te ffnm Hl. liti. ^^^^___ —^__________^_ ____________________________ ___ .SorattJri Narod* Tml|m pm> ivmtttt ■ Inje bMe Avttro-Opske: * a Nen^o: c«to leto skapij Mprej. • K 60-— ćelo teto naprvj . . . . K 6fr— *« leta , m . . . 30 — Str! leta , . . . . 15•— " ******> ** ** tngt ddWe: sm mesee . . • . , 5 50 edo leto luprej . . . . IC 70*— š'prafanjcm glede iasentov se naj priloži u odgovor dopfeaka ali mamka. VprsraittTO (■ podaj, pritUčje, Icvo). Kmaftara »lica *L I, Mrtm* «1 •*• jweciiao^ae mohmJo py yW|aaieia Maštom fai alear 1 Mat vfsok laf Mmmiflnk Mater: enfcmt ao lzvfcL, ovakrat po Uifl*, toffamt po 10vi«. talimo <«a*m P"^wV aOvk^ parte fai lalmle (caak anatv) 30 *mar}ev. Pri laCju taaaedtali po dogovara. m&n BBvpBiKi asj aanjapa aaiv^Bw vaaaa bjbjb^ pa) ■ajBflsmaav« ^^B0 ■a *am» paMMa* aaraeae brts aailatta taaarja k bc m§fw atkaaar •straflL tJHmrošmm flakiiu« ftaitf•* at. t*. •StovcaakS Narod* velja ▼ l|aU|aali daatavtjaa m doai ai Ča ta badl pomj: cdo teto naprej . . . . K 58— I četrt teta mtpiej . • . . K 15-pol leta . • • . . . 291— | na aeaec.....K *•— Posamsina ttcvilka vlja 30 vinari**. Dopiaf aaj aa lranktatfo. Rokopial te Mvračafo. Wrtm*štwi BaiOtia iMm M.I(vL aa*t« levo), tmirntrn« M. M "ap^BB^^ajEBja^^^^aj^^^^^^^^HajBBa^^^^^^^^^B^a^M^^a^jj^Bj^BjB^BJBjB^B^BjBJBJBjB^B^BJB^BjajB^jBJB^B^B^B^BJj Seflonji polifiCni položaj. Nas urednik je včcmj ime« priliko raz-ifovarjati se z g. ministrom dr. A. Kra-merjem o raznih aktualnih vp rusa nj ih. Ta razgovor podaj amo v naslednjem: Gospod minisier prihaiate ravno s farajevskcga sestanka mzoslovanskih demokratov. Kaksni so utisi, ki jili od-Tuisate s tega zborovanja? Vsi udelezenci šaraj evskegra zbora smo se vrnili pod globokim utisom, da je bil v Saraje\n položen temelj za politično organizacijo, ki odkrito stopa pred narod kor državotvorna stranka in prevzema d e 1 o in odgovornost pri zgradbi naše kraljevine in notranjo konsolidacijo našega naroda v duhu moderne de mo-kracife, socijalne pravičnosti in radikalnega gospod ar-s k e g a pro.crarr.1 V sarajevskem taboru je že sedai bila zbrana velika većina v.seh v narodno predstavništvo poslanih narodniJi za^topnikov s teritorija bivše avstro - ogrske monarhije. Sarajevo pa je sele z a c e t e k. Brez dvoma se bo veliki pokret za or-rarnzaeiio jedinsnene demokratične državot\-orne stranke rarmahnil prav v kratkem tuđi v Srbiji, kjer velika ^^ečfna političariev brex razlike strank .^o^lasa z idejami ju^osloi^anske dernek racije. Kotere srbske stranke pa pridejo v upoštev, odnosno, kat ere se bodo pridružile veliki jedinstveni JDS? Saraievskega sestanka se ni ude-ležila nobena srbijanska stranka. Mi M7io hoteli najpoprej takorekoč med seboj razčistiti situacijo in usrotoviti v-ai načelno projrram. da nas bodo .srbijanske stranke mogle dobro raz-poznati in da bodo vedele, s kom i ra a i o opravka. Nadeiamo se. da se ni jedna srbiianska stranka ne bo odtesniia d o I ž n o s t i, ki so jo pre-vzele vse. ko je narodna sJcupšČina so-glasno skJenifa ujedinjenje in ko so to dolžnost s tem sosrlasnim skiepom pre^^eli vsi politični delavci dosedan-je kraljevine Srbije. Ali bo mogoče raztejsniti novo strankarsko orcaniza-cijo na Srbijo tako, da se ji priključijo rosamezne dosedatije stranke (mi hi hoteli vse) v ceJoti, ali se pa politični položaj še le tam razvije v podobni smeri. kakor pri nas, in se bo nova organizacija inoicla razviti še !e na ruševinah sedanjih, je praktično vprasanje, katiirega rešitev moramo prepustiti neposredni bodočnosti. KakŠen položaj nastane z listano-vitvijo nove stranke v narodnem pred-stavništva? V Sarajevu ustanovljena nova politična organizacija bo razpolagala z največjim številom poslaneev v začas-nem narodnem predstavništvu. Stela bo okrog 90 poslancev. Skupaj pred-vsem s srbskimj strankami in z dru-srimi skupinami (tu mislim pred vsem na slovensko VLS, ki ima svojega voditelja v kabinetu in s tem kaže svojo pripravljenost sodelovati z većino pri izvedbi prvih težkih nalog našega no-vega državnega življenja) — skupaj s temi skupinami, torej bo narod razpo-Iagal v našem začasnem parlamentu s trdno, svoje odgovornosti si svesto većino, ki je tuđi n a j-v e č j e ? a pomena za dobo, ko bo trefra iti z velikim državno- in socijalno - političnim programom v volitve v ustano-tvorno skupščino. Kdai bo to? Ko smo stvorili v Beogradu načelno ujedinjenje, smo bili sporazumni, da se mora konstituanta sestati naj-kasneje v šestih mesecih po zaključku miru. Konference v Parizu pa teko po-Časi in dan, ko bo zaključen mir formalno, je morda še tako oddaljen, da se bo moral ta termin morda precej skrajšatL Zdi se mi mogočeda borno Ietos v poznem polet- ju sli v volilno borbo ra jedinstvo naroda in kralje- vine Slovencev, Hrvatov in S r b o v. 5 katero parolo? Prijatelj Svetozar Pribičević Je v svojem sarajevskem govoru to parolo označil prav precizno: za demokratično parlamentarno in konstitucijonalno monarhijo pod narodno dinastijo Kara-oorccvlćcv za pgiitićnl cea-1 tralizem in za upravno decentralizacijo. Hoćemo trdno državno organizacijo, ki naj čim bolj pospe-ši in omogoči notranje ujedinjenje našega naroda, zahtevamo torej e a o državo z enim vladarjem, eno vlado in eno zakonoda-j o, brez dual- trial- in drugih -izmov. Hoćemo pa istočasno n a j š i r š o ljudsko samoupravo, v kateri naj občine, okraji. okrožia in morda še večje upravne celote. sastavljene po geografsko - gospodarskih potre-b a h, nikdar pa po historičnih in plemenskih v i d i k i h, omogočijo čim najbolj intenzivno udelež-bo naroda v upravnih po-slih. N'a ten načelih bo temeljil tuđi vladni predlog o ustavi in načelih državne upravne organizacije, kateri predlog je poverjen mojemu ministr-stvu. V zadnjem času se množe napadi na gosp. ministra Pribičevića in Vas, na prve sa kot besnega centralista, na Vas pa kot nje zaveza pomagača, ki pripravlja neko zahrbino volilno geometrijo. Odgovarjanje ra takšne napade je malo koristno opravilo. Napađt priha-jajo po veliki većini od strani, ki se po-služujejo takega orožja v obrambo svojih separatističnih ali pa strankar-skih ciljev in špekulacij. Čitali s^te v nekem hrvatskem listu v poročilu o mojem sarajevskem govoru ćelo trdi-tev, da seni - razvij al franiasonske teorije o konstituanti«. akoravno nisem irrekcl besedice. ki bi je ne mogel pod-pisati ^Cjlitičar klerikalnega mišljenja, ako se si cer strinja s prc gramom poli-tičnega centralizma in naiširše decen-trnlizirane narodne samouprave. Naj-boljši protidokaz proti takšnim trdit-vam je pae" dejstvo, da se je novi organizaciji pridružil tuđi znani bosanski hrvatski političar, poslanec Ojuro Džamonja, ki je. kakor znano* v svojem programu Drmaš tistih načel, kakor slovenska VLS. Sploh bi opozoril, da neki listi troši jo vsik dan v našo javnost vesti važnej^e in mani važne vsebine; te vesti ima»io vse to skupno, da je njihov namen, vzbujati neziupa-nie proti državni vladi, drugič pa, da so vse zlacrane. Kn.i bi v ostalem govori! o časnikarskih napadih, prijatelja Svetozara poznate, da se počuti sredi takih napadrn* kakor riba v vodi, za mene pa rudi veste, da sem star žur-nalist. ki se ie naučil podobne napade pravico presojati. Slišifo se tuđi glasovi, da hoćete podreti proporc. Menim. da dane* ni niti ene stranke v narodnem predstavništvu, ki b! bila proti proporcu in tako naiven ven-dar ne more nihče biti, da bi verjel, solidarno in naglo izvede. Tuđi oribaj a predvsem v postev veliVost vo-lilnih okrafev. kr»r pa zopet ni stra^kar-ska, ?mpak prnktična politična zadeva. V kakšni sitnaciH se bo zbralo narodno predstavn'štvo? Narodno predstavništvo, ki ie, kakor znano, skljcano na 1. marca 1919, nastorra svoio funkcijo v socijalno in politično jako važni dobi. Nekateri problemi trkajo z veliko nestrpnostio na \Tata in nikakor ne gre, da bi se še odlagali. To je predvsem veliko socijalno delo pravične riz-delitve zemlje in popolno u k i nje nje vseh fevdalnih odnosa i ev v Dolieđclstvu, tu so važna delavska vpraSa* nja, — iz kratka, gre za. socijalno obnovo našega naroda, ogromno delo. kf se seveda ne da izvesti preko noči In ne enostransko. Na dru«ri strani Imamo Kospodar^Ke profifenic* KateiHi ol»e^ nerst dolcaTniJe že to samo đefstvo, da |C tiasa erzava. nova rge v an-glcškem jeziku »najmlajšega moža Francijeo-in je prevajalec bral, da ga je anglešlci kolesra imenoval »najstarej-Šejra moža Francije,« se je samo zadovoljno smehljal. **mmm To je bil Clemenceau, predvojni in vojni politik Francije, tako potreben nji in Antanti. Ali ljudje^ ki so sli v boj 191-C so drngačni od tlstlh, ki se vrača jo iz vojne 1919. Clemenceau pa le ostal stari. On je mož stare dobe in diplomacije, ki ie mislila, da je njen metier misterij, ki ga smeio drugi samo občudovati in mu morajo služiti. Zato so včasi dobivale v njegovih ustih Čuden pomen besede samoodloč-ba fn zveza narodev. Čisto tako se je zdelo, kakor da le v besedi samo-od-ločba zamenjaval samo-mi in zveza — zveza zmosovalcev. To si tuđi lahko privošči, aH od Rena do Gdanskega je velika širina in boj, ki se je vnel 1914 ob Renu še ni končan, vse kaza* da se bo v desetletiih Še ponovil. Mnogo ljudi pa je, ki so mnenla, da so taki prizori le prestraSni, da je sicer prav, če dobi sovražnik zasluženo pla-čilo. da pa le ne gre, da bi se ćela država in Evropa Dostavljala v nevar-nost samo zato. da se Bgodi ambicijom poed^ca. tuđi če ima toliko za-slug kot Clrmenceau. Kaj bo neld re-kel onoreJi Snnnino, ko bi 5:115a! o tem? Ali mn bo širilo v glavo, da le londonski v)*kt fe — čestitljiv petrefakt? Po-čakatmo. OfiTiVHl komunikeji bodo imet! tezko delo! ... XX V. Svajgar: Glavne prometne žile v Jugoslaviji. (Kooec) Za pravkar omenjeni profekt imamo pa večje število varijaot med Ko-čevjem in resko progo. Jako važna in ob enem tndt jako v poštev prihajajoča je varijanta iz Kočevja čez Kolpo na Brod Moraviceob reski progi. S tem projektom je dosc-žena najkrajsa zveza med Kočevjem in Liko, vsled tesra se hoćemo s tem de-k>m pozneje obzirne je pečati. Pred no tore* preidemo k razpravljanni te varijante, bodi dovoUeno, da omenimo še sledeče, mani važne ki mnogo manf v postev prihajajoče varijante: Ko-Čcvjc - Mozelj - Kolpt • Plc« menitaš - Komorska. M o r a. v i-č% IH Dd KCČtVJe . SUrl irz - Koipa • Komorska Moravict. GUvri profekt f^oćerje - Stttearfl-KolfM • Brod Mora^lee bo pa menda edinK ki bo najhitreje tn t najman]§tmi stroški izvedljiv ter obenem zadostoval na ćeli Crti kot glavna ždczirica proti Splita in Keki. Ravno vsled tega ina svolo prihodniost, ker bo igral v naj-krajšeni tum važno vloco ▼ naiem ko-spodarstvv. Ore se v principu nanv ne m «k 4» »o ptč spoil Koi^Ti« I po na j nfodnejšem ozemlla na eno izmed obstoječih postaj na progi Reka-Za?reb, in pa ne srne biti predaleko od od-c e p a liske železnice proti Kninu in Splitu. Odločiti se ra to ali ono varijanto, v prvi vrsti za pričo-joči projekt ali pa za proiekt Kočevje-Ggulin ni prelahko. Za enega ali pa dnw šega se pa moramo od! oči ti. da ne bo prepozno. ker bliia se čas gospodar« skega razmaha z veliko- naglico. V slučaju« da pristanemo na nacrt Kočevje - Brod - Mora viče z ozirom nm njegovo manjšo dolžino in iz te^a izvi-rajočo manjšo denarno postavko za 1*-datke, potem pade samoobsebi viije omenjeni projekt Kočevje - Ogulin T vodo, ki bi služi] v prvi vrsti samo interesom Splita. Ako upoštevamo pa gravitacijo naših krajev tuđi proti R e k i (še v večji meri v Tokalnem prometu), potem se moramo odločiti negte-de na par tehničnOi težkoč za nacrt Kočevje - Brod Moravice. Proga bi zapustila Kočevje ▼ veli-kem k>kuT ter bi se nato naslonila nm nobočje fridrikštajnskega gazda do približno 2 km pred va$jo Stalcarji, ter bi odtod krenila mimo vaši Rogač proti jugu ter premostila Kolpo po velike« motu med Žlehčenci hi mlinom Lobiće-virn. Na jnžnem obrežju Kolpe bi se nm to proga mimo hrvatskih Podstea izp#-L'ala na Brod Moravice, kjer bi se «e*» rala postaviti nova postaja v zađotM velikosti. Dcrfžina od Kočevja do Đrotf*-Moravice znaša okoli 25 km, iz Ljubljane pa 95 km. Od Đroda-Moravic* imamo do Ogulina po reski progi 28 km tako da znaša končno dal java iz KoCevJa 53 km do Ogrulina m 112 km do Reka. Dafjava iz Ljubljane pa je 95 4- 38 kA = 123 km do Ogulina, do Reke pm 95 km + 87 km = 182, torej okoti 50 kt» lometrov več kot iz Linbtjase preto Šenpetra na Krasu po južni ideznfcL Za kraje južno Ljubljane, posebna im Dolenjsko očrvidno leži Reka nnog» bližje preko Kočevja m Bmdm-Moravi* ce kot preko Ljubljane. — Tehničn* pomembne stavbe bi bfle predor* 1100 metrov dolg pod Crpagom in pm veliki mot čez Kolpo ter izpeljmvm ob rata plan ote pri hrvatskih Podstenah. Ako računamo po prejšnletn merihi za vsak dograjen kilometer svoto 850 tisoč kron za razmere prfhodnjfh let dobimo za ćeli projekt znesek okofi 22 mili jonov kron, kar znači v tej podstavkl znatno zni žanje građbenih stroSkov om-pram projektu Kočevje - Ogulin. Dm pm bo igrala posebno ta točka važao vloco pri teh varilantah. je nesporno. Kot doda*tek k vzdotžnicam otno-njamo še poslednjo, od Beljaka, preko Maribora, (Pragerske-ga), Murskega MostiŠča im Barča, Osijeka v Vinkovce, kjer se spoji z jrtavno vzdolžnico. Progm je kot taka zgTajena ter se nahajm v upravnem oziru v rokah južne železnice do Slatine vzhodno od Barča, dalje tvori lastnino države SHS. Pdraen ce-lotne proge bi bil podrejen, ker teče ćela proga precej visoko ob sevemem robu našega kraljestva. V glavnem bi služila progra pač lokalnim koristim, kar se pa tiče splošnih interesov, jo smatramo kot po mož no vzdolžnieo se~ verno glavne vzdolžnice Trst - Ntf • Solun. b) Prečne proge ali transverzalke. 1. Trst - Jesenice - Bc 1 jak ozi-roma Celovec - Dunaj, Pri-ga itd. 2. Trst-Ljubllana-Maribor. Spilje - Dunaj - Krakov itd. 3. Reka - Zagreb - Zekenci « Pešta. 4. Dubrovnik - Sarajevo • Brod ob S avt 5. Beograd - PeSta. Ve proge so dograiene kot glavne proge in velja gtede njihove tehnične spopolnitve vse ono, kar smo povedafl pri prejšnjih projekt ih o varnostnih nm-pravah. večjin postajah itd. Ćelo glavno prometno otnrežje uaMe države je s tem v velikih potm-zah naš teto. Ali borno imeli v do-gieanem <5a5w v^c nft^tCtC prOjđrtC tllffl izvedene. Odločal tw> o tem predvsem na$ politični in gospodarski položaj, stanje naših fmamc in U mnogo drugih važnih činiteljev. Vsekm-kor pa apmmo. da se bo v dogledne« časa začelo tuđi na ten poUo resno delo, Studije itd., smj korist od tega in od svojih dobro ureje-nih železnic bo imela ediao mmšm J«omimv«ml Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* doe 21. februar]* 1919. 45. štev. HMnsll pregled. Beograiak* »Samouprava ~ m- o&tro za*roca v>onmđbm lašken časopisi* Brtom. češ n*l se raiM odl#-eijjo za. Veliko Srbi i a fc*kor ia Juo* slavijo, ker ▼ prvom *hič£ta i im ft laško ffrifftteljittTo zaarHovrjaeo. Z»-▼raca pooebna trditev, kafcor da ti igrala «f*c obavija vteeo n*>kdaaie Avetrija. Srbi k> mal Martnl bili m *o. ampak nikdarni«* proda i alt svoiift bratov. To «si mi Lahi r*-pomnii«, Beocrad.-ka Sam—prava* od 1*> fc- m- vrača tfrožbi »Ohror-Lorkovie-Hrvat< miJo %a> dracro Ta skupina fo oštro napaii^>la T*^oirra vlado za-Tadi &fe*e hrvatsko sn. grba: >Saiw>-ttprava' p* trpko obrafrmava v. nfthcBl-Očita* da eedi v Zoucrebu na vaiuera voiaškem me<=tu sr. Kvaternik. ki ie bil elan avetriiske ofcnnadimke oblasti v Beosrradu — Srbi nt«e> r?kli no bnaedi-oe* Ista aknnina ie Uuto napadala srpske oficirie zaradi hatinanva — a srlei. izk&zalo ^e ie. da so bili tipii ofi-eifii nekdai av^triteki. »cdai r>a naen-Icrat rasroslovanski? Tndi znrnđi tr^. očitani so Srbi — molčn.li! OrfkorT tor ci taka silna. bofoerna ohentKivoet v %^-irrebn za fadi srrba? Ravno tako ie z rionisnv/^iem: Sftffrebski dor»isBt nrad r» r p-d a i e ragrob.ikiio 1 i a t o Bj beo-xrad.ske brzojavke v i5 a ? i h nekoliko neverno: n r i k r a i ;i Šib po « v o i > vodne »ile je ?:a Jngoslaviio veHkau^ke važnosti, lcatero ic treUt urediti TAko, da <*e ne bftdo vri »O5^edie lahk^ rjrnešrtv&ii v jio-t^odATirke potreba* na^<* države- Zazreb^ke *Xovosti< od 19- t. m OSeio o saraitrctn«! promatrali. Pro-natras triko treba me rezultate* * obzirom na konsolidarim prilika u čitavoi driavi. onda s obzirom na bosanske prilike i napokon s obzirom n* odno^aie JzrnefLiu srp^kosr i hrvat.-koc diiela n:-roda uopće- Općenito ^<* naela^iri^ da tm «ttrafiR^ko prilike kad nas poš*U> r<* fa tako rx> z\n, i^r ?^ e.^ strane vri&n-.^b. itiffo^laveii^ke idHe nlio- a pravo '▼Tijem« no^el^ raditi na orff.vnijMcii:-.fiftmo tako i ood nvlivom raznih vani-jakih i domaćih neprilika mo«le su s*» [povoditi ovak© separatističke strnie i ina hrvac-koi strani i na srof-Tvoi strani-'^Tad pu i ove prilike i budućnost naše dr&ave te xa.fainr-exi.ie nien<* orsrajjiz^-l^fe tražile, d« &e zah*rn «vi ol^menti. Ttoti nnadu iodneio mifih'^ni^ n do?)«* -da narodno? iedin?ttva. te or^ar.itacile [države* Teme li na koietn «e im ade uro-jJJBFti OTitaniznc-.iia iedinstvene ^r^n^-Brvata. Srba i STovenara iest narodno S^iinf^tvo. monarkiia. iedinsrtvena lecis-|mtiva. taKdiieliena admlni^trstiva. na 'najširim samoupravnim teroriiima- Xi»-radni >aur4>Đoratstj?W< pokreti sma-'traln <*e F^Darati^fičkJm pokretima, ko-:J5t«a ie svrha, fla r«e<:->iooe narodno ie-[din^tv« te tK)diielc držali nreiE.i hi^io-sijslco - državopravnini i plemenskim obzirima. Glede «anoviš4ft bosanskih Srba Wli su .^Araievski doeovori odlučni-Srbi ne poznatu ođuošaia u BTrvat?koi i pve prosndinjti t>o pijani« -eparati-Fii':ko2T diiela hrvu-i-koe: novinstva-Osim tojra imali =tt za yriieme rat^ pred ^obora nemilu idersfifikaciiii ied-no£ dijela br\-^fstva « an.strii^kim režimom. Srako ia r-ezomieti. da ie niiL.v-va rezerva bila razumlifva k-v> kto ift bilo razuniHivo i to, da ie dr- ^lanrii«6 u Bo^ni isto iako n^mojruć kao di Hoi-▼at u Banovini. Ka okupit ini ?a Sr^i narvro^io Bili i-nenadieni i.-krenim rl-ie/itna § bn'aUke gfpnne- Bio i^ nofrc-ban firao malnn rTodir. da se vMi fr.i bezra7r!ožnr^t p^po ratizroa- Tfkren isfni> s hrvatske ^trajie bio ie odlučan i sena* ratigti raronižflni. Oni ku i doskora bili *«labo jfledani od apT?k\h triteznih po-litićara> «ad ,^ii izsrtibiii pocdtovo svaki «wlon. čuieTDo. da ie >6rpsk<> 5^ora« *»a Cokoriluto optrjla Uez suradnika, ori irtuDif© iz rednkcriie (oc sen-araristič-Iroe: li rta- I ova fobiecfa idefe fedinstva n Bofmi h\{ £e iedan of? r)ail<*r>?ih ??#*• cradiata ti razvitktt nsAih nnbirniih Prilika. Nema ^imnir, ria rn ovai rezultat inftti «voj dohar nnliv i n* doeodiaie u Hrvatskoj edie s^e poiedinci pozivJin sa separatiste u Bosni U glavnom ie ra^iS^en i ooUtičari oko nove stranke i Član L»ierj dr- Vaeiliević- Liabljanska ^Jvco&lavila« od 20. !• m* odločno nasiopa proti o-*it^n1w. des da smo Slovenci }&eparatiefi*. Oštro obsoia napade eotovih hrvatskih krofrov na Slovence — deloma moeo^e le preoBtro- Med drusrim nravit >Slo-y«Đci ne> mislimo na to. đa bi bili DoTi-Učen narod. Politično smo samo Jturo-•lovanl Toda Flovenaka kultura to đa-bm laki. ki bi era morali ut»ofttev«ll pred vaem onatran Sotlo • • . Ravno tei svoii lastni kulturi in lastnemti knii-jtovnenra tezlku se imamo sabvalitl. da mtoH slovensko liudstvo dane« Inilrur-fto viši© necro ono velikih in moiročnfh iOBednm natodor . * Med Hrvati 1e trikrat v«č analfab#tov kakor med Sto-vmnei. Morda «maira|o HrvaH« todi to ■a Mf>«ratis«m?« Olanek konca: >Mi M W •mho želeu, da bi med Dami Ju* coelovan! bili sami taki seoaratistf ka-kor dmo mi Slovenci da bi bili on! t*ko irloboko «verj«n1. kftkor mi. da ie bo-do&iost nas v.^oh: Srfcov. Hrvator in Slovencev le ▼ močai te edinfitvooi dr- Mi mo ae opetovano nonduiA 4a ne napadamo Hrvatov. t- i- hrTft* skexa dela naeesa naroda« ampalc samo totove klike- «aiveiie#tf od 20- *ii» • n^Bttfaem p©W*aiu s initrsiu na sarajeMsks «bo-i*w«ie medi drscrim: >Ka s»Mbo se HM^e reći. da fe Ju^oslo»raii^k* ttrauka abraia okols sebe liberalne, v ^elitič-j 9mm oziru hetere^epe žtrlie. kl se bode mo-li dolce časa okteti ^kvpai* — Z »Hevostio ne »ere reci. da s* staro-radikalna stranka s Pretisem im Paii-ćesA at kakor ne bo \^lopila v novi tttrankL cuervec bo obdrfala svolo indi-▼idnalno^t . • . Gpozici|o*alii^ stranke v Srt'iii *o zelo oprezne ia preko no?i se ifiore iv^reraesjiti uokviai < Slično porota listu na đruirem mt^ui beodornoet. in si-ecr bližnja, bo pokazala da ie strah za. na« neup/ifcvićt>n- Pof iHine ¥asti. IZJAVA KKAJEVME ORGA>TfZAC!JE iDS X CELJU. Clani kraj ovne organizacije JD5 v Ccljiu zbrani na strxKineni ^boru dne 20. februaria 1919. i odobravanjem jcmljcjo na znanje rorocilo drža\-nes;^ poslanca dr. Kukovca o se&taoku v Sarajevu. Pridružujemo se sklepoin, kaicrc so spreieli tam navzoći odlični predstavite Ili naše državne politike. Iz-rekaio s^- za zdravi centralizem v državni upravi in zakonodaji ter za* decentralizacijo v nižjih upravnih ohlikah (okrožiih in obČiiiah). Z ozirom na po-Iožai in na razloge koivtoii dirani a države so mnenja, da se je treba odreći pasehnitn pokr^iinskmi zakono-u a i n'im zborom, ker je to v interesu utrienja naše državnosti. Zahtevalo, da naše r.arodi!o predstavništva* državno veče, sk lica no na 1. rparca^ nc-mudonia stori vsc potrebno za notra-nie konsolidiranje države in ojačc^je drža\-ne misli. Z veseljem nozdravljajp str i. ;'!onje, c!a se ra cc!otnr» državo 5>HS osnuic eiiOtna drfa\*oKrorn:i demokratska stranka SrNft^ lir\*atav in Slavenccv. V SMAR.IET1 PRI \OVEM MESTU T>riroc!i Jujsoslo\*an*k;i demokratska strat»ka prriodnjo neJcljo dttc Z.\ L m. ob .'?. popcMne javen s!:od. Somi^lje-niki na sviden.ie na shodu! JE LI TO POTREBNO? Politično drust\-o /1 Potk^nski okraj s-c je zateklo k ->Ji^2Oslaviii ■ z do^irn poi^snii^m o sklepih, ki iih je bafe sprejel ob3ni zbor dne S. februari a. 0 tem občnem zboru doposlnua je bilo našemu Kstu oficijelno poročilo, v katerem se nahaja tilc siavek: Az-vcljeii je bil nov odbor in sprejeta re-soTacija na narodno vlado, oziroma obSinskt svet, da. se odpravi aproviza-čun--. V tem poroci!-! je torei sk^etJ si a"-: oca drjšh^a čisto rasno označen-Dr. TavČar je mara! brfi po vsej pravici prepričan, ča ie b:I tu nesparnetm fklep v re^nlci sprejet ker sa driišh^o ni f>reklica!o r»av2iic temu. da ie bil po Itsttt1 ra^*?Ta§en. PODPREOSEDMK MINISTRSKEGA SVETA DP. KOROŠFC IV SARAJEVSKO ZBOROVANJE JDS. Pred kratkim ic »Slovenec obja-vil notico. da ie dr. Korošec odktontt udefe^bo na šarajev.na str crni i cn ja nikakor mso nesitnpatična, ni imel prilike, od-klrmif! svam uđeieŽbn. ZBOROVANJE VODSTVA VLS. Nekaj dni za velikim zborovanjern vseh iugoslovanskjh demokratičnih strank v Sara.ie\*u ie vodstvo slovenske VLS priredilo svoje zaoravanje, ki za nas ni brezDomembno ne samo zato, ker so se na tem zborovanju razgovar-jali in sklepali o organizaciji svoje stranke, ampak tuđi zato, ker za no-tranji politični položaj ni vseeno, ali in v koliko morerno računati s skupnim nas topom strank V va'nih političnih in socijalnih vprašanjlh. Iz poročila o zbo-rovanju vodstva SHS posnemamo pred vsem, da vlada v najvažnejšeli vpra-sanjih neposredne bod očno« ti med J. D. S. in V. L $. načelno so-Klasje: načelnlkov namestnlk profesqr f Remec je v referatu o politićnem položaju zahteval proporc kakor na zz-htevamo mi, In se v vprašanju centra-fizma in avtonomije postavil na ono stallšče, ki sa žc od nekdaj zistopamo, dt se naj v politiki uvede centralfzetn Ia en parlament z rakonoda/no obtast-Hk ▼ gospodarskih vpraSanjlh pa avto-BOtnlJa na temelju ob&n, odnosno okftv ftj t široko demokratično uredbo. To izjavo pozdravljamo tem boli, ker Je prvtkrat javna Jasno označila v tem vpraiaiilii stanice VLS m nam ta tef»-Ta dovoljnje zakUnček, da ae bo VLS ▼ wuodnem predstaTnlftni prldrttfDa ▼elOd JDS ¥ tkmmen dilaf^vof— dehL To tem boU. ker aoKlaiamo tudi z tzvajanji referenta srlede lirSfli đemo-kratičfiih pravlc tn zmanjlanja kralje- Ivth prerosrattv. Vstzcvn mora bfti dg* nokraflCna. Pozdravljamo to raiokwh pm*sAmz)t<* umi i Imp te ■odMMga ofvtoa. ft m&Omm m* n&U ie videti, ?4ajie straaki ijumpm saiuu agrarne nrimne wk raz«iiM> Iz poroćila. kakšno statiste stranka prav* zaprav snrzema. Pravi: O tena naj o4-ločajo kHetje samt Skod je pocdravl i»risotnl 4r. Siairalc* Mvii slavni urednik : Narodne Politike«, v imenu katoli-ških Hnrato\. (Tu Je fel pač predaleč. Hrvati so vsi Jr^*1^Mril kierflcalna stranka je najmanji« med vsemi in hrvatska dahovšiina razdeljena v raz-lične stranke. Dr. Simrak je torej pod katoliikimi Hrvari misfil fotovo le ono malo strančico* ki je na Hrratskem svoječasao brez ospelia začela mtsOtl na kulturni boj.) Dr. Šini rak je izrazil Željo« da bi se tuđi VLS razširila Čez ćelo Jugoslaviju. Kako se naj bi ta zso-d lrt,nl poveđaLV kofikor so izražene, v izdanem poročflu ostale zahteve il pr. za i^holiianie položaja naiih vjetnikov, varova ni e koristi zadnižuiStv-a in mn-lejca človcka pri ureditvi valute, socijalno zavaroviinie v bolezr.L, nez^odah in htaro5ti ra vse delavec, ne «mo tvnrniske. <5a sa v*i efovenski krnji zdražiio v .luso&laviii, da se odpravi inilitarizcm itd.. vse to nišo dznes za-hte^re ertc stranke, marveč ceJe^a naroda *n ro ne šarao sfovenske vele, marveč vseli Slo^'enccv. Hrvatov ra Sr-bov - dcmokrntov. Opozarramo samo na vrr.zrAm TDS in na vsehino danes objavljenih Izjsiv ^csp. ministra đr. Krameria, odnosno na velifci proHema-tlčni govor ministra nnfranjih zađev Svetozar^ Pribičevića na sarajevskera /boru JDS. Kra!Ie!ffna Srbfiv, Knfstov in S!owencev- L*hl v Maribor«. .Maribor. 20. februari*. (L). k. u> Včcra} se ic pripcliala ^* Maribor delegacija i talijanske misije na Dunajti. ob^toieča Iz. kapitana. poročaika ia 6 Dodčastnikov - k^rabuierjev. N-uncn te delegacije Je r.czna::. Jutri se odoeljcta oba čaiihiilva v LiuMiano, da se predstavi-ta narodni vlaJi, nakar s^ vniuta zepet nazaj. Delegacijo ie sprejet in vodrl pr> mestti, liiestni poveUnik pcKfprrlkrATirk Zwim. Prf obcđ-i fc imel podpolkovnik Z^irn kratek nagovor, v katorem je po-sdravfl ča etnika italijar^lce annade v iir.c-ira generala M;ii^r:i in Casftilkov tr.arfbor-ske Dosadke. -talijanski ITiritin se je zahvali I v kratkih be^edali za prisrČen sprc-jem po ćastnjkih Jusrnslavije. 9 katero želi fiveti Italija v dobrih sosed^tiH odno?2?lh. N.'še ?>rvo državna posc^Uv. Bco-z r a t\ 20. fettrnaria. (Liub. koresp. nrad.) PrcshiTvi voreča: Mini stršiti svet je poobla-stil finančneRii rriinisfra. da vzame začasno pow»H!o na *>odlas:i zakladnic v sktfpnem me^j j^no.OGO Vron po 4 ođstot Zaklad-nioe se b-đo glasile na pol leta in se bo Jncoslovansk? dopi*. trrad poroca: V pcrro-vnns ? čfani radikalne »franke oko?! lista *?n>ska Zora* 5mo do^naft. di bo v»a skupina vstopila ^ orjraniracilo enotne demo-kra»kft stranka, ker ne želi. da bi kdo njeno mišljenje sodil napačno. Ker se program te stranke popofnoma sklada 3 programom nove stran'-re, lio tuđ! ta skupi::a v novi stranki sr,dcfovala pri rjaSenj« na.?c enotne cfržave fn m?e mla.de svobodc. N'isn člani Uze- Beograd. 20. februari a, (U. Ic u.) Jujcoslov. dop. urad poro-Ca: Obrednu odbor demokratične stranke Je pooblastf! juj^oslovanski dopisni orad, da ohij^. da srjr. dr. Jos« Boicdanov, dr. DuSan Bo^ković in Potir Konjovfć. dr. Isnacii Pavlas in cl3ni <^srednieea odbora dejncikratićne stranke v vojvodini m^o Čla-ni jufcoslovanske demokrat ine lij-'c. S«fa srhsko »napredne* (koitterva-ttvne) stranke. Beograd. 20. febmaria. (Li. k. u.) Jnjroslov. dop. urad poroča: VCeraj ob »estili popoTdnc }e glavni odbor srfrske napredne stranke imel drugo sejo v stanovanju ninistra Jovanovića. Nismo već blokira * i. Beograd, h). febmaria. (L\. k. u.) Jugnslav. đop. Ofađ poroča: Mtnfstrstvo r« zunanje posle je dobflo od t«Vai?ln?c^3 an^le^kc^a poslan?-štva r>h\'cadafct tu tedaj kr?itel»i pre-r«frla. To fzhaja f»idi \t đeistva. da so Ju-nn*\ovMri uiell trf moi*c. kf »o ob napadu prekoračili demarkacijsko Crto. fugosio-vani s streljanjcm ni*o napadali, temvtč \i odgorarjalf. Ali ne bo mini? Maribor, 3^ febrnarin- (1 .i- kor- nr ^ N^ oeTPkl ro**ii pri Pcd^n'-ib ie danes zfutrai pkušal nHđo!nlf 40 do 50 Mađžtror oretoraffti Moro Na/a straža i Ih fe z naporom rftunrSIfo* N.^ osrrski roeii snioli. noseh-n© pa- r Mi zini obrne Inih Rađene *e SAdnie dnl opetovano vrle slični ooia-ri. Madžari bliza Fadenc zahalafo t neko ispostavljeno fipovtilno. ki«r ©e ži-vinoko n&piiHo in v takem stAnjra etre-lltio in nAdlcmii^io naše «traŽ^- HafOtr. JD. fefcn»ri». (Li- k- fir^ V Cnureko Dramiri«io dan©* N4iMi aroi >Siefire0fm«rc vsfođ iziđ* nemiko-fcTfltriiskih voiitoT- Izobesiti ao fr«nk-fnrtaiie« d« T^eral 00 m na p4Mtail ofaniiall itriT&fo* on»CI nademn Toi4-«t» eoloh tkvfiaid Nemd v tam krala tojnutođ VTmneim nOo ▼arnMtao •faritbo tuđi aa dru« maflii- Tam. ktor !a W>r*jHnik MTtraln« strni* Nobml ra» aM«fo Bacraio 1000 kron M ai^o ▼aalcMra aforonsk«** oroteika- MarlW. 20 februari a (Ia- k- pr.> Ko< enaf^U irtov krravih docođkar U*a » jamuurja le v6**i trn wt«»«t-clii amrt kHn&TnUar fazne ^alezmoa igtaiHlaaal Potfreb to Ia ■iiill i Hmtreidio đomovinfL Aaorliaai v 8aa*a» Split, ia te-liiiila, (IA II u) flihiiHiilir 4m. vad porafii iz Mat: U. fa>nav|i doooldne }c doapala v lako amarKa ao|Ra ladla >Oe-orgla«. Pe^dfcik Ia4k se Je s treal časW nlkf arepaUaf z motornim Colnom aa oba* to, tjar ac fe zbrafo pofee velekoga ite-vila Halilasftkfh vojakov vse prebhralstro. Otiflamu |c cavdužeao pozdravljalo čast-nike Ia klicalr. x2tvet Wilsonv Porelintk itattlaaaldh katabinerjev pa se je zađrl aa Ijuđl v ifciliianskem i«ziku: »Gospoda, pre-povađaae so demoaMiacije m će $< ponove* vas odstranim s sfk>!< Ljodje so obiaoflorili, med tetu pa so italijan.^ki čast-nild obkoltil toste ter iih odpcljali v stan povelftnt£tva v botein »Jadran. Občinski prisedfrik Amfrej.s )c »IreSal r nekim oh-čanom. ki s«j r>rr! pr!?!kf posjeta v Ita!:'o. Dc Rosa inu je maha! z rokarrri pred licem ter <:a psoval: *Ce ste vf dijak, potem vedite. da sem tndi jaz. Z nami ye nlkar ne ^iTite. Akn ?e razje^lm, vas vr-*c"Ti v morie 2 vscrrti Hrvati v JeRi-.-. rfi»-Ifi<5 s« to hrantl in zahtcvaf razjašnjeni zaradi /aTftve na favneTrr ! raftj. tođa Safit-nika rru aista niti dovoHla seovoriti. V oknlfel Reke razdc?!u!e|o Tfalijani denar. Pefkc pcdobćmc 50 frd oreb za Ita-Tiianc. Nekaf časa so jili vabili z lepo bes*-do. potetr: so jim ?rro:o izreci proti Tnrroslaviiu ker ca ni vsc uič iz-đalo, so oričeli sedaj trosfti denar rocd l»o-fft. obtfa;oJ tsđi brano in oMeko. — Na "ReVS ođr>u«čajo jtir^^Tovarrske natre?5encc pri -DaHtffrtiSTT'r. Me poveđo nnber><"?a vzroV;\ ro. vzro^r >e ta. ker so dflttčnffci Tifsros!nr«,-ar»!. Vi prfrfofnn vojaško poveljni-'štvo ie bil n^.m radi tesra o?;ter protest. SlovtntsK! svet Ce>;ka rcatea glanazlja na Dtnajm. DuiKijsko društvo Komenskesa otvori Ce-iko realno gimnazijo. Za absotvente nem-5kih ljudskih in mc:"3anskifa 5o! napravilo prinravlialni tečaj. Zakaf t Pra^f prtmajijkuk stanovati. »FinanČni Fvct« poroča. da ie ^eho - slovačka reptri>Hka od 80.000 Mv^ih arstro-ogr-skih u radni kov prevzela 37—3S.000 teh uradnikov. ki jth je vojna privedla v Pra-go- To da je edeo glavnih vzrokov prt-manilcanju stanovanj. Proć z znamenji sramotne preteklo-st!! P r si z a, 30. februari a. (Liub. kotesp. urad.) Glasotn čebo - slovaJEkega tiskov* nega u rada javila »Narodni Politika«: Kip ce.^zrta Franca I. in Radeckeca spomenik bode kakor je sklentla upravna komlsiU mesta Prase, odstranili. Odstranili bodo tuđi vse spominske plošče io napise z ime-tu liabsburžanov na praških mostovih. Ćebf mmaio doroli kraae. Praga, 20. februar i a. (I.j'jb. koresp. tiTad.) Cebo~ slovaSkf *iAnarhist senu toda prijatelj ljudi, ne Izvzemši Nemcev. prijatelj bratstva. Pred šestim! meseci se mi Je porodila misel, usmrtiti Clciuenceaua, ki ga smatrani za največjega sovražnika člove-štva. Sele pred nekoliko dnevi sem se od-ločil, izvršiti svoj nacrt« Ranjeni Cieneaceau. Parts. 20. tc-hruarja. (Lj. k. n) Glasont Dob. kor. orada poroča Agenoe rlavas: Ob dveft zjutTaj je Clemenc«au prav mirno spat Njegova okolica smatra njegovo stanje zeko pomlric-valnim. Profesor Tuffier *e navroč v »obi rjnjenca, da mn ob prvi priliki priđe na pomoć. SocUalistf pri demeiioeaata. Gene- ▼ e. 20. februarja. (L). Il n.) Cehoslov. tisk. urad javlja: »Progres« poroča: CSemen-ceatf je sprejel odposlanstvo bernske soci-)ali&tičiie konference. Vodje odposlanstva so boi Branting, Henderson ia Macđonald. ZabteraH so, da se takoi izroče potni Hsti francosldiii Članom prelskovalne koukisije, kl hna po nalocn benske konference oditi ▼ Rattjo, kakor tndi. da se pripusti za-stoattro bernske socijaitstične konference k mirovnim posvetom ▼ Parts. Ctemencea« |e oblJubO. da bo socijalistom omogoCH, da stopiio r stike s aoaaiaasaUal odaeld mftrovseaa kongresa. Odpotlaattvo ma Je feonCao toroCUo tati nacrt notesa detev-tfcegm zakona, Id zahteva med dragim tndi nanttieieao nrohodo za aasefitev t %aeh aeielalL ^____ ^_ ^ Ust# Omtv* ▼ PaHaa- Loiđoi. 90. febroaria* ^Li* kor u.t) Olaeofn doni ^?'* * !f ^* ^«^* Reuteriev urad: L*lovđ Geonre le dobil avien po-«1t. nai prida v Pariz- Jutri bo aovoril taaetOTaloaaL Po vMneat poročila te raz-deli tt*^đFw*t ^n**sc^ ro^^^ca 3 milijon^ hdetar* iev zemliišča malim po&estnikora. Ko bo to delo tiMfiin bodo okaegaJa mata kiauMa pojeat • ■tUjooov heatar]ev. Ker ie delav-snro ▼ RlPBRiniji !e aesnatno. bo to narod malli posestnikov, veonib na svoje imet-je, od česar se pričakate najboDšo obranv bo proti boljševizmu. Mtmvna meferem. StevBa delegatoT ta poraoiaega oMb* ia aa mirovni kooiereađ v Partzn znaia 200O. Izmed teh ie 500 An^leŽev. 350 Ame-ričaaov, 300 ItaMjanov, 200 Belgijcev, 150 Orkov. i00 Japoncev. po 80 Cehov in Ju-goslovanov, po 50 tz Kitajske, Portngalske in Slama. Preliminarni mir. Berolia. 20. ie-bruarla. (Liub. kor. urad.) Duiiajski koresu. urad poroča: Kakor doznava »Deutsche Allgerneine ZtltuBZ* iz Pariza, bodo zavez-niki sredi marca sporočili končsoveliavno bcsedilo oredhndncsa mirn. Nemčiia moru odgovoriti v enera tednu. i-ahi se boje razsodišča. Zcneva, 20. februari a. (Ljub. koresp. urad.) Jnso-slovanrfca agentura javlja: »Matin« doznava iz Rima. da je italiranska vlada formalno odklonHa ^Icdc spomena vprašanjamed Juiroslovani in Italijani postopati na izredeu način. Dopisnik Usta meni, da Je pet veie-sU odobrilo to postopanje Italije. »Temps-: komentira vprasasje arbitraže tn misU ta* ko> kakor »Matin« ter doda ja, đa ne bi kazalo, poslužiti se oo^ebne metode, ker bi se mofclo po ten! o pristojnosti konference dvomiti, in sicer ne samo v spornjb vpra-šanjib med :-avczniki. marveč tuđi med za-vezsikj tn sovražniki. List »Pariš Midi* piše: V več prfraerih cc bo što za to, naj ti reXitev. kl bi biJa prfmenia pravičnostj, tenveč bo treba, re-^itev strankara vsiltti. talri so bttdt ra nas. Lagano, 20. februarja. (Li. k. u.) Ceboslov. tisk. urad poroča: Zahteve, ki so jUi predložili jugo-sfovafisld »astopniVi včerai na pariflvt kou-ferertd. označuje italiiansko časopisje kot nadv^e pričakovante tiezmeme in za vsa-ko ra£pravo nesposobne- Kakor se more brez pretiravacja trditt. vrbniajo po vsej Italiji osorčenie. Po mgaslovanskih 1a-htcvah bi v bistvu ostala staja itali>axuiko-avstrijska oieia tuđi aova mcia med Itali-|o tn JaKosTaviro. Ves Kras, Gorica. Trst. Istra itf Dalmacija, torej vse ozemlje, ki ga zahteva Itali;a zasc. bi pripadalo Jogoslo-vanom. rSecofo* pravi v svo.ii oscorčerro-»ti: Ta program ic v Pariza za«;tooal isti Trnmbić, VA |c lani v Rimu sldenil ttali-jansko - jugo^lovanskn zvezo. ^Corricre della Sera« Ri niti ne drzne sporosti svojim čitateljem jujco>!ovanske zahteve ▼ svojih pođrobnostfh in očita Jacoslovanom pozresnosti po zeniljf. brezenefno pohot-nost in politično nezrelost JnfcosTovansJd nrediog. da poravna srrorna vprašanja med Itahio in JueosJovaiii wnson, ?e očlviden VcAzkus. da se izo*nelo londonski ro mtnosti- Gradec. 20- febrnaria. (XA. kor. urO Don- kor nrarl poroča: Voiaki narodne brnmbe so zborovalf danes por>oldne n& Trsru Svobode v GrađctL da manifestiralo javno xa eelo vrsto svoiib. zahtev* Poslali so dopnto^iiio k deželnernn elavar-tu, ki lim ie ©blinbil. da &e> bo savzel za nfihove zahteve- Ko ie bila deimbt- disL uri dozAlnem ffl&variu. ie TT»orabil iwfei ^"odia komuni st ov priliko in na-vdn^eval obcin.flrtvo n» trgn la snroie ideje- 2ol ie odobravftnie- Po ^borova-rtin ic ođSla tolpa na Glavni trg. kler so tndi imeli komunisti Ču© srovore-Mimoifiočim častnikom 50 odtreravali zv«??rde- Vdrli ^o tildi v kavame in nacllejzovpli navzočo oastnike. Ka Gla-ziski cesti. ?:ier so n^o^ali iz nekeea Atimovanja na mimoidoče vojake narodne hrarobe. so vdrli voiaki ▼ stano-vanie in oovzr^čili pro©ei^nio Škodo Ođflolok komuniiatičnih voiakov ie *i-soil^l za km tko dobo iiovplistvo narodne bramne a ie taJsoi pobesmil. ko so nri^H na pomoč diiaki- Dež«lna vlada t^ z ozirom na današnfe do^odkA nre-povedala plesne xabave r Građen tu okolici. Romani in O*rL Budimpešta, 20. februar ia. CLjub. koresp. urad.) Ogrski kor. »rad poroča iz Arada: Pri Nagy Halmajiy-iu so se za*ell težiti boii z Romnn?. KTi obeh straneh sodeluje artiljerija- Naše Cet« 3*» prcjrnaic romunslce tolpe. O?rf ie dele kronsfni oo«e*tva. Be-đimoeStt, 20. februarja- (Lj. k. «.) C51a-5om Dnn. kor. trrada javlja o^rskl dopisni urad: V zmis!u ljudsfre?a zakona o zem-IltSki reformi, so začeli danes v GodMioit! razdeljevati bivša kronska oosestva. Vlad-ri zsstopnik ic izjaviK da ie naloua vlade dokazati, da ti\z bolje vladati, Vakor pa stari re?!m. Kmeti iz H^đolloja zahtevaLio, da se nifhnva posestva povpre^no snopol-nfia na 10 oralov. Tz nllv kronske domene, ki so najbližie dotični ob«n1 in iz VraHevfh parkov hočejo fapra\iti 500 do *00 oralov ▼rtov. dr» katerih i majo tndi delavci r»ra-vico. Tuđi V Korene«;!! so danes lačefi t r^zđdievaniem bivSiti krot^Mh po^e^tfv. V rtrvf vrst! so doblTf r«mT»i^če v fa*t na-rr«e^<*ncT domene \n vM volaM, H %o bfM na boliSču te »o nr?cfr»»rf t obgfao Kerepes. Haino. PoPeđefskl uroletarttaf ▼ corenf] H»- ffft. kl fe od Časa do časa ft nred vojno defa! prftHavfeo itatifaaski vladi, se seđaj znnva «rfbl]e. fn sicer fe riftanfe In vrvenle med nilml nrece} razburlifro rn italf^nslce državnike, Oodmia in oretl, ker vlada fe veđno ne odoravi vnitie^a stan »a In ker ćelo *rtt «rlas med ftt*dl- «nr« za Jug-oslaviio :. je; i mbsksa su :. r dnevnim redora: Protest proti kratim obsodbam tr-' ^žkih železničariev- Na sbod smo pov&bili Narodno vlado in sastopsiva obeh železniških uprav. Shod ^e Trži. dne 22 februari;* «»b pol šesti uri zvečer v Me&tncra doma- FakrajinsliB in dnevne vesti. VseneUiška komisija ima svoio S-}-ndno sejo. dne 21- P m- ob 5. popoldne v palači dežflne vlade- Odvetniška vest. Odvetniški kandidat dr- Ivan V a s i ć ie danes pri višiem oAžeinem ^odižču v Liubliani napravil odvcrnički izpit z odličnim u^nehom-^vetniFko pi«=orno no otvoril v Novern rnestu. Ravnateljem Slovensko trsrovske ^ole t Ljubljani ie bi I v knratorijcvi ->e.fi te sole dne 18- t m. imenovan Jo^ip G o sr o 1 a- Petdcsetletnico s-rojesra poklirv* nraznuie iutri eospođ Janez Julii P u 1 k o . akcidenčni stavec tiVkarne Te- ni. Kleinmavr & Fed- Barubere v Ljubljani. Jnbilaiiu. stanovski tovariži ob tei priliki iskreno čestitaio! Stano vanjske razmer«* za na»e di-fake v Brn». Iz visokošolskih kroeov v Bran n^m sporočaio. 17 v Rivi y Italiji. Dr- C. Jelenec ie posla! t Kandilo dopipnioo. ki poroča* da se nahaia ve* pohotni polk St- 17 v priiet-nem letovi&hi v Kivi ob Gardekem ie-55©m- Taro ie 44 oficiri ev. 2137 inož. 70 ▼ozov in 150 konj Nemčke ofieirie so nddali, neroško moštvo 'ttdi* Povelinik i© Slovence- Dr- Jelenec pravi na oni dopisnici, ki ie datirana 9- novembra 1918. da se vraeio. ko bodo to dopuštale železni^ke razmere. Do dane« polka še ni nazai, ker teca ne đormščaio ne ielezmiške. anjpaJc čisto dru ere razmere* Ujefniki. 1» Berna ooročajo: Ja-ponska in ameriska vlada sta ohHii preskrbo za >avetro-ogTske< vietnike od skra.ineffa vzhoda do Omska- Tam fe nietpikov okoli 400.0(XV Italija ie ob-Tjnbila* da ispusti veai invalidne uiet-nike* Aneliia vraća vge civilne internirane©. Franciia pa obHnblia. da prične rzDušrati interni rance, ki so ulabeišeea »dravia. Za naše fonake na koroski fronti Te sr- dr Gerlovič, kateri delnie kot »dravnik v Podrožčici. prevzel razde-Htev perila 1500 kosov. katereea ie na-bral damski komite- Povelisivo obrambne«ra odseka ▼ Podrošćici se ▼ svojem in v imenu nođreiemh voiakov naitoDleje «abva-liaie za 1500 kosov vseskozi krasnen perila. ki era ie damski komite za zbi-ranie vojažkeza perila v Liubliani z veliko marliivostio nabral m ea poklonili brani teli em v PodrošSici- IzkazM nam ie komite s tem darom veliko dobroto Sedai nam ie omoffočeno usnežno se obraniti srotovih povražnikov. kate-rih se ne moremo obranti s puško v roki . • . Istotako izražamo evoio hva-Isžnoct V8em cenienim darovalcem perila. ki so podpira.li đelo zerorei ime-riovaneeru komitRia- — Povelistvo obraTnbnes"?!. odjeka v Pođraščiri- Oana^njm »Domovina« prinaSa ^-ianek >Knava roka Habs:bnreov«5ev< in na podlistek >Pos1ava<- Ta podlistek •e bil spisan med voino. toda takrat ni mo^el iziti. ker bi bil avtoria crotovo spravi! pred ^krvnro voiaško instiro«- Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pmri prosi slovensko oijčiustvo. ter denarne zavode in kor-^x>raciie za izdatno srmotno podporo. ker stevilo slovenskib diiakov nara-šda. denarnib »redstev pa društvo za ~>odpiranie nnših vi-?tokošolcev nima. Prispevke spreiema p dr- Karei Sebe-sta, odvetnik. Pra^a II. Spalćna ul- 9 Dražba živine in DoiraleTskera fvrodia. Dn^ 25- !n 26 t- ra- ob 9 dopol-dne se bo prodaialo na iavni dražbi na crražeini Fužine pri Liubliani večie itevilo molznih krav. mlade živine ter rsolierlefske^a orodia Za vsako rdraž-tri Novem mestn* Poročaio nam: V nedelio nopoldne &ta nanadla na Ix>denski cesti ob nov em pokopališču dva voiaka Vidmanevo Pepeo, elužkinio pri Haselnovih v Kronovem. sta io vlekla na osamlieno gospodarsko poslopie. io ranila na ro-kah in ?teenu ter io orisilila, da ee Ie udala- Vzela eta iei 30 K denaria.^ na to r^a sta zbežala preko hriba proti B'^ Itinu- Kdo sta ona dva roparia, se ni ilocmano. __. Gospod Fran Jnrkošek. financnl preelednik. naznania svoiini tovari-šem. da ie bil 4 t- m. od nemskih tolo ori Purklah vlet a 12- t m- zameniaii ter se nahaia sedai na dopustu v Bre-gani. poS^a Jesenic«. Dolenlsko- Izvažanie masti in ineha u \rT Hane. Gospod Franr Marinšek iz voo-mata nas na prosa da konstatiramo, d* on ni pisec notic v katerih se |o očitalo e-ospej Kružiš da ixvaia slanino in elično- Ix Koniie nam pišeio: NaS nemski kner Windischeratz, ki zabavlia ob vsaki priliki čez Ju«oelavifo. prireia eedal twt ^rodpqatn» yiaaMw m wm- «k«de, pri katerih im rUvw vlo«o iMani BfiiMLi Imiakafi dr» Zunv U h^jia- V odlični nemški družbi sabav-Ilaio U nemskutarli v^vprek oaz Jnco- slavno m niBne oblasti Zadnii čas ie *e da merodaine oblasti poskrbe. da se ti ■Semci. ki so ostali na naših tleh, obnašalo dostojno in da ne ialii'o pbete-no Slovence. Umri ie v Liabliani na Polianski 4 1 Javornik. N v m p-! i- . .^dr^^tveno staaie mestne obrisa liubijanake. V ća.su od 9- do 15^ febru-aria »e ie rodilo 13 otfok. tamrlo pa ie -- °^^- ^a ini«kciio2niimi boleznimi so obole li v tem času: za lecariem 2 tujca in 2 voiaka. za vratico 1 domaćin in 1 tuiec. zo kozami 1 tuiec ix Metlike. xa peffastira legaricm 6 voiakov. Kulturo. Diia^ka uredstava v dramskein g:\e-dali^u- DiiaStvo tukaišniih srednjih &Ol ie včerai v dram&kem crledalieču priredUo proslavo Vodnikove -tolpt-nice- Spored i© obst'zal »aiprej preda-vanic o Vodniku, notem dve d^klama- <*.iii in nnposlrd Linhartovo komedito >Vcsoii dan ali Matiiček se žonio VT predavanju io govornik temperamentno razložil veliki pom^n Vodnikoveffa kiilrurneca dolovania; Vodnikovi pe.^mi >Moi spominekc in >I!iriia oživlienac at)\ (ieklajRiatoria iiodala z dobrim čuv-stvodi- V Liivbartovi komediii ie imelo oljčinstvo Priliko, da ie spoznalo nekat mladih isrralccv. ki «o tuđi preko diletantske mere poerodili svoie vloso- Tako i** nastopal baron samozavestno z vjerni znaki nekdaniih trraiskih poten-tatov; Matiiček ie bil odrezav in ne* luroan. da ira ie biln veselie eledati tu poslušati: Tonček ie kot boieri raliub-ljeni diiak kazal lep dar za eledali^ko ninetnost: Zmešniava in 2užek sta bila izborna tipa >besednika na selih*. ozi-roma >srraišinskojra kaneeliria<; pisar Budalo pe ie odlikoval z drastično komiko; G.i^per pa ie bil Piianček. ki ie takisto spravlial obrinsrvo v nai-boli.^o volio- Gospodični kt sta predstavljali baronieo in Xežtkt». ?ta dokai spretno izvršili svevp nnloci — Vohoe ie treba priznati, da ie bila isrra izvrst-no proučena iu srlo.de znania vseh na-loc nru*avnost neoporečna- Režiser cro-spod 2 o 1 e z n i k ie poskrbe! za okusno ins^enacilo in ubrano opremo Od-kritosrčne pohvale io bilo po vsakem dejanju dovoli: vrla mladina na odru io je radi pošteno zaslužila- —n— Repertoar Narod neara irfedališča. Pram^ko srledaliSče: V potek. 21- f in >• • • nlica stev. 15c burka v ^tirih dein-niih ob pol 8, zrvečer za >C< abonement-V soboto. 22- t. m-.- >Vo3mik Hen^rliel« drama v petih deianiih Izven abone-menta ob pol 8- zvečer- Naslovno vlosro igra 2- lunaru Borštnik kot sost- V nedeiio, 23. t. m popoldn© ob pol o ljudska predstava ob rnižanih cenah* Ivan Cankar: >Jakob Rada<. drama v treh deianiih Izven abonementa* Zvečer ob 7* >Tueromer". rra^rediia v petih deianiih. izven ahonementa- — Operno rledališ^e- V petek, 21. t- m. ostane ele-dališoe zaprto- V soboto. 22 t- m- ob pol 8- kvečer opera ^Manon< za >A< abonement- V nedelio. 2S t. m. ob pol 8. zvečer opera >Jevsrerrii OnieKine izven abonementa- P. n. abonentom! Oni ceni- ahonen-tL ki so vplačali samo polleltni obonma in ki nameravaio tuđi za draeo polovico sezone ahonirati evoie sedeže. nat se »elase v cried. piparnif soba št- 6** v tekn prihodniih dni. kier se iim vroće tozadevne vstopnice Važno za pro>-inro- Kadi tehničnih ozirov nprizoritev >Smrt maike Jaeo-vi6ev< y nedelio ponoldrie ni moffoSa, kot ie bilo včerai obiivlieno Irrala se bo v đramskem srledališću ob znižanih eenah Ivan Cankarieva drana >Jakob Rnda<- Društvene vesti m prireditve. Slovensko zdravni-ko društvo ima svoi izredni občni zbor v četrtek. dne 6- marci ob 4- popoldne v mestni po-svetovalnici na liublianskem mad-stratu- Dnevni red: 1. Porocilo pred-eedstva- 2- Loschner - Maderie^a ustanova. 3- Izprememba društvenih pravil. 4. Volite v odbora po novih pravi Iih. 5-fcamo^toini predloži. 6- Eventnalia- 2ensko telovadno društvo v Linb-Ifani naznania, da ee vrši XV- redni občni zbor. dne 28. t m- ob 5- popoldne na magistratu- z obi&ainim dnevnim redom- Vabimo ceniene članice in starice naših coienk in sroiencev. da se odzoveio polnoštevlmo- — Odbor- »Žensko telovadno dni^tvo v T^mh-Hani« zaklinoi ta teden do ie^^ni vri rovanje eoienk v prvem odd**lkn: v dru-ei oddelek se ppreiemrio coienke do 15- marca. Svilarska widni£ra »a LfoMlano in okolico vabi c& ?!nne na f»estanek. kateri se vrsi v nedelio dne 23 t- m točno ob V-2- ponoMne- Vr.=i se v pra-storih firostilne 5T- Mraka Pimska ce«»ta štev« 4 Zarndi važnih zadev se prosi obilo udeležbe. »Vranska Vila^ in Ciril M^e^odovm podružnica na Vranekem priredita v soboto 22- t- m- ob 8- zvečer in v nedelio. 23. t- m. ob 3- popoldne v salona e Košenine koncert z eledališko predstavo >Starinarica<. BORZA V ZAGREBU. Za ere b. 21. februarja 1919. VČerajšnja borza ie bila posebno živahna. Zlasti so po\T5ra5evaIl z* đoinlctmi Brodske menJaCne, Obrtne banke m Hra-frilnicc za Primorje na SuSaku. V nasJednjem kurzi: denar biato Banka sa trgovino m obrt . 442 444 Banka i štediona na Sušaku . 506 507 Hrvatska eskomotna banka . 1419 14J1 Brodska menlačfta banka . . 3S5 170 Hipotekama banka ... 442 448 Hrvatska banka.....405 410 Jadranska banka .... 880 900 Ljubljanska kredit banka . 834 8» Hrvatska kredit banka . . 1000 1015 Prva hrvatska Štedionica . 8900 8350 Žtvnostenska.....618 — Ponaretau 20O>ron*ki bajtV«vd krožito po Donatu. Pri enem puitnf onaaaoiili 4obili a* eav<** at* » Kainoveiša poroiibu Pasebma bnoiđvaa fročila »Stov. Karoda*.) ZAIfTEVE NAŠE DELEGACIJE PO BODOČIH MEJAH JUGOSLAVIJE. Genevt, 2U ebruarja. Jugoslo-vanska delegacija je predložila včeraj 20. t ra. 10 Članski komisiji naskdnje zahteve po mejah nove kraljevine SHS. Meja naj teče od Triiča čez Kormin do Pontebe. od tod Čez Šmohor severno Beljaka in Celovca, uribliino 10 km severno Drave do Rabe. Po Rabski dolini ob Krki, Muri in Dravi do južno Pečuha na Ogrskem. Od tod v koniitat Arad, kjer ere severno me-sta Subotice tako, da Subotica pripada še Jugoslaviji, med tem ko spadata mesta Arad in Segedin še k Lirski. Tu se okrene nr: a južno proti Uanavl ter gre ob Dot»avi do Lom Palanke, od koder zavije po l>clsrarskih tleh do doline reke Strurne. od kjer jo zavilc proti zapadu d > Ohridskega jezera in potem po Čniem Drinu severno do iz-liva južno Skadra. JtnOSLOVANSKO VPRASANJE IN CF£KO-JLuOSLOVA\SKI KORIDOR Geneve, 20. februarja. Glede iugo-slovaiii.kegu vprašanja se vrše živahna pokajanja za kulisami meJ obema strankama. Delnjeta dve koinisiji. Neka-teri viri zatrjujejo. da vprašanje češko-jusro«-lovanske?:a koridorja ne bo rečeno pc»po!noma v našem smislu, pać pa uži-vaio Juc:oslovani v iadranskem, make-donskem in južno o^rskem vprašanju vsestransko podfx>ro. VENDAP SPORAZUM? Geneve, 20. febrnarja. »Journal de Geneve« od četrtka ima uvodnik o Italiji in Juprslavijj, kjer namigava, da se h-> Ir?,ko-iuKosIovanskf spor resil v prijateljskim sporazumu. JUGOSLOVANSKI PREDLOGI IN »CORRIEREe. Geneve, 20. sebnjarja. »Corriere« pravi, da p^menja predio.^ iucroslovan-ske delegacije, naj spor razsodijo Amerikanci, oziroma Wilson, atentat na 7vezo narodov. V istem tonu piše vse itaiiiansko časopisje. MIMSTRSKI SVET V RIMU. Geneve, 20. februarja. 19. februarja je imej ministrski svet v Rimu dolgo sejo, v kateri so rajpravliali vprašanje amnestije, pecali se z usodo »neodre^e-nih<- (sedaj »odrešenih«?) dežel in z j n-X o s I o v a n s k i m vprašanjem. Predio?? o razsodišču je ministrski svet so.?Iasno odkloni! (Hvala Bogu, da Rim ni Pariz! Op. iTredn.) LAŠKI PARLAMENT. Geneve, 20. februarja. Laska zbornica se sestane 27. februarja. LAHI IN BOLGARL Geneve. 20. februarja. Senzacijo V7buia članek »Idea Nazionale«t v kate r e m tonlo priporoča in za-provarja zvezo med Lahi in 15 o I g a r i. (Tuđi privatna poroćila govore o veliki laški prona^andi, ki se raz-teza od Crne gore in Albanije preko Macedonije na Boćarsko. — Op. m.) POSVETOVANJE V PARIZU. Geneva. 20. febmarja. V ospredju političnih raznrav v Parizu stoje trenot-no: jngoslovansko, rusko in av-sirijsko - nemško vpra?5anje. PLEBISCIT V ZASEDENEM O2TEMLJU? Getieve, 30. februarja. Ker je videti da predio^ o razsodišču ne bo obveljal. poskušajo Ju.eroslovani z dru^o metodo in nameravajo predlagati plebc^cit. Tako piše član delegacije v torek v »Jour-nalu«. Francoski krosri. katere je pred-lojr o razsodišču neprijetno dirnil. so s plebiscitom bolj zadovoljni. KAJ POROĆA UREDNIK *TEHPSOV« RIVET? Geneve, 20. fcbniarja. Rivet objav-Ija v »Temnsu« tri intervjuje s hrvat-skimi politiki. med temi enejra z dr. Prebecrom. znanim frankovcem, in ene-?:a z Radićem, vodjo seljačke stranke. Oba se zavzemata za republiko in na-stopata proti Veliki Srbiji. Radić se je i/javil dalje za podonavsko federacijo in za sporazum med J unosio vani. Cehi in Romuni. PRIKLOPITEV NEMSKE AVSTRIJE K NEMCIJL Geneve. 20. febrjarja. Francoska vhda je objavila Plede nriklonitve Nem-ške Avstri^e k Nemćiii slede^o informacijo: Francija je odločena. da se z vsemi razpoložliivimi sredstvi u p i r a ičnizit-vi. ker vidi v njej veliko nevarnost za evropski in svetovni mir i* ker je mne-nia. da ne cdsrovarja nameravana zdru-žitev niti želiam. niti interesom prebiva Istva Nemške Avstrije. — Tako po-roča pariški poročevalec lista »Basler Nachrichten«. Po naših informacijah sta-jita dva nacrta v ospredju: nekateri franeoski krojff se potezaio še vedno 2a podonavsko federacijo, katerfm pomasra rudi peščica Anjrležev, pretežna večina Aiigležev in Amerika pa stoje na stali-ščn. da mora postati Nemška Avstrija nevtralna država pod zaščito velesil. Za priklooftev Nemške Avstrije k Nemčiji se potegne samo I tali I a. PREMIRJE Z NCMCUO. Gc—ye. 20. februarja. Kakor se čule, bodo Nemčiii predložili definitivno Ugotovljeno besedilo premirja sele začetkom aprila. DovoHB II bodo teden od-Io«a za premislek. ali sprejme ponro#e afl ne Mocoče Je. da bo besedilo predloženo že prel nikakor pa ne pred povratkom Wilsoboviin. ATENTAT NA CLEMENCCAUA. Gettfi, 20. februarja Atentat, ki je Izvršen m fraifcoskeca minittrske«a predsednika. Ie vzbadil v Pariz« v«H-kansko senzacifo. S^losno sodlfo, da ix-vira atentat od bolj5eviike strani PoB-atXmg% oteflu« OcnMaceafllcvo in ■fearw va že itak velika popularnost je znatno pridobila. AMERIKA IN RUSIJA. Gcoeve. 20. februarja. Kijub vsem nasprotnim poročilom vztrajajo Amerikanci pri svoji zahtevi. da se vrše poga-jania z Rusi na otoku Prinkipo. Profesor Herron je odpotoval že predvčerai-šrjem preko 2eneve v Carigrad. »AUSTRIA ERIT IN ORBE ULTIMA.« Geneve. 20. februar ja. Avstrijsko vprašanje in likvidacija stare monarhije priđe na vrsto nazad nje. Telefonska poroc&a Slov. Narodu* iz Zagreba. POTOVANJE PREDSEDMKA IX PODPREUSEDMKA DEŽELNE VLADE V BEOGRAD. ZadrebT 21- februarja- Predsednik dr. Brejc, podpredsednik dr. 2erjavt minister dr- Kramer in poslanik Po-gačnik so prispeli snoci ob 'AS. uri v Zagreb ter &e podali v bansko palačo, kjer eo s© vršile važne gospodarske konference- Ob !ilV uri so se odpe-ljali v spremitvu ministrov Svetozaria Pribičevića in dr. Lukinića v Beograd. — >Xarodna politika« poroča o tej gospodarski konferonci, da sta se jo s hrvatske strani uđeležila ban dr- Pale-cek in podban dr- Budisavljević in da je šio za prehrano Slovenije, ki ^e na-haja v prehrambeni krizi, ker ima znoke tsamo še za 8 dni- Hrvatska zemaljska vlada naj bi dala Sloveniji žita in od nje dobila v zameno preraoga- POSVETOVANJA HRVATSKO-SRRSKE KOALICIJE. Zagreb, 21- februarja. Zadnje dni so se vršila v Zagrebu posvetovanja hrvatsko - srbske koalicije, na katerih ?e je obravnavalo zla-sti vprašanje do-ločitve kandidatov za narodno pred-etavništvo O po^vetovanjih se bo iz-dal poseben komunike, ki pa do sedaj ke ni izšel-FUZIJA MUSLIVAN'SKTH STRAKK V BOSNI I>" ITERrEGOVrM. Sarajevo, 21- februarja. Med bosansko - faercegovskiroi muslimanskim! političnimi strankami s© vr?e že clalj časa pogajanja o fuziji \>:eh muslimanskih strank. Gre ru zlasti za muslimanske stranke okrog >Vremenac in >Jed-nakostic v ^arejevn in za stranko v Tuzli- Struje okrog > Vremena« i a tuzlanska za^t opati separat i etično sta-lišoe, struja okrog >Jednakosti< pa za-stopa stališče popolne državne enornf> sti in je vstopila v JDS. Skupina okrog >Vremena< se bo najbrže kot samo-stojna stranka razpustila in bodo tuđi njeni člani vstopili v novoustanovije-no JDS- STARČEVIĆANSKI DELEGATI ZA NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Zagreb, 21. februarja. Starčevićanska stranka je izvolila za parlament naslednje delegate: dr. Ante Paveliča, ministra dr- Živko. Petričića» Cezar Akačića. Ivan Peršića, Ivan Kovačevi-ća, dr- Ivo Kmica. Kerubin Šegvića, dr- Nikola Winterhalterja. dr. Svetozar Ritiga, dr. Grga Angjelinovića, dr-Lavoslav Han zeka. dr- Eugen Laxa, dr* Radovan Markovića. dr- Lađislav Polica in dr. Jovo Banjanina- — P^ri sestanku stranke so bile sprejjete med drugim rudi naslednje resolucije: Država SHS naj bo osnovana na ustavnih in demokratičnih načelih. na podlagi nijširše avtonomije. Starčevićanska .-iranka sicer eodeluje v ministrstrn, ne odobrava pa vsled tega postopaoja vseh ministrov- Svojemu zastopniku v kabinetu, dr. Petrieiću izraza stranka svoje zaupanje- Centralno politiko bo stranka vedno pobijala, ker podpira taka politika naše notranje in zunanje sovražnike- — Zemlja naj pripade onim, ki jo v resnici obdelujejo. Zato naj se razlagti velepoeestva in pose-stva dinasti). Agrarna reforma naj se izvede ustavno. Izvede naj se dalekosežna reforma v prid delavstva- Pripravi naj ee vse za izvedbo socijalizacije velike industrije- Pri urejevanju valute naj se poetopa previdno« Vlada se ne sme prenagliti, da ne povzroči nenaravnega znižanja naše valute* CTSČENJE NA HRVATSKEM. Zagreb, 21- febrnarja- Danes iziđe v službenih > Narodnih nov inati« banova naredi i. s katere se odpušča 20 viš-Jlh uraćnikov. kompromitiranih pod starim režimom* IZ ZAGREBSKEGA MESTNEGA 8VETA- Zagreb, 20. februarja. Mestni svet je v svoji veerajšnji seji sklenil pozvati narodno predstavništvo, da naj v eni prvih sej izdela moderen volilni red za vsa samoupravna mesta* — VseuSiliški trg se prekrsti v Wilso-nor trg. PorocUa IJubitonsAega koresponđenčnega građo. UMOR BAVARSKEGA M1NISTR- SKEGA PREDSEDNIKA KURT EISNERJA. BeroOfl, 21. febrjiarja. (Ljub. kor. nrmd.) Iz Monakovesta Doročajo. da se je Umkaj izvrSl nov prevrat Minlstr-tkeca predsednika Kurt Eisnerja so anortlL i Dtrofc. 21. februarja. (Ljub. kor. nraka dežeina stranka komunistov najod-loćneje trdi. da se ni uđeležila leh de-nKMistracij. Budimpešta. 20. febrdaria. (L. k u.) Glasom Dunajskesra kor. urada poroča carski kor. urad: Predstojnišf\ o ^elez-nimkih in kovinskili delavcev je v današnji seji skknilo začeti jutri stavko zaradi demonstracij, k: so iih komunisti vprizorili zoper socialnodemokratični or?:an »Nepszava«. NADALJEVANJ? PO W1LSONOVEM POVRATKU. Paraz, J0. februarja. (L\. kor. ur.) Cchoslov. tiskovni urad poroča: Prića-kuje se, da bodo komisije končalc svoje delo po Wifsonovem povratu. Potcm se bo ugotovi! ve^ kompleks vpra^anj in zastopniki Nemške Avstrije, O^rske, FSolsarske in Turčije bodo pozvani M Pariz deset dni po Wilsonovem povratku. Glavno delo v komisijah vodita se-* daj načelnika iraneoske in japonske de-lecracije. Cecil in House rc bavita z nacrtom zveze narodov, z vprašanji pre-hoc'nejra miru. zlnsti z vojaškimi, iinan-čnimi m pomorskimi vprašanii ter z omeiitvifo oboroževanja. s koionialnimi vprasanji in razmotrivata razmere na bližnjem in daljnem vzhodu. Po podpisu predhodnegra miru se začno glavna po-* gaianja za mir. ALI RES NE BO MIRL1? Ljubljanski kor. urad poroča z dnd 21. t m. ob 10*30 dopoldne iz urađnep:a vira: Koroško. Dne 20. t. m. so streliali Nemci na naše postojanke pri Lušniku, Kaltenbrunnu in Arlsdorfu. Pri Arlsdorfu so metali ročne granate. Nemška arti-t lierija je streljala na Kohldorf pri £k Rupertu. Dne 21. t. m. ob 4. zjatraj sa Nemci zopet streljali pri Arlsdorfu. — štajersko, dne 20. t. m. ob 10*30 do-dopoldne je okoli 40 iMadžarov polzku-?alo na brodu preko Mure na naso stran« Prevoz je bil zabranjen. 4- Stranke, ki đobivftjo me^o prj Anžiču >e imaio zcrla>iti v aprovizači nem uradu na Poljan^ki cesti 13T-. kjer dobijo nove izkazoicc za meso. Dolo£%~ ae ta-le red: v soboto. dne 22- t. m«. stranke z za četnim i črkfuni od A do L in v ponedeliek. dne 24- t- m. s črkmmi M do 2. Prinesti ie Fehoi 1- staro izkfti* nico za meso; 2* rumeno ali zeleno to-sitimaciio za živila; 3- železniearii. nakupile knjižice, oziroma potrdila O ste vilu oseb in 4 kdor io ima. izkazni-co nbožne akcije- Uradne ure dopoldno od 8- do 12- in popoldne od 3. do 5. ur©-Stare izkaznice za meso so neveliavne, kakor hitro dobe stranke šore isktt« niče. ~ Kislo zelie za V. okrmi StraoiM V- okraia preimeto kislo zelie v soboto. dne 22. t- m- pri JakoDiča na Miriu-Določen ie ta-la red: dopoldne od 8. do 9- štev 1 do 500. od 9 do 10- štev-501 do 1000. od 10 do 11. iter* 1001 do konca- Vsaka stranka dobi 2 ig na ose« bo, kilo erara stane 1 krono -f- Kislo selje Sa VI. oknu- Strafl-ke VL okraia prejmejb kislo selio r aoboto. dne 22* t* m- ori Jakopičn na Mirju. Đoločen ie ta-le red: popoidne od 2. do 3- štev. 1 do 500. od 3. do 4-štev- 501 do 1000, od 4- do 5. štev 1001 do konca- Veaka stranka dobi 2kgBi , osebo. kilogram stane 1 K Izdshitefl ta odcoTond mhrfk: Stran 4. •SLOVENSKI NAROD«, dne 21 februarja 1919. 45 tter. 66% milo za brltje! Se đaM v naU mmmUmL ImuA 50 gr **■» t K. ■■i>lilHa> 1950 Janfco Plntar, Sp- Žitka, L1hM|mml (v lesni stroki izvcžbana reprezentančna oseba) za premogokop se sprejme, Ponudbe pod „KnJIgovođ]«" na Anonino pišamo AS. Mat^ič, Ljubljana, __ Kongresni trg St. 3 i. nadstr. 2172 Mesarske Mlake lastnega lzdelfca Ima v zrlcgl tvrdka KAROL USAR, Maribor n. D. Grajska ulica štev. 23. b Tovarna vsakovrstnih tehtnit. — Cene zmerne. — Popravila točno in ceno. Š^ I Se dobi: h««o».no« ina Frj)Rf!)![Pl|| nRhrDfill ft 1 Moftke, ienske in , ■■■^^^■■■"■■»»■■■■^^■■■i otrotje aogaviee. { kem z mesečno mezdo 60 K, pravico do 8 štiriletnic ;k> 6 K in nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one. ki nišo nastanjeni v erarični cestarski hiši. Za čas vel javnosti naredbe o drasdniskih dr»k!adah se izpla-čuieio le-te po deločilih naredbe z dne 11. septembra 1918 drž. zak. št. 333. Pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je vi očiti pri stav-benem uradu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Bleiweisova cesta 13), ali pa pri vodstvu dotične^ stavbenega okraja do dne 31. marca 1919. Prošnji je treba priložiti: !. Roistni (krstni) in domovinski list, 2. dokument o izvršeni vojaški službi. 3. uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo, 4. spričevalo o nravnosti, 5. dokazilo, da ie prosilec vešč slovenšćini v beseđi in pisavi. Mesto se podefi definitivno po enotetrtem zadovoljivem službovanju, onim pa«, ki so v cestarskih poslih žc izvežbani, takoj z imenovanjem. Prosilci, iznrieni v kaksni stavbeni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju čest kot stalni delavci zaposleni in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo imalo prednost pri po-delitvi ispražnjenih mest. V ostrJem si pa deželna vlada pridržuje proste roke glede podelitve služb. V Ljubljani dne 11. februaria 1919. Inž. Bloudek. ■Bm^^A^mI ■^■^■IHB^^kI a^HmJ w 1 L^AVf^g^J Potrti ne i zmerne žalosti naznaniamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stric in svak, gospod Josip Javornik v četrtek, dne 20. t. m. ob,8. uri zvečer nenadoma preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 22. svečana 1919. ob polu 4. uri popoldne iz niše žalo« sti, Poljanska cesta št. 57, na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani V LJnUjaol, dne 21. svečana 1919. A4UII, JMlp in Ivaa, sinovi, ter ftal«|etl estalft. : m mm ni w: M. DDJL StaslBi ipj, 2557 hm haitaBn nita M ^^i •***• imm IHIIIP IHIfl — OiMaiitv« tfiOm Uta pri Imbm. 2225 CBBBa*hM leH poaka v ltičhU. Po-UmpillHl nudbe pod .FtitttlMi" uji upravo »Slov. Naroda«. 2245 Itfnlft se sPreJrae tak°i- TstaUm se tudl UlHHi sprejme gospod ali pospodična na hrana Več se poizve pri Ftai Vtikttt šitilji. St&rl trf 1. III. 2246 Nafatarira poštene rodbine IS^e službe nOlffUlIUI ul v Ljubi jano u gosti I no ali kavarno. Naslov pove u pri v a ,Slov. Naroda". , 2249 SptKia iRfAen pmotiita spre|amo takoj v trajno delo P. Obid. erar v Koske«. 2183 fnania vrođajam 50 hl, 33 stopfni, 1 / UJSIIIK a 19 K Zaloga žganja ie v Zagrebu. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 1933 llnhra bnkarifa Is. Pripravlja za spreiem v gimnizijo Poučuje tuđi eosli. Dori^i z označbo .Rt^B« delo 2156" na upr. Slov. Nar iialUUiit LUiU, gospodiCaa proti odškod-Bini za en dao na oosodo. Ponudbe pod ,NoSa 2,S?229B do 28. t. m. na upravniStvo »Siovenskega Naroda«. 2229 UytfiiCU ll&fiilill tnanie prodam rta dfobno razno gaianter'jsko blacjo po lastni cent, prednost ima tist;, ki prev-zame vse blago si slonico vred. Kjc. pove npr. Slov. Narodn. 2253 in nekaj posestva nrcvrame mesarijo, kje v prometnem kraju. Pismene ponudbe pod „Prektferalee'2?23' na upravni-štvn ,S!ovenskej»a Naroda". 2223 isssm D3 unifcj! /;vS.njk,ž Btrr»'ne oWine Jarše, Raucn:Iiet Trzin in Trnovskn predmestje so napredaj. Po-droonosti so izvedo pri Goljevščka. tu, Kolodvorska clica 341. ?J4? M\ UJnlCfli?. citl v kaksno službo z družino vred. Zmožni smo vsega kmeč-kega dela. Vzamem tadi kakšno rrt?^o kmetijo v na'em. Naslov pove uprav Slov. Nar. 2141 [Mota roflitBU'^Š zmoina, ki srna veselje do otrok, že!: priti k bo!jši družfni k otrokom ! trgovino. Natan^nc-šl podatki se prosijo pod .Oftzaik 2221* na upravo .Slov. Naroda'. 2221 plsaroiiJii mi ^-^ Vv* sko podjetje na debelo s 15 tnarcem Ponudbe na uprav. S!ov. Naroda pod .PissmiiU att 22&T. — Plača po d^ govoru. 2252 rnt—Jižn k d»cci' k°i* i u *^ći po-HpNJill maže. trafi se Ponude u slikom, sviedočbama na Badalamara Pfrfe-maJef, Tonsojevd ktd Vik«Tara> Slamlja. Gospodjice, koje lt\t trajno mjesto, si znanjem više jezika i glasov ra, 1 mada prednost. Početna plača 80 K mjesečno sa najboljom obtkrbont. Istotamo se tra2i jedan vjeSt vrtlar (vrtnar) po mogućnosti neožeajetu 2179 ■HB DH I IH Poizve se aa Mehrtaroi ee«« » gtđM 1E7C 2239 |Um ijmm vseh sistemov Mpravfla rDw iHqB u«t tofeit. ctij*, a- telftU sL I«. 2205 ■«IU ae )e utnjata denarnica t srednjo OIhI vsoto denarja. Poizve se v nadai trgvvtai Al». Sajaec, Sv. Petra e, 53. 2244 fDfmb« se sprejme v modno trnovito UlBBU Alaiae Samec. Sr. Peua cesta Biti mora iz poštene hiše ter dobra v računstvn. 2243 Ifarkid na drobno in debelo ter sve-Rullll tiljke razpoŠiHa točno prot: predplačiiu trgovina Martin SaT.cr, Konjice. 1068 CAffilm v UUD|iani ali okolici se IDHlISfl ¥sa«ie w nm]***, eventualno se tuđi Kupi. — Ponudoe pod .Dofcro idoča 22W* na upr. Slov. Nar 2209 fefttiiiiei? (klaftei) \M drra se proda v Ljubljani. Kje, pove uprava .Slovenskoga Naroda". 2240 Vlftgjr 1eP i€ rad! s^itve proda. Blef-lllđfU, veisova c*;st3 št. 15 Hl. gospod St&ger. Ogieda se lahko vsak dan. 2251 UIHilaUt večjo trgovino, najraje v kako mesto. Je iz poštene hiše in s primerno Snlsko izobrazbo. Več ppve uprava .S!. Naroda*. -248 Ea!aačBO in detlmalaco tebfnip io resistrinio bia^jao ?/.V..' ZlZ'l komp., L|niil(aaaf Wollova ni. 12. Ouflta \m\fn v originalnih zabojih a dlcul luJLu 1440 kuTtadjv proda po 72 vinarjev 1 komcid pri osebnem prevzemanjuali plačtlo naprej En. Sop-paaz. Rogatec Sp. Štajersko. 14iW Mfinfini st ođda a pod „zancsijiv na Anončn) pišamo Al. MateliC, LJnbrioa Koagresni trs 3 1. 2,1 Krema za briftje 1 lončić iz porcelana K 6- -, 1 tucat MIIO za BRiTJ? 1 komad S3 -f 1 kg S 30.--P: ti vno5iljatvi zne~ka naprej dobavlja M. iflnker, eksportno podietje w Zagra-bq ifw. 19, Felrin'sba 3/m. fir-▼•tslui. 4793 Ženi se! i. Orožnik — to je moj poklič Premoženja 'mam več tisočic; Sent rahlega čuta, nežne nrav* Kakor ustvarjen a — ljubav. n. Ljnbka dražeslna meščanka, Lepa izobražerta vašSanka, HočeS te H ornožiti, Lepega moža dobiti? Požuri se, sedaj je čas, Nikoli se ne pokeaai! Opis o razmerah in prenoienja, če no-piče s sliko poiljite pod .Sretta,7222" na opravo »Slov. Naroda«. 2222 Pozor, iupanstva in posestniki! bakrene izolirane žice xa »irtKrićna upnte. — Kakovost prvovistna, cena po dogovora. Pisma pod šifro .20(00 poitno ieleče v Kamn.ku. 2259 iV* Naročite "^s naiboljše navodilo (recept), kako se napravi dobra domača pijaca po ceni; kakor vlnoy ribixl{evo vino, vormnt, fabOltnllKinhrvsov««. Vsak ga lahk* doma pije, — Piotl plačila K 6 — na moj naslov pošiljam vsakemu vsa natančna navodila (Rec.) 1980 OdpHU cti: -fM &mr B^fflliaBlntak! Naslov: kemtfteo Uboratorl; VINSKA KLET F. W. ___________Pošta; Sfra \i Spod. Žtajeratko Sprejemne ure od 10.—12. dopoldne in od 3.—7. popoludne. Ljubljana. Kongresni trg 4./I. ——^—^— (Genbenjcva hi&a). A —— — K JOSIP VERLIČ trgov&c in posesintk AK MCA VERI AC roj. OVĆJAK poručenu 19. svečana 1919» Vsakrga i^žavljana krčevine SHS dolžnost je, da se zanima za javna vprasanja. Demokratsko glasilo ia kulturo, politiko, gospodarstvo in socijalna v rasan ja je pc!-neoečr»'k Ta revija začne i^hajati v februarju in bo prinašala prispevke najboHHh tR mlada jugoslovanske demokratske generacije. Radi drag nje paptrja in visokih tiskarskih stroškov bomo tiskali Ie toliko izvodov ,RAZMAHA- kolikor bo priglaScnih naročnikov. Z«to prosimo, da se naročniki brez odloga, oelasijo. Kot polmcsečnik bo stal .RAZMAH* do konca tekoiega leta 25 K. Naroćila sprejema TUau»«O« sadra#m V Li*M|«ai- ••<«• oHca i_________ 1794 Štev. 2523 ' 2224 ^AZGLAS. Promet s plemensko iivino. Z naredbo poverjeništva za kmetijstvo z dn« 30. dec 1918. št. XXIX, se je proglasil promet s plemensko govejo živino prostim. Vsled vsestranske zlorabe se ta naredba glasom sklepa Narodne vlade z dne 13. januarja 1919 ▼ polnem 0bs*fpi "«T vcl]&Tl|a in v veljavo slopijo zopet vsi predpisi in ddočila, ki so obstojali pred uvedbo zgoraj navedene naredbe. Promet m plemensko govtfe ilvlao se vrit etelel zopet Izkliaftno Ie po« stadzorstrom vnoTeevalatee u llvino la mast ▼ Ljubljani, oziroma n]emili saspalftov. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. februarja 1919._________________ St 210. Razpis. V pociroćiu deželne vlade za Slovenijo v Ljubliaai je popdnitl nastopne službe: a) tri mesta cestnih mofstrov. in sicer dve v stavbnem okraju kranjskem s setfcžem v Jesenicah in Tržiču in eno v stavbnem okraju celjskem s sedežem v Celju; b) dve mesti rečnih mojstrov, in sicer pri Savinji s sedežem v Celju in pri Dravi s sedežem v Ptuju s prejemki, določenimi po zakonih z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št 15 in 16, z dne 25. septembra 190S. drž. zak. št 204 in 26, decembra 1899, drž. zak. št 255 in po ministrski naredbi z dne 24. septembra 1008. drž. zak. št. 234. glasom katerih znaša temeljna placa 900 K pri podčastnikih, ki so služili pri vojak ih več kot tri leta, 980 oziroma 1060 K. nadalje z aktrvitetno doklado, )d 2naša 30% osnovne plače, letnim pavšalom «a službeno obleko v znesku 160 K, in obhodninskim pavšalom v znesku 100 K za 1 miriameter in Ieto. Za čas veljavnosti naredbe o draginskih prispevkih se izplačujejo draginjska doklada po dolocilih naredbe z dne 11. septembra 1918 dri. zak. št. 333 in 15 % povišek obhodninskega pavšala. Svojeroćno pisane in pravilno kolkovane prošnje za ta mesta ie vložiti pri stavbnem uradu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Bleiwei-sova cesta 13) do dne 31. marca 1919. Prošnji moraio biti priloženi sledeči dokumenti: 1. Rojstni (krstni) in domovinski list; 2. vojaški certiiikat, ali kak drug dokument o voiaški službi pro-silćcvi; 3. uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za to službo; 4. spričevalo o nravnosti; 5. dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavl da zna risati, v kolikor je to za stavbnega empirika potrebno in pri prošnjaJa za službo rečnega mojstra tuđi, da je isvcžbea čoino-vodja. Mesto se podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoJjivem službovanju in po izvršenem izpitu, ki ja je napraviti najpozneie tekom treh let definitivno. Podčastniki-certiiikatisth ki so si pridobili certifikat ▼ smisla zakona z dne 19. aprila 1872, drž. zak. št. 60, dalje prosilci, ki dopri-nesejo dokaz o izvršeni praksi stavbnega empirika in o izučenju zidarske obrti, ter vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo in če ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imalo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. Izurjenost v kolesarenjn je neobhodno potrebna. 2e viozene prošnje za ta mesta je v smisla predstojećih zahtev izpopolniti. V ostalem si pa deželna vlada pridržuje proste roke slede podelitve sliižb. V HbjHM, dne U. svečana 1919. Ini. BtoMdeJb Uh Wta fflđnt ingiiit I HrtBBU MBjBt wamn Bt I AffTOH KARCI BHBB^^^^^^^^^^^^B^BBBVBaMB^^BBBBVBBk«BBVBBBVBBBm^BBBBBM^BBBBBBHBBBBBBBBBBk^^H