DELAVCEM EV KMETOM ENAKO ZDRAVSTVENO VARSTVO Slovenski kmetje vse do leta 1960 niso uživali sistematičnega zdravstvenega zavarovanja. V letu 1960 je bil sprejet zakon, po katerem se vključujejo v organizirano in sistematično zdravstveno varstvo vsi državljani. Ta prehodna oblika zdravstvenega varstva ni zajela vseh oblik zdravstvenega varstva, kot jih imajo delavci. Kljub finančnim in drugim težavam pa so bili kmetje in člani njihovih družin le deležni zdravstvene pomoči. Z razvojem kmečkega zavarovanja so se širile tudi samoupravne pravice kmetov v tej skupnosti, obseg zdravstvenega varstva se je Siril in tudi družba je iz leta v leto primaknila temu zavarovanju več denarja. Danes pa so dozoreli pogoji, da se kmetom nudijc enake pravice zdravstvenega varstva kot delavcem s tem, da se rizične skupnosti delavcev in kmetov združijo v eno skupnost in da delavci nekaj več prispevajo za izenačitev teh pravic. Sicer pa bodo o tem padle odločitve na referendumih po delovnih kolektivih in kmetov v krajevnih skupnostih. Sindikati v celjski regiji vodijo o tem vprašanju razprave med delovnimi kolektivi, socialistična zveza pa s kmeti po krajevnih skupnostih. Podlaga za te razprave so: nova zakonodaja, ki to omogoča, ustavna dopolnila in politični cilji, ki so jih v Sloveniji sprejeli organi ZK, za zmanjševanje socialnih razlik in izboljšanje ekonomskega položaja naših kmetovalcev. Gre predvsem za izenačevanje pravic zdravstvenega varstva, ne pa ostalih nadomestil, ki jih imajo delavci (plačanih boleznin in posmrtnin). S tem se bo izboljševalo zdravstveno stanje kmetov in njiho- Prišel je oktober čas vlaganja savinjskega vitlofa v silnice vih družin, zmanjševale se bodo socialne razlike ter pred zdravnikom bosta kmet in delavec enaka. To bo narekovalo naloge tudi zdravstveni službi, da se bo postopoma usposabljala in da bo v bodoče v celoti kos tem nalogam (kadri, zdravstveni domovi, bolnice itd.) in ne nazadnje bo rešitev tega vprašanja (poleg pokojninskega) zadržala na vasi tudi mlajše ljudi. Kmetje so sicer tudi do danes v nekaterih primerih obolenj uživali enake pravice zdravstvenega varstva kot delavci in to za nalezljive bolezni, duševne bolezni, nosečnice, porodnice, novorojenčki, šoloobvezni otroci, dijaki in študenti, nezaposleni (prijavljeni) mladi delavci ter za razne druge bolezni (sladkorna, živčne, obolenja mišic in druge). Za vse ostale druge oblike zdravljenja so morali kmetje do sedaj plačevati večjo participacijo kot delavci. Ta udeležba je bila od 25 do 50 % stroškov zdravljenja. Ta visoka participacija, je odvračala kmete, da bi pravočasno ali pa sploh iskali zdravniško pomoč, kar se je velikokrat maščevalo njim in družbi, ker je bilo kasno zdravljenje mnogokrat dolgotrajno in drago. Povprečna ležalna doba kmečkega zavarovanca pri bolničnem zdravljenju je 21 dni, med tem ko je delavčeva le 14 dni, kar opravičuje gornjo trditev. Kes pa je, da je ostalo zdravljenje kmečkih zavarovancev in verjetno bo tudi v bodoče cenejše kot delavčevo. V celjski regijski skupnosti, je trenutno le 20,13 % kmečkega prebivalstva, različno po občinah, kar je odvisno od razvoja in industrializacije. Pri tem pa je zanimiv podatek, da odpade na enega aktivnega kmečkega zavarovanca 2,22 družinskega člana, med tem ko je v delavskem le 0,97 in tudi to je različno po občinah (Brežice 1,58, Mozirje 2,98). Da bi se pokrili povečani izdatki za zdravstveno varstvo zaradi izenačenih pravic zavarovancev — kmetov z zavarovanci — delavci, so za leto 1973 potrebna dodatna sredstva v višini 12,442.000,00 din. Del teh sredstev naj bi prispevali aktivni zavarovanci v delavskem zavarovanju, to je 10,231.000,00 din, ostalo pa družbeno politične skupnosti celjske regije. Tako bi se delavčeva prispevna stopnja za te namene v letu 1973 povečala za 0,45 %. V zvezi z izenačitvijo teh pravic, so vse občinske skupščine tega področja sprejele pozitivna stališča in predlagajo, da se zavarovanci za to odločijo na referendumih. Tako izenačitev so novomeščani uresničili že v lanskem letu, trenutno pa se vodi akcija na področju vseh skupnosti Slovenije. Akcijo so podprle vse občinske družbeno politične organizacije. Prepričani smo, da jo podpirajo tudi naši delavci in kmetje, o čemer bodo odločali v naslednjih mesecih na referendumih. F. Ivančič \ I» V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: — ZAKAJ KASNIMO?! — stran 5 — REZULTATI ANALIZE EVIDENTNIH KMETIJ ZA NACRTNO GOSPODARJENJE — stran 7 — OBRAT MESNINE IZPOLNJUJE SISTEM OBRAČUNA OSEBNIH DOHODKOV — stran 2 — PLAN DOVOZA HMELJA — stran 3 — OB 10-LETNICI SAMOPOSTREŽBE — stran 4 — OBISK V TOVARNAH OBIRALNIH STROJEV — stran 6 — PERUTNINARSTVO V HOLANDIJI — stran 5 — 100-LETNICA KMETIJSKEGA ŠOLSTVA — stran 4 \ PRILOGA \ ( — POROČILO Z XXI. KONGRESA MHB — stran 35 \ Ì — ANALIZIRALI BOMO ZEMLJO PRED GNOJENJEM — * stran 37 J — HERBICIDI V HMELJIŠČIH — stran 38 Pravilno zastavljen sistem plačevanja po delovnem učinku je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na izboljšanje poslovanja. Tega se zavedajo tudi v obratu Mesnine, zato obstaja stalna težnja, da bi nagrajevanje po učinku dela razširili na čim večje število zaposlenih. Ugotoviti primeren sistem nagrajevanja pa ni lahka stvar. Se toliko težje je to v organizaciji z močno eksterno usmeritvijo, kjer se zunanji dejavniki močno spreminjajo in kot taki vplivajo na velikost in uspešnost poslovanja. Med takimi organizacijami je tudi obrat Mesnine, za katerega je poleg odločilnih vplivov zunanjih dejavnikov značilna še močna razvojna tendenca. Razvoj pa vedno vpliva na spremembo proizvodnih in drugih poslovnih okoliščin. Obrat Mesnine ima za proizvodne delavce že nekaj let vpeljan obračun po količini opravljenega dela (po normi). V letu 1971 so z dograditvijo nove predelave nastale spremenjene proizvodne razmere, zaradi katerih je bilo treba za delavce v predelavi začasno prekiniti z obračunom po normah. V letošnjem letu pa je oddelek za pripravo dela pripravil poleg nekaterih popravkov. normativov za delo pri svežem mesu, tudi normative za izdelavo poltrajnih klobas. Tako je sedaj v proizvodnji le malo delavcev, katerih OD še ni obračunan po učinku dela. Obračun dela po normi je vpeljan tudi v delovni skupini skladišče perila. Posebno velik problem je bil, kako obračunati učinek avtopar-ka. Zaradi skoraj izključno internega značaja te dejavnosti ga ni bilo mogoče primerjati z avtopar-kom nobenega prevozniškega podjetja. Zanj so značilni prevozi na krajših relacijah z veliko čakalnega časa. Ker je čakalni čas obratu breme, ga je bilo treba izključiti iz neposredne obračunske osnove in ga prišteti k aktivnim postavkam ter dejavnosti, to je številu prevoženih kilometrov in količini prevoženega blaga. Po daljšem proučevanju je obratu uspelo najti pravilno razmerje med postavkama za prevožene kilometre in prevožene količine blaga, ki zajemajo tudi čakalni čas. Tako je od 1. 4. 1972 vpeljan za • to poslovno enoto enoten sistem obračunavanja po učinku. Sistem se je izkazal za sprejemljivega. Kot pa izgleda, bo treba dopolniti postavke za prevoz živine s prikolico in s kamionom z nadstropjem. V letošnjem letu je obrat Mesnine bistveno spremenil tudi sistem obračuna za prodajalne. Osnova za ta obračun je postala dosežena neto marža po prodajalnah. Za vsako prodajalno je določen delež (= %) neto marže za neto OD. Ker pa je za prodajo mesa in mesnih izdelkov značilna neenakomerno visoka prodaja po mesecih, je v obračun vključen še korekcijski faktor dinamike, ki je določen za vsak mesec posebej. Poleg naštetih podatkov in akontacije na OD je v formulo, iz katere se izračuna faktor učinka, vključen še omejitven dejavnik glede na vpliv zunanjih dejavnikov na velikost prodaje. Vpeljan sistem obračuna OD za DE maloprodaja se je izkazal za zadovoljivega. Ugotavljamo pa, da bo treba korekcijski faktor dinamike prometa, ki je sedaj enoten za vse mesnice, določiti za vsako prodajalno posebej, saj imajo prodajalne na podeželju drugačno dinamiko prodaje kot prodajalne v mestu in te spet drugačno od prodajaln v izrazitih turističnih krajih. Poleg tega bo treba sproti upoštevati tudi spremembe števila delovnih mest v mesnicah, saj npr. povečanje števila zaposlenih spremeni razmer- je v delitvi in bo v takih primerih treba spremeniti tudi faktor udeležbe osebnih dohodkov v marži. Iz dosedanjih izkušenj pri obračunavanju OD lahko zaključimo, da je razširitev obračuna OD po učinku v obratu Mesnine precejšnja pridobitev. Obračun po učinku zajema že prek tri četrtine vseh zaposlenih v obratu. Celoten sistem obračuna pa bo treba jemati dinamično, ga proučevati in dopolnjevati ter razširjati, da bo postal res gonilna sila v prizadevanjih za boljši poslovni uspeh obrata. T. G. DRUŽBENA POMOČ KMETIJSTVU URESNIČEVANJE STALIŠČ DRUGE KONFERENCE ZKS Bliža se čas, ko bo treba jasno povedati, kako v Sloveniji uresničujemo stališča in sklepe 2. seje konference ZKS o razvoju kmetijstva. Zato si velja pobliže ogledati, kakšen posluh imajo za te sklepe na republiški ravni. Ali smo se odločili za materialno pomoč kmetijstvu ali pa je ostalo vse po starem? Že bežen pregled ukrepov, ki smo jih sprejeli, da bi pospešili razvoj kmetijstva, priča o večjem razumevanju za težave kmetijstva v Sloveniji. Kot je znano, je republiška skupščina letos februarja sprejela zakon o nadomestilu dela obresti in udeležbi Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov. S pomočjo tega zakona, ki naj bi veljal do leta 1975, to je z regresiranjem dela obresti pri kreditih za lastno proizvodnjo in proizvodnjo v kooperaciji, naj bi pocenili bančni kapital in tako pospešili vlaganja v razvoj kmetijske proizvodnje, predviden s srednjeročnim programom, hkrati pa pospešiti tudi vlaganja lastnih sredstev kmetijskih organizacij in kmetov — kooperantov v obnovo kmetijstva. Ta zakon nedvomno pomeni uresničevanje enega od sklepov 2. seje konference ZKS, po katerem naj s.i izvršni svet skupščine prizadeva spodbujati naložbe in združevanje sredstev kmetijskih organizacij, kmetov in republike ter uskladiti kreditiranje celotnega kmetijstva s spremembami ekonomskega sistema. Letošnja obveznost republike po tem zakonu znaša 50 milijonov din. S tem, da na republiški ravni usmerjamo 60 odstotkov od 50 milijonov din, kot kreditno udeležbo pri investicijah, smo ustvarili tudi pogoje za povezovanje bank oziroma hranilno-kreditnih služb, ki lahko zdaj z medsebojnim sporazumevanjem in na osnovi zakonskih določil in ekonomskih ter tehnoloških kriterijev prevzamejo odgovornost za poslovno racionalnost in uspešnost naložb ter s tem omogočajo diferenciacijo znotraj kmetijske strukture na osnovi ekonomskih kriterijev. Uresničitev te politike je že zagotovila republiška gospodarska zbornica skupaj z bankami, s katerimi je v imenu investitorjev pripravila in sklenila poseben sporazum o obsegu in namenu letošnjih investicij v kmetijstvo. Federacija bo še naprej obdržala pravico, da bo s sporazumi med družbeno-političnimi skupnostmi določala varstvene cene za najpomembnejše kmetijske pridelke. Te cene pa se bodo vsako leto spreminjale v skladu z gibanjem proizvodnih stroškov. V Sloveniji še zavzemamo za oženje liste proizvodov, za katere naj bi veljale varstvene cene. Tako predlagamo, naj bi prevzemale odgovornost in materialne posledice za cene proizvodov, ki niso temeljnega pomena za enotnost jugoslovanskega tržišča republike in pokrajine. ZIS pripravlja tudi zakon o blagovnih rezervah. Na tem področju se v Sloveniji še posebej zanimamo za učinkovitost institucije rezerv prehranskih proizvodov, saj sami ne proizvajamo dovolj kmetijskih pridelkov za lastne potrebe, hkrati pa smo — zaradi specifične proizvodne usmeritve v živinorejo — zainteresirani tudi za uravnovešenost kmetijskega tržišča, zlasti še tržišča s koruzo in pšenico. Prav teh vidikov v dosedanjih razpravah o naši kmetijski politiki na zvezni ravni niso dovolj upoštevali. Zato bomo nujno morali z re-eskontnimi krediti republiške narodne banke omogočiti organiziran nakup koruze in pšenice za potrebe Slovenije, kakor tudi ekonomsko spodbujati poslovno povezovanje z drugimi republikami, ki imajo kmetijske presežke. OBRAT MESNINE IZPOLNJUJE SISTEM OBRAČUNA OSEBNIH DOHODKOV OGLEJTE SI RAZSTAVO VZORCEV SLOVENSKEGA HMELJA LETNIKA 1972, KI BO V OKVIRU PROSLAV 100-LETN1CE KMETIJSKEGA ŠOLSTVA OD 7,—15. 10. 1972 NA KMETIJSKI šoli v Mariboru: V TOREK 10. OKTOBRA OKROG 11. URE BO PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJBOLJŠE VZORCE HMELJA IN DEMONSTRACIJA KMETIJSKIH STROJEV. HMELJARJI SLOVENIJE VABLJENI! Lepa jesen omogoča dela v hmeljiščih in gradnjo novih žičnic. Na sliki gradnja nove žičnice na vrbanskem polju Pomoč poplavi) encem Na poziv prizadetih slovenski javnosti, zaključka sprejetega na sestanku predstavnikov gospodarskih organizacij in upoštevajoč predlog republiških organov, sindikata in gospodarske zbornice, smo v Kombinatu izvedli akcijo za pomoč prizadetemu gospodarstvu in prebivalstvu poplavljene severovzhodne Slovenije. Delavci vseh 23 enot in sklad skupne porabe smo prispevali 79.594,95 din enoglasno in polni razumevanja. yy Plan dovoza hmelja letnika 1972 1. 2. 3. 4. 5. 6. . 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. ?j 19. 20. 21. 22. kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija kooperacija (ostanek) kooperacija (ostanek) (delno) (delno) (delno) (delno) (delno) (delno) (delno) (defilo) 23. 24. 25. 26. 27. 28. KK Šentjur pri Celju KK »Hmezad« Žalec — PO Prebold KK »Hmezad« Žalec — PO Šempeter KZ Mozirje KK »Hmezad« Žalec — PO Polzela KZ Šoštanj — DE Šmartno ob Paki KZ Šoštanj — DE Šoštanj KZ Šoštanj — DE Velenje KK »Hmezad« Žalec — PO Trnava KK »Hmezad« Žalec — PO Gotovlje KK »Hmezad« Žalec — PO Petrovče KK »Hmezad« Žalec — PO Braslovče KZ Vuzenica — vsi obrati KK Dravograd KK »Jeruzalem« Ormož Agrokombinat, Maribor KTP »Agraria«, Brežice KK Krško — obrat Kostanjevica KZ Mozirje KK »Hmezad« Žalec — Kmet. Radlje KK Ptuj — obrat Sobetinci KZ Konjice KK »Krka« Novo mesto KZ Slovenj Gradec KK »Zasavje« Sevnica — obrat Loka KK Ptuj — obrat Kidričevo KK Ptuj — obrat Osojnik KK »Zasavje« Sevnica — obrat Šentjanž KK »Jeruzalem« Ormož KZ Prevalje KK Šentjur pri Celju KZ Metlika KK Ptuj — obrat Turnišče KZ Šoštanj — DE Šmartno ob Paki lastna proizvodnja Agrokombinat Maribor (ostanek) Srednja kmetijska šola »Grm«, Novo mesto (ostanek) KK Ptuj — obrat Zavrč (delno) KK Ptuj — obrat Pragersko Kmetijsko gospodarstvo »ROGOZA«, Hoče KZ Ruše KZ Šoštanj — DE Šoštanj lastna proizvodnja Srednja kmetijska šola, Maribor KTP »Agraria«, Brežice (ostanek) KZ Slovenska Bistrica Srednja kmetijska šola »Grm«, Novo mesto (ostanek) KZ Prevalje (ostanek) KZ Šoštanj, DE Velenje — Turn lastna proizvodnja KK »Hmezad« Žalec — DE Kmet. Šmarje KK »Hmezad« Žalec — DE Kmet. Radlje KZ Slovenj Gradec KK »Zasavje« Sevnica — obrat Loka KK »Krka«, Novo mesto KZ Krško — obrat Kostanjevica KK »Zasavje« Sevnica — obrat Kompolje KK »Hmezad« Žalec — Kmet. I Latkova vas KK »Hmezad« Žalec — Kmetijstvo II Vrbje (delno) (ostanek) (delno) lastna proizvodnja (ostanek) (ostanek) (ostanek) (ostanek) (ostanek) PREVZEM NA TERENU: Vzhodni del 1. KK Hmezad Žalec — Kmet. III Petrovče 2. KK Hmezad Žalec — PO Petrovče 3. KK Hmezad Žalec — PO Celje 4. KK Hmezad Žalec — PO Vojnik 5. KK Hmezad Žalec — Kmet. IV Celje 6. KK Hmezad Žalec — PO Šempeter lastna proizvodnja kooperacija kooperacija kooperacija lastna proizvodnja kooperacija Zapadni del 1. KK Hmezad 2. KK Hmezad 3. KK Hmezad 4. KK Hmezad 5. KK Hmezad 6. KK Hmezad 7. KK Hmezad Žalec — Žalec — Žalec — Žalec — Žalec — Žalec — Žalec — PO Braslovče PO Polzela Kmet. I Vransko PO Vransko Kmet. I Tabor PO Tabor Kmet. I Žovnek kooperacija kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja kooperacija lastna proizvodnja V objektivu Polni kamioni s prikolicami, traktorji in težki vozovi visoko natovorjeni z balami hite proti Hmezadu v Žalec, kjer prevzemajo hmelj in pripravljajo za transport do kupcev širom sveta Na Mirosanu je velik živ-žav od ranega jutra do poznega večera. Nad sto obiralcev obira žlahtna jabolka, na dvorišču pa je dnevno okrog sto avtomobilov, ki odpeljejo nad 8 vagonov jabolk za sindikalne organizacije in privatnike Prvo popje krizantem pod rastlinjaki Vrtnarstva se bo oktobra razvilo v mogočne bele cvetove OB 10-LETMCI SAMOPOSTREŽBE Samopostrežna restavracija v Celju je po desetih letih poslovanja morala zaradi dotrajanosti v temeljito popravilo. Remont je končan, zato sem jih obiskal in prisluhnil upravniku Vladu Jagru, ki je dejal: nenehno narašča in še bolj bo, ko bomo s prihodnjim letom uvedli klasično strežbo. Večja podjetja si urejujejo lastne obrate za prehrano delavcev, tako bomo z leti primorani preiti na čisto gostinsko dejavnost, seveda, če bo Samopostrežna restavracija v Celju se je obdala s črnim plaščem asfalta, kar ji daje mnogo lepši videz »Sanitarna nas je obiskala in ugotovila prav to, kar smo že mi čutili dalj časa na lastni koži in se pripravljali na temeljito popravilo tal, ki so dotrajala. Dotrajale so tudi inštalacije, del kuhinjske opreme, stenske obloge. Prepleskali smo vse kovinske dele in zidove tako, da je delo in bivanje v prostorih zopet prijetno. V kuhinji smo dokupili opremo za še 1000 obrokov. Tako bomo letos pripravili že 6000 obrokov dnevno. Pred remontom smo asfaltirali dvorišče. Na njem lahko parkira 54 avtomobilov. Obisk se je povečal, lokali pa ostanejo mnogo čistejši. Predračun za obnovo, ki je trajala 5 tednov, je bil nad 20 milijonov, toda člani in članice kolektiva so z lastnim delom in prizadevnostjo zmanjšali stroške za nad 6 milijonov dinarjev. Ostala so še manjša popravila, le-ta bomo opravili kar med obratovanjem«. Koliko imate zaposlenih in kakšna je njih strokovnost? »Trenutno šteje kolektiv z vajenci vred 102 člana in struktura tudi ni zadovoljiva. Imamo pač takšno delo, da so nekvalificirani tudi potrebni. Toda prav ti so med obnovo v kuhinji pokazali, da so sposobni opravljati zahtevnejša dela in ustvarjati dohodek«. Vaši odjemalci in težave? »Največja odjemalca malic sta EMO in Cinkarna. Število kosil zato razumevanje in na voljo kapital za adaptacijo in novogradnjo. Izračuni kažejo, da bomo tudi v drugem polletju uspeli obdržati rentabilno poslovanje. Malice dostavljamo v podjetja v menažkah, zato hrana do potrošnika že zgubi na okusu in kvaliteti«. Cujem, da je naše podjetje opustilo misel o gradnji novega prehrambenega obrata v središču mesta in da se za to resno ogreva neko drugo podjetje. Kaj pravite? »Škoda, škoda, škoda! Škoda, da je naša lokacija tako ponesrečena. Če bi bili v središču mesta, bi lahko nudili mnogo kvalitetnejšo hrano mnogo številnejšim gostom udobneje in z zmanjšanimi stroški«. In kaj praviš ti Slavko Tiselj? »Ja, madona, poglej! Razen priročnih skladišč, kjer je material za dnevno rabo, nimamo nobenih. Saj si slišal, hladilnica bo polna jabolk, drugi nas pa tudi nimajo tako radi, da bi nam skladiščili. Sedaj je čas za skladiščenje čebule in krompirja. Nimam ju kam dati, da ne govorim o mesu in izdelkih, ki bi nujno spadali v večje hladilne komore in o sadju, ki spada v zmrzovalnike«. ______ Ogledali smo si obnovljene in prepleskane prostore, se pogovarjali s kuharicami, ki se kar bolj živahno gibljejo po za delo bolj prijaznem okolju in seveda tudi poskusili le nekatere od številnih okusno pripravljenih jedi. Urednik Republiško prvenstvo traktoristov brez naših Šestnajsto republiško prvenstvo traktoristov v Turnišču pri Ptuju je prvič minilo brez naših, ki so vedno bili med najboljšimi. Najuspešnejši v oranju in spretnostni vožnji je bil Štefan Bukvič, traktorist iz Lemerjev v Prekmurju, Martin Muhič lanskoletni državni prvak pojde na svetovno prvenstvo v ZDA. Na šestnajstem republiškem prvenstvu v Turnišču pri Ptuju je sodelovalo 8 ekip, ki so se uvrstile takole: 1. KIK »Pomurka«, 2. Ljubljana — poklicni traktoristi, 3. Agraria, Brežice, 4. Ljubljana — kmetje, 5. Gorenjka, 6. AK Maribor, 7. KZ Krka, Novo mesto, 8. KK Ptuj. Med 32 posamezniki in ekipami ni bilo zaslediti naših in tudi organizator jih je pogrešal. Bilo bi prav, če bi predstavniki naše ljudske tehnike navedli vzroke, zakaj se tega pomembnega stanovskega tekmovanja niso udeležili naši najboljši traktoristi. Vy KMETIJSKO ŠOLSTVO V MARIBORU prireja v sodelovanju z agronomskim oddelkom BTF — Univerze v Ljubljani, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Kmetijskim pospeševalnim zavodom v Mariboru, Zivinorejsko-veterinarskim zavodom Ptuj, Gozdnim gospodarstvom Maribor, Društvom živilskih strokovnjakom v Mariboru ter Kulturne skupnosti Maribor. JUBILEJNO PROSLAVO 100-letnice KMETIJSKEGA ŠOLSTVA V MARIBORU pod pokroviteljstvom Toneta Boleta predsednika gospodarskega zbora skupščine SRS od 7 — 15. io. 1972 v prostorih Tehniške kmetijske šole, Poklicne strojne šole in Višje agronomske šole, Maribor, Vrbanska 30 Program: Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, 7. 10. ob 9,30: Otvoritev proslave s slavnostnim govorom Toneta Boleta, predsednika gospodarskega zbora Skupščine SRS Odkritje spomenika ob 100-letnici kmetijskega šolstva v Mariboru — delo kiparke, naivke — J. Simoničeve Otvoritev razstave plastik in slik s kmečkimi motivi ter razstave o deležu kmečkega prebivalstva tega območja v narodnosvobodilni vojni Nastop moškega pevskega zbora »Slava Klavora« iz Maribora pod vodstvom J. Gregorca ob 11,00: Otvoritev republiške razstave mlečnih izdelkov ter proizvodov živilsko-predelovalne industrije severovzhodne Slovenije ob 10-letnici delovanja Društva živilskih strokovnjakov v Mariboru. Otvoritev razstave vzorcev hmelja ob 11,30: Posvetovanje živilskih strokovnjakov pod vodstvom prof. dr. F. Bučarja, živ.-tehnol. odd. BTF in dr. D. Pedička, predsednika Društva živilskih strokovnjakov v Mariboru 8. 10. ob 9,00: Otvoritev živinorejske razstave na Račjem dvoru. Podelitev nagrad in priznanj najboljšim živinorejcem — dar Mlekarne Maribor in sklada za pospeševanje kmetijstva SO Maribor ob 9,30: Posvetovanje proizvajalcev sadja pod pokroviteljstvom »Slovenija-sadje« ob sodelovanju strokovnih referentov sadjarske stroke. Podelitev diplom ter priznanj najboljšim sadjarjem ob 11,30: Posvetovanje čebelarjev pod vodstvom prof. dr. J. Riharja, agr. odd. BTF in sodelovanjem čebelarskih strokovnjakov. Podelitev diplom in priznanj najzaslužnejšim čebelarjem. Ogled čebelarske razstave 9. 10. ob 9,00: Dan kmetijske pospeševalne službe s posvetovanjem pod vodstvom Tončke Berlič, dipl. ing. agr., Kmetijski inštitut Slovenije in sodelovanjem strokovnjakov kmetijske pospeševalne službe. Ogled razstave pospeševalne službe in gospodarske razstave 10. 10. ob 9,00: Posvetovanjem o poljedelski proizvodnji in kmetijski mehanizaciji pod vodstvom docenta J. španringa, dipl. ing. agr., odd. BTF in mr. Z. Mikliča, Kmetijski inštitut Slovenije. Ogled poljedelske razstave, razstave kmetijske razstave, razstave kmetijske mehanijacije in demonstracije kmetijskih strojev. Podelitev priznanj in plaket za najboljše vzorce hmelja 11. 10. ob 9,00: Posvetovanje živinorejskih strokovnjakov pod vodstvom prof. v.š.D. Cizeja, Višja agr. šola Maribor in s sodelovanjem strokovnih referentov Kmetijskega inštituta Slovenije 12. 10. ob 9,00: Posvetovanje vinogradniških strokovnjakov pod vodstvom prof. M. Veseliča, agr. odd. BTF in dr. J. Colnariča, Višja agr. šola. Ogled vinogradniške in kletarske raz-state ter degustacija vin Kalvarije in drugih vinorodnih okolišev Slovenije v degustacijski kleti Tehniške kmetijske šole 13. 10. ob 9,00: Posvetovanje sadjarskih strokovnjakov pod vodstvom prof. dr. F. Adamiča, agr. odd. BTF s sodelovanjem strokovnjakov sadjarske šole. Podelitev priznanj in zahval zaslužnim sadjarskim strokovnjakom. Ogled sadjarske razstave in Poklicne kmetijske šole v Svečini 14. 10. ob 9,00: Dan ablosventov kmetijskih šol s pozdravnim govorom Viktorja Avbelja, podpredsednika republiške konference SZDL in uvodnim govorom dr. Franca Sunčiča, predsednika DKIT-a ob 19,30: Kulturni program z dramskimi, recitacijskimi in pevskimi točkami ter kresom v počastitev 400-letnice kmečkih puntov 15. 10. Kmečki dan s kulturnim in zabavnim programom, vinsko trgatvijo in kmečko strežbo PERUTNINARSTVO V HOLANDIJI Na povabilo firme Euribrid iz Boxmer Holandija, sem si ogledal selekcijski center perutnine, klavnico, mešalnico krmil in pri kooperantih. Milheeze je največji selekcijski center perutnine v Evropi. Tu imajo 10.000 kokoši. Vsaka kokoš je v posebni kletki. Kokoši so umetno osemenjene in to enkrat tedensko. Osemenjujeta dva osemenjevalca. Cena 1 kokoši je 1700 guldnov (1 gulden je 5,30 din). Veliko pozornost polagajo preventivi. Vsak delavec in obiskovalec se mora obvezno sleči, tuširati, razkužiti in posušiti, nato dobi razkuženo obleko — kombinezon. Vse kokoši so brez PPL in Ma-rekove bolezni. Popoldne sem si ogledal 2 broj-lerska obrata s kapaciteto 40.000 kom. v turnusu. Pitajo tip Hybro. Cas pitanja je 42—45 dni. Nosilec kooperacije je mešalnica krmil. Konverzija na 1 kg žive teže je 2,10 kg krmil. Vsa krmila Bro-fin so briketirana in jih prevažajo v posebnih kamionih ter skladiščijo v silosih. Celotna farma je mehanizirana, prav tako lahko po želji regulirajo jačino svetlobe. Zračenje je avtomatsko in je 4 m3 zraka na 1 kg žive teže. Temperatura v pitališču je v prvih 10 dni 33° C, in nato prične padati za 2° C vsak teden. Piščanci dobijo ogreto vodo 22° C v 1. tednu starosti. Piščance vitaminizirajo vsa- kih 10 dni in to z vitaminom AD3 v vodi za pitje. Največjo skrb pa polagajo pripravi objekta za vselitev. Tri do štiri dni pred vselitvijo piščancev, strokovnjak pregleda pitališča. Pitališče je pripravljeno: 1. Oprano in zribano z 2—3 % raztopino sode znotraj in zunaj (streha, poti). 2. Razkuženo s halamidom ali IOSANOM in nato še obvezno s formalinom. 3. Zagovina je razkužena z 2% raztopino modre galice. 4. Obleko in obutev za vsako partijo menjajo, staro sežgejo. Imajo posebne motorne škropilnice, ki krožijo od kooperanta do kooperanta. Razkužuje poseben, za to delo priučen moški, ki je uslužbenec podjetja. V pitališče nima vstopa nobena tuja oseba, razen strokovnjak in to samo tedaj, če je potrebno. Vse poginjene piščance dajo v posebno zaprto posodo in jih dnevno odpeljejo v centralni laboratorij, kjer jih pregledajo. Pogin v času vzreje je 2,5 %. Teža zaklanega in očiščenega piščanca je 1050 — 1100 gr. Poznajo samo polnovredno meso in konfi-skat; manjvrednega mesa ni. Piščance strokovno nadzoruje veterinar. Premor med turnusi je 14—20 dni. Spitane piščance prevzemajo v klavnici. Sam kooperant, kakor tudi sosedje ne smejo imeti nobene perutnine. V klavnici zakoljejo dnevno 40 do 50.000 piščancev. Ves potek je mehaniziran. Kooperant lahko prisostvuje klanju. Po končanem klanju dobi skladiščni list iz katerega je razvidna teža piščancev, število piščancev in konfiskat. Finančni obračun je naslednji dan. Celoten konfiskat predelajo (perna moka, krmna moka, kostna moka, itd). Delavci na tekočem traku delajo 52 minut, nato imajo 8 minut odmora. Delajo 9 ur dnevno, sobota je prosta. Klavnico po končanem delu očistijo in razkužijo. Drugi dan sem si ogledal farmo konzumnih jajc kapacitete 10.000 kokoši. Kokoši so v kletkah in to po 4 v eni kletki v petih etažah. Na 1 m2 površine je 20 kokoši. Gojijo tip Hisex z belo jajčno lupino. Kooperant dobi 18—20 tednov stare jarkice, ki so že vse predhodno cepljene in imajo že porezane kljune. Osvetlitveni program je avtomatiziran in tudi dnevno grafično prikazan. Vse kokoši so cepljene tudi proti Marekovi bolezni in jih vsakih 3—4 tedne vitaminizirajo. Jajca dnevno odvažajo. Sortiranje jajc je mehanizirano. Vsako jajce je označeno z datumom, klaso in šifro proizvajalca. Obračun je mesečen. Dr. A. V. Rekordna letina v ZR Nemčiji Pridelek hmelja je letos v ZR Nemčiji rekorden, saj so ga na 15.130 ha pridelali kar 30.000 ton, kar je precej več od lanskih 24.228 ton, ki so jih nabrali na 12.571 hektarjih. Da je pridelek tako vis.ok, sta vzroka v velikem povečanju površin in v visokih donosih. Povzeto po sporočilih združenja zahodnonemških hmeljarjev, sta njihov velik up sorta »Zlati Hallertau« s prijetno aromo in sorte »Grenki Hallertau« z izredno visoko rodnostjo in visokim odstotkom smol. Neizkoriščena žitnica Holandski strokovnjaki s,o izračunali, da bi Vojvodina in Slavonija z uporabo nove tehnike in tehnologije v kmetijski proizvodnji dajali osemnajstkrat večje tržne presežke v primerjavi s sedanjimi. Z njimi bi lahko prehranili 65 milijonov ljudi, kar pomeni trikrat številnejše prebivalstvo, kot ga ima Jugoslavija danes. In kaj delamo mi? Pšenico uvažamo. V Franciji vsakih 12 minut en kmet manj Francoski kmetje zelo opuščajo svojo dejavnost. Tako se je v letih od 1967 do 1970 število kmetij zmanjšalo od 1,68 na 1,55 milijona. V tem času se je število kmetijskega prebivalstva zmanjšalo od 7 na 5,8 milijona in tvori sedaj le 15 % francoskega prebivalstva. Izračuni kažejo, da poprečno opusti kmetovanje vsakih 12 minut en kmet. Pridelek medu Današnji letni pridelek medu je v naši republiki ocenjen na okoli 700 ton, lahko pa bi bil še nekaj sto ton večji. V Jugoslaviji pridelamo prek 4000 ton medu, od tega dve tretjini v sodobnih panjih s premičnim satjem, drugo pa še v panjih in koših preproste oblike z nepremičnim satjem — teh cenimo na okoli 250.000. Po ocenah je letni pridelek medu v Jugoslaviji na panj le okoli 6 kg, kar je sorazmerno zelo skromno. Zakaj kasnimo?! Med slovenskimi delegati XXI. kongresa Mednarodne hmeljarske organizacije je kaj kmalu po pregledu kongresnih dokumentov začela krožiti krilatica, zakaj imajo Jugoslovani zopet »kasno paljenje«, zakaj izgubljamo tekmo v areni svetovnega hmeljarskega trga. Predočeni podatki nas z vso resnostjo opozarjajo, da bo potrebno hmeljarstvu spremeniti tok razvoja. Da dobivamo že resen opomin, naj pričajo številke. STANJE PROIZVODNIH POVRŠIN SFRJ ZRN CSSR BELGIJA 1961 3.709 ha 8.211 ha 8.400 ha 900 ha 1966 3.824 (+ 3,5 ° o) 11.014 (+ 34 %) 8.770 (+ 4 %) 1.050 (+ 16,6%) 1971 3.716 (+0,1 %) 15.361 (+ 87 11 n) 8.897 (+ 6 %) 1.140 (+ 26,6%) 1972 3.976 (+ 7%) 17.273 (+ 110 %) 9.297 (+ 10,7%) 1.200 (+ 33 %) Navedeni podatki z vso jasnostjo dokazujejo, da močno zaostajamo v obnovi hmeljišč, nazadovanje pa ni le površinsko temveč tudi tehnološko, kar dokazujejo naslednja števila o proizvodnji in produktivnosti. PROIZVODNJA V TONAH NA HEKTAR 1961 1966 1971 1972 SFRJ 4710 ton 1270 kg/ha 5135 ton 1340 kg/ha 4345 ton 1170 kg/ha 5200 ton 1300 kg/ha CSSR 6000 ton 714 kg/ha 9250 ton 1050 kg/ha 7550 ton 849 kg/ha 8750 ton 952 kg/ha BELGIJA 1200 ton 1320 kg/ha 1750 ton 1660 kg/ha 2100 ton 1840 kg/ha 1900 ton 1580 kg/ha ZRN 12.900 ton 1580 kg/ha 17.500 ton 1600 kg/ha 24.050 ton 1570 kg/ha 30.000 ton 1760 kg/ha Naši pridelki od 1170—1340 kg po ha zaostaja jo za tistimi iz Nemčije in Belgije kar za 32%, kar tudi bistveno vpliva na proizvodne stroške in zato kljub povečanemu povpraševanju in temu primernim cenam le s težavo sledimo donosnosti, ki je nekoč bila pri nas, v svetu pa še traja. Še nekaj nas tepe, od 1968. leta, pa vse do danes zmanjkuje hmelja za vse večjo potrošnjo piva. Naša konkurenca v zapadni Evropi in tudi že v Ameriki se je tega zavedla in hitro povečala površine in proizvodnjo. Zato tudi ne občutijo v tolikšni meri slabih posledic predprodaje kot mi. Še hitreje kot v svetu narašča proizvodnja piva pri nas. V zadnjih nekaj letih se je skoraj početvorila s posledicami, da moramo hmelj uvažati in tudi notranje cene so se bistveno popravile. Zelo hitro so na zapadu povečali površine pod hmeljem naši najmočnejši konkurenti Nemci kar za 110%. Posledice so dokaj jasne, povpraševanje bo začelo popuščati in vsa naša zamujena prizadevanja ne bodo poplačana več tako dobičkanosno. Božo Jurak POVRŠINE HMELJIŠČ Svetovna proizvodnja piva in hmelja Bilre !'io hi 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 000 Ztr 648 2140 636 2100 624 / 2060 612 ✓ / / / / £020 600 / / / ' / I98O 587 / Biè/e I94O 575 7 / / I9OO 563 Hops \ / ✓ y 1860 551 Hops 1020 539 ✓ S I78O 527' s * 1740 .515 Bi pf 1700 502 •1660 VZORCI HMELJA KOT VSAKO LETO JE BILA TUDI LETOS IMENOVANA KOMISIJA ZA OCENO KAKOVOSTI HMELJA LETNIKA 1972. KOMISIJA JE SVOJE DELO OPRAVILA 6. SEPTEMBRA V PROSTORIH HMEZADA. OCENILA JE 380 VZORCEV POBRANIH IZ CELOTNEGA SLOVENSKEGA HMELJARSKEGA PODROČJA IN JIH UVRSTILA 38,4 % V I., 58,4 % V II, IN 3,2 % v III. KAKOVOSTNI RAZRED. ■ SPLOSNA OCENA KOMISIJE JE, DA SO PROIZVAJALCI KLJUB TEŽKIM VREMENSKIM POGOJEM SPOMLADI PRIDELALI LEP IN KVALITETEN HMELJ. NEKAJ PRIPOMB SO ČLANI KOMISIJE IMELI NA KAKOVOST OBIRANJA IN NA NEKATERE NAPAKE PRI SUŠENJU. PRIČAKUJEJO PA PRECEJ VEČJI PRIDELEK KOT LANSKO LETO. HMELJSKA KOMISIJA SLOVENIJE OBISK V TOVARNAH OBIRALNIH STROJEV Interes hmeljarjev za nakup obiralnih strojev za hmelj se neprestano veča. Spoznali so namreč, da je to edina pot, ki jim zagotavlja nadaljnje hmeljarjenje. Vzporedno s tem pa se tudi na področju izdelave strojev pojavljajo novosti in izboljšave. Na povabilo tovarn iz Zahodne Nemčije, ki izdelujejo obiralne stroje je skupina strokovnjakov kombinata in inštituta za hmeljarstvo obiskala v dneh 7., 8. in 9. 9. 1972 tovarni Scheibenbogen in Wolf. Na tem obisku so nas predstavniki obeh tovarn seznanili s svojimi proizvodnimi programi, novostmi s področja hmeljarske mehanizacije ter opreme sušilnic. Pri tovarni Scheibenbogen, ki izdeluje stroje Bruff, smo se predvsem zanimali za nov izboljšan čistilnik za velike stroje. Ta čistilnik je primeren za vse dosedaj izdelane stroje, njegova prednost pred sedanjimi čistilniki pa je v tem, da nadomesti praktično vse ljudi, ki so potrebni za prebiranje. Njegova praktičnost pa je tudi v tem, da ne zavzame nič več prostora kot sedanji čistilnik, se pravi, da ga lahko postavimo v hale ne da bi bilo potrebno le-te kaj popraviti. S predstavniki tovarne smo se pogovorili o napakah in pomanjkljivostih, ki smo jih ugotovili na obiralnem stroju BL-250 v Sp. Rojah. Predstavniki tovarne so nam zagotovili, da bodo še te pomanjkljivosti odpravili, tako da bo stroj popolnoma izpraven in sposoben za normalno obratovanje. Seveda je jasno, da je tovarna zainteresirana za to, da v bodoče naredi še več takih strojev. Na eni izmed sušilnic, ki smo si jih ogledali, so nam pokazali tudi avtomatsko električno stiskalnico za basanje hmelja. To je stiskalnica s katero se da doseči zelo veliko enakost teže bal. Kapaciteta je izredno velika saj je po izjavi lastnika norma 3,5 ton na uro za dva delavca. Za naše hmeljarje je ta preša s preveliko kapaciteto, verjetno pa bi se dala zelo koristno uporabiti na sušilnicah v lastni proizvodnji ali na kooperacijskih sušilnicah. V Wolfovi tovarni smo si najprej ogledali obiranje na poskusnem stroju WHE-220. Stroj je zanimiv predvsem zaradi dveh izboljšav: a) namesto obiralnih bobnov so obiralne verige, s čimer je opravljeno navijanje vrvice in trt; b) namesto čistilnega bobna je vstavljena mreža s krtačo za lovljenje plev. Zamazano mrežo lahko hitro zamenjamo s čisto; Poleg omenjenega stroja smo si v tovarni ogledali sušenje na poskusni sušilnici, ki je kombinacija tračne in gravitacijske. Obiralni stroj, omenjeno sušilnico ter navlaževalec s stiskalnico bodo v bodoče predstavljali kompletno linijo za spravilo hmelja. Med ogledom tovarne so nam pokazali, pozneje pa tudi demonstrirali na njivi stroj za rezanje in trganje trt na njivi. Ta stroj bo nadomestil ekipo za nakladanje trt na njivi. To delo bo v bodoče s pomočjo stroja lahko opravljal traktorist sam. Obiskali smo več kmetij in si ogledali obiranje na različnih tipih Wolfovih strojev. Za nas je bil najbolj zanimiv prototip stroja WHE-280. Ta stroj ima zaradi nekaterih izboljšav precej večjo kapaciteto kot WH-220. Na uro je sposoben obrati tudi 300 trt. Tak stroj bi bil za naše strojne skupnosti še bolj primeren kot dosedanji WH-220. Naše delo smo nadaljevali z ogledom mehanizacije na sušilnicah. Pri enem izmed večjih hmeljarjev' v področju Hallertaua je bil za nas zanimiv predvsem transport suhega hmelja po sušilnici, navlaženje hmelja s paro in basanje z avtomatsko stiskalnico. Transport je rešen s pomočjo neskončnih trakov, ki so razporejeni po sušilnici. Princip navlaženja s paro pa je naslednji: suh hmelj pride s pomočjo tekočih trakov v veliko komoro. Dovod vročega zraka iz ogre-valcev na kurilno olje, ki so zamenjali klasične peči, gre s pomočjo železnih cevi. V navlaževalec pa se v ta zrak vbrizga samo še voda, s čimer dobimo paro, potrebno za navlaževanje suhega hmelja. Na drugi sušilnici smo si ogledali transport zelenega hmelja. Ta je usklajen s kapaciteto obiralnega stroja, ki stoji v sušilnici. Obran hmelj se nabira v bunkerjih na zeleni etaži. Baziranje bunkerjev je avtomatsko s pomočjo foto-celice. Na tako opremljenih sušilnicah skoraj ni več ročnega dela. V obeh sušilnicah sta bili vgrajeni po dve 16 m2 komori. Delo na sušilnici pa je opravljal le po en delavec. Po končanem Obisku smo bili vsi mnenja, da nam je ogled koristil. Videli smo mnogo novih strojev in opreme za hmeljarstvo, ki jih bomo v bodoče lahko tudi pri nas s pridom uporabljali. Obenem pa smo prišli še bolj do prepričanja, da bomo pridelovanje hmelja lahko pocenili samo s primerno mehanizacijo, čeprav so stroški za nabavo precej visoki. Inž. L. Semprimožnik Jabolka za ozimnico Kvalitetna plantažna jabolka zlati in rdeči delišes in jonatan ugodno prodaja sadjarstvo Mirosan. Prednost imajo sindikalne organizacije, ki organizirano kupijo večje količine. Brezplačna dostava v podjetje. Cena I. klase 3,70 din in II. klase 2,60 din za kg. Tako in podobno $.o oznanjali mali zeleni lepaki. Izkazalo pa se je, da so zaradi velikega pomanjkanja sadja še ti odveč. Saj imajo poleg Mirosana kvalitetno sadje po tako «nizki« ceni le še Konjice, Slom, Sevnica, delno Maribor, pa smo skoraj pri koncu. Na celjskem trgu ponujajo še kar kvalitetna jabolka po 6 din, hruške pa celo po 9 din za kg, kar presega že vse meje navijanja cen. Redki kupci takšno sadje kupujejo, velika večina pa se takim stojnicam z zgražanjem izogiba. Koliko otrok bo letos prikrajšanih za sadje in prepotrebne vitamine, se verjetno nihče ne vpraša. Vy REZĐITATI ANALIZE EVIDENTNIH KMETIJ ZA NAČRTNO GOSPODARJENJE Na področju Kombinata Hmezad Žalec — Kooperacija je bilo evidentiranih za načrtno preusmeritev skupaj 689 kmetij in to 456 kmetij na področju občine Žalec in 233 kmetij na področju občine Celje. V primerjavi s podatki iz popisa prebivalstva iz leta 1969, ki kažejo skupaj 8805 kmetij (Žalec 3845 in Celje 4960) in imajo skupaj 21.306 ha obdelovalnih površin (Žalec 11.860 ha in Celje 9.446 ha), je od tega 2994 čistili kmetij (1818 kmetij v občini Žalec in 1159 kmetij v občini Celje). Polkmetije so udeležene v skupnem številu vseh kmetij v občini Žalec z 52,72% in v občini Celje s 76,67 %. Evidentirane kmetije, ki so v preusmerjanju, oziroma jih je določen del že preusmerjenih, zajemajo od skupnega števila čistih kmetij le 26,36 % (Žalec 25,08 %, Celje 20 %). Te kmetije posedujejo v žalski občini 3365 ha in v celjski 1565 ha obdelovalnih površin. Naše analize se nanašajo le na teh zadnjih 689 kmetij. V analizah so zajeti le važnejši proizvodi (hmelj, meso, mleko) in tudi važnejša mehanizacija (traktorji, pobiralne naprave, dosušcvalne naprave, kosilnice, molzni stroji). Iz podatkov zaključujemo naslednje: Osnovne proizvodne kapacitete so nizke. V povprečju imajo evidentirane kmetije 7,16 ha obdelovalne zemlje: v občini Žalec 7,38 ha in 6,72 ha v občini Celje in 7,91 glav goveda; v občini Žalec 8,23 glav in v občini Celje 7,28 glav. Vsaka od teh kmetij naj bi se opremila s kompleksno mehanizacijo, ki pa v danem obsegu osnovnih proizvodnih kapacitet — zemlja nikakor ne bo polno izkoriščena. Obseg površin na posamezno kmetijo bo potrebno povečati. Izhod v trenutni situaciji je formiranje strojnih skupnosti za posamezne stroje z večjo storilnostjo. Strojne skupnosti bodo ekonomsko zanimive tudi po povečanju osnovnih proizvodnih kapacitet. Povečanje površin bo zahteval dohodek na kmetijah, ki so tehnološko in organizacijsko že na določeni višini in je možnost njihovega povečanja dohodka le v povečanju obdelovalnih površin. Povečanje površin bo možno z jemanjem zemlje v zakup od kmetij oziroma polkmetij. ki zemlje ne obdelujejo ali pa slabo obdelujejo. Opremljenost kmetij je naslednja: en traktor pride na 1,9 kmetije — v občini Žalec na 1,6 kmetije, v občini Celje na 2,9 kmetije; ena motorna kosilnica na 1,8 kmetije — v občini Žalec na 2,4 kmetije, v občini Celje na 1,2 kmetije; en molzni stroj na 5,3 kmetije — v občini Žalec na 4 kmetije, v občini Celje na 14,6 kmetije; ena pobiralna prikolica na 4,9 kmetije — v občini Žalec na 3,6 kmetije, v občini Celje na 16,6 kmetije; ena dosuševalna naprava na 9,5 kmetije — v občini Žalec na 7,5 kmetije, v občini Celje na 21,2 kmetije. Opremljenost z mehanizacijo na celjskem področju je manjša, čemur je delno vzrok tudi nekoliko blažji kriterij pri določanju perspektivnih kmetij, kar se odraža pri vseh pokazateljih analiz. Zanj je značilno veliko število motornih kosilnic, ki pridejo že na 1,2 kmetije. Vzrok temu so majhne in številne kmetije, ki si s sedanjim dohodkom in obsegom obdelovalnih površin ter nagnetenosti terena niso mogle nabaviti težje mehanizacije. Povprečno odpade na en traktor 2,9 raznih priključkov — v občini Žalec 3,2 priključka in v občini Celje 2,2 priključka. Osnovni tržni proizvodi so hmelj, mleko in meso. Povprečni tržni višek mleka na kmetijo je 4408 1 — v občini Žalec 5223 1, v občini Celje 2727 1; na kravo 1267 1 — v občini Žalec 1417 1, v občini Celje 908 1; govejih pitancev pa 1178 kg — v občini Žalec 1208 kg, v občini Celje 1120 kg ter hmelja 1002 kg — v občini Žalec 1407 kg, v občini Celje 210 kg povprečno na kmetijo. Bodeča usmeritev evidentiranih kmetij je pretežno v proizvodnjo hmelja, mleka in mesa. V orientacijskih programih preusmeritve je predvideno bistveno povečanje proizvodnje do leta 1975 pri le minimalnem povečanju obdelovalnih površin. Tu gre za usmerjanje kmetij v delno specializirano proizvodnjo hmelja in živine, oziroma v obrobnih predelih, kjer ni pogojev za hmeljarsko proizvodnjo, čisto specializirano živinorejsko proizvodnjo. Tržna proizvodnja mleka se bo povečala od sedanjih 3,017.300 litrov mleka (v občini Žalec 2,381.8001, v občini Celje 635.5001) na Hmeljarji, ki nimajo doma primernih skladišč, so hmelj pripeljali skladiščit na PE. Posnetek je iz dovoza hmelja v Petrovče 4,721.000 1 (3,516.000 1 v občini Žalec in 1,205.000 1 v občini Celje), kar pomeni povečanje za 56 % (v občini Žalec za 47 %, v občini Celje za 89 11 o), to je na 68521 na kmetijo (v občini Žalec 7710 1, v občini Celje 51711) in na 1529 1 na kravo (v občini Žalec 1609 1, v občini Celje 1336 1). To je v primerjavi s sedanjim stanjem majhno povečanje. Stalež goveje živine bo narastel po programu na teh kmetijah od 5453 glav na 7855 glav in to krave za 707 glav ter goveji pitanci za 1647 glav. Povprečno bo imela kmetija 4,5 krav (v občini Žalec 4,8 krav, v občini Celje 3,8 krav); 5,3 pitancev (v občini Žalec 5,4, v občini Celje 5,1) in 1,5 glav mlade živine (v občini Žalec 1,1 glav, v občini Celje 2,2 glavi). Po programih naj bi v letu 1975 prišel en traktor na 1,36 kmetije (v obč. Žalec na 1,27, v obč. Celje na 1,6), ena motorna kosilnica na 1,6 kmetije (v občini Žalec na 2,1 kmetije, v občini Celje na 1,1 kmetije), ter po 3,4 priključka na vsak traktor (v občini Žalec 3,9, v občini Celje 2,0). Ta opremljenost niti ni tako slaba, če pomislimo, da je evidentiranih tudi precej hribovitih kmetij, ki imajo manjše možnosti za uporabo traktorjev. Molzni stroj je predviden na 2,5 kmetije (v občini Žalec na 2,1, v občini Celje na 4,3 kmetije); dosuševalna naprava na 2,3 kmetije (v občini Žalec 1,8 kmetije, v občini Celje 5 kmetij); pobiralna prikolica na 1,8 kmetije (v občini Žalec na 1,5 in občini Celje na 3,1 kmetije). Število govejih stojišč se bo po programih povečalo od 6549 na 8180, to je za 1631. Tako bo imela kmetija v povprečju 12 stojišč, v obeh občinah približno enako. Za opremljanje vseh 689 kmetij so predvidene skupne investicije v znesku 79,803.250 din (v občini Žalec 56,192.250 din, v občini Celje 23,611.000 din, od tega v letu 1972 21,407.200 din, (17,007.700 din v občini Žalec, 4,399.500 din v občini Celje). Namensko so planirane investicije za din: Skupaj Obč. Žalec Obč. Celje ureditev gosp. poslopij 30,823.600 17,523,600 13,300.000 nabava živine 1.074.500 537.000 537.500 nabava strojev in opreme 41,426.950 32,328.450 9,098.500 ureditev nasadov 6,478.200 5,803.200 675.000 79,803.250 56,192.250 23.611.000 Planirani viri financiranja din: Skupaj Obč. Žalec Občfl^eije lastna sredstva kmetov 29,328.850 21,811.350 7,517.500 hranilna služba — bančni krediti 50,474.400 34,380.900 16,093.500 79,803.250 56,192,250 £3,611.000 Povprečno na eno kmetijo so programirane investicije naslednje: Skupaj Obč. Žalec Obč. Celje 115.825 din i 123.228 din 101.334 din Celotna kooperacija: 1. Pitanci: realizacija v letu 1971 1,270.053 kg I popisane kmetije 811.960 kg = 63,9% 2. Mleko: realizacija v letu 1971 3,627.865 1 popisane kmetije 3.017.300 1 = 83,2% 3. Hmelj realizacija v letu 1971 925.943 kg popisane kmetije 690.947 kg = 74,6% OBČINA ŽALEC: 1. Pitanci: realizacija v letu 1971 852.835 kg popisane kmetije 550.840 kg = 64 % 2. Mleko: realizacija v letu 1971 2,531.650 1 popisane kmetije 2,381.800 1 = 94% 3. Hmelj realizacija v letu 1971 873.044 kg popisane kmetije 641.947 kg = 73% OBČINA CELJE: 1. Pitanci: realizacija v letu 1971 417.218 kg popisane kmetije 261.120 kg = 62 % 2. Mleko: realizacija v letu 1971 1,096.215 1 popisane kmetije 635.500 1 = 57 % 3. Hmelj: realizacija v letu 1971 52.899 kg popisane kmetije 49.000 kg = 92,6% (Nadaljevanje na 8. strani) V okolici Bačke Palanke stojijo poleg hmeljišč še številne kope sušeče se konoplje SAVINJSKI VITLOF DOMA Bliža se čas, ko boste morali iz dobro pognojene zemlje v 30 cm med seboj oddaljene vrste in v vrsti na 15 cm razredčene rastline VITLOFA poruvati in pripraviti za zimsko siljenje. Približno sredi oktobra z lopato navzdignete korenine za nekaj centimetrov in jih še pustite v zemlji zato, da se naberejo v njih hranilne snovi in porumenijo listi. H koncu oktobra pompate korenine in previdno odstranite porumenele liste, da ne poškodujete nežnih notranjih skoraj do gornjega roba posode s šotnico ali rahlo zemljo in mečno zalijete. Na prostem lahko o-stanejo posode do takrat, ko pade temperatura do — 5S C. Za eno družino zadostuje 8 do 10 posod v katerih je približno 100 korenin. Dve posodi že daste takoj v toplejšo klet in pokrijete s folijo, da se ne izsušita. Po 8 do 10 dneh pa ju prestavite še v toplejši prostor. Ko sredi decembra zrastejo poganjki 10 do 15 cm čez zemljo, je villof zrel za trgatev. Posodo obrnete, uda- 20 cm 15 cm 4- 5.cm srčnih listov. Pred vlaganjem v posode, porežete korenine na približno enako dolžino 15 centimetrov. Za vlaganje lahko zberete in uporabite razne odpadne pločevinaste kante, okrogle kartonske posode od pralnih praškov in podobno. Važno je, da so visoke vsaj 35 do 45 cm. Na dnu posod prebijete več lukenj, da lahko odteče voda ob zalivanju. Na dno posod potresete 5 cm zemje in nanjo vložite tesno korenine eno ob drugo, vsé pa prekrijete rite po dnu, da spraznite zemljo, nato pa lahko po potrebi jemljete zrele vitlofe iz nje s koreninami vred. Ostale posede spravite v hladno in temno klet drugače pa jih prekrijete s črno folijo ali časopisnim papirjem. Sedaj uravnavate rast savinjskega vitlofa po želji in potrebi. Mladice lahko pustite tudi daljše (do 30 cm), prav nič ne bodo izgubile na o-kusu, le popolneje bodo izčrpale hrano iz korenin. inž. V. Vybihal Z I OKTHIIEEI Od 30. 9, do 7. 10. LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold tel. 72-201 Od 7. 10. do 14. 10. OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 14. 10. do 21. 10. SRIBAR Edvard, dipl. vet., Šemp., tel. 71-080 Od 21. 10. de 28. 10. FLORJANC Julij, dipl.'vet., Brasi., tel. 72-048 Od 28. 10. do 5, 11, LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Dežurna služba prične ob delavnikih ob 15 uri in traja do 7. ure zjutraj. Ob sobotah prične dežurstvo ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC (Nadaljevanje s 7. strani) Izračun pokaže, da so v celotni realizaciji popisane kmetije zastopane pri mesu 63,9