FOVUIIIM O«' teto IV«i itev. 263 V LJubljani, »reda dne 26. oktobra 1921 Posamezna itev. SO PIT • 2 K •to 4 ilum). Stana aeloletno . . 840 K meaetao....... 20 . n mm& ozemlje 360 , -------- - ( ,00 ^ OgUD n vamk mm rlHne •tolp«* (58 mm) . 3 E ■att oglati do 80 nun (tolpe* (58 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednittvot MBdoMm Me a. Talafo* KR Upravnlitvet «aa m I It M b. pofe. ta* urada JtarM 84t Ljnbljana, 25. oktobra. I Vest, ki smo jo prejeli sinoči v posili ponoCni uri, da sta Karel Habsburg in njegova iona vjetnika madžarske vlade, se danes uradno potrjuje. Zgodilo se je, česar bi nikdo ne verjel: gospod Hortby je aretiral gospoda Habsburga in gospod Bethlen, kl je šo v pstak proglašal Karla za, pravega madžarskega kralja, bo jutri Njegovo Veličanstvo — detroniziral. Čer noč sa j* podrla lrgit.iraist.i6im «(avha. Ne po zaslugi Madžarov. Skrbno je bil prijavljen Karlov prihod. Le-ridmizem in šovinizem današnjih madžarskih gospodarjev ja že gledal pred 'eboj velike triumfe. Prod njim so padale granice Jugoslavije, Čeho-lovn-ške, Romunije in raztrgana je ležala v prahu trianonska pogodba. Imel ie na svoji strani silno moralno podporo onih zapadnih političnih ldsjologov, ki neprestano izmišljujejo kombinacije, kako bi se dala v Srednji Evropi ustvariti nova državna sila, ki bi neprestano slabila premagano Nemčijo na eni strani, vedno krepkejše slovanske države na drugi strani. Karlov podatek ni bil avantura degeneriranega tepera.la, temveč skrajno opasno, velikopotezno zasnovano politično podjet- Katastrofa karlisfičnega puča Zahteve Male anfaitfe KARL IN ŽITA INTERNIRANA. PREPELJANA BOSTA V ITALIJO, ANGLIJO ALI — JUŽNO AMERIKO. KARLISTlCNO VOJSKA RAZGNANA. ODSTRANITEV DINASTIJE, RAZOROŽITEV. SPREMEMBA REŽIMA, POVRAČILO STROŠKOV. Budimpešta, 24. oktobra. Karel in Žita sta bila izročena polkovniku Si-menfalvyju, Ui Ju straži na gradu To-tis. Karlova vojska Je štela tri divizije, ki so popolnoma razpršene in deloma vjete. Dunaj, 25. oktobra. (Izv.) Kari in Žila Habsburg bosta v prihodnjih dneh iz grada Totis, kier sta sedaj internirana, prepeljana v grad Tiha-ny ob Blatskem jezeru. Trdi se, da bosta prepeljana z angleškim donavskim monitorjem. Kakor poroča AVr. Tagblattje Italija pripravljena, dati zavetje familiji Habsburg in jim namerava nakazati kot bivališče Pia-nore, rojstni kralj rodbine Parma. ODLOČITEV VELEPOSLANISKE KONFERENCE. Pariz, 25. oktobra. (Izv.) Poslaniska konferenca bo jutri sklepala o tem. kaj se ima zgoditi s Karlom Hamburgom in kje naj se internira. hotela izogniti politični opasno-f.j, da rešuje prestiž in mir Evrope ter vetost mirovnih pogodb Češka in Jugoslavija, morala, postopati naglo in "dločilno. Z njenim ultimatom jo bila 'ksistenca Madžarsko postavljena na kocko in izročena odločnoeti male antante. Tako je moral Karel Habsburg ustaviti svojo pot pred samimi vrati Budimpešte in kreniti na cesto, ki ga Zavezniki bodo ostro zahtevali, da ma- ^riutltol ln da "o nrinravien " i Madžarska vlada je odredila are- JwMH...I.a ..l.i/l.i n rl mmm ti i I/n tf _r r ™ ' tariin nfiHHr»v Ui hili v 7VfS- džarska vlada odredi odstavitev K«. ^^^^ ^ °,lCir,CV' ki so bili v zve- i- u.iuifMM k™ .,„:.. »u —..i. ""s*"-1 1 tu.«-icu |Z( ^ Kar]ovjra prevratnim poizkusom. la Habsburga brez ozira ali Karel prostovoljno odstopi ali ne. KARLOVI POMOČNIKI ARETIRANI. Budimpešta, 25. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da so bili voditelji politične karlisticno akcije: grof Andrassy, dr. Gratz in Štefan Rakovszki aretirani in da se nahajajo na potu v Budim pasto v spremstvu močne eskorte. VojaSkih organizatorjev puča vlada doslej šc ni mogla dobiti v roke. Karlove četo so po večini razpršene in razorožens. Budimpešta, 25. oktobra. Vlada je Iz- log, da ee Izročita posl. grof A-ndrassy In Rakovaky sodišču, je bil odklonjen. Pričakovati je, da bo zaradi te izjave ln predloga prišlo v stranki sami do hudih sporov. Slušalci budimpeštanske univerze so Češkoslovaška jc odredila mobili i zaciio vseh letnikov od 1895. dalje, i Naša vlada stoji na stališču, da nc \ demobilizira toliko časa, dokler ne d/>bi potrebnih garancij in odškodni-; RESOLUCIJA j retta je izjavil, da priznava Italija z« držanje male antante kot opravičen) hi da mora biti z njo solidarna. Docta vil )% da so zavezniki popolnoma slon ni in da restavracije po mirovnih po godbah ln po sklopih veleposlanik' konference ne bodo pripustili. lago za varnostno službo. Iz Buda Oera prihajajo številni ranjenci Iz zadnje bitke s karlisti. Kaniži so titkoj, ko je prispela vest, ds koraka Kari Habsburg proti Budimpešti, prestopili vsi oficir,jI na njegovo stran in zaprisegli vojaštvo na Karla, Trgovci, naši državljani, ki so so mudili tamkaj po opravkih, so bili aretirani. Na medji-dala zaporna povelja zoper poslanca Ste- i murski graniei se. nahaja pod povoljstvom se z dovoljenjem vlade stavili na razpo- , nc m mnm7Mci)o% Vrh„ tem 2afUo. PAR. fana Friedricba, Ladislava Szijlagvja in Jurija Szmree,sanyja, dalje zoper generala Honvstha, polkovnika Leharja, grofa Antona Sigra.yja, barona Borovigevnja, polkovnika Asbotha in majorja Oszten-burga. Obtoženi so prevrata. Obtoženci so deloma pobegnili. V zapornem povelju se glasi, da se morajo prijeti brez ozira "ipeljo morda celo v Južno Ameriko, j na imunitetno pravico. Poslanca Fried-Igra pa ni končana. Ze išoe madžar-1 rieha in Szillagyja je policija ža zaprla, ta lokavost, kako bi izrabila kata- j Poslancu Szmrecsanyju se jo posrečilo, frofaliii neuspeh svojih karlističnih na-rrtov v ojačenje svojih šovinističnih planov. Že hvali gosp. Horthy svojo 'mado kot vzdržsvateljico miru in zahteva, da se razorožitev, ki jo je imela Madžarska že davno izvršiti, odgodi. Tn se kaže z vso jasnostjo, da likvidacija karlističnega nttča ne rešuje mavrskega problema in da odhod are-tanta iz komornske bitke ne odstranjuje strupenega tvora, Id kuži atmosfero miru. Mal antanta je tokrat odločena iti io skrajnosti. Ministrski svet v Beogradu je jasno začrtal smernice naše politike napram Madžarski. V soglasju svojim češkim zaveznikom postavlja higoslavija zahtevo, da Madžarska »oglasi habsburško dinastijo za od-!-itljeno, da, razoroži svojo armado v mislu pogodbe in da končno z razpisom svobodnih volitev da madžarskemu naroiu možnost obračuna, z režimom belega terorja, ki omogoča, da se '!iga.rhija brezvestnih uzurpatorjev dr-".vne moči igra ne le z usodo madžar-kega naroda, temveč cele Evrope. Vse ;nže, da tudi vehka. antanta ne bo zamikala upravičenosti tega procrama. 'dasovi. ki prihjajo iz Londona in Pa-•jza, nas potrjujejo v tem naz.ira.nju. treba je storiti vse. da se tokrat, na-Ižarski problem reši na oni pravni in moralni podlagi, na katero je bil v IVianonu postavljen. Koncentracija naših cet na madžar-meji se narialjuie. To je edino pravilna politika, da si ohranimo mir. ko so ga hoteli detektivi prijeti, da je ušel skozi okno in pobegnil v avtomobilu. Dunaj, 25. oktobra. (Izv.) Aretirani voditelji legltimistične stranke Andrassy, Gratz in Rakovsky so bili danes prepeljani v Budimpešto. Karlistične čete so do neznatnih ostankov razorožene. KAKO .IE KAPITULIRALA KARLOVA VOJSKA. Beograd, 25. oktobra. (Izv.) Takoj, ko so se približale Karlove In vladne madžarske čete, so se pričela med obema strankama pogajanja. Pri tej priliki so bile Karlove čete trdno u ver jene, da ne pride do spopada iti da bo kralj Kari s privoljenjem velike in tnale antante slovesno sprejet v Budimpešti. Ko pa se je med Karlovimi četami razširila vest, da jugoslovanski oddelki že korakajo proti Budimpešti, ie nastala med njimi silna panika. Vojaki so pometali orožje proč in prehajali trumoma k vladnim četam. Interesantno je razmerje med obema strankama. Karlove čete so štele 3000, vladne 4000 mož.. Kralj Kari je dobil sicer o.iačenja, toda med tem ie bila njegova vojska že v popolnem razsulu. Ostalo je končno samo še deset vojakov, kl so ga aretirali In odvedli v Tately, okoli 80 km od Budimpešte. Budimpešta, 25. oktobra. Madžarski dopisni urad poroča uradno: Kraljev po- zloglasnega kapetana Metzgorja tudi oddelek hrvatskih leglonarjev v madžarski službi. HABSBURŽAMI IZ ŠVICE IZGNANI. Bern, 25. oktobra. Zvezni svet ie danes sklenil izgnati vse spremstvo Karla Habsburškega, vštevši vse člane te rodbine, v kolikor niso neobhodno potrebni za oskrbovanje otrok, ki še ostanejo v Švici. Seznam izgnanih oseb se razglasi jutri. KONJSKO KOPITO GOSPODA HOR THYJA. Dunaj, 25. oktobra. (Izv.) cffr, Abend-blat.t» poroča, da je Horthy telegrafično prepričeval poslaniško konferenco v Parizu, da se je madžarska armada izkazala kot čuvar miru ln reda in da zato nje razpust gotovo ne M koristil miru srednje Evrope. On zahteva, da ee ukine ta obveza ali pa vsaj odloži za nedoločen čas. Ako ta vest odgovarja istinl, je Hor-thy velik humorist. Spomniti se je treba le delovanja teroristov in postopanja čet v Zapadni Madžarski Kakor tudi, da so se ti vojaki v precejšnji meri udeležili zadnjega poskusa restavracijo Ha.bsbur-govcev ramo ob rami s Karlisti. PROTI VSEM HABSBURŽANOM. London, 22. oktobra. Lord Curzon se je danes popoldne posvetoval z državnim sekretarjem za vojno tn z lordom Churchillom o položaju na Madžarskem. V spodnji zbornic" je Izjavil Lloyd George, da bl se zavezniške vlade kar najbolj e-nergično postavile zoper vzpostavitev člana iz dinastije Habsburgovcev na Madžarskem. Madžarska vlada jo naznanila, da bo izpolnila željo zavezniških vlad in storila potrebne korake, da se va od madžarskega parlamenta, da, odstavi habsburško dinastijo, izženc , kralia Karla in izvede na Madžarskem razorožitev. Istotako se tudi zahteva, da se izpremeni sedanji Horthyjev režim, na Madžarskem In izvedejo v deželi svobodne volitve. Beograd, 25. oktobra. Ministrski svet !e odobril danes vojnemu mlnlstrn razne kredite. Jutrišnji seji bo prisostvoval tudi načelnik generalnega štaba, vojvoda Bojovid. Beograd, 25. oktobra. (Izv.) Danes se j ie vrnil semkaj češkoslovaški poslanik Kalina, ki je takoj posetil namestnika ministrskega, predsednika Trifkoviča. VSE HRVATSKE STRANKE PROTI KARLU HABSBURGU. Beograd, 25. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je posl. dr. Mate Drinkovič poso-til predsednika zakonodajne skupščine dr. Ribara, s katerim je dolgo časa kon-feriral o političnem položaju in mu pojasni), da so tudi na Hrvatskem vse stran ke proti Karlovi pustolovščini. Tudi Radič je pozval svoje pristaše, naj zavrnejo Karlove agente in se je pokazal pomirljivega. - VELEPOMEMBNE IZJAVE MIN. PREDSEDNIKA BENEŠA. Praga, 25. oktobra. Na včerajšnji seji zunanjega odseka, zbornice je obrazložil ministrski predsednik in zunar nanji ministor dr. Boneš stališče češkoslovaške vlado z ozirom na dogodke na Madžarskem. Izjavil je m. dr.: Hočemo, da &e vprašanje Habsburžanov de-finitivno reši in da se uveljavijo mirovne pogodbe, zlasti pa, tla se izvrši razorožitev Madžarske. Hočemo, da se izpremeni dosedanja madžarska politika, kateri ae mora očitati, da ne vzbuja zaupanja. Hočemo, da se nam tla gotovost, da se ta nevarna politika ne bo nadaljevala. Ministrski predsdenik jn nato poudarjal, da je bilo dosedanji cilj vlade, ustvariti novo mirovno atmosfero. Hočemo odstraniti mnenje, da vlada v Srednji Evropi ner?d. V bur- AVSTRIJSKEGA LAMENTA. Dunaj, 25. oktobra. (Izv.) Na daaaeu) seji skupščine je bil soglasno »prejsi predlog poslanca Franka, ki se glasi sle deče: Vojska republike naj se na podla, gi hrambnega zakona zviša na po zak» nu dovoljeni maksimum ter se uaj odre. de takoj vsi ukrepi, da ie jo popolnoma opremi. Vlada naj pri Zvezi narodov i* posluje, da le-ta pristane na uvedbo ml. ličnega sistema v Avstriji. V pogajanji h s velesilami se ima polagati glavno va>. nost na skorajšnjo izročitev Zapadne Madžarske Avstriji ter ua razorožite* Madžarske. Vlada mora dobiti gotovost, da se v prihodnosti onemogoči karllstlei nI puo na Madžarskem. Uvede naj se na jtančna. preiskava, ali so bili pri zadnjent i restavracijskem poskusu Habsburgovcev na Madžarskem udeleženi tudi avstrijski državljani. V tem slučajn naj se postopa z njimi strogo po zakonu. Taki madžarski podaniki naj se izženejo, »ko to ni mogoče pa internirajo. RAZOČARANJE AVSTRIJSKIH KLERIKALCEV. Dana], 25. oktobra. (Izv.) tRclchsposti ie Izbljuvala danes vso svojo jezo nad tiaskotn Karlove avanture v uvodnerc članku, iz katerega se jasno vidi, da u« | more preboleti razočaranja, ki Jo je zadela s tem, da se niso udejstvovale njent skrivne želie. «R.» pravi: »Tisočletna hi-storila se nc more smatrati kot tržn« blago za politične verižnike.» Pritožuje se, da se »tule sile vmešavajo v madžar* sko zadevo in preganjajo edinega čl o ve. ka, ki je stavil v nevarnost varnost itti življenje za blagor madžarskega naroda In kl je edini, ki zamorc v tem od ljutih strankarskih bojev razoranl državi napraviti mir in red.:> »Velesile bodo že še prišle do spoznanja, koliko so s tem doprinesle k srednjeevropskemu miru, ko se s preganjanjem Karla Habsburga pomagale vreči Madžarsko v novi kaos. Velika antanta ima že pripravljenega kakega italijanskega ali angleškega princa, ki naj bi vladal na Madžarskem ne glede na to. da nima nobenih vezi nit! t ljud-stvom niti s historljo države.» obiaščenec se le z vladnimi pogoji vrnil | zagotovi odstranitev razkralja Karla. Razdelitev driave v oblasti Beograd, 25. oktobra. V predsedništvu j bilo določeno, naj se ta predlog Čimprej t vlade se je včeraj vršila konferenca med ' predloži vladi. ministri Markom Trifkovičem, Svotozar-1 Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Danes se | jem Pribičevičem in dr. Gjuričičom z zUr ■ ju nadaljevala sela komiteja ministrov, ki ! stopnikoma demokratske in radikalne j je razpravljala o razdelitvi države v ob-| stranke Ljubo Davidovičem in Ljubo Jo- ; lasti, posebno o oddelku ,kl govori o raz-i vanovičem. Na konferenci se je razprav- j delitvi Slovenije. Kakor je izvedel vaš .[Ijalo vprašanje upravne razdelitve držar i poročevalec, vlada ne bo delala težkoč, Beograd, 25. oktobra. (Izv.) Ministrski i ve ter .jo bilo sklenjeno, na,j pripravita i ako bi klubi zahtevali izpremembe v de- zakonski predlog o tej stvar! Ljaha Jo- 1 tajllh. vanovič in Voia Marinkovič. Obenem je ' .. . IMENOVANJE SREDNJEŠOLSKIH HAVNATELJEV IN PROFESORJEV. Beograd, 25. oktobra (Izv.) V ministr ;itein svetu je bil podpisan ukaz ministr-■tva prosvete o imenovanju srednješol-dh ravnateljev in profesorjev v vsej dr-'-avl. 'jc sklenil, da se trgovska pogreba ' Nemčijo podaljša za 4 meseca. NOVI KABINET WIRTH. Berlin, 25. oktobra. (Izv.) Državni kan-j celar Wirth je danes sestavil provizorič-no ministrsko listo, v kateri prevzame on sam mesto odstopivšega zunanjega ministra dr. Rosena. Vsi ministri centrumašl ostanejo v kabinetu. Tudi socijalnl demokrati obdrže svoja mesta in prevzame notranje ministrstvo, ki ga je do sedaj vodil dr. Oradnauer najbrž sociialnl demokrat dr. Koster, ki je svoj čas vodil zunanje ministrstvo. Pričakuje se, da bo prevzel ministrstvo za obnovo zemlle dr. Rathenau iu dr. Oessler ministrstvo vojne. Novi kablttet se bo jutri predstavil državnemu zboru. Zagreb, devize: Berlin 178 — 17o, Rim izplačilo 1120 — 1128, ček 1110 — 1115, London 1120 — 112B, Newvork ček 286 — 287, Pariz 3070 — 2100, Praga 208 — 302, Švica 5300 — 5400, Dunaj 8.25 — 8.40, Budimpešta 3« — 38.50, valute: dolarji 282 — 286, avstrijsko krone 11. rublji 14 — 18, češke krone 295. napoleoni 950, marke 180 — 190. leji 20G — 208, lire 1100 — 1115. Dunaj, 25. oktobra. (Izv.) Danes so devize v prostem prometu — borza je bila kakor vsak torek zaprta — not.irale sledeče: Beograd 50, Švica 711, marka 24. Temu odgovarjajoč so tndi kurji akcij Hi skokoma kvišku Udarna z drugimi strankami, Uer so tudi avstrijski socijalni demokrati sklonili, braniti republiko proti Karlu z orožjem v roki. V imenu SKS je govoril g. Edvard K u k e c iz Žalca, ki so jo v svoji!) izvajanjih pridružil ostalim govornikom. Nato se jo s[>rnjela soglasno in r. velikim odobravanjem resolucija, ki je bila sprejeta na enakem shodu v Ljubljani. Habsburško vpraSa-nge in zavetniki (Izjava antantinlh državnikov.) Ko j« na Velikonočni pondeij3k |58. marca t. .1)) Karel Habsburg prijel zopet na Madžarsko, je izjavil grof Sforza v Italijanskem parlamentu, da je Karlov povratak težka naloga dolžnosti napram madžarskemu narodu, da *a upa, da se mora Italija zadnjič ha-i-iti s tem človekom. Njegovo u|«arije ha se, kot, vidimo, ni obneslo. Dr. Henos, tedanji minister zunanji!) eadov češko-slovaSke republiko, je !z-tnačaj vseslovauske prireditve. 8porod: javil dne 27. januarja t, 1. v svojem »kspozeju v praškem parlamentu, da je povTatek Karia za nekatere Madžarski sosedno države resničen in upravl-5en casus balll. To stališče je akceptiralo pozneje tudi v rapallski pogodbi. Poslaniška konferenca v Parizu je tia svoji seji dne 2. februarja 1920 •Menila, da jn kakršenkoli povratek Habsburžanov na katerikoli prestol v Srednji Evropi Izključen in da se ta veto ne nanaša lo na Karla, ampak 'ploh na vse člane habsburške hiš?. Vsak poskus restavracije mora antan-I.* odbiti z vsemi sredstvi, ld so ji na razpolago. Na seji ambasadorske konference dne 1. aprila t. I. jo bilo radi povratkn Karla na Madžarsko na predlog gosp. Camhona soglasno sklenjeno, da mfii restavracija Habsburžanov temelja miru in da se mora vslod tega odločno preprečiti. Istočasno je izjavila jugoslovanska vlada, da. znači zanjo povratek Habsburžanov na madžarski prestol — ca-sus belli. Kakšno stališče je zavzemala v tem vprašanju Anglija, izhaja najjasnejše i/ izjavo angleškega diplomatskega predstavnika v Budimpešti. Ta je namreč dne 7. februarja t. 1. imel priliko govorit' z zveznimi ministri, ki so se tedaj mudili v Londonu. LIoyd George, Laygues in drof Sforza so izjavili, da se pod nobenim .pogojem ne j Bratislave javlja jo, dnTjn prod par dn sme privoliti na povratek habsburške' dinastije na madžarski prestol. Istočasno je bilo vprašanje habsburške restavracije označeno za zelo važen problem mednarodne politike. Izkušnja je pokazala- da je bila Madžarska vedno najtrdnejša oporišče za imperi-jalistične težnje habsburške vladarske biše. Kako je Karel odpotoval iz Svčce O načinu Karlovega poleta lz Švice na Madžarsko se le doslej mulo poročalo, j Ker utegne naše čltatelje zanimati, kako |c Kari Habsbarg prišel do letala, objavljamo sledeče podrobnosti, kl Jih Ic razglasila švicarska brzojavna ngentura v liernu: Pri podjetlu «Ad astra« je v sredo proJlega tedna neka oseba naročila štiri vozne listke za polet v Zenovo in nazaj. Vozne listke je takoi plačala in za polet se lc določilo letalo ..C. H. 59». V četrtek okoli poldneva se ie letalo dvignilo. V letalo pa niso sedle samo štiri osebe, temveč pet. Obrazov pasnžlrjev nI bilo mogoče spoznati, ker so bili gosto zagrnjeni. Pilotsko slu/bo na letalu )e prevzel neki inozcmec po imenu Zlinmer-inann, ki Ic dobil od nemške letalske družbe ukaz, na! ostane v Diibendorfu tako dolgo, doklor prevzame aparat podjetje ■ Ad astra». Odkar se je letalo dvignilo pa do sobote je družba ostala brez vseh poročil o letalu in o potnikih, kl so se z nliin odpeljali. Zategadelj Je družba «Ad astra« zadevo prijavila letalskemu uradu. Druga verzlla o poletu iz Dtibendorfa prav!, du sta sc nckai dni pred Karlovim povratkom na Madžarsko odpeljala v Švico dva madžarska letalska ofreirta, kl sta Imela na razpolago letalo tipa »Fok-ker« s 180 konlskiml silami. Olasom te vesti sta madžarska letalca pristala v Diibendorfu, kamor lc dospel Kari Habsburg s svojo soprogo In spremstvom v avtomobilu. Polet Iz Švice se le vršil čez Bavarsko, krenil |e vzdolž Donave čez Llnz do pred Dunala, potem pa proti Dunajskemu Novemu mestu. Pilot je pristal z letalom v Burškl pri kraju Deneta, kjer se nahaja grad grofa Slgreya. Ob času, ko se Je letalo spustilo na tla, Je grof Andrass.v že pričakoval došla Habsbur-žana; takoj nato pa Je obvesti! ostale karllstične kroge, ki so pomagali Karlu In Žiti v Šopronj. V ŠopronJu se Jc o prihodu Habsburžanov takoj razvedele, »Odcnburger Zel-tung» je Izdala posebno izdajo, v kateri Je stalo: »Kralj Kare! Ie dospel v naše mesto, ter Je bi! sprejet od prebivalstva z največjim navdušenjem. Oilenburške dame so priredilo kralju ovaclje, Habs-burgu Je šla nasproti množica ženskega sveta, ter mu Jc izročila več šopkov rož, katere Je sprejel Kari z zahvalo.« Prva Karlova pot v ŠopronJu je bila v vojašnico 48. pcšpolka. Garnlzlja ie sprejela Knrla z vzkllkanjem. Vojaški poveljnik Osztenburg jc takoj pozval garnlziio na red, iu vojaštvo ie Karlu priseglo. Po prisegi Je bil defilč, po katerem je Kari pohvalil disciplino in duh čet, kl so mu ostale zveste. Medtem, ko jc imel Kari opravka z vojaštvom, pa Je sprejemala Cita Farmska madžarske dame In dekleta, kl so se JI prišla klanjat v madžarskih narodnih nošah. Tak Je bi! torej začetek Karlovega pu-ča. Da ho konec bolj resen in tragičen, zato bodo žc poskrbeli tisti, kl ne vidijo spasa Srednje Evrope samo pod habsburškim plaščem, katerega bi rada krasili krona Sv. Štciana. Po svetu — Zanimiv govor patra Hllnke. Iz vi, uo so jt. tamkaj odkrila plošča klerikalnega telovadnega društva »Orel«, imel nagovor tudi znani pater Hlinka, ki se jo v svoji besedi med drugim dotaknil madžarskih krščanskih socijalistov. Naglasi! je, da središča slovaških katolikov ni pri grofih v Budimpešti, niti v Varšavi, temveč odin-v le v Pragi. Sodelovanje z madžarskimi Največja težava pri likvidaciji novo i krščanskimi soeijalci je za Cehoslo-Karlov« pustolovščine bo vprašanje, vake izključeno. Vprašanje slovaške kje naj se Karel Habsburg naseli. S vi- j avtonomijo n! Hlinka omonil niti z eno ca mu bržčas ne bo več, dovolila biva-j besedo, izgleda torej, da se jo pater nja na lastnem teritoriju, ker jo prelo- i Hlinka na svojem romanju v Rim vsaj mi! obljubo, da bo vsako pot čez njene | za trenotek iztrcznll. meje najavil zveznemu svetu tri dni r>red odpotovanjem. Manifestaciisko mo-trovanje »roti Karlovim ousto!ov$č*rsam v Ceiiu Celje, 25. oktobra. Nocoj ob 6. zvečer se je, vršilo v dvorani Narodnega doma veliko mani-festacijsko zborovanje proti Karlovim \mstolovščinara na Madžarskem. Dvorana je bila nabito polna pristašev vseh strank. Zborovanje je otvoril dr. Boži C, j •ozdravil zborovalee in podal v imenu ,1DS izjavo, v kateri pravi med dru-gim. da se stranka zaveda velike opas-nosti od strani Karla in Madžarske. Stremljenje Madžarske, gro za tem, da .-e vzpostavi Avstro - Ogrska s predvojnimi mejami. Biti moramo odločno proti karlističnim poskusom tako v Madžarski kakor v Avstriji, ker ogrožajo mir naše države. Take poskuse moramo z V3emi dopustnimi sredstvi potlačiti. V imenu NSS ja podal g. Zabkar kratko sliko zgodovine habsburškega tlačenja slovanskih narodov. Za SLS se je pridružil protestu pred-govomikov dr. Ogrizek. Za JSDS je izjavil g. Koren, da jo socijalno - demokratska stranka so- — Ženevska odločitev glede Gornje ! Šlezlje in Poljska. Poljski zunanji mi-{nister Skirmunt jo te dni poročal var-j Savskemu odseku za zunanjo posle o ; ženevski rešitvi gornješlezijskcga vpra-jšanj.i. Večina članov odseka so jo izjavila z ženevskim sklepom solidarno ter ji pozvala poljsko vlado, naj sc zavzame za to, da se odločitev tudi čimprej izvede, — Krlličen preobrat v irskem vpra-l šanju. Iz Londona poročajo, da jo na-' stala radi brzojavke De, Valero rimskemu papežu, kriza v pogajanjih med britsko vlado in sinfajnovci. Glasom »Daily Chronicle-a« more biti posledica vsega tega — splošna politična kriza. Ministrski svet se je posvetoval o položaju. Lloyd George smatra nadaljevanko irske konference za nemogoče, čc soglaša irska vlada z Dc Vale-rinimi zahtevami. Z unijonistične strani se pričakuje konec irske konference tckoin prihodnjega tedna. Govori se o rsšitvi irskega vprašanja v parlamentu in o novih volitvah, ki se bodo baje vršilo v znamenju gesla: »Ali naj ostane Irska v mejah angleške države?« — Mobilizacija na Madžarskem. Po poročilih iz Madžarske, je tamkaj mobilizacija v poln-m razvoju. Vsi vojni obvezanci do 36 leta so poklicani pod orožje. Med državljane se razdeljuje orožje. Dosedaj ima Madžarska pod orožjem tri armade. Politične beležke -f KlcrikalcI vedno enaki. Včeraj smo objavili resolucijo ljubljanskega manlfestaeijskega zbora proti pustolovščini Karla Habsburga. Klerikalni listi nas (ln pa »Naprej«) dolžljo sedaj »hiperpatrijotizmu--', češ, da nam resolucija .ii bila »krepka« dovolj in da smo jo podprli s stavkom »Jugoslovanski narod solidarno zahteva, da stori njegova vlada vse korake, kl so potrebni v dosego tega cilja« (odstranitve Habsburga). Glavno glasilo SLS za »pri prost o ljudstvo« »Novi Cas« porablja seveda to priliko za obtožbo, da kličemo vlado »na vojsko«. Le obzir na nacijonalni in državni interes nam brani odgovoriti na to perfldijo tako, kakor bi klerikalna gospoda, hI za zaprtimi vrati rcžljajo s sabljo, v javnosti pa drug* obtožujejo, zaslužila. V resoluciji naj lo pripomnimo, da si seveda zadnjega stavka nismo sami izmislili, temveč da smo priobčili resolucijo tako, kakor jo bila definitivno dogovorjena In odobrena na sestanku zastopnikov strank (za SLS gg. dr. Breje, in prof. Ehrlich) v pondeljek dopoldne. Popoldne so klerikalci naenkrat aranžirali nov sestanek, katerega so se. ker jc bil nenadoma sklican, udeležili deloma drugi neinformirani zastopniki, socijalisti pa sploh ne. Tu so klerikalci [iričeli resolucijo »revidirati* da izgleda sedaj kot apel jugoslovanskih državljanov na nol;e diplo-matične naslove, mesto na naslov tistega, ki se ga tiče, naše vlade. Mi o tej spremembi nismo bili obveščeni in tako smo tiskali resobieijo v njenem prvotnem pravem besedilu. Gg. ..hI SL? rasno svetujemo, da brzdajo perfidne instinkte svojega glasila In nai nas ne ženejo s silo v razpravo o intervenci-jonistični politiki. + Protest zagrebške akademske omladine proti habsburškim Intrigam. Povodom vesti o prihodu Karla Habsburga na Madžarsko, ja pozvalo predsedstvo PD.1A v Zagrebu celokupno akademsko omladlno na protestno skupščino, da manifestira proti ponovni habsburški pustolovščini na Madžarskem. Skupščino so se udeležili vsi akademiki brez ozira na politično naztranje, katera Je soglasno sprejela sledečo resolucijo: »Zagrebška akademska omladina, ki je bila vedno no-sitelj misli osvobojenja in ujedinjenja našega naroda, vidi v povratku Karla Habsburga na madžarski prestol drzan napad, naperjen direktno na našo mlado državo. Vslod tega zahteva celo-i kupna zagrebška akademska omladina j od kraljevske vlado, da prej>roči z naj-energičnejšlml sredstvi realizacijo te novo habsburške pustolovščine in da dostojno pokaže neprijateljem, da morajo spoštovati stanje, nastalo s tria-nonsklm in saintgormainskim mirom in integriteto države, za katero je bila prelita dragocena kri naših najboljših sinov.« -f Značilna izjava Italijanskega poslanstva v Beogradu. Zastopnik ministrstva zunanjih del minister Trifkovič je konferiral z ameriškim poslanikom in zastopnikom italijanskega poslanika, Jako zanimiva je izjava zastopnika! italijanskega poslanika svetnika Tul-j mone. ki je odkrito izjavil, da so bilo', vso simpatijo Italijo v vprašanju Burgenlanda na strani Madžarske, toda ko jo Italija uvidela, da je Madžarska v zvezi s Habsburžani. se je moral v Italijanskem javnem mnenju izvršiti pre-okret v škodo Madžarske. — To izjavo italijanskega poslanika deloma potrjuje tudi neko oficislno italijansko poročilo. kl pravi, da italijanska javnost zahteva od vlade, da prekliče beneški sporazum, ker je Madžarska b svojo habsburško akcijo dokazala, da no za-i služi nobene obzirnosti. «Temps» o Karlovi pustolovščini.! Poluradno glasilo francoske vlado ko- j mentira obširno novo pustolovščino j Karla in izjavlja, da so veliko sile posebno Francija storile vse, da preprečijo Karlovo vrnitev na Madžarsko, kor bi ta vrnitev imela lahko za posledico konflikt mednarodnega značaja. Mala antanta, ki je direktno interesi-rana. je pripravljena na vsako skrajnost iu hoče brez ozira na stališče veliko antanta končati to avonturo in podvzeii vse mere, da se za bodoče prepreči možnost Karlovih pustolsov-ščin. Popolnoma jasno je, da se mala antanta sedaj no bo obotavljala in se ne bo dala pregovoriti. Toda položaj je veliko bolj kritičen nego Jei bil prod (S meseci, ker so danos šanse za restavracijo mnotro ugodnejša, nogo so bile takrat. Kari si jo izbral za svojo operacijsko bazo ozemlje, katerega prebivalstvo mu je naklonjeno, kamor je madžarska vlada nngomillla rojnlistič-no bande, ki so v zvezi z bavarskimi in avstrijskimi legitimisti. Madžarske karliste vodijo danes ljudje, ki nimajo nobenih ozirov. ko gre za stvar, ki so si jo vzeli za cilj. Dokazano je pa tudi, da jo madžarski narod danes v ogromni večini monarhističen in da ima Kari Habsburg največ prijateljev in pristašev pred raznimi drugimi preten-denti. Vrnitev Karla Habsburga je z ozirom na beneški sporazum najbolj pogodila Italija, ki je aranžirala ta sporazum in danes pada na njo sumnja. da jo ona favorizirala Karlovo pustolovščino. Že danes lahko jasno trdimo, da bi restavracija Habsburžanov pnm 3-nila za Italijo veliko efektivno nevarnost. -f- Vtis Karlove pustolovščine v Londonu. Vest o ponovnem povratku razkralja Karla na Madžarsko, je napravila na angleško politično kroge zelo nepovoljen utis. Anglija smatra, da bi Karlova avantura lahko povzročila nov» zapletijaje v srednjeevropskem vprašanju, pa se vsled tega bavi z načrtom internacije Habsburga, da so na ta način enkrat napravi konec karlističnim pučem. — Reuterjcva agencija meni, da je Kari najbrže v zvezi s francosko materijal.no in moralno podporo, to pa vsled tega, ker se Francija boji, da pride sicer gotovo do združitve Avstrije, z Nemčijo. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA: Sreda, 26.okt.: »Požar strasti«. C. OPERA: Sreda, 26. okt.: »Kvangclniks.. E. Proslava teSkosloval« kega 28* oktobra * Proslava češkoslovaškega 26. oktobra. Na dan osvobojenja češkoslovaškega naroda in ustanovitve češkoslovaške republike dne 28. oktobra bo pod protekto. ratom generalnega konzula češkoslovaške republike dr. Otokarja Beneša ob SO. url v opornem gledališču v Ljubljani stav. nostni koncert. Kosmati dobiček Je brt; odbitka namenjen »Jugoslovenski Matici> Sodelujejo: Primadoua gdč. Zikova. oporna pevka gdč. Sterkova, g. reji. ser Boris P u t j a t a, profesor »Glasben Matice« g. S1 e i s, g. dr. Ivan Lah in or-kestor Narodnega gledališča v Ljubljani. Dirigira ter spremlja na klavirju kapel, nik g. Anton B a 1a t k n. Koncert ima 1. Prerokovanje čeških posnikov in njihovi pozdravi svobodi. Recitira v slovenskih prevodih g. dr. Ivan Lah. 2. Narodne himne. Igra orkester. 8. Fibleh: »Noč na Karlštelnu« Uvertura za voliki orkester. 4. Dvorak: Arija iz »Rusalke . Poje s spromljevanjcm klavirja gdč. Z i kova. 5. Smetana: »Iz domovine«. Duet za gosli in klavir. Igrata gg. prof. 81 e i s ln kapelnik B a 1 a t k a. 6. Deklam Deklamira g. režiser Boris P u t j a t a dve Baljmontovi pesmi. 7. Ostrčil: »Balada o siroti«. Poje s 6premljovanjem klavir« gdč. Sterkova. 8. Dvorak: Simfonija v e-molu. (»Iz novega sveta«). Igra orke ster. Začetek točno ob 20. uri v opernem gledališču. Mod izvajanjem posameznih točk vstop ni dovoljen. Ceno prostoroui: parter: sedež I. vrste 40 K. sedež! II. in III. vrsto 86 K, sedeži IV. do IX. vrst« 32 K, sedeži X. do XIII. vrste 24 K. Di jnško stojišče 8 K. Lože: Lože v parterju in I. redu za 4 osebe 160 K, balkonsko lože za -1 osebe 120 K, nadaljnje vstop niče v I. redu ln parterju 82 K, nadaljnje vstopnico v balkonskih ložah 20 K. Bal kon: sedež L vrste 28 K, sedeži H. in Pl. vrste 20 K. Galerija: sedež I. vrste 12 K. sedeži H. do IV. vrste 8 K. Stojišče 4 K. Predprodaja vstopnic: Drogerija »Adri?.-B. Cvančara, Selenburgova ulica št. B. * češka recepcija dae 28. oktobra 192! Iz konzulata češkoslovaške republiko v Ljubljani smo dobili sledeče sporoči!-': Generalni konzul g. dr. 0:okar Bcc-v. priredi ob priliki obletnice «28. oktobr . to je dne osvobojenja čoškoslovaSkegn naroda, ua dan 28. oktobra 1921 ob 11 uri dopoldne v srebrni dvorani hoteh Union I. nadstropje, recepcije in si U!" ja s tem vse češkoslovaško pripadnike in vse jugoslovansko prijatelje češkoslo vaško-jugoslovanske vzajemnosti, kakei tudi vse korporacije in ženska društva najuljudneje vabiti. Posebna vabila sere bodo razpošiljala. Šport češkoslovaška: Jugoslavija. Na namH ni praznik dne ?8. oktobra se vrši v Pr.' gi nogometna tekma med reprezentanca ma Češkoslovaške in Jugoslavije. Tekma pomeni za Prago kot za nas prvovrsten športni dogodek. Protektorat nad prire ditvijo ima praški župan dr. Baza, v kn mitoju so razni češki ministri, jugoslc veneki poslanik itd. — Reprezentanci Jugoslavijo je sestavil JugOBl. nogomet ni 6avez skoro Izključno iz lagrebškili igralcev. Poizkusna moštva žo dalj časa trenirajo v Zagrebu. 22. in 23. oktobra se jo igralo v kombiniranih sestavah pro ti S. K. Pardubicam. 22. oktobra so zma galo Pardubice z lahkto z 2:0, 28. ok tobra ,ie bil rezultat neodločen 1 :1. Mo štvo, ki ga jo postavil savez proti Čehon prvi dan. je bilo skrpucalo, ki je jasnr dokumentiralo nesposobnost odbora, k sestavlja našo narodno nogometno ropre zentanco. Drugi dan je bilo pod priti: kom javnega mnenja postavljeno dobr< moštvo, ki bo igralo menda tudi v Prat in v katerega moremo staviti upravičeni vsaj nekaj nad. Reprezentančno moštv je sledeče: Vrdjuka (Gradjanski ŠK.) -Kujundžič (Bačka, Subotioa). flifer (Grad) — Paškvan (Ooncordia), Dubravčič( Con cordia), Rupec (Gradj.). — Kinert (Grad. Zlmaja (Hašk), Perška (Gradj.), Marciki (Bačka), Vragovič (Gradj.). CLAUDE FARRERE: 14 Morski ropar (Le Fllbustier des Mers.) Bitka ni bila dolga in tndi ne posebno besna. Res da sta htiker in siražtia ladja štela skupaj trikrat toliko kanonov, kakor sta jih mogla postaviti «Lepa podlasica« in «Flying King». Pa tudi vsaka zase je bila Španska ladja močnejša, ko oba kor-zarja skupaj. Toda boriš se včasih tako in včasih tako. Spanci so bili miroljubni ljudje, meščani, trgovci ali navadni prevozni mornarji in se niso mnogo razumeli na rabo orožja, marveč so iskali zaščito za hrbti oddelka vojakov. Teh pa ni bilo posebno mnogo. Tudi niso bili prav navajeni na majava ladijska tla, ker so bili s kopnega, s kravjih tal, kakor pravi povodnji rod. Ogenj njih topov Je bil tudi temu primeren, ogenj korzar-jev Jc pa Ime! bajen učinek. Huker, ustro bombardiran od svojih nasprotnikov, se Je udn! rrvl hip- Cim je stražna ladja videla to predajo, se je kar obrnila v beg. Toda »Lepa podlasica« je jadrala mnogo hitreje ln jo dosegla. »Flyins King« je tačas opravil s hukerjem. V tem boju so Truble-tovi mornarji spoznali vso spretnost svojega poveljnika. Tomaž so je namreč dosledno držal za zadkom sovražne lad.ic, torej le v ognju njenih kanonov na zadku, ne pa pred celo baterijsko širino, na to pa je sam okretal in zasipaval napadenca s salvami svojih baterij. Stražna ladja si ni upala posnemati ta manever, da bi ,ic korzar potem ne zakljttkal nase in preskočil na njen krov. Zato sc je kmalu udala v svojo usodo. Ni še poteklo dvajset minut, pa so na stražni ladji že spustili svojo veliko zastavo z barvami Kastilije in Leona in povili jadra. 'I^epa podlasica« je iz prevld-1 nosti še pristala tik ob sovražniku in ga prikliukala nase, Tomaž pa skoči na krov premagancev In sprejme meč iz rok njihovega kapitana, sredi kopice petdesat ali šestdeset mrllčev, čijih drob ie rtzKkroplIen po hrastovih deskah. Zmagalec ;e na hukerltt našel dvni- Iscttisoč leg papirja, veliko množino (platna, serža, sukna, trakov in dru-| gega blaga. Vse to je bilo vredno de-■ narja. Plenilci pa od tega niso imeli I velike koristi. Moštvo s «Flying i Kinga» je zato ves s krvjo priborjeni j plen — nekaj njegovih mož je nam-: reč v ognju obležalo, drugi so bili ranjeni — kratkornalo pometalo v morje. Zato je pa stražna ladja do vrha naložena s čistim srebrom, kovanim v kose. Čeprav torej plen ni bil tolik, kakor so se ga prvotno nadejali, je bil vendar le prav dober in izlahka pridobljen. Med dečki lz Saint-Malo pa nastane sedaj prepir. Eni so se sklicevali na delitveni dogovor, ki ga je Tomaž skleni! s poveljnikom »Flying Kitiga«, in so hoteli Angležem shraniti njihov delež na plenu na stražni ladji. Drugi pa ugovarjajo, da je «Lcpa podlasica« sama napadla stražno ladjo in jo sama vzela in da tovarišem s «F!y!ng Kinga« ne pripada nikakršen delež ij&a plen*, v kolikor presega ds!e2 I na hukeriu. kl J« padel vsled »odelo-vanja obeh zaveznikov. (I>pM • frlbodnjU',1 Prosveia "Nliva*, št. 15/16. je pravkar izšla na 43. stranoh. Dobiva se po vseh knjigarnah in v upravi v Prešernovi ulici št. 54 (nasproti pošte). Naročnikom se razpošilja po pošti danes in Jutri. Vsebina te vclozaniinive in aktualne številke je: 1.) f Kralj Peter I. 2.) K.: »Opozicija«. 3.) l'rana Vebcr: Anton Mahnlč. Donesek k zgodovlnsko-krltlčnl revizij! filozofije pri Slovcncih. 4.) Metod Dolenc: Edinstveno kazensko-pravno postopanje v naši kraljevini. 5.) Rado Kušei: Verska pripadnost otrok in verski pouk v šoli ter naša začasna pokrajinska uprava. 6.) Maks Obersnc!: K položaju naše železne Industrije. 7.) Ornega: »Paragraf* (§§ 129. b) In 206. k. z.) Listek: Alojzij Gradnik: Dva soneta lz cikla »Tolminski punt«. Pregled: Socialna politika: Adolf Ribnikar, Naša socllalna politična zakonodaja. Filozofija: T. G. Masaryk o antropomor-ilzmu in boljševizmu. S. Dolar, Vebrov Uvod v filozofijo. Politika. Zbor nemške socialne demokracije v Gorlicah. Med revijami. Beležka. Prihodnla številka tNiivt« Izide v navadnem obsegu okrog 10. novembra. »Njiva« stane letno 120 K, za naročnike »Jutra? le 60 kron. Letno Izide dvajset številk po noldrngo polo. Teial za ritmiko, plastiko In balet. Pi leg lahkoletnlh plesnih va) »Ženskega ti lovadnega društva v Ljubljani« bo otvi rilo društvo letos še špecljalen te č a i pod vodstvom ge. profesorice E. 1 Poljakove, v katerem se bo goitl klas č e n ples po odličnih metodah In pn gramih gledališkega zavoda Imperato sklh teatrov v Pctrogradu, ki le znan ra' no po svoji veliki dovršenosti v baletu 1 kjer je bila ga. PoIJakova več let prof' sorlca. V ta tečaj se bodo sprejem; otroci, ki so dopolnili vsaj osmo leto. N; loga teh poslednjih tečajev Je ne san strokovna Izobrazba do končne zrelos do profesionalne klasične plesalke v gl dališču, temveč predvsem stremljenje ra vit! v nežnem otroškem telesu gracl! občutek muzikalnosti In zmisel za kraso klasične linije. Ti tečaji Imaio ogroro vzgojen pomen in so prepotrebnl v vzg( otrok. Pravilno In lepo držanje glave, rn nog, telesa sploh, Je mogoče priučiti le r resnem In temeljitem delu klasičnih teč lev ln ne pri običajnih plesnih vajah, kj se nauče otroci le nekaterim zelo neskla nlm In včasih celo neleplm kretnjai Prlglase za klasičen ples sprejema dr štvo v sredo In četrtek. 26. In 27. t m. < 17. do 19. ure zvečer v telovadnici 1. dt gimnazije. Domače vesii * Prv» seji novega ljubljanskega ob- Sen rekord, i katerim «e V vsej »Krom finskega aveta. Novoizvoljeni ljubljan- ski občinski »vet ima jutri popoldne ob pstib svojo prvo redno javno sojo. Na dnevnem redu seje jo med drugim volitev podžupana, doloBitev Basa in števila rednih sej občinskega sveta ter doloBitev in volitev raznih odsekov. * Udeležnlke kongresa JDS v Beograd, ki se vrši dne 30. oktobra, opozarjamo, da odhaja brzovlak, s katerim se odpeljejo, iz Ljubljane v petek, dne 28. oktobra po)K)ldne. Na kolodvoru morajo biti ob 3. popoldne. Brzovlak med postajami Ljubljana in Zidani most ne ustavi. Radi tega jo mogoBo vstopiti samo v Ljubljani in Zidanem mostu. Udeležniki iz fitajorr.ke vstopijo v Zidanem mostu. Vsi oni, ld bodo vstopili v Ljubljani, naj se javijo zanesljivo pred odhodom v petek v tajništvu (Narodni dom), da dobe potrebno listine. Udeležniki iz Ljubljano (mesta) naj 83 javijo v pisarni že v sredo ali Betrtek, da dobo potrebna navodila }n listine. Vsem se priporoča, da vzamejo 8 9eboj na pot toplo odejo. V petek je strankino tajništvo na razpolago somišljenikom tudi Bez opoldanske ure. » Naše vojaške priprave v slučaju Intervencije. Iz Beograda poročajo, da je po konferenci ministra vojne bi mornarice generala Zečeviča in načelnika generalnega štaba vojvode Bojoviča generalni štab ukrenil takoj vbo potrebno, nostl smemo pohvaliti. Pri tej priliki bl prosili one liste, ki preUskavajo nate informacije, naj bodo vsaj toliko obzirni, da objavljajoč nafto vest ne rečejo a. pr. »kakor javljajo ljubljanski jutranji listi*. Ml bomo hvaležni, ako se pri ponatisku vosti navede »Jutro* kot'vir, zadovoljni pa smo tudi, če se nas ne imenuje. Samo našo vest drugim pripisovati, to ni lepo. Naše itatelje, Izmed katerih so bili mnogi tako ljubeznjivi, da so nam izrekli svoje priznanje, uveravamo, da je naša trajna skrb spopolniti informacijsko službo »Jutra* tako, da bo po svoji vse-stranosti, zanosljivoetl ln brzini odgovarjala zahtevam modernega dnevnika. * «Jutro» se dobiva med drugim v Zagrebu v trafiki Ohvatič, južni kolodvor ter v Ceško-jugoelovanski knji-žari J. Herejk; v Oakovou: St. Moravec, kolodvorska trafika; S u -S a k - Reka: Trafika M. J. BaniB; v Postojni: Jak. Marušič, trgovec; v Idriji: H. Sa:, knjigarna; v So-ž a n i: Fr. Stolfa, trgovec; v S t. P e -tru na Krasu: Ferd. Špllar, trgovec; v Opatiji: A. TamašlB, trafika, Knjigarna »Mandria*; v Trstu: »La Diffusione*, Via Časa di Ri-par-mio 9. • Proti sramotllcu učiteljstva. Pri zborovanju učiteljskega društva za Kranjski šolski okraj se je z ogorčonjom protestiralo proti zlobnim in nesramnim napadanjem v3ega učiteljskega stanu po listih da 6e naše meje v Blučaju konflikta za- | »Jugoslavija*, »Slovenec*, »Novi čas« Kavi na ug1e» « svojo včerajšnjo izdajo žuroallsti-1 v potnlSkem prometu Škoduje na?i dr kor jo vlomil na kolodvoru v dva vagona tor odnesol eno vrečo kavo ln 30 pločevinastih cevi za električno napoljave. Ko je hotel odnesti šo ene. balo sukna, ga jo zalotil nočni čuvaj ln pregnal. Vročo kave je Uajc zanosol v kavarno »Evropo*, kjer jo je hotel prodati. Ker se jo pa nat.el.arju zdela stvar sumljiva, jo na-zm nil bajen stražniku. Baje jo bil aretiran in od lan v zapor. * Mala kronika. Na kolodvoru v Borovnici so dosloj neznani tatovi vlomili v žolozniški vagon ter ukradli šest za-bojov petroleja. — Kolar Janoz Vidmar jo ukradel Izpred trgovine »Oriont* na Miklošičevi cesti 300 kron vredno kolo, last Ivana Carmana. Lastnik koioea pa je tatu pravočasno opazil in stražnik Steklasa je uzmovlča potegnil z ukradenega kolesa tor ga arotoval. — Josipu Pakižu, stanujočomu na Rimski costi, jc pogrešali žo od 4. septembra. To dni pa b„a p|.e,]M,iJ0 ukradena temnoplava ga je našel losni trgovec Jakob Po gačnik obešenega v gozdu med Zičaml ln obleka. Tatu šo nimajo. * Vsak kadilec, kateri dnovno u po- sredne ljubozni. pasto za čiščenje zob. j^ 'sigurno oproščen močnega duha Iz ust. Gospodarstvo TEDENSKO POROČILO Z ŽITNEGA TRŽIŠČA. Zagreb, t S. oktobra. Vsled pad>'a našo valute so minuli teden cono žitu in drugim poljskim pridelkom ponovno narnslle. Vondar visoki ktir/i švicarskega franka, italianske lire in češkoslovaške krone zolo pogodujejo izvo/.u naših žitaric. Prejšnji toden je sedanjem službovanju. Tajniška služba prjj]0 z inozemstvom do znatnih kupčij-bl bila primerna za vpokojene orožnike, j 3];ih zaključkov v pšenici in moki. Zla-invalidne podčastnike, finančne stražnl- j 9tj Avstrija je mrtgo nakupovala, lzglo-ke in dijake, katerim ie iz kateregakoli j ,(a „0 v Avstriji zaloge zopet pošlo. «... m i pov(janju jj(l|ii, cvn pa nj krivo samo padanje valute, temveč v veliki mori tuli silno pomanjkanje vagonov. Narašča vzroka onemogočen nadaljnji študij. Tajniki bodo nameščeni zaenkrat začasno z mesečno plačo 1000 kron ter s prostim stanovanjem in kurjavo. • Nov hotel v Zagrebu, V Zagrebu se zgradi prihodnje leto velik modem hotel. Združilo se ie več bank, kl so zložilo dosloj 30 milijonov kron gradbene glavnice. Tekma za načrto je že razpisana. Spomladi Be prične z gradnjo hotela nasproti državnemu kolodvora. Hotel bo imel 250 sob z vsem modernim komfortom. Velik požar na beograjskem kolodvoru. Kakor se iz Beofrrada poroča, o v pondeljek zv=Ber izbruhnil v Beo-Tradu nov požar. Okolu 10. zvečer sc je v smeri proti Savi opazila intenzivna svetloba. Kmalu zatem so hitelo po ulicah orožniSke patruljo na konjih v imeri proti želez, postaji. Alarmirano je bilo gasilno društvo in istodobno tudi vojaštvo. Gorelo je centralno skla-dišBe železniške postaje. Požar so je hitro razširil tudi na barako za dvorni vlak, vendar se jo posrečilo pravočasno rešiti vlak in vse vagono. Kmalu nato je bila v plamenu tudi kurilnica. Vso žcl?zniško osobje je hitelo, da odstrani množino paketov, sodov z bencinom in druge predmete, ki so se nahajali v skladiščili. Tudi občinstvo in pridno sodelovalo pri rešilni akciji. Od časa do Basa se jo slišala močna detonacija; eksplodirali bo sodi z bencinom. Prebivalci sosednjih hiš so nosili svoje stvari na ulico. Okolu polnoči se je zrušila streha kurilnico in z novo močjo se j? dvigal plamen vlsol-o v zrak. V bližnjem trenotku jo bilo v plamenu tudi skladišče za brzovozno blago in bližnjo kolibe. V gasilno akcijo je pogumno poseglo vojaštvo, gojenci vojne akademije in kraljeve garde ter vsa žandarmeri ja. Požar je trajal še v t.orok zjutraj, vendar je upati, da je lokaliziran na omenjene objekte. * Eksplozija pri Petrovaradlnu. Iz Pe-trovaradlna pri Novem Sadu javljajo: V nedeljo popoldne so dve močni detonaciji vznemirili prebivalstvo, ki je domnevalo, da Je velik potres. Končno pa se je dognalo, da so se le po odredbi vojaške oblasti razstreljevale neporabne bombe in munlcija. * Srebrna poroka italijanske kraljevske dvojice. 24. t. m. sta praznovala italijanski kralj Viktor Emanuel in njegova žena Jelena, rojena Petrovič-Njeguš, 251etfllco svoje poroke. Ob tej priliki je vladarska dvojica prejela mnogo Bestit.k od vseh strani. S posebnimi brzojavkami sta se ju spomnila generalna civilna komisarja za Tri-dent in Julijsko B^neč.ijo Credaro in Mosconi kakor tudi veB drtifrih italijanskih monarhističnih organizacij iz krajev, ki so bili Italiji na novo priključeni. * llmr' je dno 24. t. m. po daljšem bo-lehanju okolifn' nadzornik kr. drž. varnostne straže Jncrj Papler. Služil je v varnostnem »1 oni mesta Ljubljane nepretrgoma celih let. Bil Je zelo vesten in marljiv ter priljubljen ne le pri tovariših. temveč tudi pri svojih predpostavljenih. Pogreb se vrši dne 26. oktobra ob 1«. url iz hiše Dolenjska ce*ta štev. clja dve tovorni ladji, kl Bta nekoč pripadali avstro-ogrski trgovinski mornarici in ki Bta se dosloj nahajali v francoskih pristaniščih. --= Češkoslovaški Uredit za Avstrijo. Dunajski »Acbt-Uhr-Abendblatt* poroča: Kakor se poroča, se v fiuancielnih krogih razpravlja o projektu štirimilijardakega kredita Češkoslovaško Avstriji. S tem krčdltom bi se gospodarski odnošaji med Avstrijo in Češkoslovaško oblikovali realnejšo in ožje ter bl se Češkoslovaški nudila večja prilika za Izvoz v Avstrijo. Češkoslovaška, katoro Industrija stagni-ra, bi dobila za svojo industrijske izdelke v Avstriji teritorij za razpečanje. Nacionalizacija bank v Ceškoslova, nje cen T^^T ^^.Fllijalke madžarske ^plošne kredhr. namreč na ceno v produkcijskih področ jih in povzroča tudi tu naraščanje cen. Mnoga zla sr, torej krive Blabo prometne razmero. Nadalje so se pojavili v večji mori tudi špcituicnti, ki nepovoljno vplivajo na razvoj cen. O tej priliki se čuti silna potreba pr statističnih podatkih. Zolo bi potrebovali statistični urad, ki bi cb.Vivljal od časa do časa uradne poda*ke o stanju posevkov In žotve, kar bi služilo v ori,imitacijo in ravnanje kon-zumentu in solidn-' trgovini, ki danes čo-sto nasrdeta od fpekulantov razširjenim pretiranim vestem. P š e n i e a je peskočlla minuli toden v Vojvodini na 1l?0 do 1140 In še več. V Zcmunu ;o Imela srbska pšenica cono 1075 do lOfn franko vagon. Obeta so, da hodo ceno pšenici še naraščale. Ponudba je slaba. Trgovina /. ječmenom počiva. No-mlnelno noti-a ®00 dinarjev franko Beo- banko so so B pomočjo CeSke eskompt-ne banke in Slovenske banke v Bratislavi preosnovale v samostojno podjetje z delniškim kapitalom 50 milijonov Kč. Češko ruska trgovska pogajanja so bližajo svojemu koncu. Lahko se že računa, da sc bodo ugodno zaključila. Sovjetska delegacija v Pragi jo z ozirom na to nakupila za 25 milijonov čs. kron, po-ljedolskih strojev in drugega orodja, ki se odpošljo v Rusijo. =-- Cene svinjam ua Dunaju. Te dni 90 so plačevale svinje na Dunaju po 4B0 a. kron kg Jivc tei.o. = Vzrok padanja nemške marke. Po. ♦Daily Tclegraphu* menijo angleški strokovnjaki, da so padanje marke nanaša večinoma na politične vzroke, namreč na odločitev v gornjcSlc/.ijskem vprašanju z njenim učinkovanjem na možnoBt Nemčije, da ii bo mogla Nemčija izpolniti svoje obveznosti; padanje marko se nanaša grad V Suhoticl jo notlral 900 do 9-15 rm ncPot,"VOIit f,eile mi- f- nistrstva in glede notranjega položaja franko vagon. Trgovina z ovsom je ravnotako slaba. Ponuja se največ srbsko In mae.cdon-sko blago, 1<1 pa ne na'do dosti od jo-malcev. Notira nominelno 730 do 760 K z vtovi mo postaje. Dobro blago so po-nu'a po 8l'l do F"n K pariteta Zagreb. Po kor u 7. i, po starem blagu, se mnogo povprašuje. Prišlo je do kupčljskih zaključkov po 080 K pariteta Znereh. R vtovorne postaje so je prodajala koruza pO 810 do 850 K. Povpraševanje po novi koruzi jo malo vslod tega, ker slabo posušena koruza no preneso dolge vož-n'e zlasti še pri sedanjih slabih prometnih razmerah. Notira s vtovorne postaje 720 do 770 K. Cono moki še vedno niso v Bkladu z nar.-"Tmi cenami pšenice, vendar so poskočile Izza predzadnjega tedna za 30 do 40 vin. Moka št. 0 se prodaja po 17 kron 50 vin. pariteta Zagreb. Slahše vrste mok so do 2 kroni cenejše. V Novem Sadu je moka št. 0 po 16 do 16.10 franko vagon. Različnost een v raznih krajih, kl je včasih prav znatna, povzročil . London 656.80 — 658.20, Newyork 265.38 — 265.67, Pariz 1198.80 — 1211.20, Svi-ca 3021.95 -- 8028.05, Dunaj 8.28 - 8.32, Pra?a 169.30 — 169.70, Budimpešta 22.97 — 23.03. Kupijo se t Vsakokratni ■ troji in orodje, ftadi ie rabljeno, sa mehanično stroko. Šivalni, pisalni in rasni stroji, dvokolesa. i76i r. BATJEL, Ljubljana, Zvotmrake. nlica it. 1. ' Obvestilo. Ob»e&Sava cenj. odjemalce in p. n. občin (tre, da sprejemam nota dela in popravila po najnižjih cenah. flotovl čevlji v zalogi. Turlatoviikl čevlji domačega la-delka. : 1628 Ant. Iu Jož. Brajer-Eapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) žt, 1. Obl. konca«, zavod nt pokon&avanje podgan, miši In mr6eaa, Kolodvorska ulica it. 39. 1612 Dva sti samostalua na pokučtro, primi, odmah, d. d, R. Knbička i dr., Karloiac. Flodonosno podjetje v Ljubljani : (konoealja) se da pod ugodnimi pogoji I v najem. — VpraSanja na »Ljubljana, ! poltnl predal 166". 1768 Mesto stalno. 1773! 1669 JERMENA gonilna, ubijata, prvovrstna Knocbova t di-! meniijah (širinah) od 80 do 26(1 mm prodaji po ceni, takoj s skladišča: Slavno zastopstvo aa Jugoslavijo: FrfceviA i drsg. Zagret. MimlCki t. TsUton 4 48. Ljibljam. Stritarjeva ellce 7, telefon 422. Obvestilo. zalogi vae aokolike po- • trebOftlne: Kroj* « Slane m «ia- Imam ntoe, telovadne obleke, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Cenilci na razpolago. Zdravo! 1«4" M«r Capuder, MIlana, mdevdanska c. 2, dobavitelj Jug. Sokol. Saveza. 1 Krojači samostojni, vestni in natančni delavei dobijo takoj trajno delo. Vpraša ee: Emon-aka oeata 8, Ljubljana. 1669 Bf CJ s ur ixxuximxixiiiixjaij!Trxx.xixixix LJUBLJANA zaloga manufakture na debelo. xxxxxxxj.ixixxxxixi i x i xji..ULrxrxrriirrxxiixxxrrxr IUE pS" eo QR o polil! Naročajte I "L * rti m Dneedij Izšlo 8 zrezkov: 1. Dr. Al. Zalekar, O ljudakem zdravju. Broš. 6 K. 2. Dr. Bogdan Der«, Dojenček. Broi. 6 K. 5. Dr. J. Demšar, Spolne bolezni. Broš. 10 K. i. Št Sazadin, Nai nadaSnjl uatavnl položaj. Broi. 16 K. 6. Leonid Pitamic, Pravo ln revoluolja. Broš. 8 K. 6. Dokumenti o jadranskem vprašanja. Broš 18 K. 7. Alb. Osri«, Borba sa Jugoslovansko državo. Broš. 82 E. & VI. Čorovič, Basa ln vera v srbski prostosti. Broš. 16 K. Po poŠti vsak zvezek K 180 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadrugav Ljubljani. Prešerno« ul., nasproti glavne pošte. Priporočamo knjige za mladino: lika Waschtetuva, PravlJloe. Z veibarr nimi slikani. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. flabberton-aorli, Bob ln Tedl. Povest e slikami. Broš. 81 K, ves. 30 K, po pošti K 2-40 »e«. Cika Jova ZmaJ-Gradaik, Kalamandarlja. Otroške penmi. Ves. 16 K, po pošti 1 K več. Naroča se pri Ttakevnl aadrugl v LJub-IJanl, Prešernova nlloa, naaproU glavne potte. m Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v Jutru" s Predtiskarija kleklania in veziva ~ C. J. HAMANN Mestni trg 8. Lanišče in predivo zamenja v 17» platno mehanična mm. terilnica in pre diinlca Anion Šinkovec, Hran', Grosuplje. ec kolporteriev upravnislvo Jutra", ZTm sprejme glavne polit iMomobilna prometna d. d. v Ljubljani. Ustanovni občni preloži na zbor naše družbe, sklican za 27. oktobra 1921, se ob U. uri v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/IL, z istim dnevnim redom. Event nove prijave za subskripcijo delnic sprejema še do 5. novembra 1.1. vodstvo družbe v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II., soba štev. 44. LJublJanae dne 24. oktobra 192L 1766 Jadranska banka Ljubljanska kreditna banka Slovenska eskomptna banka Kreditni zavod za trgovino ln Industrijo m i II Kmr- Vabilo na subskripcijo. Podpisani konzorcij je sklenil ustanoviti delniško družbo za eksploatacijo vodne sile reke Krke. V kratkem bode dogotovljena prva električna centrala v Zagracu, ki bo preskrbovala z električnim tokom še tekom tekočega leta velik kos Dolenjske, kakor Krko, Stično, St. Vid pri Stični, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje, Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe električnega toka, je na Krki še več za eksploatacijo zelo pripravnih mest. Delniški kapital družbe bode znašal K 6,000.000"—, ki se sme zvišati s sklepom občnega zbora na K 10,000.000-—. Kapital bode razdeljen na 7500 delnic po nominale Din. 200-— = K 800-—. Vsled tega se da na javno subskripcijo omenjeno število delnic po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plačati za vsako delnico še Din. 20"— — K 80—. Na subskri-birane delnice odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi. Subskripcija se bode vršila i7M od dne 15. oktobra do 15. novembra 1.1« pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem mestu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojilnici v Višnji gori. Delnice bodo deležne čistega dobička izza 1. januarja 1922. ter bodo opremljene z kuponom za leto 1922. 0 subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala prijavnikom posebna potrdila. 0 dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe isti začasno potrdilo o dodeljenih jim delnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah, odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preseglo predpisano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovatelji proti začasnemu potrdilu, kakor hitro bodo iste dotiskane. »Elektrarne Zagrac" v Višnji gori. Franc Koiiak Mihael Ornahen Ivan Končina Milan Končlna Anton Roječ Josip Javornlk Henrik Lobe Ivan Šteh Martin Vldenlč Ki taM fW vil lii