnikov mnogokrat priporočil no. S svojim prebavilnost pospešujočim uplivom sj pristni M o Ilovi „ S ei d 1 it z - p r a š k i " zelo odlikujejo od družili sredstev, ki se uporabljajo proti bolečinam v želodci in spodnjem delu trupla. Cena škateljici z uporahilnim navodom 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moll-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. (690 — 3) ^■CLj^a-jslca. "borza. dne 31. januvarja t. 1. (Izvirno fflognifično porodilo.; Tujci: dne 30. januvarja. Pri II i«H«"■»: Jušt z Dunaja. — Dr. Scliindler iz Ljubljane. — Witman z Dunaja. — lirezovnik iz Vojnika. — Fertin iz Prečina. Pri jiir.ii, 'ii kolodvoru - Baron Mana z Dunaja. — Dornig iz Gorice. Meteorologično poročilo. a a d < 'as opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v nun. 30. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742'16 mm. 742 24 mm. 743-50 mm. — 7-0 »0 4- rVO'C + 2 6nC si. svz. si. jz. si. jz. jao. d. jas. d. jas. 0-00 mm. snega. Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... Zlata renta........ . 5°0 marčna renta......... Akcije narodne bank*- Kreditne akcije...... . . London S-ebro .....'..*.. Napol. .j..... (J. kr. cekini. . Nemške marke 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta davka prosta. . Odrska zlata renta 6°/0...... a ni " t » — .. .... „ papirna renta 5n/0 .... 5°/0 štajerske zemljišč. od,ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/u . . ioo gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 Aka,iixon-C^liicli", ■V7"ien, I., euisa. X3Iof ILTr. 5- (23—8) ......■ ■■.....IIIMMMM—1-~-_—^——- Izdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk nNarodne Tiskarne:".