AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA h AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 95 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 23, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Ameriškim Slovencem kjava Jugoslovanskega pomožnega odbora, ,0rganiziranega v Chicagu 19. aprila 1941 ^ ^stopniki Ameriške bratske zveze, Jugoslovanske podpor-^leze Sloge, Kratijsko-slovenske katoliške jednote, Sloven-dne podporne jednote, Slovenske svobodomiselne pod-m ZVeze' Zapadne slovanske zveze in Slovenske ženske zveze, i, ^}avUajoči 147,235 Slovencev v Združenih državah in Kanali ' 8o člani [omenjenih organizacij, in zbrani v Chicagu dne 'ff*. 1941 se globoko zavedamo velike katastrofe, morda % C'Je v zgodovini Jugoslovanov, katera je pred kratkim za-u9oslavijo, našo staro domovino, kakor tudi položaja, v j!" se danes nahajajo tamkaj naši krvni bratje. S >Ul t°talitarski sovražnik, ki je sovražnik demokracije po % SVetu> h z gorostasno silo jekla in ognja vdrl v naše1 S| r* kraje, pomandral nešteto tamkajšnjih mest in vasi, uni-tisoče nedolžnih ljudi in razbil državo naših bratov, Hi' ^'vat o v in Slovencev, ki niso hoteli nikomur nič slabega o ničesar tako želeli kot miru s svojimi sosedi. nevredni svobode in zaščite, ki jo uživamo v demo-Ameriki, nevredni bi bili naziva civiliziranih ljudi in (Ifji 1 bi bili vredni, da se prištevamo slovenski narodnosti ali ^ nam je kaj za kakšno načelo pravičnosti in človeško 11 nstvo-—če ne bi, zgroženi nad velehudodelstvom, izvrše-^Popisnim cinizmom nad Jugoslavijo, najogorienejše \ 1 iega barbarstva nacijske Nemčije in ako ne bi na drugi ^^vrele iz dna naših src naj gor ke j še simpatije do naše T 'le ponižane stare domovine. 0 fni se zavedamo, da samo ogorčenje in same simpa-\ ZQ{tostujejoyp 'etle države do konca, dokler ne bo demokracija sla-/ ®°8(t| . Zniage. Mi trdno upamo, da bodo štiri svobode, ki jih i ^ naš predsednik Franklin D. Roosevelt, podlaga bodo-' ^id in socUtlnemu re(^u sveta in da v okviru tega miru in ^ Pravo svobodo in demokracijo tudi Slovenci, Hr- \i ■ 0 starem kra ju, kjer koli danes ječi j o pod jarmom y tiranstva. H s,nislu in na direktivo izvršnih odborov naših pod-$ J!<*nizttcij smo se *e(fa zbrali, da položimo čvrst , f y 'n°žni akciji za najbednejše v Jugoslaviji v trdnem tci naša (akcija doseže svoj namen, da doseže naše rojake v starem kraju brez razlike, kaj so in %fo i'h doseže brez ovir in diskriminacij takoj ali čim 'W fizično mogoče. S našega današnjega enotnega nastopa je: jjl f it^. aftow»io osrednji odbor, ki naj v imenu in pod kon-JfltPodpornih organizacij vodi pomožno akcijo med f 1 Slovenci za našo staro domovino; ta odbor naj bo W*lmi O'oanizacijami in ameriškim Rdečim križem ali IV.1 Plastjo Združenih držav, s katero bodo naše zveze odbor lahko sodeluje tudi z enakima odboroma ' f'*t( „V?tov in Srbov, tako da bodo vse jugoslovanske na-( I"« lidarne v tem oziru. I\ l 1q odbor pre jemal denarne prispevke, nabrane pod IS organizacij in jih točno izkazal v glasilih ime-|\,iV9ant'2«ci7 ter vestno upravljal pomožni sklad v me-ln stroškov ter odpošiljal vsote za relif na določeno ru ■i, % i °dbor dajal račune svojim organizacijam in vodil It V V Q^ttih organizacij ih ostalih slovenskih listih, »Nel °^enem glasila jugoslovanske pomožne akcije. I"* in 0 ta odbor strogo kretal v mejah svoje humanitarne ■SijUg 'da ga nihče ne izkoristi v kakšne politične ali i ,le' sPl°h> da stori vse, kar mu nalože naše podporne IlH',.6' katerim bo odgovoren. I S na Slovence po vsej Ameriki, naj podprejo Ju* «1 I Poniožni odbor in prispevajo vsak po svoji moči v P I (Dalje na tretji strani) ^ ft I o 9 ■> so važni pri vsaki vožnji l^Vj 'Policijski načel- znamenja ali signali, ki jih da lj^j ^ so signali prav avto voznik z roko: Ako misli -j« v°žno po cestah, obrniti na levo, iztegne roko vo- fc' I^i železnici ali na doravno. Ako namerava obrniti p'' {g k° nesreč se Pre" na desno, iztegne roko obrnjeno h do vozniki avtov kvišku. Ako misli voziti počas-■ 'v^^i na signale. Oni, neje ali ustaviti, bo iztegnil roko •t1 va§U Za vam^> se ra" nizdol. signalu. On ne Zato je zelo priporočljivo, da I mislih. torej ne upoštevate signale drugih vozni- ' Jm ' nameravate kov, obenem jih pa tudi sami da-jdyi k jajte, da se bodo ravnali po njih S° najenostavnejša drugi. Sežite po vstopnicah! /Vstopnice za Jugoslovan-večer, ki se vrši v soboto večer v mestni glasbeni dvorani, se še lahko kupijo v na-šem uradu, v glavnem uradu SDZ ali pri narodnih domo-i ih Imena onih, ki bodo kupili lože, to je dve po $2.50, bodo tiskana na programih. Za te je danes zadnji dan. Vse te vstopnice morajo biti vrnjene v glavnem uradu SDZ danes ali jutri dopoldne; to je neprodane. Vse druge pa morajo biti vrnjene do petka opoldne. Potem boste mogli kupiti vstopnice samo pri blagajni na večer prireditve. Kupite vstopnice sedaj, ko si še lahko izberete poljuben sedež. Med Hrvatsko in Italijo ne bo šlo gladko radi dalmatinske obale Dunaj, 22. julija. — Nov zemljevid, ki bo določal meje južne Evrope, bo najbrže izgotovljen že do 1. maja. Zemljevid izdelujejo nemški in italijanski etno-grafi in vojaški izvedenci v palači Belvedere in bo znan v zgodovini kot "Zemljevid belveder-ske 7. konference južnovzhodne Evrope." Osišče bo objavilo nove meje na Balkanu čim bo padla Grška. Sliši se, da so se že sedaj pojavile težkoče radi mej Hrvatske. U-rvatska bi rada dobila Dalmacijo, a isto zahteva zase tudi Ita-ija. Kot se govori, bo Hitler ustvaril novo srbsko državo iz ozem-ja, kar ga bo ostalo potem, ko bodo dobile svoj del Italija, Bolgarija in Madjarska. Kakšna bo ta srbska država se še ne ve. Toda na vsak način taka, kakor bo to določil Hitler. Gotovo je, da Srbi ne bodo imeli pri tem nobene besede. Mussolini je objavil v javnosti brzojav, ki ga je dobil iz črne gore od nekega Jovo Popovi-ča, ki se je označil kot "načelnik provizoričnega odbora za črno goro." Popovič baje izjavlja Ita-iji hvaležnost črnogorskega prebivalstva, ki je rešeno izpod "srbskega jarma" ter izraža željo, da se bo našel tudi za Črno goro kak prostor v fašističnem imperiju. -o- Pogumno dekle rešilo starše Antoinette Geriffa, stara 26 let, je včeraj rešila življenje sebi in svojim staršem. V svojem stanovanju., 5403 Spencer Ave. je dekle čutilo, ko se je zjutraj nahajalo v kopalnici, da jo zapušča zavest. Zbrala je vse svoje moči in se splazila v kuhinjo, kjer je našla svoje starše neza vestne na tleh. Imela je še toli ko moči, da je poklicala svojo se stro, ki je poklicala nato polici jo in ognjegasni rešilni oddelek. Dve uri so se trudili ognjegasci, da so z umetnim dihanjem vse tri spravili k sebi. Vsi trije bi bili postali žrtve plina, ki je uhajal iz vodnega grelca, če bi se ne bila Antoinette izkazala tako junakinjo. Sestanek za Rdeči križ Jutri popoldne ob dveh se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. sestanek za organizacijo Rdečga križa, jugoslovanska sekcija. Prosi se vse žerte in dekleta, ki se zanimajo za to, da pridejo. Za nadaljne informacije se lahko obrnete vsak čas na Mary Urbas, 15312 Holmes Ave. Nameravani novi davki se bodo zvišali od 4 na 6 odstotkov pri dohodkih Washington, D. C;'— Vladna administracija je predložila odseku poslanske zbornice načrt za nove davke, ki naj bi prinesli v vladno blagajno $3,422,000,000. Vlada nima v načrtu vpeljati prodajni davek ali obdavčiti delavske mezde, ampak bo zvišala sedanje davke od 4 na 6 odstotkov. Na primer: SSlmec, ki je imel čistih dohodkov v letu 1940 $1,000 in je plačal od tega $4.40 davka, ga bo plačal z,a leto 1941 $13.20. Temu primerno bodo zvišani davki na vseh dohodkih. Dalje se bo obdavčilo sledeče stvari: 10% davka na železni ških voznih listkih, phrobrodnih in avijonskih. 2 centa davka na vsak bančni ček. Davki na žvečilni gumij, mehke pijače in candy. Zvišani davki na električne ledenice in varnostne shrambe na bankah. Gazolinski davek se bo zvišal od 1.5c na' galono do 2.5c Davek na pivo od $6 na $7 za sod, žganje od $3 rja $4 galon in >davki na vino približno za 16%. Skoro podvojili se bodo davki na cigarete in na avtomobile; enako na avtomobilska ko-esa in pnevmatiko. Kct se sliši bi bil kongres bolj naklonjen vpeljavi prodajnega davka, kot pa za večje dohodninske davke, toda vladna administracija noče nič slišati o prodajnem davku. Na . vsajj način je priČakovjiti v kongres vročo debato glede teh novih davkov. Nemci pritiskajo z vso silo na Atene Nad Španijo so se začasno razpršili vojni oblaki Madrid. — Po enem tednu skrajne napetosti in nemira, je Španija zopet mirna. Nevarnost, da bo Španija potegnjena v vojni vrtinec, je minila, vsaj začasno. V diplomatskih krogih se govori, da so Zed. države doprinesle dobršen del, da so se vojni oblaki nad Španijo razpršili. Kot se sliši, se je Hitler zdaj odločil, da bo počakal z napadom na Gibraltar toliko časa, da bo zasedel Sueški prekop. Časopisje, ki je nekaj časa podžigalo narod k akciji, je odnehalo, čeprav še vedno piše precej v nemškem duhu. -o- Kongresnik Young napada vojvodo Windsorja in njegovo ženo Washington. — Ohijski kongresnik1 Stephen M. Young je izrekel ostre besede napram Amerikancem, ki so se zadnje dni udeleževali veselih zabav, prirejenih na čast angleškemu vojvodi Windsor ju in njegovi ženi v Floridi. Vojvoda je go-verner Bahamskih otokov in je bil nekaj dni gost ameriške bolj še družbe. Kongresnik je imenoval vojvodo "malega moža, ki ni bil tam, ko so se angleški vojaki borili za svoje življenje v Franciji." Young je rekel: "V teh kritičnih časih, ko padajo bogati in preprosti v Angliji za domovino, pa Amerikanci napijajo zdravice temu "malemu možu," (bivšemu angleškemu kralju) ki je v vsej naglici zamenjal svojo častniško uniformo in zdrsnil v Španijo na varno." Skupna društva sv. Vida Zastopniki in zastopnice skupnih društev fare sv. Vida imajo nocoj važno sejo v navadnih prostorih. Pridite vsi! Kje je sedaj dr. Maček? Radio iz Ankare, Turčija, naznanja, da je dospel jugoslovanski kralj Peter s svojim kabinetom v Jeruzalem. Dalje naznanja> radio, da je ostal dr. Maček v Zagrebu, kjer da bo stopil v novo vlado. Toda vesti iz Francije pa trdijo, da je dospel tudi dr. Maček z letalom v Jeruzalem. Ekspert v letalstvu vidi možnost zračnega napada na Zed. države New York. — Aleksander Se-versky, znani inženir modernega letalstva trdi, da so nespametni oni, ki mislijo, da Amerika ne more 'biti napadena po zraku. Taki ljudje so prav podobni onim, ki so mislili, da je francoska Maginot linija neza-vzetna, pa je radi tega izgubila Francija svojo svobodo. Seversky vidi v bodočnost in pravi, da bodo začele države graditi taka letala, da bodo lahko letela 25,000 milj brez oddiha. In taka letala bodo gradili že v prihodnjih petih letih, prerokuje Seversky. To pomeni, da bodo Zed. države takrat izpostavljene zračnemu napadu iz kateregakoli kraja na svetu. Tedaj tudi bojne mornarice ne bodo pomenile nobenega varstva'za dežele. Oblast bo edinole v zraku. Seversky je tudi odgovoril letalcu Lindberghu, ki je nedavno izjavil, da Anglija niti z ameriško pomočjo ne more dobiti vojne. Seversky pravi, da ima Anglija zelo malo prilike izgubiti vojno, če bo dobila polno pomoč iz Amerike. Nemška armada je zavzela dva grška obrežna mesta in Janino v zahodni Grški ter se žene sedaj proti zgodovinski ožini Termopilam. Tukaj se nameravajo angleške čete še enkrat postaviti Nemcem. Nemška armada je načela oba konca zavezniške bojne linije ter prodira zdaj-proti ožini Termopilam, manj kot 100 milj od gla vnega mesta Atene. Nemci so zavzeli dve grški obmorski mesti Volos in Lamia ter mesto Jani no v zahodni Grški. Iz Berlina se poroča, da so grška pristanišča natrpana vsakovrstnih ladij, ki vozijo vojaštvo iz Grčije. Pota, ki vodijo do pristanišč, so natrpana vojaštva. Nemci tudi poročajo, da so odrezali grškim četam umik iz Albanije. Angleško poveljstvo poroča, da se bodo postavili v zadnjem odporu pri zgodovinskih Termo-pilah. To je ozek prehod med goro in morjem, kjer se je leta 480 pred Kristom postavilo 300 fpartancev proti vsej perujski vojski. Padli so šele, ko je izda-jaelc Efijalt pokazal Perzijcem skrivno stezo preko gore, kjer so prišli potem Perzijci hrabrim špartancem za hrbet. Strategi pravijo, da je tod edina pot, po kateri more sovražna armada v doljno Grčijo. Zavezniki poročajo, da je njih linija še vedno cela, vendar postaja položaj za zaveznike vsako uro bolj resen. Nekateri poročevalci trdijo da je bila Grčija izgubljena s tistim trenutkom, ko je nemška armada udarila v Grčijo skozi Bitolj iz Jugoslavije in udarila na zavezniško levo krilo. V nekem grškem pristanišču stojita že od zadnjega četrtka pripravljena dva angleška rušil-ca, da odpeljeta grško kraljevo družino, kadar bo napočil čas. V Atenah ne sme nihče na cesto od devete zvečer in sedmih zjutraj. Nemški bombniki strahovito razsajajo nad Grčijo, nad vasmi in mesti, hoteč prisiliti grški narod, da bi prosil za premirje. Del jugoslovanske armade se baje še vedno drži Vichy, Francija, 22. aprila.— Jugoslovanski diplomatski viri zatrjujejo, da se jugoslovanska armada, broječa od 300,000 do 400,000 mož, še vedno dobro oteplje Nemcev v centru Jugoslavije, kjer je zavzela ozemlje v obliki četverokota. Poroča se, da sta se Nemčiji podali samo prva in peta armada na severu, ostala se je pa umaknila v težko dostopne kraje v gorah. Vlada apelira na industrijo, naj ne dviga cen farmarskim strojem Washington, D. C. — Leon Henderson, vladni administrator cen, je poslal na več sto ameriških tovarnarjev, ki izdelujejo razne farmarske stroje, pismo, v katerem svari industrijce, naj v tem času ne dvigajo cen farmarskim strojem. V pismu Henderson apelira na tovarnarje, naj sodelujejo z vlado topogledno iz lastnega nagiba, da ne bo treba storiti kakih "drugih korakov." Henderson pravi, da je zelo velike važnosti, da se cena farmarskim strojem in pripomočkom ne dvigne, da se ne dvigajo farmarski produkti, ker bi potem to imelo za posledico na cene vsej naši prehrani v deželi. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša ob priliki 30 dnevnice smrti Frank Telbana iz Forest City, Pa. Prijatelji so prijazno vabljeni. Dekleta raje podpirajo starše kot pa fantje Zvezni ženski urad delavske ga oddelka vlade je preiskoval v Cleveland u razmere v raznih de^ lavskih družinah. Vladni preiskovalci so dognali, da v druži nah, kjer so samska dekleta in sinovi in ki imajo delo, dekleta bolj podpirajo starše kot fantje Ena tretjina deklet da staršem dve tretjini ali več od svojega zasluška, medtem ko stori isto komaj ena petina fantov. NEMŠKI UJETNIK JE ZBEŽAL IZ U. S. Washington, 22. apr.—Franz von Werra, ujeti nemški avija-tičar, ki je bil ušel iz Kanade, se v čolnu prepeljal čez reko St. Lawrence, je zdaj ušel iz Zed. držav. Ko so ga oblasti prijele po begu iz Kanade, je moral položiti $15,000 varščine, kar je položil zanj nemški konzulat v New Yorku. Kanada je takrat ujetnika zahtevala nazaj, toda oblasti Zed. držav ga niso hotele izročiti. No, zdaj jo je popihal tudi ia rok ameriških oblasti. Nemški konzul pravi, da je šel von Wer- ra nekam proti jugu v spremstvu nekega nemškega konzularnega uradnika. Govori se, da se je odpeljal na kaki ladji v Južno Ameriko. Von Werra, ki se je bahal, da je sklatil 14 angleških letal in ki je bil potem sam izstreljen nekje v Angliji, je vedno trdil, da bo našel kako pot, da bo prišel nazaj v Nemčijo. Zvezni generalni pravdnik Jackson je zdaj ukazal, da se odslej vsakega ujetnika vrne na meji nazaj, če ne gre drugače tudi s silo, če se izrablja gostoljubnost naše nevtralnosti. Hitler zahteva od Španije dovoljenje za prehod nemški armadi Vichy, Francija. — Ado.lf Hitler je poslal pred nekaj dnevi na španskega generala Franca zahtevo, da Španija dovoli od 50,-000 do 90,000 nemškim četam prehod preko španskega ozemlja proti Gibraltarju. Kot se sliši v diplomatskih krogih namerava Hitler napasti Gibraltar, obenem pa zapoditi armado proti Suezu, da bi tako izvil Angležem iz roka oba konca Sredozemlja. Baje stoji v Franciji na španski meji kakih 6 nemških divizij, ki čakajo povelja za pohod proti Gibraltarju. Hitler je obljubil Španiji za to uslugo, da jo bo varoval pred napadom Anglije ter da bo dal Španiji dovolj živeža, če bi Anglija z blokado dovoz prehrane v Španijo. PREPOVEDAN VHOD V JEČO Rochester, O.—Mestni očetje so pritrdili na ječo napis: "Vse zasedeno!" Skozi mesto namreč potujejo razni 'brezdomo-vinci, ki zahtevajo brezplačno prenočišče v ječi. Brez izrecnega županovega dovoljenja ne dobi nihče prenočišča v ječi. Nemška dekleta delajo za angleško armado London. — Avstrijska in nemška dekleta, ki so se izjavila proti nacijem in ki so bila do-zdaj internirana, bodo pridelje-na kuhinjam, kjer kuhajo za vojake. Imela bodo enake uniforme kot angleška dekleta. Community Welfare Club Nocoj ob sedmih se vrši v S. N. D. na St. Clair Ave. banket Community Welfare kluba, ki obhaja 20 letnico svojega obstanka. Stoloravnateljica bo Mrs. Johana Mervar, govorniki pa bodo: sodnik Lausche, John L. Mihelich, konzul dr. Mally in Anton Grdina. Predsednica kluba je Mrs. Josephine Posch. Iz bolnišnice Avgut Pečjak, 988 E. 63. St. se je vrnil iz bolnišnice. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. v* dila poleti in pozimi bosa d ši. Izredno dober je i®e ■ spomin in se je še prav spominjala Madjarov, 1° ta 1848 vkorakali v Sr« Vse svoje življenje Paj! skromna v jedi in piJacI vsem tem pa je ostala a01 nenavadno čvrsta. Ob * ci so jo z avtomobilom Pe' sv. maši in se je še pra^ j( no razveselila v Pr'Ja družbi. Središčani so J® radi, kar so tudi pokaza"< ji v času njene bolezn>> no zadnjo zimo, radi P" s čimer so pač mogli-je prišla ponjo, je b"^ rešiteljica za staro m ženico. -o----- Sveče --—* • f Sveče izdelujejo iz parafina in stearina. ^ šča goved, ovac in menkaste barve. režejo v strojih na dro ^ ki jih potem stale, na kaj časa puste v mirUl ^ čisti, čisti loj je trši io ni in ga uporabljajo za nje sveč. Manj čist in ^ rabijo v milarni. sveč danes ne izdeluj ^ toliki meri, pač pa iz^ seben način pridobivaj belo, krhko snov, kilZ jo sveče. Voščene sveče 11 ^ voska so precej drage ^ delujejo le v cerkvene j Parafin je bela, (f bna snov, ki se prid°b'y stilaciji rjavega osokerita (kameni ,fj, ima isti izvor kot Pe A Sveče delajo tudi i«*^ rina in parafina insl tovarni s pomočjo P8^ nem kotlu raztalij0 jf ščene sveče). V ta r sek po večkrat nat"a yj, te stenje (niti) tol^ dobijo željeno debe'1 ,A posebnimi stroji dijo, razrežejo in o" rajo. J Iz stearina uln'aJ ^ posebnih vlivalnih 10 f po 100—200 obešeni1 Po sredi vsakega & , j peljan bombaževi^' .j t te modele vlivajo B i rin. Posebno P1^', $ vlite sveče iz model° ^ stearinske sveče se 0 j nenimi krpami- tr jo parafinske in Dobre stearinske ^ ^ le, trde in zvene, <\ njimi po trdi mo jih tudi MilM3 jih je začel izdelov ^ Milly iz Pariza ^ }0' Parafinske svece J menkaste, mehkej^ J ne gore s tako kot stearinske. ste, čam dodajamo f na, ker bi bile Junaški PeS —-^ A ^ Japonski listi Pk tajskega bojišča o^ carju, ki je kot ¥ ^ . prenašanje sPor°C%vfj f ponskih vojakov « Kitajci so s prese"- / 1 dom obkolili teb ^ ^ da so ti že obupa'1 « * šitvijo. častnik; ./1 poveljeval, pa Je jjtfa \ privezal poziv n3^! < vratu in je psa P t1 živali je res uspel ' vf i l bila do štaba, čep1^ fj J lostnem stanju- J*1. ^ morala namreč u ft j ^ psov, ki so se P0 /j šču. Kakor se je v & ■) „ lo, je v teh sP) ^y^obro uro smo zagledali f Hii ^u t§mno progo. Gozd Vj' trenili Smo k njemu, jil j V sal sem playerja: 3vf | Srn° dovolj oddaljeni od \ anke, da nas Yume ne / , "gazili ?„ t-' V; Ali v dite tamle tisto je j "Viri° višino nad gozdom?" /i Vrh sem si izbral za j l, \ Je- Točno vem, kje ,f fi i?^ ^ 11 ste o zalezovanju—. J t v0dete med zalezovanjem ^ H Hal • ili'i V Mu ■)lm bom varno za" ^ Vfitiat-PUstil stražo pri n'iih" ' r ; 1 nam morate, kako da-V, .^>»»0 jezditi!" 1 i rtiri(iemo Yumam ta|ko > LSoPoa nas lahko opazili, V 'Ji." 2°rim, da morate razja- ! -Si,i - , >fQf. smo ob gozdnem ro-J \ Vv8everu. ^trt ure pa smo nale- V V6 bi] ' Sveža je bila' jez" Si trdno pred nami, mo-^Vj^aj nekaj minut. smo krenlii ki-og grmovja in ga res zagledali. Indijanec je bil. Za seboj na sedlu je imel privezano divjačino, z lova je prihajal. Gotovo je bil eden od straže. Počasi je jezdil, pa tako značilno obračal glavo v stran, da sem zasodil, mož napenja ušesa nazaj k nam. Videl nas je najbrž, pa se je delal, kot da ne ve za nas, in čakal, kaj bomo storili, ko ga 0-pazimo. Da bi bili sovražniki, tega menda ni mislil, zbežal bi bil. Mimbrenje je najbrž pogledal za Yume, mene in Playerja pa za Meltonova zaveznika. Kdo drug bi naj tudi hodil tod po poti v Almaden —. Ni sicer počakal na nas, pa to ni pomenilo nič posebnega. Tako se obnašajo Indijanci, če srečajo v divjini ljudi, ki jih ne poznajo, ki pa jih ne smatrajo za sovražnike. Mož ni smel priti pred nami v tabor, pa tudi ni smel prezgodaj opaziti, da so moji rdeči spremljevalci Mimbrenji in ne Yume. Naročil sem spremljevalcem, naj prijezdijo počasi za menoj, ter se v skok pognal za njim. Koj je obstal, se obrnil, segel po lok in puščico in se pripravil za strel. Seveda se nisem zbal njegove puščice, dirjal sem naprej pa mu mahal z roko in mu kričal imeni Melton in Vete ja. Meltona je gotovo poznal, njegov "delodajalec" je bil po naših pojmih, Vete ja pa je bil njegov vrhovni poglavar. Zasodil je menda, da sem njihov prijatelj in zaveznik ali pa vsaj dober znanec Meltonov. Povesil je lok. Pozdravil sem ga po indijansko, to je, ustavil sem konja v diru na tri korake pred njim, in ga vprašal: "Ali je bila mojemu rdečemu bratu lovska sreča mila? Potreboval bo plen, njegovi štirje brati v taboru so lačni —." Negotovo me je gledal. "Lov je bil dober, kakor vidi moj beli brat," je dejal. "Ali mi bo moj brat povedal, odkod prihaja?" "S.haciende del Arroyo. Pozdrave ti prinašam od Brze ščuke, ki straži s svojimi bojevniki pri Fuenti de la roca. Ali so tvoji bratje v polnem številu zbrani v taboru?" "Da." "In kako je gori v Almade-nu? Ali je še vseh tri sto Yu-mov tam? So zdravi in dobre volje?" "Nisem slišal, da bi se bilo kaj nenavadnega zgodilo v Al-madenu." Pomislil je pa nadaljeval: "Moj brat je dejal, da prihaja s haciende del Arroyo —. Ali je videl belokožca, ki mu je ime Player in ki pravi, da je srečal Winnetoua, poglavarja Apačev? Ali je res, da je bil Apač na haciendi?" "Res je." "Je še na haciendi?" "Menda ni več." "Najbrž je šel, da osvobodi Old Shatterhanda, ki ga je ujel naš poglavar Vete ja." "Old Shatterhand ni več ujetnik Velikih ust." Zavzel se je. "Ne —? Kdo pa ga je osvobodil? Winnetou?" "Sam se je osvobodil." "Pa je šel na haciendo k Win-netouu?" "Da." "Uff —!" se je prestrašil. "Prišla bodeta za nami, da rešita belokožce, ki so v rudniku. Nemudoma bo treba poslati vest v Almaden —. Eden od nas mora takoj odjezditi v gore —." "Ni treba. Sam pojdem v Almaden." "Ali pozna moj brat pot v Almaden? In naglo bo treba jezditi, kajti —." (Dalje prihodnjič.) morja če se potopi kaka ladja, skušajo reševalne družbe na različne načine ugotoviti kraj nesreče. Dragoceni pomočki za to so jim: priče na obali, če se je ladja potopila blizu obrežja, očividci na drugih ladjah, ki so bile blizu ponesrečene ladje in pa razne vrste vodokazi. Ako kraj nesreče najdejo, pošljejo na to mesto reševalno ladjo. Na stotine kvadratnih milj morskega dna preiskujejo z ladjevodnimi stroji. Ladjevodni stroj je posebne vrste naprava, ki kaže na navadnih ladjah globino morskega dna. Ladjevodni stroji na reševalnih ladjah pa delujejo tako, da točno naznačijo vsako vzboklino ali vdrtino na morskem dnu. Tako natančni so, da zaznamujejo vsako skalo in že na pol razpadle razbite ladje na morskem dnu. Električna igla točno pokaže mesto, kjer leži in lego, v kateri se nahaja potopljena ladja. Seveda se reševalne ladje ne morejo zanimati za vse take ladje, na katerih je morsko dno zlasti v vojnih časih izredno bogato. Kajti neznansko požrešno je v takih časih morsko dno in še večje je število vojnih žrtev, ki so bile na krovih teh ladij. Ko je po ponovnem križarjenju nad krajem nesreče točno ugotovljeno mesto in lega potopljene ladje, narede, načrt za reševanje. Strokovnjaki in potop-jači s cigaro ali pipo v ustih pa poslušajo njihova navodila. Po-tpaljači bodo šli v boj za plen. Oni tvegajo življenje, življenje pač ne more pomeniti mnogo tistemu, ki se spušča v največje globine, razbija okove na zarjavelih potopljenih jeklenih velikanih, vdira vrata in se bije za življenje v notranjščini velike ladje, ki ga lahko vsak čas pokoplje. Potapljaška obleka je različna z ozirom na globino. Namesto prejšnjih težkih oblek imajo danes nove, mnogo lažje gumijaste obleke. Tudi gumijasta cev je že davno zastarela, ker ogroža potapljača kadar poklekne ali se pripogne, se lahko raztrga, zvije ali obvisi na kakem predmetu. Moderni potapljač ne vdihuje več navadne mešanice kisika in dušika; zadošča mu 10% kisika in 90% helija, kar vse vzame s seboj pod pritiskom 1000 kg. Najboljši potapljaški aparati na svetu so Draegerjevi aparati. Če hoče v velike globine, pa mora zlesti potapljač v oklep, v velik nestvor iz jekla in železa, v neke vrste podmornico za enega človeka, ki jo obesijo na žerjav in spuste v globine. Najprej si potapljač ogleda položaj in pripravi vse potrebno za nadaljnje delo. Na določeno mesto, ki si ga izbere kot najugodnejše za delo, znosi potrebno orodje, pomorske sani, pomno-žne stroje, električne kable; iz tega mesta napelje na površje vrv. Kadar se potapljač spušča ali dviga, mora večkrat počivati in v določenih globinah počakati, da se pljuča in žile privadijo na spremenjeni pritisk. Ko je vse pripravljeno, gredo potapljači na pravo delo. Prej si še na več načinov zavarujejo zvezo z ladjo, ki stoji na vodni gladini visoko nad njimi. Na delo se poda več potapljačev, že prej so prešteli vse vdrtine ali vrata, sploh vse možne vhode v notranjostdadje in vsak je dobil točno navodilo, kaj je njegova dolžnost pod vodo, katerega vhoda naj se posluži. To delo je zelo nevarno. Lahko trči ob ta ali oni predmet, si pokvari "železni plašč" in potem je po njem! že borba z,a vhod v ladjo je huda. Pred njo se navadno naberejo morske sipine. Oklep je večkrat zvit, ventili zarjaveli ali polomljeni. Toda to še ni najhuje. Potapljači se najbolj boje, da ne bi zašli in se zgubili v nepregledni notranjščini velikih ladij, kjer mrgoli vrat, lesenih in železnih pregrad, stopnic in prostorov. Pri delu v velikih prekoocean-skih parnikih dajejo potapljačem posebne radijske aparate, s pomočjo katerih jih vodijo od zgoraj po notranjščini ladje, da se ne zgube. Vsi potapljači so tudi spodaj med seboj zvezani s posebnim telefonom. Preden torej prično s pravim reševanjem, morajo globoko doli pod vodo postaviti celo posebno telefonsko ičntralo za potapljače! Ko dospe potapljač do safeja (mesto kjer so shranjene važne listine in vrednosti), nima več velikih muk. Vrata v safe 30 hitro raztopljena. V nekaj ninutah je raztopljeno jeklo kot oi vosek topil. Potapljač hitro oograbi zlato, denar, dragulje, bisere, vreče z diamanti in vse, kar ima večjo vrednost. Ob kol-'cu ima posebno torbico, kamor vse te predmete varno spravi. Potapljači radi pripovedujejo o velikih morskih nestvorih, ki se naselijo v ladjah in napadajo potapljače. Mnogo tega pripovedovanja je pripisati domišljiji. V notranjosti teh ladij je namreč le premalo kisika, potrebnega za te živali, čeprav ga porabijo le neznatne količine. Včasih pa se morske pošasti, živeče na dnu morja, res naselijo v potopljenih ladjah. Tako so našli v notranjščini neke ladje, ki se je potopila v Južnem morju ob priliki neke ekspedicije, cel park osmeronožcev in drugih morskih nestvorov. Večkrat se pripeti, da so potopljene ladje skrivališče za nevarne pomorske kače, katerih pa v evropskih morjih še doslej niso zasledili. Morske volkove puste potapljači pri miru in se jih izognejo, če le morejo. Vendar tudi morski volkovi navadno ne napadajo potapljačev, ker se boje bisernih vodov, ki so speljani na površje. Kadar so bili potapljači zvezani z zunanjim svetom po gumijasti cevi, so jim bili morski volkovi zelo nevarni, ker so cev kratkomalo pregrizli. V ceveh so namreč videli morske kače in so se zagrizli vanje, misleč, da imajo pred sabo dobro pečenko. Od časa do časa delajo tudi s potapljaškim zvonom. Pri tem si seveda ne smemo predstavljati tistih staromodnih naprav, ki se jih še morda spominjamo s kakih slik. Najmodernejši je potapljaški zvon raziskovalca morskih globin Beebeja, ki seje spustil z njim 460 m globoko. Toda v tej globini ni več -mogoče delati v notranjosti potopljene ladje. Navadni potapljaški zvon je uporaben največ do 100 m globoko, večja globina pa je že smrtno nevarna. Za reševalna dela s potapljaškim zvonom so pripravili posebna pljuča, ki navadno vise ob steni potapljaškega zvona. "Pljuča" so aparati, vreči podobni, iz njih pa vodi gumijasta cev, ki jo drži potapljač v zobeh. Posebna zaponka iz gumija zapira nos. Patrona s sodo in apnencem izloča ogljikovo kislino ir. čisti zrak, ki ga potapljač lahko ponovno vdihuje. Vsak poklic ima tudi svoje dobre strani. Zdi se, da za potapljače to ne velja. Nič veselega ne pripovedujejo potapljači in zdi se, kakor da je z vstopom v temni podvodni svet humor zgubil svojo pravico, ičetudi pripove- ' Diitributed through lhi Commillcf to DejenJ America by A- Allies By Kilby, New York Poitj duje potapljač kaj smešnega iz j svojih doživljajev pod vodo, vendar poslušalcu nehote zamre smeh na ustnah. Mnogi potapljači obogate. Denarja pa ne znajo več prav ceniti. Tako je neki potapljač dvignil safe nekega amerikanskega parnika, ki je trčil ob ledeno goro in se je potopil. Potapljač je zaslužil četrt milijona dolarjev, pa mu ni mnogo zalegel ta denar. Kmalu je bil zapravljen in zaigran. Potapljač je moral znova na delo. Veseljaško življenje je oslabilo njegovo prejšnjo železno naravo. Mož je začel bolehati in z njegovim zdravjem je šlo stalno navzdol. So tudi izjeme, vendar je usoda večine potapljačev podobna pravkar opisani usodi. Nekaj časa delaš, dobro zaslužiš, potem dobro živiš, dokler te pomanjkanje denarja zopet ne požene v morske globine. Nekaj časa se še trudiš, lepega dne pa te na dnu mroja zadene kap. Le tisti, ki so znali varčevati in skromno živeti s tistim, kar so si v močnih letih prislužili, so ušli tej usodi. -o- 'T • • I • 1 IV* ■« Zmaji, ki zdaj živijo Na otočku Komodo pri otoku Baliju so brlogi in prepadi, kjer živijo čudovite, predpotopne živali, ki jim pravijo, da so zmaji. V dolžino merijo po sedem metrov in na mah morejo požreti celega vola in z enim samim ugrizom umorijo človeka. Pred 23 leti je prišel na ta otok Anglež Ouwens in je resnično našel to bajeslovno zverino. Zverina je iz rodu kuščarjev. Divja je, močna in srborita. Kratke noge nosijo mogočno, mišičasto glavo; ogromno žrelo je polno dolgih, ostrhi zob. Strahoviti kremplji morejo na mah razcefrati truplo kake živali. Bivajo v velikanskih jamah, ki si jih ti zmaji sami izkopljejo. V teh jamah prežijo na živali. V džungli otočka Komodo so žaloigre, dai se človeku dozdeva, ko da je privid iz pradavnin. Srečata se na primer dva zmaja na isti stezi. Na-padeta se, strahovito udrihata liuskinasta repa. Kot nož ostri zobje se zarijejo v telo nasprotnika. Gorje pa človeku, ki bi si upal v bližino tej zverini brez orožja! — A tudi tega zmaja se je človek polotil in ga imajo v zverinjakih. Tu pa zverina ni tako strašna. Nekaj vrst teh zmajev je takšnih, da človeka obide groza ob pogledu na njih ostudno zunanjost. Na otokih Galapagos živi zmaj, ki je le za meter dolg, a vendar ni dobro priti v dotiko z njegovimi zobmi in kremplji. Ta se preživlja z bodičastimi kaktejami oziroma go otresa kaktejo, sedeč na zad-go otresea kaktejo, sedeč na zadnjih nogah, dokler ne pade sad na tla. — Druga vrsta zmajev je na pogled kot trdnjava samih oklepov. Ti zmaji merijo po dva metra v dolžino, a zaradi mogočnega oklepa in zaradi glave, ki ima take čeljusti kot nože, so videti kot strašen stroj na bojiščih moderne vojske. Tudi ti živijo na otokih Galapagos in so po 200 let stari. — V grapah in prepadih teh otokov živi črn morski zmaj, ki mu je vseeno, ah je na suhem ali v vodi. En sam pogled nanj — pa te prešine stud in strah, da bi pobegnil. Na dva metra dolgem truplu so na hrbtu bodičaste, trnjeve luskine. A kar nič se jih ni bati — človeku ne prizadenejo ničesar. Moreš se jih celo dotakniti — če od studa ne uideš! Tudi krokodili so neke vrste zmaji, saj dosežejo šest do deset metrov. Največ jih živi v močva-rah otoka Madagaskarja. -o- Kako je nastalo vino Perzija, ki nam je dala breskev in vrtnico, nam je poklonila bržkone tudi vino. Pripovedka pravi da je ena izmed žena kralja Jemšeda, tistega, ki je ustanovil Prezepolis, odkrila vino, bila je pa tudi prvi človek, ki se je napila do omame. Izročilo pripoveduje, da so v kraljevih kleteh spravili v sode ogromno množino grozdja, da bi ostalo na hladnem. V sodih se je začelo nenadno šumenje in ro-potanje, vsi so bili prepričani, da je hudič obsedel grozdje, namenjeno kraljevi mizi, da ga zastrupi. Nihče se ni upal blizu. Ena izmed kraljevih žena pa je imela tako hud glavobol, da si je želela smrti, in tako ji je prišlo na um, da bi spila nekaj skrivnostnega strupa, ki so ga bil^i pripravili zli duhovi. Zavreti vinski sok se je pa izkazal za izborno, sladko zdravilo. Menila je, da je umrla in da se je zbudila v boljše življenje. Pozvala je druge žene k sebi, vse so pokušale sladko pijačo, lotila se jih je razbrzdana veselost in celo tiste, ki so se medsebojno sovražile, so se spet spoprijateljile. Držale so se razposajeno za roke in plesale, pa še kralja so pozvale, naj se jim pridruži in se napije čudežnega soka. Odtlej je vino v Perziji neločljivo združeno z ljubeznijo in rožami. MALI OGLASI Delo dobi Dekle se išče za hišna opravila. Plača $10 na teden, hrana in stanovanje. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave. (96) Išče se stanovanje Mlad par išče 4 ali 5 čistih in modernih sob. Ogalsite se na 1162 Addison Rd., ali pokličite HEnderson 0695. (95) Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Band) na jarde; cena jako nizka. Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O., tel.: IVanhoe 4991-W. (Apr. 23, 24, 25, 30 May 1, 2.) Hiša naprodaj Proda se 5 sob bungalow na 77. cesti; kopališče, klet, fur-nez. Za nadaljne podrobnosti pokličite ENdieott 0439. (97) Farma naprodaj 361,4 akra, 9 sob zidana hiša, 2 sadna vrta, 75 jabolk, 60 hrušk, 13 češpelj, trta, lepa senčnata drevesa pri hiši. Jako pripravno za piknike, ker je blizu Clevelanda, v South Eu-clidu. Oglasite se pri Lovrenc Petkovšek, 6719 Richmond Rd., South Euclid, O. (97) r vGTHEN THE LIST, UNCLE! AMERIŠKIM SLOVENCEM (Nadaljevanje & 1. strani) naš skupni pomožni sklad za nesrečnike v naši slari domovini! Apeliramo na ves slovenski tisk v Ameriki, naj agitira xn našo pomožno akcijo, da bo čim bolj uspešna! Apeliramo na naš tifik, naj vžiga \našim rojakom v Ameriki vero v demokracijo in naj brez pardona pobija barbarski fašizem, nacizem in diktatorizem vsake vrste, ki je največji sovraž-1 ni k demokracije, socialne pravičnosti, človeškega napredku in človeškega dostojanstva! Naš tisk v stari domovini mora zdaj molčati—zato naj bo naš tisk v svobodni Ameriki zdaj toliko bolj glasan! Živela edinost ameriških Jugoslovanov! Živela bodočnost svobodnih jugoslovanskih ljudstev! JANKO N. ROGELJ in ANTON ZBAŠN1K za Ameriško bratsko zvezo. JOHN ERMENC in ANTON E. GANONI za Jugoslovansko podporno zvezo Slogo. JOSEPH ZALAR in FRANK GOSPODARIC za Kranjske-slovensko katoliško jednoto. VINCENT CAINKAR in IVAN MOLEK za Slovensko narodno podporno jednoto. WILLIAM RUS in FRANK PlICELJ za Slovensko svobodomiselno podporno zvezo. LEO JITRJEVEC in MIKE POPOVIC za iZapadnc slovansko zvezo. JOSEPHINE ERJAVEC in MARY TOMAŽIN za Slovensko žensko zvezo. ra. Tisti dan je namreč najemnik spravljal svoje seno pod: streho. In ne da bi se bila kaj zmenila, sta se Kristina in Er-lend strinjala — da nikomur ni treba vedeti, da je pri njem. Erlend je nekajkrat odšel doli k hišam po jed in pijačo, ona pa je medtem sedela v resju gori med brezami. Od tam, kjer je sedela, je lahko videla, kako sta se najemnik in njegova žena ubijala, noseč na hrbtu kopice sena domov. "Ali se spominjaš," jo je vprašal Erlend, "kako si mi nekoč obetala, da boš pri meni in mi gospodinjila, kadar bom živel na kakšni majhni kmetiji kje med gorami? Gotovo bi rada imela dve kravici in nekaj drobnice —?" Kristina se je smehljala in igrala z njegovimi lasmi. "Kaj bi pa najini sinovi rekli k temu. Erlend — če bi jim njihova mati takole utekla—?" "Mislim, da bi jim bilo čisto pogodu, ako bi smeli sami ukazovati na Jorundgaardu," je smeje se rekel Erlend. "Dovolj stari so za to. Saj je Gaute kmet od nog do glave, čeprav je še tako mlad. In Naakkve je vendar že skoraj mož." "Oh ne." Mati se je tiho za-smejala. "On sam sicer tudi tako misli, to je res — no, vseh pet prejkone tako misli — ampak marsikaj še manjka, preden bo imel fant pravo moško pamet —." "Ce se bo vrgel po svojem očetu, se lahko zgodi, da ga bo kesno srečala ali pa nikoli," je odgovoril Erlend. Zvito se je nasmehnil: "Gotovo misliš, da bi mogla svoje otroke še vedno skriti pod krilo, Kristina —. Naakkve je letos poleti postal oče — tega menda še ne veš?" "Ne —!" "Kristina je vsa pre-padena zardela. "No, otrok je mrtev prišel na svet—fant je zdaj oprezen in ne gre več tja — Paalovega sina vdova je bila, tu na Haug-sbrekkenu; trdila je, da je otrok njegov, in čisto nedolžen pač ni bil, pa naj je bila stvar taka ali inaka. Da, tako stara sva že, Kristina —." "Le kako moreš tako govoriti, če si je tvoj sin nakopal sramoto in zamero?" V srce jo je zbodlo, da more njen mož tako lahkomišljeno govoriti — in da ga nekako zabava, ko vidi, da tega še slutila ni. "No, kaj naj neki rečem?" je vprašal Erlend kot poprej. "Fant ima osemnajst zim. Torej sama vidiš, da ne zaleže kdo Slika nam predstavlja generalnega feldmaršala Sieg-mund Wilhelm von List, ki poveljuje nemški napadalni armadi na jugoslovanski fronti. Slika nam kaže množico velikonočnih paradnih01' St. Patrik's katedralo v New Yorku. Računa se, do udeležilo parade nad 300i,000 ljudi. Na delu je bilo ^ sebnih policijstov, ki so skrbeli zc\ red. Velikonočno razpoloženje našega predsednika in Mrs. Rocsevelt se vidi na njunih obrazih. Slika je bila posneta na velikonočno nedeljo, ko sta se vračala iz cerkve, kjer sta prisostvovala velikonočnim cerkvenim obredom v St. Thomas Episcopal church v Washingtonu. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderf" DEKLETA IN ŽENE! Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO SUKNJO ali SUIT, po nižjih cenah, kakor kje dr. to od $14.50 naprej DIREKTNO IZ T /ti in za zanesljivo in točno postrežbo, se obrnite BENNO B. LEUSTIG 1034Addi»on Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 . iliBK.' 1AHKI OBROKI K/ ■pP > . Več kot 6 milijonov Frigidalre je bilo -St. že napravljenih in prodanih. Lahka mesečna odplačila se prično šele 25. maja. Si grid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ "Ker pravijo, da straši? Še nikoli nisem nič opazil. Pogosto sem si želel, da bi me sorodnik Bjorn obiskal. Ali se spominjaš, kako je nekoč dejal, da bi mi ne bilo prijetno, ako bi čutil nož na grlu. Skoraj bi me mikalo, da bi vitezu zdaj odgovoril, kako malo strahu sem občutil, ko sem imel vrv za vratom." Ženino telo je spretel dolg trepet. Nemo je obsedela. Erlend se je dvignil. "Čas bo že, Kristina, da gVe-va spat." Vsa odrevenela in mrzla je gledala, kako Erlend odejo, ki je ležala na njegovi opremi, razgrinja po postelji in z njo pokriva umazane blazine. "To je najboljše, kar imam," je rekel. "Erlend!" Sklenila je roke na prsih. Iskala je v mislih, kaj bi mu mogla reči, da bi se še nekoliko zavleklo — bilo ji je tako tesno pri srcu. Kar se je domislila naročila, ki ga je imela izvršiti. "Erlend —> nekaj ti moram sporočiti. Ko je Simon ležal v zadnjih vzdihijajih, me je prosil, naj te v njegovem imenu pozdravim in ti povem, da se je vsak dan kesal besed, ki ti jih je bil rekel, ko sta se zadnjikrat ločila. Sam je dejal, da je bil nemožat — in prosil te je, da mu to odpustiš." "Simon." Erlend je stal tamkaj, z eno roko oklepal steber pri postelji in gledal v tla. "Tega človeka bi se najmanj hotel spominjati." "Ne vem, kaj sta imela med seboj," je rekla Kristina. Njpj so se te Erlendove besede zdele strašno brezsrčne. "Ampak čudno bi bilo in čisto" nič podobno Simonu, ako bi bilo tako, kot je sam dejal, in ako bi bil nasproti tebi res tako malo velikodušen. Gotovo ni bil samo on kriv, ■ ■'.■■ ...... ..———--...... . lllllllllllllllllllilllllllllllllllllillllllll!!!!!! Posebno samo za 3 dni četrtek, petek in soboto ALUMINASTA POSODA (skleda), ki drži 11 kvortov, meri 15 in 5!/o visoka, pripravna za pomivanje kuhinjske posode ali za umivanje nog, navadna cena $1.25, sedaj samo 82c GRDINA HARDWARE + 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 Ddprto vsak dan do 7. zvečer, >b sredah do opoldne. Mi vza-nemo na račun stare bančne cnjige od North American bailee ali nove delnice. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli - ... v*" j.iMwyf^ffySg^^^^^**«. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca ( * i JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. i 6122 St. Clair Ave. 1 HE 2730. i -1< če je tako —." Erlend je zmajal z glavo. "Kakor brat mi je pomagal, ko sem bil v stiski," je rekel tiho. "Jaz pa sem sprejemal njegovo pomoč in prijateljstvo in nisem vedel, da me je že od nekdaj težko prenašal. — Zdi se mi, da je moralo biti življenje včasih lažje, ko sta taka dva fanta kot oti in jaz pozvala drug drugega na dvoboj, se dobila na kakšnem dtoku, češ, orožje naj odloči, čigavo bo preljubo dekle—." Vzel je s klopi star plašč in ga vrgel čez roko: "Morda bi nocoj imela rada pse pri sebi v hiši?" Kristina se je dvignila. "Kam greš, Erlend?" "Spat, v skedenj tam zunaj." "Ne —!" Erlend je obstal, vitek, gibek in mlad je stal v slabotnem rdečem soju ugašajoče žerjavice na ognjišču. "Ne upam si sama ležati tukaj v tej izbi — ne upam si —." "Ali pa si upaš v mojem naročju?" V temi je mogla razločiti njegov smehljaj, ki jo je premagal. "Ali se ne bojiš, da bi te do smrti stisnil k sebi, Kristina — ?" "Oh, da bi le hotel —." Vrgla se mu je v naročje. Ko se je prebudila, je videla na oknu, da mora biti zunaj že dan. Na prsi ji je pritiskalo nekaj težkega — Erlend ji je spal z glavo na rami, eno laket je imel položeno čeznjo ter oklepal z roko njeno levo nadlah-tje. Kristina je ogledovala moževe železno sive lase. Videla je svoje male, upadle prsi, nad njimi in pod njimi so se videli pod tenkim odelom kože močno izbočeni loki reber. Obhajala jo je nekakšna groza, ko se je iz te noči porajal v njej spomin za spominom. V tej izbi — oba v teh letih —. Strah in sram sta jo premagala, Ito je opazila podpluta mesta na svojih shujšanih materinskih lak-teh, na izsušenih prsih. Naglo je zgrabila za'krzno in se hotela pokriti —. Erlend se je zbudil, se nenadno oprl na komolec, se ji za-strmel v obraz — oči so mu bile po spanju ogljeno črne: "Mislil sem —" in se je zno- ; va vrgel k njej; globoko in divje je pretreslo vso njeno no- i tranjost ob radosti in tesnobi v njegovem glasu. "— Mislil sem, I da sem spet sanjal —." | Odprla je ustnice ob njego- j vih ustih in mu ovila roke okrog vratu. Nikdar, nikdar še ni bilo tako čudovito lepo —. Popoldne, sonce je bilo že rumeno, dolge sence so ležale na zeleni ledini pred dvorom, sta I odšla k potoku po vodo. Erlend je nosil oba velika vrča. Kristina je stopala zraven njega, lahka, vitka in gibka. Ruta ji je zdrknila z glave in ji ležala na ramenih; lasje so se ji rjavo in blesteče svetili v soncu. Sama je čutila, kadar je zaprla oči in dvignila obraz proti svet- I lobi — lica so ji zardela in poteze omehčale. Kadarkoli je na skrivaj pogledala Erlenda, je zmedeno povesila oči — videla i je, kako mlad je še. Erlendu je prišlo na misel, da bi se kopal. Ko je stopal globlje v vodo, je Kristina sedela na trati, s hrbtom naslonjena na skalo. Gorski potok jo je s svojim žuborenjem in sumi j an jem uspaval — semter-tja, kadar so se ji mušice in muhe doteknile kože, je odprla , )či in zamahnila z roko po njih, L Spodaj med vrbmjem je videla Erlendovo belo telo — z nogo se je opiral na kamen in se drgnil s šopom trave. Spet je zaprla oči in se srečno trudno nasmehnila. Nasproti njemu je bila še vedno prav tako brez moči kot nekoč —. Erlend je prišel in se zleknil pred njo v travo — imel je mokre lase in njegova rdeča usta so bila mrzla od vode, ko jih je pritisnil na njeno roko. Obril se je bil in je danes imel na sebi boljšo srajco — toda preveč lepa tudi ta ni bila. S smehom si je segel pod pazduho, kjer je bila raztrgana: "Lahko bi mi bila prinesla kakšno srajco, ko si nazadnje vendarle prišla sem gori." "Takoj ti jih bom nekaj naredila, Erlend, brž ko bom doma," je smehljaje se odgovorila in ga pogladila preko čela. Prijel jo je za roko: "Nikoli več ne pojdeš od tukaj, Kristina moja —." Žena se je samo nasmehnila, odgovorila pa ni, Erlend se je, na trebuhu ležeč, nekoliko odmaknil. Pod grmovjem je v vlažni senci rastel šop majhnih belih nebin. Njihovi listi so bili prepreženi z modrimi žilicami kakor ženske prsi, sredi vsakega cveta je tičal majhen, rjavkasto moder gumb. Erlend je trgal cvetlico za cvetlico: "Ti si tako učena v takih stvareh, Kristina, gotovo veš, kako se, pravi tem cvetlicam?" "To je Friggjina (staronor-dijska boginja blagostanja, ljubezni -in rodovitnosti) travi-ca — nikar, Erlend —" zardela je in odrinila njegovo roko, ko ji je hotel zatlačiti cvetove v nedra. Erlend se je zasmejal in prav nalahno ugriznil v vsakega izmed belih cvetnih lističev. Nato ji je položil vse cvetlice na dlan in ji zapognil prste okoli njih: "Ali še veš, ko sva hodila po vrtu hofvinske bolnice — si mi dala rožo?" j Kristina je počasi odmajala z glavo in se rahlo nasmehnila: "Ne. Sam si mi vzel rožo iz roke." "In ti si pustila, da sem jo vzel. In tako si pustila, da sem vzel tudi tebe, Kristina,—krotko in pohlevno kot roža — kes-neje si me včasih do krvi zbodla, ljubica moja." Vrgel se ji je v naročje in ji ovil roke okrog pasu: "Nocoj, Kristina — je bilo vse zastonj — nocoj se nisi tako poceni rešila — nisi mogla samo pohlevno sedeti in čakati —." Kristina je sklonila obraz in ga skrila na njfegovi rami. Četrti dan sta se umeknila v brezov gaj med griči iznad dvo- ve kaj, če čuvaš svoje sinove, kot bi bili otroci. Ako se preseliš k meni sem gori, bova morala gledati, da ga oženiva —" "Misliš, da bo lahko, dobiti Naakkveju enakorodno nevesto? — Ne, Erlend, zdaj ko sem to slišala, boš menda sam razumel, da moraš z menoj domov in mi pomagati krotiti fante." Erlend se je sunkoma oprl na komolec. ''Tega pa ne, Kristina. Tujec sem v vaši dolini in ostanem — pri meni se ljudje spominjajo samo tega, da sem bil obsojen kot izdajalec kralja in dežele. Kaj ti vsa ta leta, ki sem jih preživel na Jorundgaardu, nikdar ni nrišlo na um. da se tamkaj slabo počutim —"f, ma, s Skauna sem bil da sem med ljudmi velJa, nekaj posebnega. Celo tet^ v mojih mladih letih —> šla govorica o mojem s'a j življenju in sem bil izobc^ cerkve — sem bil vendar!^ lend Nikulausson s HuSR, : Potem je prišel čas, Krist«11 ko sem bil tako srečen, d* i ljudem tam na severu la^J kazal,, da se nisem pop0'1) j izneveril svojemu rodu. -H rečem! Tu na tem malenlJ sestvu sem svoboden nihče ne prešteva mojih i kov ali me za mojim ^ opravlja. — Poslušaj, ti moja najdražja — ost£"" meni! J mestpmevw i NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 Ea»t 185th St. NANT OF THE"SHES"6%icu.ft. capacity! More Food Storage Capacity. Larger size gives you more room for everything! Cold Storage Tray has 325 cu. in. capacity. , More Shelf Space. 1 more shelf than you find in C'a cf most II other makes I ' More Usable Frozen Storage Spcce. 71D cv.: p!us 4 pounds of ice! More In lee Service. Has exclusive Quickubc Ti^yc. Plus a double-width tray with built-in tray release. . ----L -rCSfof • More Tall Bottle Space rj e Exclusive Meter-Miser. Freezes SAMO | ' Xv ice faster... Keeps food safer Ji fy. >7C I ... at less cost J vS-v dto'i^" •W 9 , I J I • Many other quality features UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ O A0 in stane samo: $ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland,U'