Veeenia litotfa. US. fleflDn. t mm«, t t«t 11 fcctrtn nn. Cm« MiImiJot. nm. ml «■1^____.___________________________ .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnlštvu prejenun: ćelo leto......K 24 — ćelo leto......K 22*— Poleta........12— pol leta........u __ cetrt leta........6— četrt leta........5-50 na mesec....... 2*— na mesec....... # 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urednlitroi Enaflova ulic* št 5, (v pritličju levo), teltlea At 34. Isfcata mk šam ivečar tonmaM Mtel|e tu prolti lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za tnkrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih taserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naroeninc, reklamacije, insoatt ud. to je administrativne stvari * ------------- Fmumiu stevilka v*lfa f• ilaMjti -----------— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroćnine se oc odfa> ManMtaa **?*■»■■ teletai ŠL Sl» .Slovenski Narod" velja po poifc a Avstro-Ogrsko: za Nemajo: »: :::::: *%-. <*>'«*.......«*- četrt leta......., 650 " Ameriko in vse druge delele: m mesec........2*30 ćelo leto . . • • . K »-^ Vprasanjem glede toeratov ntj te prttaži za odgovor dopisnica al! maraka Upranlitm laaftavs allea ŠL i, (ipodaj, dvorilce levo), telslei tt ti Hlnlstrsbo Rrlja. I Bienerthovo uiinisttstvo je pad- I !o. Moralo je odstopiti, ker so Poljaki I zavzeli proti vladi opozicijoiialno sta-lišee in je vsled tegra ix>stak> nemo-#oee, spraviti državne potrebe, nam-reč proračunski provizorij in bančui zakon pred novim letom pod streho. Danes je -5 inesecev tega, kar je bil iz parlamentarnoga poloma porojen Bienerthov sistem. Dne 13. novembra 1908 so t>e namreč voditelji parlamentarnih strauk posvetova-li o ustanovitvi parlamentarnoga ko-I alicijskega niiuistrstva. Ta posveto-vanja nišo imela uspeha in baro 11 Bie-nerth je sestavil najprej uradniško ministrstvo iu potem dne 11. febru-arja 1909, politično ministrstvo, v katerem sta bila tuđi dva Ceha, dr. Brat* in dr. Začek, To ministrstvo se je postavilo v praksi na stališee, ki je naravnost v obraz bilo principom, katera je raz-srlašalo. Ta vlada je slovesno priznavala, da hoče biti vsem narodom pravična, pa je bila Čehom in Slovencem do skrajnosti krivična; ta vlada j je trdila, da dovoljevanja državnih jjotrebščin ne 1k> plačevala z narod-uostnimi koncesijami, pa se je tega držala samo napram Cehom in Slovencem, Nemcein pa je vsako glasovanje bojrato honorirala s koncesija-mi; ta vlada je preglasala, da ne trpi parlamentarnih vplivov na upravo, a udala st- je vsem mogročim vpli-vom, kadar je bilo treba Slovanoni storiti kako škodo. Zlasti je ta sistem prišel do ve-Ijave od časa, ko sta ministra Braf in Začek odstopila, ker se je vlada izrekla za sankcijo šolskih zakonov na Nižjem Avstrijskem itd., s katerimi je v teh deželah ravnopravnost za A^edno u bita. Vlada je postala vseskoz nemška, strankarska vlada. Nikjer se ni to tako pokazalo, kakor pri nas na Slovenskem. Posebno ministra Hiirtl in Hochenburger so vporabila vso svojo moč proti Slovencem. Slovenci nimamo nobenega vz-roka prikrivati, da nas padec Bie-nerthovega ministrstva vesili. Proti osebi barona Bienertha naposled ni dosti ugovarjati, ćelo naučni minister Stiirgkh, o katerem se je sodilo, da je eden najhujših zastopnikov nein-^kih teženj, se je znal kolikor toliko moderirati, toliko brozobzirnejši pa so bili Hartl, Hochenburger in Wrba. Alinistrstvo je padio, ker s>e s Poljaki zaradi *odocestiuh stavb ni moglo porusiiiiieti m so aui vsled tega Poljak. .Hitegnili svojo pomoč. Kako se resi kiu-a, to je danes Še po-lK)lnonia r-egrotovo, zlasti ker je prav lahko ■ul^oi-c, ila ^e iz ministrske krize izemii še Parlamentarna kriza. Ce bi parlament iie dovolil državnih potrcbsčin, jc> razpust prav verjeten, tiasi so izvzemši slovenske klerikalce vse stranke proti razpust u. Velika težava pri sestavi nove vlade sta tuđi ti okolščini,da Poljaki glede vodo-cestnih stavb absolutno uečejo odne-hati, ker jim gre za njihovo sploš-110 politično veljavo in da čoško-nem-šku spravna pogaganja še nišo prišla v pravi tir. Ministrska kriza zna trajati še dlje časa, a vendar vso razmere take, da zna biti sedaj konec sistemu, čigar nositelji so bili Hiirtl, Hochenburger in Wrba. lstrsKo polltlta, Koper, 10. decembra. Xa banketu, ki se >e vršil o pri-liki blagoslovi jenja nove sole v Do-lini, je deželni poslanec* Valentič za-eutil potrebo, da se je lotil dopisnika, ki je poročal »Slov. Narodu« o znaneui govoru |>oslanca Mandića na shodu v Šmarijah dne 27. m. ni. Glasom »Edinosti<^ je Valentič rekel, da je imel Mandie z onim govorom najhližje in najplemenitejše nainene, dočiin je dopisnik — podlež in izda-jale^. Kar se tiče blagih nainenov, bodi jx)vedano, da ni dopisnik nikdar dvomil o političneru poštenju poslan-ca Mandića. Zasluge, ki si jih je pri-dobil Mandić za primorske Slovence in Hrvate so prevelike, da bi bilo sploh mogoče dvomiti o poštenosti njegovih namenov. S tem pa še nika-kor ni rečeno, da treba odobravati brezpogojno tuđi vsakokratno takti-ko, ki si jo izbere posl. Mandić in da treba vsem u le pritrjevati in reci: da in amen. Zato absolutno ni mogoče molčati, ako posl. Mandić zatrovarja carinsko politiko, ki podražuj" istr-skemu kmetu kruh in tuđi ne, ako se hoče vdati pritisku klerikaln.h in-transigentov. Dopisnik mora zbog tega / indignacijo odkloniti Valentičeveg.1 »pod-leža in izdajico«. Tuđi v Istri so že minuli oni čaši, ko so je vsako kriti- ko ubilo z očitanjem izdajstva. Gosp. Valentič je dober in vesten učitelj, vnet narodno - gospodarski organizator in delaven rodoljub, vendar pa vse te lastnosti same na sebi še ne da-jo človeku one uglajenosti, ki jo je treba v politiki, ker s »podleži in izdaj icami« se pač ne doseže zaželjenih uspehov. To naj za sedaj zadošča gospodu Valentiču. Ker je pa poročilo v »Slo-veuskem Narodu« od 29. m. in. vzbu-dilo toliko hrupa, se vidi dopisniku potrebno, da obrazloži nekoliko ob-širnejše svoje nazore, s katerimi pa nikakor ni osamljen med istrskimi Slovenci. Princip dosedanje istrske politike je bil: Složno delo lajikov in du-hovščine, za skupni dobrobit naroda. Da je bilo to možno le na podlagi kompromisa, leži na dlani. Trpela pa so vsled tega kompromisa v prvi vrsti svobodoniiselna načela, ker v resnici je bila vsa dos^danja istrska politika zmernoklerikalna. Radi lju-bega miru in radi splošne narodne koristi je svobodomiselna inteligenca vse potrpela in vedno odnehavala. Venilar pa nekateri intransigentni mladi kaplani z vsem tem nišo bili zadovoljni. Narodna društva, katera so ustanovili in de^etletja vodili rodoljubni duhovniki, so postala mladim petelinom naenkrat liberalna. Društva, ki imajo velikanske zasluge za probujo narodne zavesti za raz-širjenje omike in — ne v zadnji vrsti — za povzdiero morale, bi zdaj radi nadomestili z društvi, ki bi imela spredaj, zadaj in v sredi ime »katoličko«. Kaj pa se vse skriva pod tem I »katoliškim« imenom, veiuo vsi in to lahko vsakdo spozna iz žalostnih iz-gledov, ki nam jih nudi Kranjska. Posvetna slovenska inteligenea istrska je pač pripravljena, delovati tuđi še nadalje složno z duhovšeino na podlagi dosedanjega programa, ne l>o pa pustila, da bi se delalo koncesije intransigentnemu klerikalizmu. V tem oziru pa je imel posl. Mandić dne 27. t. m. v Šmarijah zelo nesrečen dan. Kaj je imel opraviti rimski župan Nathan v poročilu o de-lovanju istrskega slovenskega po-slanca v državnem zboru? Ko bi bil kdo — pa bilo tuđi kaplan Vovk — interpeliral Mandića, kako stališče zavzema z irzirom na Nathanov govor proti papežu, bi mu ne bil nihee vzel za zlo, ko bi bil odgovori 1, da kakor katoličan obsoja omenjeni govor. fc*i^__S^—^^^er^»^^-^^M 1 !■ 1 ■— ■ —»—w-^^fc^^^» Ker sie je pa gosp. Mandić brez povoda dotaknil tega kočljivega vpraša-nja, so mnogi zborovalci zniajevali z glavami in se nišo mogli uhraniti vtiska, da je gosp. Maudić govoril pod vplivom kaplana Vovka, da je bil omenjeni govor koncesija temu kaplanu in klerikalnemu intransi-gentstvu. In vendar je bil prav ta kaplan najhujši agitator proti Mandi-ću. Mandie pač ni niislil ne na mino-le volitve, ne na prihodnje, marveč je hotel samo pomirjevalno vplivati, a dosegel je ravno nasprotni efekt. Razburil je svobodomiselne elemente, katerih je v njegovem okraju še vedno več, kakor pristašev kaplana Vovka, ne da bi bil pridobil poslednje. Ako bi v Mandićevem okraju zavla-dal klerikalni vrtinec, bi navzlie vse-mu odnehavanju odnesel Mandića in oba njegova tovariša Pangerca in Valenčiča, kajti klerikalci jih ne bo-do nikoli priznali za svoje. S takini klerikalizmom, kakrsnega zastopa kaplan Vovk v našem okraju, je vsa-ko paktiranje nemogoče in vsak kompromis izključen. Tu je mogoča le po-polna kapitulacija, ki bi pa odnesla s političnega površja vst zastopnike sedanje narodne politike istrskih Slovence v. Nastali bi dve stranki. Napredne ideje imajo v slovenskem de-lu Istre in posebno na Koprščini že trdne korenike, a naprednjak! so vendar z velikim samozataje van jem de-lali in Še delajo složno z duhovščino za skupni narodni napredek. To skupno delo pa je inožno le 2 duhovniki, katerim je res le za blagor naroda, ne pa z onirni, katerim je le za pro-speh klerikalnih idej. Zato bo imelo tuđi to samozatajevanje svoje meje, namreč tam, kjer bi politika naših poslancev postala dekla klerikalizma. Ravno v Dolini sta se mogla g^. Mandić in Valentič uveriti, da je z gotovirni duhovuiki vsako složno delo in ćelo paktiranje nemogoče. Zato pa: nikakih koncesij več klerikalizmu. Hočemo, da se nadaljuje v dose-danji smeri. Na vsakem koraku, ki ga napravi naša oficijalna politika v Istri na desno, za ostane namreč ne-kaj ljudi, ki bodo nadaljevali svojo pot na levo. Torej: skupno, kakor doslej, ali ločeno. Nečemo liberalne politike, ker imamo preveč drugih, nujnejših stvari, a tuđi klerikalne politike nečemo, ker bi z enim mahom \mičila težavno in trudapolno delo več stoletij. ^ Seja trsovste in obrtne zbornice. (Nadaljevanje iz jutranjega lista.) Po izčrpanem dnevnem redu so prišle na vrsto slučajnosti po istem redu, kakor so bile pnglašene. Prvi govori zborn. svetn. Ložar, inten>e-lira zbornično predsedjštvo zaradi od-daje dobave kruha s strani c. kr. do-mobranskega pešpolka št. 27 v Celje in zaradi oddajanja uniform za časnike istega polka v napravo dunaj-ski firmi. Te dve dobavi sta največ-jega pomena ne samo za razvoj obrti, marveč tuđi v principijalnem oziru. Vedno je bila navada in prakticiralo se je dosedaj, da se je oziralo pri enakih dobavah na lokalno obrt onih krajev, kjer *o garuizije. Intere-^i^ana y*a je na tem tuđi btanovska čast in stanovski ponos. Ta dva slučaja pa zahtevata, da u krene zboru, predsedstvo takoj energične korake« Potom javne ponudbe se je oddajala dobava kruha. Oni obrtnik, ki je imel doisedaj dobavo kruha t»i je moral urediti v to svrho vt»o svojo obrt, vrhu tega pa je moral prevzeti tuđi še 2 vojaka v svojo oskrbo in na hrano, da sta se Izučila v tej obrti. Da*i-ravno pa je dobavlja) ta obrtnik kruh za vojaštvo v popolno zadovolj-nost, vendar se je oddala dobava 19. nov. t. 1. za leto 1911 druge mu po-nudniku in sicer v Celju, dasiravna je bila diterenca v cenah le navidez-na, ker se ni računalo z užitnino in transportom. Koliko trpi kruh pa prevažanju iz Celja v Ljubljano in kake so higijenične naprave za prevažanje takih vele važnih jestvin, za to se voj. oblast ni zmenila, dasi ravno bi bila njena dolžnost vpoštevati vse te okolnosti. Kruh, ki je name-njen za tukajšnji dom. polk, bo moral romati skozi deset lok, naklada! in izkladal se bo neštevilnokrat iu za vse to je imela voj. oblast slep€ oci. Podobno je z dobavo ča&tniških uniform. Tuđi to je imel dosedaj neli tukajšnji obrtnik, sedaj pa so se od-vzela temu obrtniku, ki si je mora] urediti krojačnico, vsa dela in se j€ oddala dobava neki tvrdki na Duna ju. Vpraša zbornično prodsedstvo ali sta mu znana ta slučaja in katerc korake misli ukreniti. Zbomični podpredsednik Kre-gar prizna, da sta predsedstvu ta slučaja znana in da hoče storiti vse, da LISTEK. Juri Kobilo u stolnem mestu. Spisala Mara Tavčar, (Dalje.) »Izgledam res dobro, saj si pa tuđi privosčim, a ta obleka le ni za mesto.« »Torej kupite si novo elegantno obleko ... «. . . . iz kakšnega blaga pa je e-e-e-e-« »To vani jutri pojasnim. Torej elegantno obleko, čevlje, klobuk, ro-kovice, kravato.« »Veste, tak visok klobuk bi rad imel, ki je dvakrat večji od glave.« »Cilinder, kajne.« »Menda bo, cilinder. Ali je draga taka stvar.« »Kakor je, vsi nišo ene cene.« »Kaj pravite, ali bi se postavil, ako bi si kupil zlat cilinder?« »Zlatih cilindrov ne prodajajo v Ljubljani.« »Kaj, v Ljubljani sem?« »Kje pa mislite?« »Jaz sem bil namenjen v Pariz!« »Do kje ste kupili vosmi listek!« »Do Pariza.« »Zakaj ste izstopili tukajf« »I, drugi so izstopali, sem pa še jaz.« »Ali niste slišali sprevodnika, ki je klical »Ljubljana.« »Vpil je, to je res, kričal je, to je tuđi res, klical je nekaj pa ni bilo slovensko, zato sem mislil, da sem že v Parizu.« »Ali ste mislili, da je Pariz za Šmarno gorot« »O, to ravno ne, vedel sem, da se imam voziti okrog štiride«et ur. Pa saj sem se strašno dolgo vozil. Dan ie 'bil, ko sem vstopil na vlak, dolgo sem se že vozil, ko je nastala naen-krat noe, od drdranja pa spati nisem nmgel, in kar naenkrat je bil zopet dan. Seveda hitro smo se vozili, saj je polje kar frcalo mimo nas!« »Prijatelj, vi ste se peljali skozi predor in ste mislili, da je že noc!« »Hentajte, vi ste pa dobre glave. I, kje ste vse to zvedelH« »Študiral sem, diplomiran doktor sem!« »Plombiran doktor btet Prav ve-sel sem, da govorim s tako učenim gospodom! Kje pa ste studirali?« »Na cesarskeni Diinaju!« »Kaj bi bilo, ako bi še jaz stopil na Dunaj. Moj prastari oče je bil na Dunaju in vsi so ga. visoko spožtova-li. Martin Krpan je to bil, ki je Br-davsu kosti polomi 1. Naš rod je bil odlikovan 6 tem. da se pišemo za Kobilo!« »Saj ima vaš prastari oče spomenik na Dunaju! Na najlepšem tr-gii stoji njegov klobuk v večen spo-min na njegovo slavno zmago!« »Pa res, tje bom stopil in za tak-nil tele krivčke na njegov klobuk, gotovo so njegovi že vsi omavsani! Jaz jih pa več rabil ne bom, nosii bom zlat oilinder, jaz Juri Kobila.« »Morda vas ćelo spoznajo za doktor ja!« »Koliko let ste studirali in kako ste izvedeli, da ste doktort« »Študiral sem trinajst let, potem pa sem bil promoviran, torej diplomiran doktor z diplomo!« »Najprej so vas grevirali in potem plombirali, kajne! Kaj pa je to diploma?« »To je tiskan list z bulo!« »Ali mi ga lahko pokažete?« »Takoj« se mu je odzval sobar in stopil v soeednjo sobo, kjer se je nastani 1 mlad doktor in obesil diplomo na zid. »Evo vam, poglejte jo dobro in preberite.« Juri Kobila je počasi in s težavo čital in mrmral predse: stud. iur. stud. iur. stud iur.« »Poglejte, trinajst let ste Studirali in na zadnje so vas plombirali za Jnrja. Moja mati je bila pametna, Jurja je kar sama plombi rala, se studirati mu ni bilo treba in doktor je, prav tak, kakršen ste vi!« »To me neznano veseli, zato pa je najboljSe, ako se jutri stanu primer- no opravite in obnašate tako, da bo vsak vedel kdo in kaj ste!« »Vi pa me boste spremljevali, kaj ne, da ne bom kakšne nerodnosti napravili Sicer bi se malo vsedel, a je vse polomljeno, kar miga pod me-noj!« »Ti stoli so na peresih, zato so mehki in udobni —« »Zdelo se mi je, prav pravite, da so na peresih, na kurjih nemara!« »Tuđi postelja je taka. Sicer pa je že pozno, kar spat pojdite, jaz imam še dosti dela. Zjutraj vas pokličem. Lahko noc.« Juri Kobila je ostal sam i u z vidno zadovoljnostjo obesil škornje v omaro, klobuk na okno, hlače na peč, »pruštof« na vrata in tako dalje, da je bila vsa soba polna Jurja Kobile, saj pa jo je tuđi plačal. Nato je stopil na stol in ugaševal električno luč, a za vraga je ni mogel upihniti. »Če noeeš ugasniti, pa jrori,« ji je rekel in zlezel v posteljo. Kdaj je zaspal in kaj je sanjal, o tem viri oonižno molče. Zjutraj je vstopil sobar, ko je Juri baš rahljal slamo v škornjih. »Menda ne boste sedaj po slami hodili, ako hočete vam posodim sa ta čas svoje obuvalo.« »Ni potrebno, bova že vse skupoj kupila, samo povejte, kje bi se malo nmil. Spodobi «e, ne, navadno ■e umijem le v nedeljo; a đaaes» ko •em t mestu.« »Kako, da se enkrat na tedeu umijete ?« »Ako bi se vsak dan, potem ni-sem v nedeljo nic lepši.« »Se navadni ljudjo se umijejc vsak dan, boljši dvakrat na dan, &€ boljsi trikrat in najboljši štirikrat...« »I, kolikrat pa, recimo baroui 113 grof i!« »Ti pa drugega ne delajo, kakoj da se ves božji dan umivajo!« »To morajo biti lepo umazani,« je kimal Juri Kobila. ■»Tukaj se umite, pa uohte ni okr-tačite, nespodobno je, ako so crno ob-robljeni!« »Kaj pravite! Potem niti vede] ne bom kje. se prsti konca jo.« »Le tako napravite, kakor vani svetu jem, potom pojdite v pritlieji na levo, kjer lahko zajtrkujete. O\ osmib pa pridein po vas.« Kobila se je pošteno opravil 11 nerodno stopil v kavarno. PiecoU je pridrdral k njemu: »Belo, crno mleko, čaj, kapucinar . . .« »Takole v&akega malo, da b< več,« mu je odzval in sedel tik okna Malo debelo je pogledal škodelico ii pecivo. O^ledoval je dvomljivo, a ra kel ni nič, samo ceoar&ko iemljioo j< pomeril po ielodcu, češ, tako-le: do aet jih bo ilo. »Koliko pa stane ena U4ui «tv* rka,« je tiho povpraial. »Stiri vinarje.« Oteli* prfteteJU^ at kaj fetofft M 9M9d W& Vaps* riti bo treba, pddpredsednika driav-tiega ibftra kot naŠfclnika brambnega odseka Pofačnlka, da stori on vse fcorpke, da bo v bodoče kaj takega tiemogoče. Za zborn. svetn ikom Lo-Sarjem govori »bora. sretnik Zore v feadevi lapiranja in odpirmnja trgo~ vin. Siov. trg. društvo »Merkur« je sklicalo svoj cas za Ljubi jano trgovce, tla «e dolovi čas sapiranju trgo-yiuT istotako se je temu gibanju pridruži I tuđi gremij trgovcev. Dne 4. junija »e je določilo na podlagi teh poizvedb, da fee ustanove v Ljubljani gotove ure sa zapiranje in odpira-njo trgovin in aicer po strokah, la železninake trgovine od aprila do septembra od pol 7 do 7. zvefer, sieer pa do 7. ure, za trgovine z iivili od aprila do septembra od pol 7. do 7. sieer pa do pol 8., za druge trgovini* od pol 8. do 7. ob sobotah do pol 8. V to trgovinsko kategorijo naj se pri-tegrnejo poleg ljubljanskih trgoviit £e trgovine okoliškuh krajev in sicer Ježića, Štepanja vas, Hožna dolina, •Vid, Spodnja Siska iu Zgornja Šiška. Slabio kakor v Ljubljani se razmen jia deželi. Zborn ično predsedstvo so pozivlja, da ukrene tozadevno vs*\ da stopi že s 1. januarjem v veljavo aiovi red za zapiranje in odpiranje ti #ovin v smislu zgoraj navedenih ii-formaciji. Zborn. podpredsednik poda nat > besedo zborn. tajniku g. dr. \Vindi-sscherju, da kot referent pojasni vpra-šanje prlede enotnegra odpiranja iu za piranja trgovin. G. dr. Windise.her pojasni nato doloeila prediuetnegu zakona, ki je že Juliju me&eva stopi I v veljavo ter dolova, da se morajo vs«-trgovine zapirati vsepovsod naj-pozneje ob 8. zvefcer, izvzemši one za živila, ki sinejo biti od prte do 9. Tu zakon pa so še ni vživel po vseh kra-jih. Vlada ima po zakonu pravice, «la določi, naj se zapi rajo trgovine tildi pred osmo, odnosuo deveto uro -/večer, tuđi je vlada upravičena dv-joriti, da se trgovine smejo se le po peti uri zjurraj odpirati. Na podlagi t**h dolocil se trgovske organizacija, predvsem gremij za Ljubijano ui »Merkur« za ćelo Kranjsko deželo, prosile, da se vlada posluži te pravice in uredi enotno dolavni čas, vpoštn-Aajoo potrebe po^ameznih krajev. Vlada je te poizvedbe završila in je pravkar poslala zbornici vse spise s povabilom, da pove svoje mnenje. Cv zbornica sprejme predlog g. Zorca. bi se ta važna zadeva resila lahko p*> poavetovaujn v trgovskem odseku. Za vodilo bi bili sklepi gremija, v kolikor priđe Ljubljana v poštev. Tako bi se pospešila ta pereca zade-ya. Dobro pa je oddati zahtevan*) mnenje za oelo kronovino. Zborn. provizorni predsednik g. Pammer predlajra, da se sprejme predlog g". Zorca s to modifikacijo, Ha se pooblaste v sklepan je združeni odseki. Snrejeto. Nato utemeljuje svoj predlojr yborn. svotnik drž. poslanee Hribar, naj se pozove trgmsko ministrstvo. da da postnemu ravnateljstvu na razpolago sredstva, da uredi in raz-širi telefonske naprave na osrednjem telefonskem uradu v Ljubljani Postnemu uradu je naznanjenih 30 aboneutov. ki pa ne morejo dobiti telefonske naprave, ker je centrala taka, da ne prenese nobene priklopi tve veČ. Razširiti in urediti bi se morala ljubljanska centrala tako, da hi imela tuđi potem se prostora do-volj za poznejše naroenike. Istotako naj se zavzamc zbornica za položitev kabljev, za kar so izdelani že nacrti in sicer dokler je Čas. Zelo skromnu vsota 6,000.000 K sicer *e je uposta-yila v drž. proračun za telefonske naprave in poprave. Treba se je tedaj pravoČasno pobrigati, da se doseže vsaj skromna subvencija. Zboru, svetn. Sauaassa opozarja na veliko vecje nedostatke pri telefonskih na-prav ah v drugih mestih in poudarja, da caka na Dunajit n. pr. nad 40(Ki naročnikov na govorilnice, med temi trokovne zveze« st tlr. Zajc, Kregar, Rojina in neki Ja nežie. Zlasti so se lotili tuđi užitnin- kih paznikov. No, mislimo, da ne bo do dosegli uspehov. Užitninski pazni-ki dobro vedi>, da je prav zadnji ob čiuski svet žanje storil, kolikor je bilo mogoče v danih razmerah in je rad ustregel njihovim željam. V \*c-tek je že bil v >^Unionu« tak skriven sestanek in zu četrtek so pazniki zo-pet vabljenl, Paziiiki že vedo, koliko -o vredne klerikalne obljubo in kot pametni ljudje tuđi vodo, da jim lah ^v> klerikaloi obljubijo kar hočojo tla jim pa s tem ne bo prav nič poma-•jrano, kajti tuđi v prihodnjem obein-^kem svetu bo vet-ina narodno - napredna. -r Priprave za ljubljanske obe* volitve šio že precej dozorelf tako, da bodo volilni imeniki že tekom tega meseea ix>polnoma sastavljeni. — Sankeijonirani deželni zakoni. Ce«>ar je sankeijoniral dva zakonska nacrta, katera je sklenil kranjski de 2olni zbor, in sieer zakon, ki dopol-uuje in spreuiinja nekatera doloeih1 '.akona z dne 26. oktobra 1887, dež ^ak. št. 2 iz 1. 1888, o delitvi skupnih zeuiljišo in o regulaciji tozadevnih skupnih iržitnih in upravnih praviv ;n pa zakon, v katerem se spreminj:1 akon z dne 7. novembra 1910, dež. zak. št. 28, o zlaganju zemljiše*. — Sodnijski izpiti se bodo vršili ori predsedstvu višjega deželnega so-lišča v Gradcu v treh terminih in si-•er začenSi z 20. februar jem, 29. majem in 29. septembrom. — Nova slovenska trgovina. Muogoletui i>oslovodja tvrdke Fc-liks Urbane gr. Fran Jesih je izstopil iz dosedanje službe in otvorita v >pomladi z g. Ernest \Vindischerjem >vojo lastno trgovino v Ljubijant. nakar že si. občinstvo v naprej opo-/arjamo. Nesreće. Pri izpreganiu je uda-ril nekega pose^tnika iz Crne vaši pri Ljubljani konj s tako silo v nogo, da inu jo je težko poškodoval. — V haron Bornovih gozdovih je zlomilo drevo saiuskeniu delavcu Ivanu Ar-nešu iz Doline, občina Sv. Katarina, nogo. — V oko je priletelo železo delavcu Jožefu Lebaru pri delu za most v Velčah in inu oko hudo po-škodovalo. — Samski mizarski pomoćnik Karei Kavćic je prišel pri tlelu z roko v eirkularn.i žago, ki nr.i je 4 prste težko poskodovala. — V Preddvoru pri Kranju je spori ronilo slninarju Petru Šturmu in j* dobil pri padcu težke poškodbe u;i levi nogi. Tri je tiei. Sredi novembi-a je obiskal 151etni Ivan Velepič iz Pod-flrorice svojo sestro Marijo Malner, srtanujoro v Šmartneni pri Mostali in ji pri tej priliki izmaknil hranilno knjižico mestne hranilniee v Ljubljani, prlasečo se na 300 K. Ko je od-hajal, eta se mu pridružila kocarjev sin Anton Jurič in Franc Dragar. Zadnji je jx)teni dvignil na knjižico aaporedoma zneske 40, 200 in 50 K in se je pcnlpisal za Franca Kugo. Denar so si vsi trije bratovsko delili, tuđi v Ljubijano feo prišli in se dobro imeli. Kupil si je vsak tuđi floberto-vo pistolo, potem pa so obiskal i Liti-jo, kjer so dva dni prav dobro živeli, dokler jih ni prijela za vrat roka pravice. Zločin blaznika. Iz Roba poro-čajo; V Boboto zvečer je mlinar Ru-dolf M i li e I č i č, ki ima v najeiun Jakličev mlin, svoji ženi v hipni blaznosti obselcal obe roki in sebe na glavi ranil s sekiro. Najprvo je 8 se-kiro zamahnil po sebi. Ko je žena skočila k njemu, da bi mu aa brani U še hujše, jo je zagrabil za laae in mahnil s sekiro trikrat po levi roki in potem po desni, kjer ji je odaekal prste, dve rani ima na glavi in dve na vratu. Nato jo je vlekel do vode In jo pahnil v vodo. Ko m je resila iz vode, jo je prijel in jo tiral k poftpodar-ju Jakliču in jo puntil tam s beaeda-mi: »Tu jo imate, pa jo širite!« Ko se je vrnil, je dobil v mlinu neko š^ntko. ki mu jo komaj uila, ko jo je lovil • sekiro. Otroci, poUro v ftta-mti dveb do omiii l«t, to U pr«j sb»» Uli do MMMloib bii. Nato Ju iiginU. Doma sU oba ii Drage pri ViAnji f^ ri in oktobra mm*m Je bil Upoifen U bUsnioe koi oadravljen. V nedeljo ■0 §* pdieli r V©1. Liii>li, tumor j« prilel m upmkm*. fit! J« ▼ oerkev, od koder gm je iavabil nek voinik. ■ Tatimka navada. Tatin>iki zakonski par Jftfcob i» Marijuia Krt im Trzinft ftU ti sWkU koi Utiiiftka to-nija veliko slavo. OptlOTano lm ob-čut no &t* bila že radi tat vin« kazno-vana, ali kaj? Navada je ieiexna sr a je«. Nttadnje sta atala pred po* rotnim ftOdišeem v tJabljani dne 8. marca 1009. Jakob Krt je bii opro-ftčen, Marijana Krt pa je bila obftoje-na radi htidodelmtva tatvine na 18 mesecev težke jate, ki io je plfcttala, ali bolje rečeno, presedeU v srnČetku septembra letoe. Toda le 20. novembra t. 1. je Izinaknila trgovcu J. Kosir ju v Nor. me§tu 3 svilene naglav* i e rute in rdeče žensko krilo, v vred-itOftti lo kron. Marijanu Krt namreč naglavne rute posebno bodejo v oči, osobito če so svilene. Izlete dela Marijana Krt prav rada na Dolenjsko, kjer ima baje najboljše polje za svojo Kjbrt- in najhvaleinejši publiknu\ Sila pa je tako predrzna, da je imeV», ko 3e je dne 30. novembra vrnil? v Kosir jevo proda jal no, tiato ruto na fflavi, ki jo je bila prejsnji dan ukradi a v ravno taj prodajalni.Dejali so jo seveda pod kljuo. Surov nećak. Iz Krškega poroča- jo: Koncem pretečenega tedna je pri- šel pobee»tnik Anton Juvančič iz Vid- ina pri Krškem k svojemu stricu Fr. KineiČu, ki je v Hajhenburgru urar, po svojo uro, katero je dal preii i iu>oiii odpravit. Ko je Kinčič odgo- . oril svojemu nećaku, Ja ura še ni upravljena, ter ga skuŠal potem opraviti na lep način iz sobe, ga je iivaneie udaril z bokserjem poobra- '.u, da inu je prebil lice deset eenti- uetrov na dolifo. Poškodba je težka. Surovega neeaka so izrooili sodišeu \ So\niioi. Nos je razdrobil 181etni Mat i ja 11 o 1 o b s Slemena posestniku Fran-etu Tomazinu z Gmajne. Dne 11. novembra je bii namreč semeuj v Bučki. Sejmarji, ki so se vraćali do mov, so pili tuđi v Grej»lovi gostilni - Jareemvrhu. Pri eni mizi so bili razposajeni fantje, med njimi tuđi Mat i ja Golob. Pri drugi niizi pa so bili bolj postarani in pametni ljudje. Xaenkrat je vrgel eden od fantov >stanek goreoe cigarete na drugo mi-zo. Franee Šumer se je šel radi te-ara nad fante pri sosedni mizi krepat. Takrat pa je zaprrabil Golob litersko steklenieo in udaril Franeeta Toni a ž i n a, ki je bil le slučajno pri-šel v prepirajočo se gnečo, 8 stekleni-vo parkrat po nosu, da mu je razdrobil nosno kost. Kakor vsak, se izpro-varja tuđi Golob s pijanostjo. Živinski tat prijet. Okoli Krško-ga se že leta se ni dogajajo ži vinske tatvine. Tako je bila ukradena 1. 1908 Mariji P i r n a t v Zadovinjeku teli-oa, vredna okoli 150 K. Letos septembra meseea ste izginili Martinn L e v-steku iz Brezja dve lepi kobili, vredni do 800 K. Obakrat je peljala »led proti Krški vaši, ozir. proti Hr-vaskemu. Kobili je dobil Levstek v Krški vaši nazaj, ker je bil tat najbrže na kak način prepoden. Letos, sti 1100 K. V začetku tega meseea je pa postavit te ukradene vole v He-loviiru na semenj Andrej Kuhar, doma iz i^ntjurja ob Taboru. Kuhar-ja je seveda taikoj zaprla iK>lieija v Belovaru. Tatvfne. 29. p. ni. je pri&el k po-sestnici Katarini Nagode v Kaleih v logaSkem okraju tujec in zaprosi I prenočišča. PonoČi pa je zlezel v podstreije, vlomil v škrinjo in ukra-del sukneno obleko, pet rjuh, dve ženski srajei in moško srajeo, )x>tera pa izginil. Tat je blizti 30 let star, majhen, ima crne laae in crne brke, teraen obraz in je iinel Aportno Čepi-co. Govori 1 je hrvaško, italijansko in ogrsko. — Pred kratkim eo vlomili neznani tatovi v trgovino Franca Zeleznika in odnesi i iz predala 50 K. — Kajžariei Jederti Konig v Stari Loki, okraj Novo meeto je bil ukraden bankovee za 20 in 10 K. Tatvine sumljiva je 251etna dninarica, ki je stanovala pri okradeni. — Francu Metercu, hlapcu pri Jožefu Pogacni-ku v Podnartn, je ukradel 4. t. ni. nekdo novo obleko, klobuk in srebrno uro z enini pokrovom, belim kazalom in ozkočlenasto verižico, nadalje dežntk s ko^Čenim drla jem. Sumljiv je 351etni, v Kolobje na Štajerskem pristojni vrtnaniki vajenec Avgu«t Skabrne, ki je bil 2 dni pri Po*aoni-ku in je potem pobegnil ter zapustil •vojo staro suknjo. Nevarra sprtatlje^aiee. Pred kratkim je ila učiteljica Marija Grile is Postojne ftkosi Veliki Otok na Col. Ne dalefi od cerkve 8v. Ane j% lapaaila ia seboj Mk«|i moćkegra, ki jo je kmalu doiel. Nič hn ostale brotuepešne. lataaaien umaor. ^letni hU-peo Anton Ouzej iz St. Jurja ob Jui-ni ielemiei je hotel v petek opoldne skočiti v Mariboru v Dravo. Spleial je ie na ielezno ograjo br\ i, ki vodi iz koročkega predmestja v Studence, a paeanti eo ga ie pravoča^no zadr žali. Mož je to hotel storiti zaradi bo lehno«ti. Odkrite freske. V cerkvi t»olni?-nice v Slov. Gradcu so odkrili pod beleiem v hodnikih in v cerkveni ladji stare fre«ke. Korai»ija za ohra-nitev u me t no - zgodo vinskih sponu1-nikov je Freske pregledala. Naučno ministrstvo je na njeno poroeilo do-voliio za ohranitev teh fresk 850 K. Obnovitev fresk je izroćeua »likarju Viertelbergerju z Dunaja. Čuden poskus bamomora. Iz Celja poročajo: 10. t. in. se je po*kusil tukajftnji stavbni mojster DimtH* na ta način usmrtiti, da se je s kladivom tolkel po glavi. Poškodoval se ie težko. Nove oroiniike postaje. Iz Ptu-ja se nam piše, da se 1. januarja 1911 v ptujskem okraju otvor i jo tri nove orožniske postaje in sieer na Bregu pri Ptuju, pri Sv. Miklavžu in v Novi Cerlari. Tutvina. V Ključarovtlb pri Lju-tonieru je pokradel hlapt-c Alojzij Lešnik iz Slamnjaka denar in obleko ter na to izginil. Orožništvo mu je na sledu. Poparjen otrok. Iz Velenja pc-ročajo: 8. t. in. je prij»ravljala po-sestniea Neza I'odg-oršek v Skalab večerjo v kuhinji. Svoji dvanajst-letni hčeri FraneiSki je naročita. naj pazi na najmlajšega otroka La-dislava. Mati se je za kratek čas odstranila iz kuhinje in je postavila lonec vrele kave na zaboj za preinog. ki je stal polep ognjišča. Tuđi hči je zapustila kuhinjo. Ko je i»ii otrok sam, je zajrrabil za lontv ter gra pre-vrnil. Vrela kava je poparila otroka po obrazu i u prsih. Otrok je drugega dne umri. Utonil. Kakor poročajo iz Rad-gone, je pred nekaj dne vi popi val v Rađene ih kmet Samt iz Petanee na Ogrskem ter se zvečer v družbi vrača 1 domov. Moral se je prebijati z brodom čez Muro pri Rađene ih. V sredi reke je padel v vodo na Še nerazumljiv način in tak oj izginil v va-lovib. Samt zapušča vdovo. Svinjo so hoteli odnesti. Iz Lju-toniera poročajo: Nadučitelju Cvet-ku v Vučji Vaši so zahodi i tatovi v uoči od 8. na 9. deceinber svinjo, v red no 160 K. Brez dvoma so jo na-meravali odnesti ter si pripraviti tako brez posebnega truda okusno )>e-čen-ko za bližajoči s»e božii\ a jih jt» moral nekdo prepoditi. T^ko je ostala zaklana svinja seveda v hlevu, toda lastnik mora utrpeti kljub temu veliko škodo. Kakor kažejo sledovi, m> prišli tatovi iz bližnjega Ogrskega. Vlomil. V uoči od 3. na 4. deceni-ber so vlomili tatovi v filijalka trgovca Andreja Freoe v Gornji Sulici na Štajerskem ter odnesi i blaga za več nego tisoč kron. Kakor kažejo sledovi, so bili vlomiUi s Hrvaškega. Bila je oela organizirana tolika, ki ie tuđi drugod po Bizeljskem poskusala svojo tatinsko srećo, pa so jo odpo-dili. IJnboftamen ntarer — moriler. Grozon umor je izvrši 1 v nedeljo v Dietersdorfu blizu Folmdorfa na Štajt»rskem t>71etni železni^ki delavec Anton Muhar. Iz Ijubo&umnosti j*-napailel Janeza Dirnberperja, ki je pri njem stanovah ter ga aeotkrat su-nil z nožem. Dirnberger je bil Lakoj mrtev. KoroŠke 6ol«ke raimere pred so-di«e>m. Pred eelovskim porotnim so-diŠeem bo v četrtek obravnava proti odgovornemu uredniku »Mira« in proti »Mirovemu« dopisniku duhovniku Sermjniku iz Grabetajoa zaradi članka o šolskih razmerah v Orab-štajnu. Pri ti priliki se bodo eukrat pred sodi&čein raskrile koro«ke šol-ftke rasmere. Nag je aa coeti tpal. Iz Cei ovca poročajo: V nedeljo ponoći so našli na Koša tov i cesti nekega mlađega moia popolnoma našega na trotoarju ležati. Poleg njeg« je ležala obleka. Nesrečniku «e je imešalo in so ga od-peljali t noriinico. Imenuje se Hugo Raubensteiner, brezposelni ftdetar«ki pomoćnik it Bistrice pri Sv. Vidu doma. Salcilaa ro*Ma*ka iraaa. Iz Celovea piftejo: Kakor wno le poro-6ali, je skočila sestra deielnosodnega sveinika Knetem, ki m je v Gradcu »erartil, v Glinjo. Smrt brata je tako selo vpiivala na njo. Tuđi pri nećakinji tt*a aearečnefe brata ia sestre. Mariji Koest, eo se pojavili mamki biasnosti. In ko eo nesli teto k -rtnjh na po«4tku, eo meveii Mafijo Kuese prepeljati v noriinieo. V neoprmTi+sstcoi sJlnh—m- I* Beljaka porođeja: Hlinik bebblkegii občinskega zavetiŠca Hugo Šchober je v noči od 0. na 10. deeember nale-tel na dva moška, katera je vprmaal, kaj imata pred hiio opraviti. Na to vprelanje mu je eden od teh dveh dat krepko sau&nico. Scho-b« r je pa po-tefnil revolver in dvakrat ustreUl na napadale«*, katerega je tuđi tadel. Z veliko teiavo ^e je privlekel ta, telko ranjen do kurilniee juine žr-leanice, kjer se je nezavrsten agrudil. Tam ga je naiel nek strojovodja južne ieleznice. Ta ga je vzel k sebi dh stroj ter ga pelja] na i>oHtajot kjer je pokliča 1 zdravnika, ki ga je za silo obvezal. Ranjen je na levi strani prs in na desni roki. Njegove rane so smrtnonevarne. Nesrečnik je kurjač :užne železnic^, ki je stacioniran v Lieocu. Je oženjen in oče več otrok. Prenenli so ga v beljaško bolnisnieo. Schober se je tam javil jKjliciji, kjer so ga pri držali v zaporu. Goljuf pobran U. \i Boljaka poročajo: Kakor smo veeraj porocali, so oroftniki prijeli goljuf a .Tožefa Nie-derrisserja, ki be je predstavi jal Xit bančne^a kontrolorja in davčnega revizor ja ter izvrSil več jroljufij. Toda lavzlic temu, da je bil uklenjen, j«¥ ušfl oroinikom. Cez noč je o^tal ua nekern skednju, proti jutru je pa na-Jaljeval svoj beg. Sprejem pred jrraško poroto opro« ščenih irredentlstov v Trstu. Pifte>> nam iz Tista 1*2. decembra: Snoči ob 9. uri $0 z brzovlakom dospc-li is Gradca v TrFt mi 12 — trije pred gTaško poroto radi veleizdaje obtoi*-ni in oproščeni irred«*nti«ti in »ioer: Renzo Prjster, dr. Hoberth in dr, Tamaro. — Xa kolodvoru jih je pri-čakovalo več je število njih riomiftlje-nikov ter jih z viharnim »ev\-ivsxc sprejelo, položilo na rani«* iu nfcfclo med množiro do pripravljene kočije, ki jih je odpeljala v mesto. Navduee-no so posebno Pristerja — ki je tid — aklamirali. Več ja gruča je §la oe-lo pred njegovo »tano^'auje v ulici Donizzeti, kjer m* mu priredili i>ol dva-najt&tih predrK>ldne je prijel v ljudsko kuhinjo v ulici Arcata št. 15 nek 201etui lnladenie z imenom Rudolf Dolinšek ter naročil nekoliko ribić. Med tem, ko »o mu jed pripravljali, je pa Dolinšek izvlekel revolver ter pa izstrelil v desno >encc. Zgru-dil se je takoj brezzavesteii na tla. —-Navzoci >o prestrašeni pokliesli zdra\Tiika z zdravninkt po^tiije, ki pa ni mogel drugepa, kot konstatirati žo naMopivšo sin rt. Ko je sodu a in policijska oblast vzela ven žalo-stni dogodek na zapisnik, je bilo truplo mlađega samomorilea odpv-ljano v kapt'lo sv. Joftta. 28.000 kron ukradli. Iz Trht^i po* ročajo: V Rojanu so za cerkvijo uta-borjeni t-igani v precej velikem Ste-vilu. V nedeljo zvečer ob pol sedmih, ko je bila večina ino&kih riganov od-sotna in >o bile v taboru le ženske in otroci, je prišlo v tabor pet. ciganov iz iste bande in so * revolver jem v roki zahtevali, naj se odpre železna Magajna, v katari se brani denar. Ker ženske nišo hotele ubogati, si> roparji z železnini dragom vlomili blajrajno in vzeli iz nje 2$.000 K, meti temi 100 komadov po 100 K V zlatu in 100 komadov po 100 frankov v zlatu. Xa to so se roparji oddaljili. Dve uri ka«»neje so bili aretirani trije ixi njih, ostalih še ni&o dobili. Pri arotiraucih ni*o našli nit* denar ja. Novo okrajno Klavar»tvo n« Prunorttkem. Dana^uja. ^WieuiT Zei~ tung« objavi ja razgla* o ustanovit vi novega okrajnega glavarmtva ua Pri-lnorskem s nedežem v Triiču. Napad na RekL V jutran.>em listu dne 15. novembra sinu poročali, da je bil Ljubijancan g. Emil Klob-čaver na Reki tepen. Izkazalo *e je, ia iam veiopU pod nesnano oretveso v kako wm*\mo Iduibo ali kak eamostn, ali pa m hm- '< ti okoli, se proeijo jugoalovanski U- \ i, da to notloo ponatiaiiftjo in kcfcor J i vedei o njeni kake podatke, naj u- ih nramdozna uaznani ru#fttno«ttu nagistratu v Ljubljani. i Ujel se je. V nedeljo ponoči »o je I prepiral jx> mostu z uekatcrimi domobranskim i vojak i 27!etni Mikar-Jtlti pomoćnik Ivan Blazevčie ia Ka-Jhelo na Štajerskom tako, da je krlca-" jjo pri vabilo v obliijc policijskoga praznika. Na njt^ov opoinin, naj bo-;'. jo mirni, so vojaki odšli, Đluzevčič f pa nato zafel tako razjrrajati, da >;n je stražnik aretoval. Pri zaslisa-ju je policija dognala, da razgraja-j... c\ zasleduje c. kr. okrajno aodišee -nradi prestapka pi> § 335 k. z. Po restani policijski kazni so ga izroči- ; ;>varila, jo je simil po stopnk-ah, tla je pad hi tvr vrffel za ujo čevlje in krtaco. Žena je \ zadobila vec lahkih telesnih poškodb in k' zadevo naznanila policiji. Delavsko gibanje. Veeraj se je l 1 južuegra kolodvora odbijalo v Ame-f riko 62 Macedoncev in 7 Slovencev, Iluazaj je pa prišlo 238 Hrva tov. 21 to-tjsačt'v se jo povrnila i* Slavonije v ||\>ike Lašee. i Važno za gospode trpovce. Iz tr- lgov>kih krogov snio ]»rejeli: Kor 1 opusti I. Grobelnik v Ljubljani svojo I rna u u fakt urno trpovino, prodaja vso lo-talo zalojcro Mikuu. bla^ra za iensko lohU'ke iz volne, sat ina, kambrika in jbarhenta, svilnate in drngre rute itd. v večjih partijah jrloboko pod lastno pono. Priporoea se, da si zalopro oar! odate! Društvena naznanila. Javno predavanje. SpIomio slo-Vfiisko žensko društvo priredi v pe-tek, dne 16. t. in. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Me^tueera donui<. javno \n\-•lavanje o ženski vol i ini pravici s posebnim o/Jrom na novi ljubljanski »hčinski vol Uni red, IVuiava grot»ix>đ doktor M i 1 a n Koru n. Opozarjamo žo danes na to važno in zanimivo ] rod a van je! Vstop prost. Društvu »Mladika« je poklonilo u čuo osobje inestnejra ileklidkega liceja 28 K rnesto veuea na krsto pokojne gospe T. Vik - Kleeeve. Lepa hvala! Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Brat je pevci, danes • vska vaja, zvečer točno ob pol 9. »Slovensko zidarsku in tesarsko I društvo« vljudno vabi vse svojo red-: in ]>odporne člane, da blafrovolijo Mffurno se udeležiti rednegra občnega ;kra, ki *o \T>i v nedeljo, dne 18. t. a. točno ob pol 10. dopoldne v re--Mvraciji pri »Noveni svetu« Marije Tnvzije cesta. Dnevni red: 1. Poro-i:I» predsednika. 2. Poročilo tajnika. '•>. Poiočilo blagajnika. 4. Volitvv noveg'a odbora. 5. Važni nkrepi in raznoierosti. Deželna 2veza ^ostilničarskih za-dru^ na Kranjskim naznanja, da je ?o>pod P^ran Gombač, kletarski nadzornik obljubil ob priliki jrostilničar->kf^a shoila, dno 15. decembra za fifo-^tiluićarstvo jako važno poročilo, ki ^>o za vsakegra. g-oetllniearja koristno in /olu pomenibno. T'pamo, da so ce-njeni tovarisi \x> deželi in \>eh krajih vabila porazdelili ter tuđi z besedo navdušili uaše stanovske tovarišf> za Jjo^et te^ra velevažnepra. -hoda. Cim vec nas bo, tem izdat noj ši l>odo nusi sklepi in zahteve po nam pripadajo-'■iL pravicah. Naj nikdo ne stoiii tega in u Ifjra stroŠka za pot v Ljubljano, Trud in izd-itok mu bodeta |>o drutfi strani mnogoterno povrnena. Ge^lo bodi: Vsi na shod! Na svidenje v če-!rtok 15. decembra! Presveta. Slovensko deželno gledališee. biuie* drugič zu nepar-abonente volića Wa^Tierjeva opera ,>T a 11 n h a u -sf-r«. — V eetrtek prvič Kalmanova '[»ereta »J e s c n s k i m a 11 e v e r« •za nopar-abonente). — V »oboto ♦liauia »V s t a j e n j e« po romanu L. M. Tolstega (zu par). Izpred sodliča. I* Laški ia^redi prott Slovencem v l^Trstu. Kazenska obravnava proti 16 Indijanskim izgrednikom, ki so dne |(' septembra divjali po Trstu in de-I folirali slovensko kavamo, razbili Imaogo slovenskih tabol in »ip, se i* Idtip 29. novembra preložila zaradi Ibolezoi glavno priče. Ta glavna pri-W* Anton Demare^ je »edaj ainrla. I Mlad požlsmlee. Izpred tnarlbor-l'^ga sodiš6a ix>ročajo: Neki 151etni l>aiStir 1VT M nd SSv TnmflŽA TM*i Or- ei v ^tmjtkem *kr*fa febptco mi pt>-nmitdku krmaču MtuuUu ViM Wf« je bila tuđi 6 slamo kriU htla v ne varnosli. S »enom «o i^orvle ludi &+- »ke; škode je bilo 336 K. Fant se iz-govarja, da je bil iesen, ker je moral amiraj pasti. Munda pa ni bil njegov gospodar. Hod ni jak i idravniki in šolsko vodstvo so izjavili, da je fant duševno slab, a ne budobuež. Mariborsko sodiše« je obsodilo fanta na 3 meseAni oštri lapor. simiBM ina. — Položaj na Hrvaškem. Polo-2aj na Hrvaškem je se vedno n«ja-sen. Govorilo se je, da bo sabor skli-can 15. t. m. Toda rok za »klicanje sabora v tem 5asu je že pot^kel in čisto gotovo je, da se sabor ne sesta-ne pred božičem, čeprav sta ban dr, Tomašić in podban pl. Chavrak od* pot ovala v Pešto, da se končno glede sabora sporazuinita 1 ogrsko vlado. Glede konstituiranja sabora pa l>o uienda vendarle prišlo do kooperacije med opozicijonalnimi strankami. Frankova klerikalna stranka jo nam-reč v soboto raspravljala o kooperaciji ter po daljši debati skleuila, npre-jeti vabilo hrvaško-srbske koalicije glede $}x>razumnega postupanja pri volitvi saborskejjra prodsedstva. Iz-vricvalni odbor klerikalne stranke je v tem že ohvestil hrvaško-srbsko koalicijo ter iinenoval za svoje delegate poslance dr. A. Horvata in dr. Milobarja. — Dijaške deoionstracije v Zagrebu. V soboto in nedeljo so hrva-ski akadeniiki v Zagrebu priredili velike demonstracije 2a ravnopravnost hrvaškega vseučilišca z avstrij* skini i. V nedeljo se je kakih 1000 ljudi uapotilo na Markov trg, da bi demonstrirali pred banovo palačo. Ker pa so izvedeli, da je ban dr. To-ma^ič odpotoval v Pešta, s<> se de-monstrantje mirno razsli. V utnleljo zvečer so se demonstracije zopet ponovile. Demonstrant je v^o na Trgu grofa Khuen - Hedervarvja sneli ulično tablo ter jo v triumfu nesli na Jelačieev trg, kjer so jo razbili. — V znamenju klerikalizma. V Brodu ob Savi j > katehet Julij Holik ovatlil učitelja na tamkaj»nji visji ljudski soli Mirku Kovačiča, češ da je v soli sramotil katoličko vero in ka-toliško cerkev. S<)lska oblast je proti učitelju uvedla disciplinarno pre-iskavo. In kaj je storil Kovačić tako strašnega ? V Soli se je izrazi 1, da s«> protestantske dežel«* žal veliko napredne jše in bolj kulturne kakor čistu katoličke države, kakor na pri-uier Španska in Portugalska. Pa naj še kdo pravi, e vpliv so-eijalnoilemokratske stranke zlasti širi v onem delu Hrvaške, kjer stanuje jo Srbi. — Izlet dalmatinskih trgovskih zbornic v Sarajevo, ki bi se imel vršiti 12. t. m., se je radi nastalih za-l>rfk moral preložiti r.a ugodnejši ča>. — Inavguracija rektor ja lx>l«:nr-ske^a vseučilisća. Pretukli potei; se j»* vršila na bolgarskem vseučili-*eu v Sofiji slovesna inavguracija uove-^ra reklorja dr. Coneva. Novi rektor je pri inavguraciji imel predavanje o do-'.Tsienih in nedovršenih oblika ii v bolgarskem jeziku. — Tnrška naredba. Val i ja ali carski munestnik v Skoplju je izda! ukaz, s katerim propoveduje prebi-valccm v sipskem, kočanskeni, kra-tovskom in palanskem okraju, boditi po ulif-ah in eeatah v žusu, ko za]»ade soluce. — \ovi lK>l|THrski poslanik v Belgradu. Holgarski listi pisejo, da bo v kratkom odpoklicar. iz Boljrrada dosedanji bolgarski i>oslanik Tošev. Tosev je bil bajc naiiprotnik srbbko-bolgarskeea zbližanja. Na njegovo me.sto priđe kot j>oslauik v Belgrad dr. Katinkov, ki j* znan kot odkrito-sroen prijatelj in zagovornik brat-skepa sporazuma med Bolgari tn Srbi._____________________ Razne stvari. * Prav zađe!. Enemu prejšnjih turskih poslanikov v Berolinu je predstavil vi^ok dostojanstvenik vec krasotic glavnoga mesta. Na vprasa-nje, kako mu ngajajo severnoevrop-ske dame, je odgovoril poslanik s na-»rnehorn: »2al, da se ne spoznam na slike.« * 271 cl na stara mati. Neka kmec-ka dekla v Bekes - Czaba na Ogr-skem je s 27. leti postala stara mati. S trinajatiini leti je imela hoerleo* Ta S4' je pa tako lepo in bujno razvila, da je posntmala svojo mater ter postala v stiiinajfitem letu mati. Gt wt bo to tako raourjalo, bo ta dekla % 41 leti prababica. * Kako visoko so oblalrlt Na nietereologičnem obeervatorijtt v Washingtonu so raziskovali, kako vi- Mte m ahlikt BtoHli m W m la na, Am&o oblaka fotoffattrttt. Nalli «6, da T«Uk dal oUakov plaje v Tiilai II km. Najvtmji oUaki pa ao do W km visoko nad »»m*ijs%0 po^fiiaO. * Kako ka*»aJ«Ja aa Dr^aikaoi paswr«jake vla«. V svojem sluibe-a»u delu eo »Narodne Novine« v Za-grebu priobčile nedavno odlok, po katerem je bil Albort Waltersdorfer, vinotržec v Oroslavljn, obsojen radi ponarejanja vina. On je, kakor je oblastveno postopanje dokazalo, skvaril in ponarodil 148 kl vina v vrednosti 2368 K; za to ni u je bila od* merjena taka-le kazen: sapor enega meseoa, globa 600 K v korist ubožne-mu zakladu, plaćati mora 2368 K (kar je vredno vino), »troske za analizo 224 K, tožbenih stroškov 14 K 50 vinarjev in obsodba se priobči v uradnem listu! * Dres goriva. Malo predno so spoznali vrednost premoga kot gorivo, je bil ves svet, slasti pa uboga fetara Evropa v nemalih skrbeh. Goz-dovi so se krčili a nenavadno hi-troetjo in les se je draži 1, nasprotno pa so novi nasadi le počasi rasli. In res se je moralo računati s tem, da te v doglednem ča&u zmanjka goriva. Zlaati v letih 1804 in 1805 m m eutile skoro vse vlade prisiljene energično nastopati proti potratni uporabi lesa. Šla je ta bojazan t-elo tako daleft, da so predlagali nekateri za mrliče mesto lesenih rakov, mavec in pesto ledenih postelj železne, kar se je po-zneje tuđi uresnieilo. Bojazen je bila velika iu predlogov je bilo mnogo, deloma colo dobrih. Ta*krat pa so spoznali vrednost premoga kot gorivo in uaenkrat je bilo bojazni konoc. Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda". Telefonsku in brzojavna ponflio. Državni zbor. S. — Dunaj, 13. decembra. V da-našuji seji jK^lanske zbornice, ki se je pri Čela ob :i/tV2.. so je prebralo najprej eesarjevo lastnoročno pismo na ministrske^ra predsedTiika barona Bienertha, na kar je vstal baron Uie-nerth ter obširno razlozil, zakaj je vlada podala demisijo. Nato je pro-sil zbornico, naj pra \ sedaujem provizoriju podpira ter mu pomajra resiti do novega letii proračunski provizorij, trgovinsko pogodbo med Av-strijo in Srbijo, podaljšanje poslovni-Žkega provizorija in pa volitve v ile-legaeije. Poslanea X likovi i* in Jare sta vložila v imenu vseh .iugoslova-ut>v nnjni predio?, v katerem se za-hteva, «hi vlada ^rlede dalmatinskih železnic izvrši zahteve dne 23. aprila 1910 sprejetega nujnoea predloga in da n«j še v tem zasodanja predloži zakon, ki financijelno zasigura gradbo notranjih dalmatinskih že-lezuic. Nato se jo oglasil poslan or Ka-1 i n n k l^seili in g-ovoril k zapisniku ter konstatira!, da so v protokolu do-godki >obotne seje napariio označeni. — Prtdsodnik Pat ta i se io opraviće-val in nato obljubil, da bo sprojel Ka-linov protest v protokol, s cimer so se eeski radikalei zadovoljili. V nadaljuem dnovnem rodu je govori 1 glavni eonira - govornik pn>ti baiiĆnemu statutu poslanec pa-tor S r a ra e k, na kar je bila debata končana, bančni statut v prvem branju sprojot tor seja po kratki izjavi trgovinskega ministra dr. Weiss-kirehn^rja glede nnjnega predloga potolanea Pacherja končana kratko po eni uri popoldno. Izredna seja driavuoica zbora prolo-žena. S. — Duaai» 13. decembra. Za danes zvečer namanjeua izredna seja poslansko zbornice, v katori naj bi se izvršila volitev dlanov v delegacije, je bila na pritisk ćeskib po«lanc«v odpovedana ter s^ vrsi še-le y četr-tok. Nejasan položaj. S. — Dunaj, 13. »leceiniira. Ra*-merje stransk do vlade je Se vedno nerazjašnjeno. Zlasti na slovanski strani vlada voliko nozaupanje do provizorne vlade in tuđi Poljak i nikakor niao pripravljeni v smislu današnjega Bienerthovega govora dovoliti se-danji provizorični vladi vseh njenih lahtev. Zato je gotovo, da je program predbozičneffa zajedanja jako omejen. Jutri iz vrli zbornica po&lov-niško debato, v proračunskom odm~ ku se zacne debata o proračunskom provizoriju, redilo te 1*> fte podaljda-nje poolovniikofft proviiorija, na kar bo predbožična sesija v petek kon-&toa. Skrvmskl klerikalci u ra^msi ir* Iavmc» afcora. — m«wm+m ym*M- & — DuMli 1* dcotnht*. Vodno bolj ocividno je stremljenje slo- venskih kltrikalcer, da bi se ji« v indinJiiii kriti »a—i poiošnj« poitsii-lo r^blU f»rlM*ttt. V danaJhilih ftemiklh littlh je zopet rastlašM in-Urmum u dr. Bvoloriieem, v kate-rom so je to posloiiso i srami 1. da v so-danji driavni zbor ni rna nikakega za u panj a več in da sedanja zbornica v toj sastavi ni sposobna resiti velike aak*e, ki jo se cokajo. V konsekven-ci tega stremljenja jo haje od slovenskih klerikalnev sklenjeuo, saoeti v proračunske ni odseku /o)>et z ob-strukeijo in poslano u Povietu «e jo naročito, sklicati za danos rvoVSer sejo skupnega jugo«lov&nskega vinoko-dofekegra kluba, v kateri m bode naj-bri ta pred log stavi 1. VisokošoUki klub jo tuđi skliean k soji. V krogih Jugrelovanov pa ne obstoja nikakor pripravljenog, se podvreci zahtevi slovenskih klerikalcov in bat i se je, da klerikalna zahteva zada skupnomu delu za jujroslovanske vsenčili-&ke zahtovo velik sunek, da, batl se je oolo vi obstoj skupnega jugoslovan-skega vseaelUskfga kluba, ako se klerikalei v zadnjem tronotku ne od 4očijo za providnojšo in po£tonej*o taktiko. Tuđi v krogih čeških poslan-eev se ta poskus slovenskih klerikai-eev odlofno oboo ja in češki poslan«'i so izražajo, da nikakor nišo pripravljeni in voljni slediti tako hreznusel-ni taktiki slovenskih klorikalcev. Enotni čeiki klub. S. Dunaj, 13. decembra. Danos popoldne ob 2. ima predsedstvo enot-noga čožkoga kluba sojo ni na 4. uro jo sklioana parlaniencarna komisija istoga kluba, da se pogovori o politični situaciji in zlasti tuđi o taktiki, ki naj jo vodi v teb dneh enotui češki klub. Slovensko napredno dijaitvo in slavenske vseueillške Bahtevc. S. — Dunaj, Ki. decembra. Deputacija slovonskejra uaprednega dija-Stva je bila danes dopolilno v zborni-oi pri poslane u liri bar ju v zadovi slovenskih vseučiliških zabtov. Po-slanoc Hribar jo deputacijo obzirno inl'ormiral ter pred vsoin poudarjal, da v tem kritičnom položaju, v kate-rom sr n aha ja sedaj vlada, cola za-deva ne more iti naprej. Voč jasnosti v to zadevo bo prišlo ^e-lo po novom letu, kadar bodo tuđi politične razmero konsolidirane. Zveza južnih Slovanov. S. — Dunaj, 13. decembra. »Zveza južnih Slovanov« je imela danes dopoldne sojo. Načelnik dvora i svot-nik dr. Ploj je poročal o konferenci, katero jo imel včeraj z ministrskim predvodnikom baronoin Bionortht»m o stališču, ki ga zavzema >Zvoza južnih Slovanov« napraui sedanji provi-zorični vladi. V seji se je o provizo-rični vladi obširno debatiralo ter *e sklonila natlaljna taktika. Kriza rešena? S. — Dunaj, 13. decembra. V po- litičnih krogih so je danes razsirila vest, da bo kriza inorda že v prihod-njih dneh rešena. Govori so, da je na tihom lista novegru kabinetu že šesta vijena. Trgovinska pogodba med Avbtrijo in Srbijo. S. — Dunaj, 13. deoembra. Stranko so sklonilo, da no ro>ijo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Srbijo e. Povodnji na Spauskeiu. B. — Zerbere, 13. dooombra. Xa Španakem trajajo se vodno veliko povodnji. Mnogo va*i jo v nevarm>»ti, da se polinoma podorejo. Posamoz-ne hišo so se tuđi že podrle. Nekaj oseb je bilo vsled povcninji ranjenih. Volitve na Anglfikem. B. — London, 13. decembra. Včeraj opoldne so bili znani glod** volitov na AngMkem uMlednji rezultati: 186 liberalcev, 226 unioni-sto\\ 32 elanov delavsko stranko, 57 rodmontistov in t> pristaiev O' Brie-na. Med včeraj iz voljenim i je tuđi ininister Siinou. Gupotat«. — LJnMJanska kreditna buka s «lede6im naananj«, da \-novčujo dne 31. decembra t. I. lapadle kupone 4 Va 7° ter 4 % zastavnih pisera deželne banke kraljeatva Galicije in Liodomeriie v Lvovn ie •tr.t.m. bm vaakega «lMtka pri svoji blagajni v LJvbljaai ter pri »togi—■ poif Uto v Ctlov««« S^UU* Trst«, Sarajevrn la Gorici. MajftfelJ fai oJgorond mtaXkt Mntnjf (ro#poda dr. A« N. P»p«*of* •o«, vodje iifilitično klinike bolnU- niee »Hauiidie« Solun. GotrjKjd J. tterravallo, Trat Zelo rne vosoli, da Vam morom čestitati na Vašom Sorravallovom kina-vinu % aelezom, ki mi j© dalo vedno dobrih uspehov pri rnalokrv-no«ti in ro konvales<*enoi. Pripinu-jem ffa navadno vodno. Solun, 1. junija 1009. Dr. Papaaoglou. COGNAC 6roj Keglevich 3stvin -toM (■Mte iMaU Eoflotioka auL) V tuzemstvu in inoztm&tvo tlklfaćao odlikovan % tastalaU proaaiaaO. 4O.Vi ■V Dobiwa se povsod. "•• Umrli so v Ljubljani: l>ne 10. deconibra: CJbikar Skočir, rojonoo, 4 niobote, Stroliška ulif-a 15. Dno 11. dooembra: Hrtula Jur-jovoo, riosostnikova žonn, 76 Io4, Ra-doekopa cc^ta 11. — Ivan Fok-htor, sprevodnik južne želozni<*o- v p„ fift lot, Karlovška c*os»ta *24. — Marija Župan, zd^ebnica, 68 lot, ^5tudontov->ka ulira 11. I)n«* 12. decoinbra: Ivan Strnad, tiin poaentniee, 3 meftox.*ov, Rakova jelia št. 3. V deželni bolnici: I>no 8. dectnibra: Franc Puh, obč. ul>ože<-, 75 W\. — Fra no. Kreffnr, ž«l«itnifeki # aEii—f Maja. Naslov pri upravi »SI. Naroda.« Mira se spr•Imala ma S total p+ak. — Stanovanje, hrano in pranje perila imata pri mojstru Piše naj se slovensko. FRANC POLANZ, mm*;, SOL, Mftrzstrasie 136. 3986 —^——^——^_______________________ Najfinejftc? 3957 vi Vni proda na debelo po uliki eoai F. CASCIO Ljubljana. Lingarjeva ulica št. 1, za ikofijo. Št. 8599/V. u. ^^ 3995 Razglas. MladeniČi, ki so rojeni 1.1892. stopijo s 1. januarjem 1911 v črnovojno dolžnost. Zaradi zabeležbe se je torej vsem leta 1892. v Ljubljani rojenlm mladeničem, neglede na pristojnost, in pa runa) Ljubljane rojenim, v LJnMJanO pristojnim mladeničem od 15. do 31. decembra 1.1. zglasiti v mestnem vojaŠkem uradu, v »Mestnem domu«, I nadstropje. Izkazila o domovinstvu (delavsko ali poselsko knjižico) je prinesti s seboj. Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki. Mestni magistrat ljubljanski, ane 23. novembra 1910. Za oskrbovanjc občinskib opravi! raesta Ljubljane začasno postavljen c. kr. deželne vlade svetnik Laschan >. r. IPF* Zadnjilj 14 dni *w& n •>. V«L lawiWisw «!!••. Opozoh se, da imajo vsled suhega pesćenega terena, solnčnate lege, ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. Poizve se pri Ustniku- K*Jul#¥a MSta, iUvilkai. 38:4 jčf Zimskftfi fina \ damska m otroškp^ oblačila Kit perfllo % Knstofic-Bnćar Ljubljana Stari trg št 28 (nasproti Zalaznika). Vdika bWii ■•fenib jogiic — plaš^sv - ptltHn. HsdArMA Am^mm- hlAkMAhL w+hMWtmA BAaaviAA. ptolaa« |«pto« te *ruf ptotaala«. i V sa lio «odNO *m drob no bla««. i Ma UMre peMUam n*l po pmiU izurjen llOUDC in obenem tzpraŠani zdravnik za živino, vešČ vsega v njegovo stroko spada-jočega dela, pnleien, oženjen, zmožen slovenakega, nemškega in hrvaškega jezika v govoru \n pisavi, ravnotako tudi račun^va, Uče trafne sluibe kot po »lov od ja v kako tuvarnu aL' v kako večje podjetje Prevzame pod ugodnimi pogoji tudi kako drugo pri-merno mesto, tikajoće se njegove obrti. Naslov pove upravništvo »sloven skega Naroda«. 4019 Sukno in modno blago za obleke priporoča Karti Kocian tvornica sukna v Bampolca (teško). Vzorci franko. PfGdno kupi! rokavice, nogavice, zimsko pe-rilo, kožuhovino, galoše ali karkoli zase in otroke se :: obrni na :: domačo tvrdko 0. Jezeršck (prej K« Recknagel) na Mestnem trgu 24. rVsak vprašuje kje bi dobro in poceni nakupil bAžKna h sovolftni darila. Da ustrežem želji cenjenega občinstva, bodem ravno ob tcj priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete kakor: lkac, jirstaie, miiict, zajestiice, mikt ii damske irc iW. po ujiitjih ceuk ter jamčim za priste* klag*. — Staro zlate, srebr« ii drafc kame kupujem ali jemljem v zameno. Cenjena naročila kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvrSim kar naj hitre je ter po IzredM aizki četi. LUD. ČERME, JiTdir, Uf ne x mm\ 3si ter aprisežari **$& c«ikc IjoMjaia, Vol|m iHci 3. JI I. I 1 I nI đora v'Muo^I1011 JtlllU IlUKUf0 Uif0 ^^^^'^an,;^:^ — Trsk«, ppcmos, oglj«, briketi i. t. d. S najceneje pri tvrdki 34> ST. O. TAUZHER, a—>l«h« — im it. 47, — teleton if t. 152, Velika zaloga H; domočih in touorniškili Me« Naročila po meri se lzvršujcjo točno in solidno v lastni delavnici. MATEJ OBLAK. Kongresni trg št. 6. Zastonj in požtnine prosto »otlj« na z«l«tevo vtahomur pravkar Izdani katalog i Domaća knjižnica 1911 *mxnmm izbranih najboljtili dal slovensko litaraturo is si In svoto«no literaturo v dobrih provodili xt n kojigotrtniu Ig. pl. KJeicmayr s fei Bamlierg v Ljubljani SVČoSevne Mo&u/iovine AaAoz ovzutntce, tnufi, /ifoSu&t, čepiće &a £a*nc, yo- opoče in ottofiz, oitooAc faznitute, tw v n Valjčni mlin v Dotnžalah II. BOnČAR, LJUBLJANA I Centralna pisano in sMadliie: Uegovo ulica 6.1 T«1«Imi latonvk. it 12*. T«l«l«a latonurk. it 11». I Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti I kakor tuđi otrobe in druge mlevske izdelke. I ^ZastNttht ii atofa v farid: Pttar 6rala I Co«>, Stobri Zistrasto n ln\ t oblico^l 3$tro, Jaliucijo ii fwlaiijo: L Vi^ar, Trst, pitati prcftaL »---«-i~t ia thh »Nanrfa* >hfc«iiii