Ste v. 51, ¥ Trstu, tr sredo, dne 7« aprila 1915, L^nik 13. < Iz;:.ija \sak dan. izvzemši nedelje in ponedeljka ob > popoldne. Ure • • l i: a 5v. I rarofka Asiš^ega št. 20, L nadstr. — Vsi dej : i ~aj jršiljajo ttredniilvu litfa. Neirankirana pisma se n9 s: rčiCTT2jo ir. rekcpisi 5C ne vračajo. Ida. ■ in cJ c\>.ir; > rcdnik C od »na. Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tis!; tlskarrc .Edinosti*. vpisane zadruge * c . c -fnim p rcir.cm v Trstu. ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. 1 delen tiedriSva in t prave štev. 11-57. Naročnin« rraša: Za celo fcto.......K 24 — za C«! leta................... y_a Iti ...............................b* — Za nedeljsko izdajo £a celo ieto........5*20 za pel leta................. 2*60 VEČERNA Posatr.ezne številke se prodaji}) po (5 vftKjev, z.iitircSe številke po 10 vinarjev. Ogla:l se računajo na milimetre v širokosff ene kolofle Cene: Oglasi tr«ovrcv in obrtnikov . . . ^ mm po IOvia Osmrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih IS- vodov..............I mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseJj. najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti'. Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Id upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu, tprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega tt. 20. — Poštnohranilnični račun 5L 841.652. laioje h raj i ■ Kaši Uspehi ifterai!njeSfl dne u Karpatih. DUNAJ, 6. (Cenz.) Vojaški sotrudnik »Tagesposte« piše: Boji zapadno od doline reke Laborcze še niso končani. Vzhodno od te doline, kjer smo v preteklem tednu izpraznili sprednje postojanke pri Clzni, da izvršimo koncentriran odpor v glavni postojanki, je prišlo do uspešnega protinapada naših čet. Rusi so izgubili važne postojanke, ki so jih dosedaj branili trdovratno. Delovna defenziva naše karpatske armade zaslužuje vse priznanje: ona dokazuje, da v okoliščinah nudi tudi izguba na ozemlju možnost, priboriti si kmalu nato večji dobiček, kakor hi ga bilo mogoče doseči pri frontalnem napadu. V ozemlju na obeh staneli Užoškega prelaza se boji nadaljujejo, ne da bi se zamoglo poročati o kaki lokalni dnevni odločitvi večjega pomena. Mir v jugovzhodni (Jaliciji je bil prekinjen včeraj z ruskim navalom na naše postojanke seveno od Kolomeje. Sovražnik je bil odbit. O za nas tako uspešnih bojih vzhodno od Zaleszczykov, kjer so bile močne ruske sile. ki so hotele pekoračiti Dniester, potisnjene nazaj, se poroča naknadno, d:> se je raz ven plena, obstoječega iz 1400 vjetnikov in 7 strojnih pušk, rezultirat dobiček tudi iz uničenja dveh ruskih bataljonov. BUDIMPEŠTA, 6. (Cenz.) »Magvar Hirlapi poroča iz Karpatov: Zakaj se je na približno 120 km dolgi karpatski fronti odločitev zakasnila, kljub temu da ste tako ofenziva kakor defenziva iako srditi, je razvidno iz sledečega: Karpatska fronta, ki sega od Dukle do bukovinske meje, ne tvori nobene prave fronte, ampak obstoji iz manjših in večjih ločenih oddelkov, med katerimi se nahajajo na nekaterih krajih naravnost nepremostljive ovire. Take oddelke tvorite dolini Ondave in Laborcze, linija Cizna-Baligrod in fronta Baligrod-Užok. Vsako ozemlje ima svoje posebnosti, ki omogočajo premaknitev posameznih front, ki je včasih celo potrebna. Tako tvori cela fronta vijngasto linijo, ki bi bila na ravnih tleh taktičen absurdum. Boji v vsakem posameznem oddelku so neodvisni od drugega, kljub temu, da doseženi uspehi v enem oddelku vplivajo na dogodke v drugih delih. Boj torej ni enoten in uspehi malih podrobnih bojev ne dovedejo do nobene odločitve. Da slabo vreme in slabe terenske razmere še zavlačujejo rezultat, ie naravno. AMSTERDAM, 6. (Kor.) List »Tijd« javlja iz Sluisa: Včeraj je bilo ves dan videti angleške vojne ladje. Nemci so priredili z letali poizvedovalne vožnje. Ob V27 uri zvečer ste začeli dve križarki s streljanjem proti pristanišču in, kakor se zdi, tudi proti tovarni Cocka; izstrelili ste pa le nekaj strelov. Nemci so skozi eno uro streljali iz obrežnih baterij. Francosko letalo no svlcorsklk tleh. BERN, 6. (Kor.) Francosko letalo, ki je pristalo pri Primtrutu, je prišlo z dvema etapama iz Pariza. Hotelo je najbrž ojačiti vojna letala v Alzaciji, je pa v megli zašlo. Voditelj je zamenjal reko Allaine z reko Doubs. Ko se je spuščal doli, je mislil, da vidi francoske vojake. To pomoto so povzročili modri plašči. Z nemškimi letali francoski letalec sploh ni prišel v dotiko. Letalo je preletelo Ajoie in posebno Prumtrut. Ko je letalo preletelo švicarsko mejo, so je švicarske čete obstreljevale. Predno je prišel do tal, je letalec sežgal vse papirje. Aparat nosi črke »M. F. (Maurice Farman) št. 361.« OsrsHo-hroatski držami zbor se snide dne 19. aprila. BUDIMPEŠTA, 6. 6. (Ogrska brz. kor. pisarna.) Ministrski predsednik grof Tisza ie obvestil predsedstvo poslanske zbornice. da je na njegov predlog Njegovo Veličanstvo s kraljevim ročnim pismom sklicalo odgodjeni ogrsko - hrvatski državni zbor za dan 19. aprila. Podpredsednik Kari pL Szasz. ki vodi sedaj stvari poslanske zbornice, je odredil, da se seja državnega zbora skliče na navaden način za 19. dan aprila ob 10. uri predpoludne. :oj Nemčije proti trosporozamu na morju. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja: Iz Blytha poročajo, da je bila angleška jadrnica -Acantha« včeraj v Severnem morju na višini pri Longtonu tor-peu^nirana. Vse moštvo, 13 mož, je rešil neki švedski parnik. VoiiN objavo irtke vlade. ATENE, 6. (Agence Politično in gospodarski pomlajeno, znotraj povzdigneno, prosto vseh nejasnosti, satno vase zaupajočo, z upanjem v bodočnost gledajočo: tako si moramo predstavljati Avstro-Ogrsko po svetovni vojni.« Seveda pričakuje tudi premembe vladnih metod, kajti cilj Av-stro-Ogrske mora biti moderna narodnostna država. S tem je že naznačeno, » da nihče ne sme biti prikrajševati ali celo tlačen.« Končni cilj pretvorbe države bo dosežen, če se posreči, »dovoljno utrditi neobhodno potrebno edinost in zagotoviti narodom potrebno svobodo gibanja.« Charmatz se dotika tudi konkretnih vprašanj in preiskuje, v koliko je že kje uresničeno načelo narodnostne države; priznava pa, da se je izvajalo to doslej nesistematično in po menjajočih se potrebah časa, a vkljub temu je princip jasen in bodočnost ne bo mogla drugače, kot se ravnati po njem. Na geslo političnega programa Palac -kega iz leta 1848. — ki je bil, mimogrede povedano, tudi politični program slovenskega naroda v dobi preporoda — se sedaj prav radi sklicujejo razni nemški politiki in zgodovinarji. Tako tudi dunajski vseučitiški profesor K. B r o c k h a u-s c n v svoji knjižici »Vojni cilji Avstrije« (Oesterreichs Kriegsziel«). V avstrijskem problemu vidi problem vse Evrope: gre za politično izenačenje, mirno skupno življenje, simbiozo narodov. Avstrija mora dajati zgled, kajti »avstrijski državni problem ni nič drugega kot koncentrirani problem evropskega miru. Dejstvo je: delali smo veliko nesistematično, omahovali smo brez načrta sedaj sem sedaj tja: okorel centralizem, najpreprostejši federalizem. čisto oba skupaj; najsvobodnejša konstitucija, potem zopet najhujši absolutizem; pospeševanje nekaterih narodov, potem odbijanje in zopet povrat k prejšnji ljubezni«. In vendar se zdi Brockhaus-n*!, da je v tem kaosu skrita slika organskega razvoja: »dolgo smo živeli pod absolutno vladavino, ki sploh ni priznavala narodov in se ie skušal gojiti neki skupni avstrijski narod, nekaj takšnega, kakor vojaška a-kademija v Dunajskem Novemmestu za vojake ali Theresianum za uradnike. Tako naj bi nastala brezznačajna avstrijska narodna zmes«. Ta poizkus se je izjalovil popolnoma; narodi so se prebudili in razišli. Tedaj sc je prišlo na misel, da mora biti državni narod eden narod, ostali pa da morajo biti njegov privesek. Toda za to težko nalogo ni bil noben narod sam zase dovolj močan; zato zopet nova misel: uloga naj se razdeli med več igralcev. Dva do trije narodi so bili izvoljeni, toda, ker se od ostalih ne da pogoltniti niti najmanjši, se je spoznalo končno, da je treba pogajanj in kompromisov, da je tudi drugim treba prepustiti, da žive«. »Z ozirom na svoj lastni obstoj mora biti Avstrija država izravnavajoče pravičnosti, država, ki veže nasprotne narode, ne da bi jih pa ugonabljala«. Smoter Avstrije ni svetovno gospostvo z neizogibnim trajnim bojevanjem, temveč skupnost narodova torej simbioza, predpogoj trajnega miru. »Skupno življenje ravnopravnih narodov pomenja zmago avstrijske državne misli in nje uveljavljenje v Evropi«. Tudi v Hardnovi reviji »Die Zuhunft« je 27. februarja t. 1. izrekel nekaj podobnih misJi dunajski profesor M. Benedikt v članku »Oesterreich als slavisehe Stran IL .VEČERNA EDINOST- št. 61. V Trstu, dne 7. aprila 1915 Y«j L Austrijsko odlikovanja in redovi. n _ . Izliju <> r i in parlamentarno nadvlado. Popol- j zjatega runa — je bil ustanov- ? : j nespametno politiko so že od jjcn 1439. in sicer od vojvode Filipa Do- kupi vodili Poljaki napram Rusinom. ena-|bre^a hnrKundskega. Vladajoči cesar av-ko k; m >\..džari napram Slovakom, Sr- ie suveren teca reda in imenuje N e s iicem. napram Nemci v Avstriji niso, strijski je suveren tega reda in vitezom neomadeževane oov imenuje jsvojm vitezom neom^aezevane plemiče daickf-vidni. ko so imeli pre- starodavneea katoliškega plemstva. Av- Kratkovidnim ljudem inora napisano ge .-n.1111 avvjfnsaa |nvn»vi» ■>• ;----------— - ,, - j- danes borite za to kulturo. Naloga Av- Njegovo \encanstvo cesar. V sredini tt-pa je, da postane njen slovanski j ga reda se nahajajo z zlatimi črkami vde- pionir.« Če sedaj. r»o poteku pol stoletja, čitamo Palackega »Idejo avstrijske države« in če prečitamo Havličkovega programne članke, vidimo, da nikakor niso zastarela njih glavna vprašanja in ideali. Izpremeni-lo se je sicer socijalno življenje od tedaj, da ie bilo treba novega sociialnopoliti-čnega programa v češkem narod ti. toda položaj češkega naroda v Avstriji se v celoti ni izpremenil; državno in narodno lane besede: »Publicum meritorum pre-mium«, na nasprotni strani pa besede: t STO. St. RI. AP.« (Sneto Stephano Re-gi Apostolico). Trak: zelen-rdeč-zelen. S tem redom je zvezano dostojanstvo pravega tajnega svetnika. 4. Avstrijski cesarski Leopoldov red — ustanovljen od cesarja Franca I. 1. 1808. v spomin na njegovega očeta Leopolda II. Cesar avstrijski je veliki mojster tega reda. Od I. 1901. je bil uvrščen med veliki pehtični naš problem je isti. kakor je bil j križec in komanderski križec še prvi raz-pred pol stoletjem: federacija avtonomnih red. To odlikovanje obstoji iz rdečkasto-narodov, ideia moderne narodnostne dr-[zlatega križca z beh;n robom m ima na [srednjem polju zlate crke r. L A. (rran- Ker ttfta ^Icde državne dhnoosti prav Imperator Austriae). na nasprotni isfo za nas Slovence, kot za Čehe, misli- mo. da nam k dr. Uhlifevemu članku ni treba pripominjati prav ničesar. strani pa zlate na belem polju napisane besede: »Integritate et Merito*, — znotraj lovorjevega venca pa geslo cesarja Leopolda: »Opes regum corda subdito-rum«. Križ visi na zlati avstrijski cesarski kroni z dvema zlatima trakoma. Red se podeljuje tudi z vojno dekoracijo. SHa novega razstreliva. O novem raz- j Avstrijski red železne krone — usta-strd;vu, ki ga rabi francosko topništvo in 0;n0vljen od cesarja Napoleona I. v spomin katerem so listi zadni čas mnogo pisali, so na kronanje v Milanu 5. junija 1805. S se dozrale s'edeče podrobnosti: |padcem kraljevine Italije 1. 1814 je pro- Sličice iz vojne. 7a tvarino novega razstreliva se imajo zahvaliti Turpinu, znanemu iznajditelju melini-ta ter je s poslednjim celo v ozkem sorod- padel tudi ta red. Ko pa je cesar Franc L zopet prišel v posest svojih italijanskih držav, je zopet vzpostavil ta red pod i- stvu. Niso vse granate napolnjene z novim menoin: avstrijski red železne krone. Ve- razstrelivom, ampak v vsakem zaboju imajo ba e le nekatere granate novi naboj, to je tur-p:n t. Novo strelivo se je prvikrat rabilo v bi ki pri Nancyju. Na telesih mrličev ni bilo liki mojster tega reda je avstrijski cesar, a red sestoji iz vitezov L, 2. in 3. razreda. Na modrem polju v orlu se nahaja črka F. (Franca) in letnica 1S15. Zvezda re- zaraziti nik iksnega znamenja ran ; samo to se i da vsebuje »železno krono«, na modrem e \ i Jelo, da so bili v obrazih črni. Razte-es.n e teh mrličev je dognalo, da kri ni bi- polju pa se nahaja geslo: Avita et aueta«. Irak: moder-rumen-moder. Tudi ta red la za^trupiiena. Pozkušnia na čredi ovac je j se podeljuje z vojno dekoracijo, polnza'a, da so živali, ki so bile zadete, I <3 Avstrijski cesarski red Franca Jože-pogini e vsled raztrganja žil v notranjosti |ja — ustanovljen od cesarja Franca Jo- telesa. Razne politične vesti. žefa I. na prvi obletnici njegovega vladanja, torej 2. decembra 1849. 1. Veliki moi-ster tega reda je vladajoči cesar. Ta red se deli v veliki križec, komtur (od I. in viteze, od I. 1901 obstoji tudi častniški Zlato in papir. Nemška državna banka Rriž Na be,em fju se nahajaio z!ate čr- ima zlata okroglo za 2300 milijonov mark ^ ? /*?.___;----------a rr^^i^. in pppirnatega denarja za 4900 mil. mark Francoska državna b^nka ima zlatega denarja za 3300 mi!, maik in papirnatega denarja za 8200 mil Ruska državna banka ke F. J. (Farnciscus Josephus) in geslo: »Viribus unitis«. Trak: temnordeč. Za razlikovanje od onih redov, ki se podeljujejo v mirnem času, je Njegovo Veličanstvo Franc Jožef I. I. 1860. odredil, ■— ..... v—: .— , ncanstvo rranc jozei 1. 1. iouo. uujcuu. im za 3300 mil. mark z.ata in papirnatega^ se fedj za zas,URe pred sovražnikom denarja za 6/00 mil. maik. Z zlatom po-j_ „ „^„^ 21 izvoza papirja denarja za o/mi nai. raaic. z. zia.om po- . podeljujejo z V(>jn0 dekoracijo, k i cga denarja imajo torej Nemci 47 pro-; ? Voin} kr{ieQ za zas|uge# z ozirom na c. tov. Francozi 41 procentov in Rum .50, ^ čine , 1848 v ,taiijU je pred. Fr centov Da je kurz papirnatega rublja; ] } f Radecki ustanovitev tega odli- —no padel to pa je odvisno od uvoza1» jn je sedanji na§ cesar dne 22. za. Na Angleškem imajo vec zlata nego oktobra ustanovil ta red kot odlikovanje za izvenredna pohvalna dela pred Spor radi Hterarične zapuščine Leva neprijateljem — toda samo za častnike. Tolstega, ki jc toliko časa trajal med de- kakor predpisuje to 4. točka statuta reda drli. je sedaj končno vendar rešen po naj-'Marije Terezije. Ta red se podeljuje z voj-' višjem senatu v Rusiji in sicer v prilog j uo dekoracijo vdovi pokojnega pesnika in modreca z Jasne IVijane. Sofiji Andrejevni Tolstoj. Tolstoj, ki je bil sicer nasproten vsem določbam o literarni lasti, je določil kratko pred svojo smrtjo, da vsi njegovi manuskripti in pravice vseh njegovih del ________________ pripadejo njegovi najmlajši hčeri, grofinji kastimi progami. Aleksandri. Po razsodbi najvišjega sena- 9. Kolajna za hrabrost je bila ta pa pripadejo vsi manuskripti — ki se od smrti Tolstega hranijo v zgodovin- Otroci rajnega prestolonaslednika Fr. Ferdinanda so došli veliki teden na Dunaj. Nameravali so prvotno najeti zanje stanovanje v hotelu, a nadvojvodinja Marija Terezija jih je povabila v svojo palačo v četrtem okraju. Princi bodo študirali na dunajskih gimnazijah, princesa Zofija bo zasebno poučevana. Sedemdesetletnica narodnega delavca. »Slov. Narod« piše: Ne velikonočno nedeljo je slavil svojo sedemdesetletnico gospod Anton Trobec, posestnik pri Sv. Ivanu v Trstu, eden najzaslužnejših delavcev na narodnem polju v Trstu. V svoji rodni vasi in v vsi tržaški okolici je bil na čelu narodnemu gibanju od prvega po-j četka pa vse do danes. Da se je narodna stvar na tržaških tleh tako bujno razcvetela in obrodila toliko dobrega sadu, ta zasluga pripada v nemali meri Antonu Trobcu in njegovim zvestim sodelavcem. Z zgledom, dejanjem in z živo besedo je vzbujal svoje rojake k narodnemu življenju in delovanju ter s trudom in ne-malimi žrtvami dosegel, da je v razmeroma kratkem času zaslovela njegova rodna vas Sv. Ivan kot najbolj preobrnje-no in kot v narodnem oziru najbolj zavedno slovensko selišče v tržaški okolici. Neprecenljiva zasluga pa gre Trobcu kot očetu slovenske politične organizacije in slovenskega časopisja v Trstu. Trobec je namreč dal inicijativo za ustanovitev bralnega društva »Edinost«, iz katerega se je potem razvilo politično društvo »Edinost«, ki še sedaj toli uspešno krmari ladjo slovenske narodne stvari v Trstu. Tudi tržaška »Edinost«, ki se je iz malih začetkov razvila v ugleden list, izhajajoč dvakrat na dan, se je porodila v Trobčevi hiši in prvi, ki ji je v gmotnem oziru kumoval, je bil Anton Trobec. Iz teh kratkih potez je že razvidno, kako zaslužen je za slovensko stvar v obče in v Trstu še posebe mož, ki je na Veliko noč slavil 70 letnico svojega truda, dela in uspehov polnega življenja. Čestitkam tržaških Slovencev ob njegovi 70 letnici se pridružuje vesoljno Slovenstvo, kli-čoč mu: Na mnoga ja ljeta! Za skupno postopanje Hrvatov in Slovencev. Z ozirom na glasove, da naj bi se po češkem zgledu zbližale tudi hrvaške in slovenske politične stranke, piSe spljetski „Dan", da zedinjenje strank, ki imajo načeloma nasprotujoče si programe, pač ni mogoče, želeti pa je enotnega postopanja v gotovih važnih skupnih vprašanjih, ki stopajo na plan v sedanjih dneh. „Že sedaj je treba sporočiti bratom v Banovini," tako zaključuje „Dan* svoja Izvajanja, „da naj nobena hrvatska stranka niti ne sprejema ponudb niti ne izdaje obvez, pa naj bo nasproti komurkoli, ne da bi se preje vzajemno dogovorila z drugimi hrvaškimi strankami. A ne samo to, marveč se ne sme podvzeti nobenega koraka brez bratov Slovencev. Vedno naglašamo, da smo z njimi eno. Sedaj je čas, da to tudi v dejanju izvedemo. Bdimo vsil Na stražo!" — To smo posneli po „Slovencu". »Zwischen zwei Ostern«. »Slov. Narod« piše: Velikonočni članek graške »Tagespošte«, ki ima zgoraj navedeni naslov. nc izraža samo trdnega prepričanja, da bo vojne kmalu konec, ampak označuje kar določen termin, koliko časa bo treba našim vrlim vojakom potrpeti. »Ta-gespošta« piše: »Se dva tedna in začne se ruska Velika noč. Do tedaj naj bo izvršeno veliko dejanje, naj bo za vsako ceno prebita karpatska fronta... Se 14 dni morajo naši vrli vojaki vzdržati neznanske težave 111 boje, ki jim primernih ne pozna svetovna zgodovina.« — Da, lepo bi bilo, če bi se to uresničilo in ker je »Tagespošta« list, ki dobiva svoje migljaje od merodajne strani, je tudi mogoče, da res tamkaj goje tako upanje. A to je pa gotovo, da se do ruske Velike noči to ne uresniči. Čisto gotovo ne! Mo goče, da v 14. dneh, ampak do ruske Velike noči ne. kajti ruska Velika noč je — že minula. Čc bi bila »Tagespošta« pogledala v pravoslavni koledar, pa bi bila izvedela, da je bila ruska Velika noč ravno-tako A. in 5. aprila, kakor katoliška. Božič se paznuje pač na določene dni in je pravoslavni Božič vedno 13 dni po katoliškem, — od tod zmota »Tagespošte«, a Velika noč se pri pravoslavnih kakor pri katoličanih časovno preminja in se praznuje po astronomičnih določilih. Taka zmota kakor »Tagespošti«, se je primerila tudi nekaterim drugim nemškim listom. ■HDfPfiHil TISKU Ml fl ■EDINOST D mm Telet. 11-57 TKT Telet. 11-57 ul. sv. Frančiška As. 20 n ms « ■ B i Izvršuje tiskarska dela v j najmodernejšem slogu, I bodisi v priprostem ali I večbarvnem tisku in po S zmernih cenah. - Vizlt- Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času n: |jili!l?i llllfllll Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semollč, Trst ulica Istituto štv. 5 Uiihsvana i zlato kolajno in častno diplomo na razstavi v Firence Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbora sladčic, vina v steklenicah, prepečencev (bi»cott.;ni) konfekture itd. Sprejema naroČila za poroke In krste ter vsakovrstno pecivo ter po* strele tudi na dom. - ZMERNE CENE. HSIMONIČTrst uilca Belvedere 49 : TRGOVINA USNJA : vteh vrst, trnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin 7a čevljarje in sedlarje. Specijaliteta: podpet-I! ! „PALMA" I ! ! Mno-fotosraflčnl atelje Trst. ulica del Rivo it. 42 ftrltlifje) Trst I Izvršuje vsako fotografično delo kakor tndi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST s POVEČANJE sss VSAKE FOTOGRAFIJE s:s liadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. »Trst, ul. M Rivo štev. 42. BmI Jitasf y Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKi«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov, mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest fc jS. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clic-valier de Mais'm rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisa! Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa na7na-nila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 8. Vojaška kolajna za zasluge, kot Najvišje pohvalno priznanje, je ustanovil cc-sar L 1890 za izvrstno službovanje in sc nahajajo napisane sledeče besede: *Sig-num laudis«. Trak za zasluge je rdeč, za zasluge pred neprijateljem pa bel z rdeč- v skem muzeju v Moskvi — grofinji S. A. Tolstoj. Seveda je ta poslednja odstopila svojo lastninsko pravico Rumjančevemu mnzeju v Moskvi, kier poseben »prostor T< Meica vsprejme literarične zaklade. Gri *in»a si je pridržala samo dosmrtno višje nadzorstvo nad zbirko. Petrograj-ska akademija znanosti dobi od grofinie Tolstoj pooblastilo, da d& liste manuskri-ptov fotografično posneti, da tako izpolni svoje zbirke v Petrogradu, za kar pa da] faksimilirane posnetke svojih zakladov i Tolstega moskovskemu muzeju, tako, da Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani, bodo imeli dve popolni zbirki. Akadeini- stolni kanonik preč. g. dr. Ivan Koren. 1 Ja izda tudi z dovoljenjem grofinje Tol- Rojen je bil dr.e 23. septembra 1867 v s? 'j vsa deta pesnika, vštevši zapuščino, • Metliki. ■ . ustanov- ljena od cesarja Jožefa H. I. 1789. za moštvo, ki se jc izredno hrabro borilo. Moštvo, ki je dobilo 1. razred tega odlikovanja. je imelo pravico do doplačila. Trak je belordeč. 10. Ziati in srebrni križec za zasluge — je ustanovil naš sedanji cesar Franc Jožef I. 1MCA V sredini se nahajajo črke F. J. (letnica 1849.) in okoli črk: Viribus u-1 nitis*. Trak je temnordeč. 4ALI OGLASI:: □□ □□ se računajo po 4 sto t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina xnaša 40 stotink. : □□ OD □□ Služb H išče vdova za par ur ca dan. Kmslov D pove Ina. odd. Edinosti. 400 Vrinil Im« številko „Edinosti- od 6. ftiuor ima julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. aiSNMHMB Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ki priobCujrjo vsak teden mnogo zanlmEvih slih z bojiS? in o drupih v.ižmli aktualni domačih in tujih dogodkih, ter tbilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in Si-ioli v*eh strok poljudnega znanstva. , .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. , , . TFDE\SKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka postuna. kavarna, Drtv-nica," v^ako "društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE- povsod in pridobivajto naročnikov. „TEDNNSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2 50, pol leta K 5 — in celo let > K 10 —. Na-ročnfki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike Prešerna. Jurčiča, Gregorčiča in Aškcrca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj ! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE'4 Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. Za~t/a?c»vaSna zadruga Zagrebu. Edina cSomata zavarcvraEnica. gdgogdgo Zagreb, v lastni hlil, vcgsl LJubljana, DomuCe m\i, Umetni zobje z in brtz feljusti, zlate krone in obrobki Viljem Tuscher konces. zobotehnik TRS V, ul. Caserma 13- M- nad. Ordinira od 9. zjutraj do 6. zvečer- Ustanovljena lata 1684. — CENTRALA: Marevske In PreradeviCeve ulice. — GLAVNO ZASTOPSTVO Novimad, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica Trstu, ul. Lsvateio 1, II. Telefon si. 24-94. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na ihrllenie. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti Škodi po poiaru. 1. Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. ZaarovanJe steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,013.332-66 Letni dohodek premije s pristojbinami........k 1,486.297-56 Izplačane škode.................K 5,234.162-96 Sposobni posredovalci In akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podruinlca „Croatiae", Trst, ul. Lavafoso 1, II. In glavno zastopstvo „Croatle" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Siivar). Zastopnik za Goriško g. Franc Perko, Gorica, Trgovski dom