143. šterilka. Izdanja za sredo X« d®o (t Trat«, ▼ torek «ve*er di« 30. i«Tmbn 1897.) Težaj XXII. „JHDIMMV« lakaj*. p« trikrat bs teden i ieetth ia-jujOi eK t«Pklh, 6*lr«klh 1» Zjatranje iiienje li- ha j» eb It. vri ajutraj, Teierno pa ob 7. dri Teier. — Oheja« ladanja itu« : s h Kinaoei) , f. 1.—, l«Tea AvrtrlJ« t. 1JM M tri nese-., . . I.— , , > 4.M u pel leu . . . «.— . ■ • gr- fae l«t« ... 12,— . ■ Maratalae ji pliim« npn| m unih fem priklene aeraialna m aprava M •ilra. Fcaamitae številk« ee dobivajo » pra-dtjflnioab tflnaku v lrstU po M avl. icves Trita po 4 it«, EDINOST l/ Oflaai m raiun« po tarifa ▼ petitn; la aaaleva i dakaltal irka»I te pla5s.jo areator, kallkor okeega aavadaik m f Pealana, eimrtniee iu javne zahvale, •ali oglati itd. ■« reennaje po po^od > ▼•1 daplal aaj •• poilijaj© nredn^t* iliaa Caaaraa it. 13. Vaako puno ne.t biti fraakoTano, kor nefrankoTana a« ./j aprejeaaajo. Bokepiai ae na vračajo. Naseinino, raklamaeija in ogleae apre-jena uprmvniitvo aliea Melino pi*» eolo kit. 3, II. nadat. Nareiaiao in eglaa« ja plaiaTati laco Trat. Oiprte rekle«a •U* »o proeto piitnin«. Blatil« iltvtntktia p«ll«lftRi|a drm*twm i« Prlaiarak«. T i«hmH Je me#«. Castitim našim gg. naročnikom! Vtem onim gg. naročnikom, kateri ne poravnajo zastano naročnino do I. decembra t. I., ustavimo list brezpogojno. Vprava „ Edinosti\ Javni shod političnega društva „Edinost' v Bazovici dne 37. novembri 1897. (Dalje) Deželni poslanec V e k o s 1 a v Gorinp je zaključil a to j gover: Zaradi postopaija preti drena italijanskima uradnikoma so se zgražali. Je že prav, to bi kilo res liberalno. Ali gospdda so liberalni le za-se! To so pokarali svojim postopanjem proti drema učiteljema, katerima so ustavili takoimenovane kvinkvenije le zato, ker znnaj iole nista hotela biti izdajici svojega roda. Ali je to liberalno ? 1 Neko učiteljico preganjajo neizprosno le na podlagi brezimne ovadbe in ne da bi se dotifinica mogla braniti. Ali je to liberalno ? 1 Iz golega narodnega sovražtva se gonili si« romašne okoličanke z ulic in trgor! Ali je to liberalno ?! Nase delavce so gonili z dela, ako so isti glasoTali po sroji Testi in svojem prepričanju. Ali je to liberalno ? 1 Koliko lepši, koliko vzvišeneji, koliko prist-neji je naš liberalizem 1 Mi smo resnični liberalci, lli privosčamo vsakomur, kar mu gre, mi spoštujemo vsakogar, nam velja geslo: Vsakemu avoje! Nikdar nUmo zahtevali, da bi s« kdo preganjal radi njegovega mišljenja! (Viharno odobravanje. Odobravanje je naraščalo od stopinje do stopinje, kakor je govornik označal laški liberalizem.) Potim je nadaljeval govornik: Italijani niso jedini med seboj. Ali ne varajmo se: kadar nastopijo proii nam, bodo gotovo zložni. Proti nam so PODLISTEK ---- l v Zvonar-topniear. Po Šenoi poslovenil Večeslavor. Mojster ni šala, posebno stari cehovski moj* eter, ki ima dva podbradka in trebušino za tri trebuhe, a more dlanom tolči po njej kakor po velikem bobnu. Tak stari cehmeštar j« bil stari Nikola Celi ni (5, po obrtu čravljar. Davil se je torej obutalbm ter se ni brigal za glavo, in da prav gevorim: glava ga ni bolela od modrosti; ljadje so guvortii cel6, da Niko gazi po lastni pameti. Tod« mato ga je vznemirjalo to brbljanje. Udaril je ob svoj žep, da so zažvenketali zlati cekini, ter j* menil: .Kvakajte, kvakajte, a moja kasa je polna, da znate. Novci bo pamet." Mojster Nikola je bil, Bog je priča temu, grd kakor sam greh, a tudi žena mu Jnlša takisto si ni umila lica pomladanskim snegom; polt jej je bila kakor star aagrbančen čevelj Toda imela sta hčer, ki je bila res kakor đa se i« oprala v mleku in da jo je oddojila božja rosica. Oči, da te za-palije, lasje, da ae žnjimi more pekrivati do pete, lica, da s« ti zde rožici, a uita, joj, čbela bi se zaletela na nje. Marica je bila okrogla, zdrava, poskočna kakor kobilica, sramežljiva kakor pepek, vedno jedini. Ko gre za to, da delajo krivice nam, ni razlik med njimi. Dobro naj jim tekne ta zlež-nost. Ali jedno naj si zapomnijo (povzdignenim soneraim glasom) : našega narodnega čuta nam ne iztržejo nikdar iz naših src 1 Nikdar ne nehamo tir-jati svojih pravic! In zmagamo gotovo, ako bodemo zložni. Zato vam kličem iz dna svojo duše: bodimo zložni, vsi za jednega in jeden za vse I Kakor da je padla mej zberovalce električna iskra, tako je ta poziv vrlega poslanca Vekealava Goriipa vnel srca. Vse je pleskalo in vsklikalo. Bila je to ovacija, ki je pričala, da je to poslanec po volji — naroda! Predsednik je vprašal zborovalce, da-li imajo kaj pripomniti k temu govoru poslančeremn. Beaede je zaprosil dr. Ot.kai R j b A f, ki je rekel po priliki: Danes sem jaz že v tretjič ta na zborovanju. Prvikrat lani mi je bila čast, da sem predsedoval zborovanja. Razpravljali ase o vprašanju osnutja okrajnega glavarstva za okolico. Oblast je zastopal takrat sedaj ranjki Vidusso (Smeh in veselost.) — lahke rečem ranjki, kajti mož je mrtev za nas Slovence. Nekako vroče je bile na tistem zborovanju, to pa le vsled nezakonitega postopanja istega Vidusio. Mož s« je vel čudno, jako čudno. Teda varal se je, za nas je bilo le dobro, da je tako postopal. Kajti na drugem shodu ni več zastopal on politične oblasti. Ns drugi shod ,je že prišel v imenu oblasti c. kr. policijski aradnik. S tena smo že storili en kerak naprej do svojega cilja. Danes pa je tu gospod z namestništva. Ta gospod izvršuje sedaj po okolici isto oblast, kakor ! jo je izvrševal peprej tržaški magistrat. To bi bil ! drugi korak; rekel bi, da smo dobili en kos okr. glavarstva. Sedaj nimate nikakega posla več z magistratom, kar se dostaje društvene in varstvene policije. A čemu se imamo zahvaliti, da [ smo desegli vsaj toliko ? Le tema, da je okolica } nastopila zložno, đa je bila jedina. Ako ostanemo tako jedili, dosežemo še več prav gotovo. Vse dosežemo slednjič, ako med nami ne bode več iz- dajic, ki se v odločilnih treaotkik vežejo z nasprotniki. (Viharno odobravanje in klici: Sramota njim l in: Doli žnjimi 1) To si zapomnimo v, nauk. Ako smo zložni, nam naspretniki ne pridejo do živega, tudi če se postavijo na glavo. (Splošna veselost.) Mi imamo veliko potreb in veliko želja; dosegli pa sme malo dosedaj. Te svoje želje moramo pov-darjati vedno in vedno. O jedni teh nnjnih potreb smo le iražprav« ljali na Prošeku. In to je potreba, da se enkrat uredi naša zemljiška knjiga. Vi vsi ste posestniki, vi vsi imate več ali manj posla v zemljiški knjigi. Sami ste že poskusili, koliko sitnosti in stroškov je o premembah v posestva sli o najemanju posojil, ker ni v reda naša zemljiška knjiga. (Sploiao pritrjevanje.) Splošno velja mene-nje, da kar je staro, je tudi dobro. To pa ni res vsikdar. Naša zemljiška knjiga je že jako stara in ravno zato ni dobra. Kolikokrat se dogaja oko-ličanskim posestnikom, ako so prišli pogledat v zemljiško knjigo, da najdejo, da je njih posestvo upisano na koga drugeg* 11 Da je tako stanje velik nedostatek, to so že sprevideli vsi — tudi slavna vlada. Zato se je stavil v deželnem zbora tržaškem predlog, da se to stanje popravi. Mi imamo sicer v Avstriji splošni zakon za urejevanje zemljiške knjige. Ali ta ae zadošča, ampak treba, da tudi deželni zbori posamičnih pokrajin sklenejo sličen zakon o uredbi zemljiške knjige. Vi imate svojih posestev tudi pod Sežane in ste se lakko uverili, kaka dobrota je to za posestnika, ako je zemljiška knjiga v redu. Pe takem morate biti uverjeai o potrebi, da se uredi slednjič tudi naša tržaška zemljiška knjiga. Pa ne le za posestnika je to dobro, ampak tudi za onega, ki po-sojuje denar, za kapitalista. Kapitalist posoja raja, ako vidi, da je posestne stanje jasno; tako postaja kredit cen«ji za posestnika. Tudi laška gospoda vedo prav dobro vse to in hoteli so tudi skleniti ta prepotrobni zakon Toda eni so hoteli imeti nekaj posebnega za se. Kakor veste, imamo v Avstriji temeljna zakone, ki vele, da imajo vsi lahka kakor metulj. V vsem Zagrebu ni bilo takega bitja. In kake pameti! Za Boga, mogla je od svoje soli, in koliko! — prodajali dragim. Bila je lepša in pametneja od očeta in matere. »Odkod je mojster dobil Marico ?*, vpraševali so po Zagrebu, „tu je padlo jabolko od drevesa. Ona katar slika na altarju, on kakor vitez žalostne poštare, a tudi od matere ni videti sledu na MmiCinem licu*. Nikola je zamežaval na taka vprašanja, pogledava! po strani ženo iu rekel: „Od kod sem dobil Marico? Hm 1 Da ni..." A žena mu je odvračala: „Hedi sitnež, da se zadušiš na tam grehu; da si si zapomnil račun, ne ti ti ljubosumnost mešala pameti in ne bi svoji pošteni ženi natvezal tako zlo." „No no*, mrmral je na to mojster Nikola. .Nič, nič, žena, račun je čist*. Bog jo je dal tako, in hvala Bogu za dar, dika je hiši in diužini, odseva kakor zrcalo po domu. Ni kolin denar je vreden dvakrat toliko, ker ima z cekini tudi Marico. To je znal on, in ponosen na svoj rod tipkal se je po trebahu, oblakel dekle finim suknom, obnl jej rumene čeveljčke, o-dičil jej haljico srebrnimi verižicami; hranil jo marcipanom in dajal jej medice, no, varoval jo kakor ptica svojo ptičico v gnezdu in modroval o tem: „Visoko je drevo, na njem rumeno dekletce, naša Marica". Ali dekle je bilo, rekel sem, pametneje od očeta in matere; ni postala vsled tega šopirna, ohranila si je ob VBem zdravo pamet in dobro voljo. Ni gledala visoko, ni nizko, ampak ravno pred seboj, koder poštenje raste kakor duhteča traviea. Dobro in predebro znate, da čim se je raz-cvetel popek, mora se otvoriti dekliško srce. Blagor ros, kadar se ulije na rožice, blagor mladeniču, kadar ljubi dekle. A kako je to ? Vprašaj, kako je to? Pistaoznanci oi*o napisali knjige o tem, aii so ponoreli sami od tega. Kako je to ? Oko je zaiekrelo, srce je vzplamtelo. Prihaja Čas, jabolko je dozorelo in padlo komu v naročje. V Marici je bila vroča kri, slutiti je bilo, da najde ta cvetica brzo svoje čbelico. Res je. Padla iskra tu, padla iskra tam, zagledala sta se, ljubila se. A Marica je ljubila pravo, zdravo, iz vsega srca, in ni prestala ljubiti; ker, komur se je jodenkr&t vrinilo to blaženstvo v srce, ta je ne pasti več iz srca, kakor ne izpustiš zlate ptičice, ki jo imaš v kletki. Ob priliki me vprašajte, kako sta se ljubila ? Znam to. Dakako 1 Ve mlade ženice in ve mlade device rade vprašate in čitate, kako je mož našel žemko. (Pride še.) D;.r:-ii j'.i.ai* piavice. V Si i u; * je in uk i p r e d c 1 s » r j s a m p r a ti r. a k o u o ia. A oni SO T4lli;ll* hoTttil imei-i Z4-S* tipkaj poseba^g*. Ho-trti se v novi zakon o aemljiški knjigi mibutapiti neki paragraf, ki bi daj\I nJim pravic, nego drugim, m.sreć določb«, it« ?e »m« uknjiževati la la-iki. (Vzkliki novolje.) N.tši iiosia.iii: s.j se uprli temu ia g. Nabergoj js duk^i^l v (Ulj*«« govoru, d h taka določba bi /.tu h i» c . G »sp. Nabergoj jim je vsjJikuil slednjič: „skio^ajLe, hočete, aii tega vam prenetli cesar p '.»trdi nikdar". Iu tako se zgodilo, kakor je prorokotal g. N'abergoj : presvetli caar ni putiuil dotičut-ga zakona. Posledica temu pa je, »Ja sedaj nimam j urejene zemljiške knjige. Poskusili so pota« se erkrat. L-ihi 00 nekoliko popustili. Pri vt li r: so hoteli, da bi se smelo upisovaii tudi slovenski, toda o vsak: uknjižbi moral bi se pridejati t udi laški prevod. J .z uii>l on, . Iu tako seje vrstilo dan za dtem : danes sk je grof Ba leni pogajal z večino, za jatri pa smo smeli pričakovati z matematično gotovostjo, da sUri kaj, kar ne bode po volji isti »<čtela mirno držati, da b< mahali po njej sinovi ueatške kulture po recepta — piranskem. Nadalje javljajo, da ho členi italijanskega kluba dobili nalog, da morajo osvati na Dunaja, da so pri roki, ako bi trebalo z< p*t — dviguiti nogo. Ne more se vedeti, da-li si ne najde bedak, ki bi hotel podkovati nogo — žtbe; Italijani pravijo drugače: pripravljeni da morajo biti, ako bi trebalo pudati kako izjavo o prihodnjem postopanju. Toda kdo bi čakal ša le na povod, marvel italijanski klub izjavlja že v naprej, da bodri podpiral vsako vlado, ki se bode opirala na zmerne elemente v zbornici in ki bode hotela povsp.sevati gmotne koristi ljudstva. Sicer pa ostanejo Italijani „neodvisui" kakor so bili do sedaj. Sedaj v« baron Gaatscb, kaj mu j? toriti. — Zmernih življev mora iskati iu to so seveda Italijani 1 Tisto malo tlačenja Slovanov v Primorski pa ni vrag da bi jim »e dovolil I O žaba, žaba! Iz delegacij. Med najnovejšimi vestmi današnjega zjotranjega izdauja smo že om nili ('oročila porečovaca Dumbe v proračunskem od-ekn avstrijske delegacije. Povedali smo tudi,» ^ko t plo pozdravlja to poročilo doseženo sp^razu uljenje med Rusijo in našo dižavo glede položaja - a Balkanu. To spoiazumljenje z Rusiji* — tako pravi poročilo — pomenja ob varstvu «eodvi no-sti in sasnodoločbe na poluotoku, tudi to, da se odbtraui aejseuejno tekmo-anj * in se bode delalo skupuo z* ohranjenje miru in /.» gospo iai^ki in kulturelui razvoj balkanskih narodov. D-l^-auija je čestitnla ministru za pospešit»;v tega prijateljskega razmerja z Rusiju. Poročilo pozdravlja simpatični medsebojno oklepanje Evropo v varstvo pted prekomorsko gospodarsko konkurenco in izraža željo, da bi se prizadevanjem ministra istotako posrečilo odvrniti vojne zajdetko, kakor se mu posreči odvrniti škodo na gospodarskem polji. Na zaključku poročila se je skledi* .oglasno, ae izreče zaupanje ministru u* njegovi uspešni vuanji politiki. Poročevalec o mornariških stvareh dr. Stran9ky izraža svoje pri-uunje poveljniku vojne mornarice, admiralu Ster-necitu, hk kar se je sprejel radun vojne mornarica nespremenjen. Na to s« j4 »prejel po daljši rai-pravi, katere se jo udeležil tudi minister pl. Kalay, kredit za zasedene pokrajine. V i gerski delegat ji se je pod predsedstvom grefa Szaparya vršila 29. t. m. prva plenarna razprava, določevalec Wodianer je predložil delegaciji proračun, ua kar se je sprejel proračun sknp-nepa finančnega ministerstva in skupnega naj?i-šjega računskega dvora in oddelka mornarice. Poročevalec poslednjega odseka grof Taleki je omenjal žilavne delavnosti naše mornarice iu je izrabil svoje zadovoljstvo na tem delovanju. Omenjal jejudtležbe mornarica na milenijski razstavi ter predlagal, da izrazi delegacija svoje priznauje voditelju vojne mornarice, kar se je sprejelo. Izražal je posebnu priznanje na vnanji politiki grota Goluchovskega kakor plemeniti in vzvišeni v svojih ciljih., Različne vesti. Baron Gautach — poseben prijatelj Slovencem! To predpustuo šalo si je privoščil včerajšnji „Iudipendente^ko govori o nastali ministerski krizi. In dokaz za to precej drzno trditev ? Tudi tega je navel „Indipenlente". In ta bi bil „fa-mostni" gimnazij v Celji. Gala potrata časa bi bila, ako bi se hoteli prepirali z „Indipendentom" o vzrokih, ki so doveli do osautja takozvanega »slovenskega* gimnazija v Celju. Ljudje, ki v evoji Ijnti strasti ne vidijo ničesar okoli sebe, ljudje, katerih ignoranca v avstrijskih sivateh je približno istotako velika, kakor njih domišljavost, zibajoča s« v vrtoglavih višinah smešnosti: od takih ljudi ni možno zahtevati, da bi umeli, kako je prišlo do slovenskega gimnazija v Celju, ker nimajo zmisl* za veliki, zgodovinsk i znatneuiti ia za bodočnost Avstrije vel« ifcrarmbui proces, ki se neizprosno logiko vrši ravno sedaj v tej državi. Sedanji potresi v parlamentu iu v javnem življenju so vendar le spremljevalni pojavi tega velikega procesa, in nič druzega. Ako bi i>»el „Indipeodente" kaj zmisla za take stvari, pa ae bi štel baronu Gautschn v zlo, da je zasnoval tisti .farno/.ni gimnazij* v C«lju in še najmauje bi mu podtikal »posebno prijateljstvo* do Slovencev. Ne, Bog mu je pričs, baronu Gau-tschu, da m zaslužil takega očnanja. Veudar bi vprašali „Indinpendentea", zakaj imenuje celjski gimnazij „fimoznim" ? I Najbrže hoče reči s tem, da ni bil potrebeu. Ker pa na Spodnjem Štajerskem živi zdržema kakih 40000 Slovencev, ker je mesto celjsko slovansko v svojem jedru i 11 je nemško le po svoji obliki, ker je okolica celjska izključno slovenska in živi tam raz-memo ja*o imovito prebivalstvo, in ker se slednjič sređuje šole v malih mestih ustanovljuju z» široke okolice, moramo že reči, da bi bil resnično slovenski gimnazij veliko manje .famo-aen" nego pa tisto italijansko vseučilišče, katero zahtevajo ,In-dipendente* in druž&a, ne radi potrebe, ampak radi politi.ške agitac je, o kateri ne bi hoteli trditi da s« nje meje pokrivajo z mejami države. mnogo ,f>imozne$** je na trn božjem svetu, iiHjfaaiozneja pa sta liberaliae « nt i>ravico-Ijubje ,l!id!pendentesebn"ga prijateljstva* d-j Slov ucbv, ker, «ko treba, mu potrdimo tudi ua pred sodnikom in - prisego, da takega očitanja ni zaslužil! „Poslanci naroda". Vsikdar o prilikah, ko se rešujejo vrt/.n v politična vprašanja *1> se vrše ve-lik drŽav ni preobrati, — vsikdar je polen; resnih pojavov pravega navdušenja veliko število fraz, ki ne delajo aikake časti onim, ki jih hg »valjajo, in se ponašajo žnjimi! Tuii ob najnovejših dogodkih v dunajski zbornici je bilo .slišati takih neslanih fra*. Tu so kar metali okrug sebe s takimi frazami kakor z umazanimi cunjami iu niso se sramovali teh fraz ljudje, krtktiršni bi v trenetkih trezne razsodnosti povnilovali tudi neizomikanca, ako bi motal takimi frazami ok»lo sebe Morda je marsikdo med nem- skmi razs*j*či, ki slth»ruo noč pred počitkom obuja kes zaradi budnosti, ki jih je učinil v liipih aemožato-ti po dnevi. O sedanj.b socijaliitiških zastopnikih ni skare, da bi g& vrnili, kajti njihovega vedenja v zbornici sitoro ni mogeče soditi po zakonih navadne logike, še m in je pa se stališča interesov lastne stranke. Vendar j« kar divno, kako drzno čelo imajo ti ljudje, da svojim ciniškim izjavam dajejo neko mi«fko obliko v besedi, baš tako, bakor bi bili to mučeniki, ki trpe make in krivico za blagor nareda. Saino jeden d«kaz. Ko so dne 26. t, m. prirejali na Dunaju ger-maaofilski vseuJilisčniki demonstracije patlameu-tarnim komedijašem, klical je soc!j*listiški poslanec Berner pred ljudstvom, kazaje na svojo otolčeno glave: „Glejte, to je storila brutalna sila policije v zbcrniei poslancu uarodal* In ljudstvo je divjalo in besuelo in se zgražalo na toliki brutalnosti, kajti gospod Berner je medro molčal o tem, kako so on iu tovariši brahijalno silo naskočili predsedništvo, ia da so take gazili v blato vsako avtoriteto predsedništva, kakor se to ni zgodilo še nikdar in v nobeuem parlamentu. In v deželi svebode, na Francozkem, in v uzor-deželi parlamentarizma, na Angležkem, umejo tudi nekaj malega o parlamentarni svobodi in dostojanstvu. Vse to je modro zamelčal gospod Beruerter je vzbujal domnevauje, kakor da so poslanci večine planili nanj brez vsacega poroda Tako se mečejo baklje med nepremišljeno mladino in nerazsodno maso. I11 masa kriči: ,Žt> veli poslanci narod*! Ia poslanci se — zadovoljno smejejo v pest 11 Ženski podružnici av. Cirila in Metoda je darovala nje predsednica ga. Eraa Abram 20 kron v spomin pokojne matere ge. Hachel. Za „božlfinico" sta darovali nadalje: g. Franja Mačak 4 kron in go. Ign. Počivalnk 10 kron. Za kapelico družbe sv. Cirila in Metoda v Padričah v spomin SOletnice cesarjeve so nabrali „pravdarji ia igralci" na Opčinah po g. Fr. Žitku » gld. Za božiftnloo otroških vrtcev na Greti in v Rojanu. Opozarjamo še enkrat, da se naše dame že začele nabirati milodare za božičnico. Apelujemo aa rodoijubje našega občinstva ter se nadejamo, da prosilke najdejo povsodi odprta srca in odprto dlan ! Nabiralne pole leže tudi v Rojaau v g^stilui Ka-talanovi in v „Kousumnem društvu*, v Barkovljah pa v „Narodnem domu* in ,pri rumeni hiši". Miklavžev večer .Tržaškega Sokola". V nedeljo dae 5. novembra priredi „Tržaški Sokol* to svojo tradicionalno veselico ia sic^r v dvorani Mallj, Via To it en te štv. 16. Odbor je poskrbel za mnogovrsten in jako zabaven program. Natančni program in kraj, kamor bode pošiljati darila, priobčimo prihodnjič. Odbor .Kmetijsko in vrtnarske drnibo za Trst In okolico" bode imel svojo redno sejo v petek dne 3. decembra popoludoe ob 21/, uri. Jubilej tržaške kmetijske dražbe .Sedeti agraria triestina'. Dne 26. t. m. je blavila imenovana dražba štirides^tletuico svojega obstanka. Družba se je zasnovala pod prvotnim imenem .Societa Orticultura", kamero ime je pozneje spremenila v denašnje. .Triester Zeitune" piše: „Od šestindvajset ustanovmkov družbe sta ostala samo še dva pri življenju, namreč Josip vitez M<>rpurge in Henrik Ritte' Z*hony V teku štir deset let svojega obstanka si je pridobila družba velikih zašla g; za pov?pašitev kmetijstva, živinoreje in pogojzdevunja na tržaškem oz'-mlj'. Posamične stroke kmetijstva je uvela družba celo na novo. Ako pa omenjamo jubileja te družbe, teilaj tie smemo pozabiti moža, ki je k«kor tajnik družbe od leta 1858. sem, s prestankom sedmUi let — od 1865, pa do 1872. — neumorno in uspešno deloval v korist družbe in deluje i danes izredno žilavostje ; in ta moi je gospod profesor Adolf Sttssich (Stožič? opomba stavčeva.) Ta mož urejuje tndi izborno družbino glasilo „L* amico dei campi". No, o „delovanju" te tržaške kmetijske dražbe smo govorili že mnogokrat in bomo Se. Za danes bi si drznili prasati samo to-Ie: kako je vendar prišlo, da si okoličanski posestniki niso ve- deli diugega sveta, nego ia so »1 ustanovil svojo posebno draž jo ? Kako jt p riši o, da s« je morala ustanoviti za Trst in okolioJ nova slovenska kmu-tijjka in vitj&rska diuiba, ako si je ciet4 agraria triestina" pridobila lolikih zaslug za pov-zdigo kmetijstva iu žmaorejs na tižiškem ozemlji ? Menimo, da je tu za vprvo umesten od^ov-:r, ki •e gUsi: Slovenci so si morali u t a no vi t i svoj j kmetijsko družbo, ker je .Sode t a agraria triestina" v vsakem pogledu zapostavljala go poda a' i iuteves našega£kmeta okoličana, -:apo?t ivljula so ebno v ;ea smislu, da j« tudi v kmetijskih vpra'-anjih poštovala politiški moment in je i z g*le mtžoji do našega jezika popolnoma izključila naš jezik U svojega poslovanja iu si je tako — ker so tržaški kmetje sami Slovenci — že a priori zajezila pot do vspeinega delovanja. Dasi, kakor rečeno, kmetje tržaški pripadajo slovenski narodnosti, izdaja družba svoi list v jeziku, neiimljivem našercu okoličanu; dražba je pošiljala v rk dico take strokovne učitelje, ki predavajo ljudstvu v jeziku, ki ni jezik slovenskega okoličana. Sploh ta družba ne občuje nikdar z našim ljudstvom v nj^ga materinem jeziku. Kako bi mogla vspešno delovati ob taki uredbi P Vse to in še mnogo druzega je bilo uzrok, da so si tržaški in okoličanski Slovenci morali zasnovati avojo domačo družbo, v kateri jim je možno govoriti z odborom v domačem, slovenskem jezika in kateri odbor tudi skrbi za pravi razvi-tek slovenskega kmetijstva na tržaškem ozemlji kakor svej za svoje. Ako se trdi torej, da ima ,8oc?eta agraria" velikih zaslug za povzdigo kmetijstva i u živinoreje na tržaškem ozemlji, moramo zavrniti mi te trditev z opazko,gda si mi ne moremo misliti kmetijz ske dražbe brez kmetov. Ne mislite, da smo napisali te opazke le iz-narodoe ali politične mržnje; ne, marveč le se stališča praktične potrebe, kakor jo narekuje najpri-prosteji človeški razum. Tako postopajo oni! V ul ci delle Postepre-z!deje družba „Asslcurazieni Generali" hišo 10,12. Vrbno nadzorstvo ima mestni svetovalec Geiringer, ki se je o zadnjih mestnik volitvah usiljeval tudi za kandidata III. okraju okoličanskemu (Sv. Ivan). Poslovodja pa je neki Furlan. V sobeto so odpustili do 70 delavcev. Ali, o slučaj: odpuščeni so sami Slovenci-okoličani, da-si je na delu tudi mnogo Fnrlanov! I Ako je bilo tako, da so res morali odpustiti toliko delavcev bilo bi le po pravici, da so jih odpustili brez ezira na narodnest in p» redu, kakor so bili vsprejeti. Kdor je zadnji prišel, ta naj odide, ako ni dela. Tako bi bilo prav. Ali kaj se menijo laški mogotei za to, kar je prav?! Tega „prav" sploh ni, kadar zbirajo med slovanskimi domačini in italijanskimi tujci I Nadejamo se, da si okoličani zapamaijo to nove lekcijo. Za jednakopravnost v — Albaniji! Albanci so doposlali velikemu vezirju spenenico, v kateri sm pritožujejo: da se jim ovira nj h bogo^lužonje, da se proti njim zlorabljata cerkev in Šola in da jim oblasti delajo sitnosti. Potem zahteva spomenica, da mora cerkev in šola biti albanska v vseh ouibi krajih, kjer bivajo Albanci. Celo velesilam so bajt Albanci predložili to spomenico. Po moramo poudarjati še enkrat, da se take stvari dodajajo v Turčiji m da se take zahteve stavijo tudi — v Turčiji. Povdariti moramo to, ker je utrtgrvl kdo me i č tanhm pozabiti na na*bv tej vesti in si m'sli morda, da se te stvari goda — v Tntu ! 1 Primitiven narod v barbarski Turčiji zahteva jednakopravnost. .. milo nam jo pri srcu, ako Or mislimo: da mi nismo *eč tak primitiven narod, marveč ljudstvo srao, ki hrepeni po iaobrazbi. ki želi, da bi se povspelo gori v jasne višave duba; ako pomislimo, da ne živimo v barbarski Turčiji, ampak v pravni, moderni in mtavni državi ; in ako pomisliiae, da se vzlic vsej razliki med nauui in Albanci in med Avstrijo in Turčijo — moramo istotako tožiti o krivicah kakor Albanci, in se moramo istotako boriti za najprvotniše zahteve jednakopravnost!, prav tako, kakor — Albanci. Ali ni interesantia paralela to? Izvoz vina iz Istre. Od 1. do 15. t. m. se je izvozilo vina Poreča v Trit 2368 65 hektolitrov, 670.97 hektl. v Pulj in 124.28 hktl. na Reke. Italijansko Janaitve v zrcalu Bar a tiari ja vam. Kakor pe vsaki kitki, tako iifiejo Italijani ia sedaj krirea, na katerega bi mogli zvaliti vso krivdo radi nesrečnega izida vojne v Afriki. Generali in ftastniki mečejo krivdo na vrhovnega poveljnika Baratierija, ta poslednji vali krivdo na podrejene ■n generale in častnike in na italijanske vojake sploh. Najbrže ima prav Baratieri, a častniki in generali imajo tudi prav. Krivi so menda vsi skopaj. Saj se oni sani najbolje poznaj« jeden dražega. Baratieri je izdal knjigo, v kateri na dolgo in široko pere sebe in — »aže druge. Pravi, da takoj začetkom nesrečne bitke pri Adai jo bilo videti, da častniki nimajo vojakov v svoji roki. Generala Debormida ia Albertone da sta zavzela povsem napačni poziciji. Oddaljila ata se preveč jeden od druzega; Albertone da se je prenaglil z napadom. Toda vse to — tako meni Baratieri — bi se bilo dalo popraviti, da je ostala trdna glavna vojska. Toda, kakor hitro se je jel umikati Albertone, ki je bil spredaj, jela je Že bežati glavna vojska. Batalijoni so jeli bežati, ne da bi se bili spustili v kak boj; zastonj so bili vsi napori v ta namen, da bi zaustavili divji beg. Tako opisuje Italijan Baratieri italijansko — junaštvo! Porotno sodliče. Za to porotno zasedanje se je določila še jedna razprava in sicar proti Aleksandru Ortali radi goljufije na dan 13 decea* bra. Predsedoval bode dež. sod. svetnik vitez Nadamlenski. Demonstracije. Naši Nemci so res izborni režiserji, nedosežni so v prirejanju demonstracij. Po vseh večih mestih so priredili več ah manj hrupnih demonstracij. Osebe, ki so bile zaprte povodom demonstracij na Dunaju, so že izpustili na svobodo, toda preiskava proti njim se bode nadaljevala. Ti izzivalni pojavi po nemških mestih niso ostali brez brez utiša na Čohe. Tako je prišlo včeraj do demonstracij tudi v Pragi. Na tisoča ljudij se je valile po ulicah. Množica se je valila proti nemškemu gledališču, kjer je metala kamenje v okna. V Vinogradih je množica naskočila na stan nekega nemškega društva. Tudi proti redarjem se je obrnila muožica. Redarjem je prišlo Vojaštvo na pomoč. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 5.-26. novembra poslali: G. g. Avguštin Skočil', kurat v Gradcu, 5 gld. za mesec november. — Prijateljska družba v Ogulinu 4 gld. 30 kr. — Podružnica v Železnikih po g. J. Demšarju 30 gld. — Č. g. Ivan Hladnik, kurat na GoJah pri VipaM, 2 gld. — Podružnica za Št* Kaucijau in •kolico na Kor. 23 gld. 35 kr. — Slavna Posojilnica v Cerknici 10 gld. — Ženska podružnica v Cerknici po g. Mariji Werli 130 gld. — Ženska podružnica v Idriji po g. Nataliji Šepetavec 50 gld. — G. trgovec Kiižuik v Motniku 10 gld. 60 i kr. — Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani ] po gospej Trakovi 393 gld. 78 kr., in sicer znaša ; dohodke, od veselice 315 gld. 60 kr. in od zbirk ! na skupščini 78 gld. 18 kr. — Nekdo z Begunskega „za presiee" 10 gli. — Podružnica v Laškem Trgu 29 gld. 48 kr. — Vesela družba .pri Cajnarju" v Stražišču poleg Kranja 1 gld. 32 kr. — Podružnica za Priblo Ves in okolico po g. J. L pušu 7 gld. — Po g. Josipini Kraigher v Postojim namesto venca na rakev umrlega kanonika Hol^tett-rja so darovale postojinske gospe 15 gld. — G. Jos. Bresonelli, župan t Ćiužatu, iz nabiralnika 5 gld. — G. Jos. Korman, blagajnik „Gozdarskega diušt?a pii Sv. Lovrencu v Puščavi", 10 gld. — Podružnica v Št. Juriju ob juž. žel. po g. J. ČuUku 74 gld. — Mošia podružnica v Idriji >0 gld 37 kr. — Z\ tas<5 relikoduš.e podpore j vsem prijateljem družbe : slava in hvala J < Blagajni št vo družbe sv. Cirila in Metoda. Boj za kraljeviča Marka se je uoH mej nekaterimi srmkimi in bolga skim1 literati. V Sredeu je namreč izšel za 1. 1898 koledar, v katerem se govori tudi o .bulgArskem" juuaka kraljeviču Marku, zato je mej Srbi grozna jeza. — Torej tudi literarni boj v znamenji — jeze. Nesreče na dolenjskih Železnicah. Na progi mej M rno pečjo in Novim m^tom je vlak št. 9263 povozil 24 t. m Ivano Trlep iz Podboršta, nekaj kilometrov dalje od kraja te nesreče pa je povozi) Antona Žalharja is Muheberja. Oba pove* ženca ata obležala mrtva na lici mesta. Radikalni sredstva. Neka elegantna gospa v Londonu je imela po ebrass polno bradovic, is katerih so štrlele ščetiaice, pa tudi pod nosom je imela izdatnih brč c. Ker se je dama sa vssko ceno botala isnebiti tegs neprijatnoga nakita v svojem obrazu, je naprosila zdravnika, da jej pomaga. In res, zdravnik jej je odstranil s pomočjo ROntgenovih žarkov vse kocinice, bradovice in brčiće, a posmodil jej je tudi kožo s obraza. Gospa je radi tega uložila tožbo proti nespretnemu zdravaiku. Izprad dež. sodišča. 401etna Alojzija Damiani, soproga Antona in 251etni agent Salvatoro Carboni, doli iz Italije stala sta pred sodniki radi goljufij« po §. 197 kaz* zak. Hodila sta križem Istre in šta prorokovala kmetom pribodnjost. Ona jo pravila kmetom tudi o skritih zakladih. Dri. pravd-ništvo pa je našlo dlako v tej jnki in je ta lepi par postavilo prod sodnike. Ona je dobila 6 mesecev, on pa 4 mesece navadnega zapora. Velika nesreča v cerkvi. V neki cerkvi blizu mesta Kozlota na Ruskem se je pripetila grozna nesreča. V cerkvi se je imela vršiti poroka in svatje z zaročencema vred bo stopili v cerkev. Nabralo se je ogromno ljudi, tako, da je bila cerkev natlačeno polna. Ker je bilo že mraz, so zaprli vsa vrata. Tođa kmalo je postalo v cerkvi siluo soparno, vs»ed česar bo morali odpreti jedna vrata. A skozi ta izhod se je kadil sopar na cesto v sveži zrak tako gostim dimom, kakor bi se kadilo iz dimnika. Ljudje na ceati, opazivši to, so zagnali hrup, da v cerkvi gori. Seveda je Ijmistvo v cerkvi aamo menilo vsled tega krika, da gori in tn se je izvršil strašen prizor Vse je bežalo iz cerkve in tiščalo k jedrnemu odprtemu izhodu. V tej gnječi se je pohodilo in zadušilo 75 ljudij, 160 pa je bilo težko ranjenih. Bežali so torej ti ubogi ljudje v smrt — pred lastno soparioo. Znaki starosti v ebrazu. Z 40 letom se začnejo kazati v človeškem licu znaki starosti, a razni zoaki kažejo na razne pojave človeškega življenja, ki spremljajo starauje. Tako značijo guba med očesi mnogo skrbi in misli. Ravne gube na čelu so znak težkih duševnih in telesnih naporov. Gube pod obrvmi so znak skrbi in žalosti. V teh gubah se izraža človeška duša, zato je napačno, ako fotograf briše te gube, da bi naredil človeka mlajšega, a mu vzame na sliki s tem pravi duševni izraz. Na odru in v resnici. Na Bavarskem so nedavno temu obglavili zaradi umora nekega človeka, o katerem bi se ne bilo moglo misliti, da je zločinec. Ta človek je bi še pred kratkim igralec, pesnik in pisatelj. Na odru je igral navadno ulogo morilcsv in je sel večkrat na morišče — na gledališkem odru. No, z laj se je to izvršilo na njem tudi v resnici. Čudna usoda 1 .Raj novinarjev" je namreč sedanja Srbija. Odgovorni urednik „Odjeka", Nikola] Gjorgjevič, je dobil tri leta zapora zaradi jeduega samega člančiča, v katerem so iztaknili namigavanje na razkralja Milana. Iz jednakoga uzroka je dobil dve loti zapora urednik .Dnevnega Lista", Živan Lekič. Srbskim urednikom listov res ne kaže zdaj dražega, nego povzdigovati Milana v trinajsta nebesa, da si obvarujejo vsaj osebno svobodo. Najnovejše vesti. Dsnaj 30. .Fremdenblatt* je izvedel o nastopni sestavi ministerstva : G a u t s c h predsed-aednik in vodja notranjih stvari; Welit»rsheimb deželno brambo; BOhm-B*werk finauco; Wittek železaice; Latour nauk ia bogočastje; Korker trgovino ; Ruber pravosodje; Bylandt Rhiidt poljedelstvo Minister-rojak za Galicijo so imenuje akoro. Dunaj 30. Novo ministarstvo je bilo »ostavljano že sinoči. .Wiener Zeitung* objavi že jutri dotična ročna pisu*. Dunaj 30 Zatrjuje se od raznih strani, da ministerski predsednik baron Gaatsch še ni stopil v dogovor z nobeno stranko. Zobobol olajšujojo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljana (Danajska cssta) kater« m bila odlikovano % Najvišjim priznanem Nj. c. In k. Yi« prejaaie gesp« prestoloaailodnice-adove nadvojvedinje fpr *« • rmn ij • -M _Btokleaioa velja SO kr. Tvgsvlnak« briojavHa ln v tali. UTVilmu**-i Pfcenioa x«jeaen—.--•— PSfinin* -a •pomlad 1N9S 11.98 do 11.99 Ovei za »pomlad 0.60—6.52 K* »pomlad8.74. 8 76 Koruza za maj-jnni 18»?. 5.49 5 bO i'šemoa nova od 78 kil. f. 12 95 -13.05 »d 7S kilo 1310 18'lft o.l 80 kil f. 13.20—18 95., od 81. '-:i>. f 13.30 18*35, od S3 kil. iad. Žrebanje se bode vršilo nepreklicno dne 16. del. 897. Jadna »ečka itane sa rfl. a. > . Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterija, na Dunaju I. Riemergas*« 7, v loterijskih kol»-kturali, v tobakar-nah, davkarijah, na poštnih, brzojavnih in železničnih uradih v menjalnicah itd. Načrti z u kupovalce srečk brezplačno. Srečke se dopošiljajo proste po&tninc. O. kr. ioterUak0-*akladn» rmvn*UU»ii», oddelek za driavno loterije. f Špiritu« sinapls compositus ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 n6. ter se dobiva jedino le v lekarni Praxmarer (Ai dua Mori.) TRST Piazza grande — TRST. Paziti na poaarejanje. Moji izdelki so pripeznani kakor dobri in v ceno 1 Remont, iz nikelja točo 23 ur, gld. 3.60. Remont, »rebrn ho zlatim obrazkom 6 gld. Budilnik-• nker I vrste ki sveti od gld. I 60. — Rogo-»torji v orehovi emarici od gld. 4.50 naprej Cenik bo 500 hlikami grutis in franko. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne znesak. E v g. Karaokav tvornica žepnih ar, razposiljalni obrt in liferant društva uradnikov za posestva. Br*i«na am Iiodensee N. 479. — 2 leti garancije. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooo filial k. a cea. kralj. univ«rsltetne tiakarne „ »typ|> 13 Sackstras8e — GRADEC — Sackstrassc 13 TOVARNA ZA OBRTNE I\ CON TO - KNJIG* zistem .Patent Workmana Ckicaga" Raztrirni zavod — Knjlgovezstvo. priporočuje s« ca prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* roketverov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnlo, papirja za liste in zavltkev z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Centi, Fakture Debltoren, Creditoren, Cassa-knjlg, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-note, odpravnik, menjičnih časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, petem raztrlrnega (Črtanega paplsja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledio Iz olnka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Yia delle Acque 6 —ARNOLDO COEN - Via delle Acque B Trst r * . '4, ■ * Lastnik konoorcii lintn .Edinost", »artavateli m oiitrovoro« araduiii (Vao Godni k. — Tlakama Dolene i Trata.