Slev 59. V Llnnilan). v nedeljo flne 12. marca (922. W«rorin!n* an u Uta*t> SH8> n Mli lak tapeti Olu M »t» *b , ,, m 4V— 1» S«tr atti , ,, a O K U ar nasat „ .. a Ml tt Inotaointr«! Mlo letno ... Olu 150"-» mesaAoo , , » , « »^>0 ss Sobotna Izdala; « I Jagosisvip . . 01». tO' — • inotemstv« . . „ eo — ?osdmn0 Slev 50 par. __Oredatfrto i« f Kopitarjevi atlet itsv 6/UI. Rak opisi «» «> vračalo dalriOMrans pismi*. s» o* 8prs|em*|ft. Ur»4tt teltL »rt f>0, aprtvu. tt«. «28. Političen list za slovenski naret | Leto L. s Cbp« lnsaratomta Srostotpna petitna vrsta tnali oglasi po K 4'— in « 8 veliki oglasi asd «5 »m vlilo« po K B —, ouslana lM. po & 12 —. Prt več|om aaroCUo popast Izhaja vsak lan livzeraftl ponedeljka ln dnovs po ptaa> ulku >b 3, ari ljuba). Mesein« prilog*. OntiilV »KSZ. Oprava (e v Ropltarivvl al B — Rs6an poitne ttraa. llabiitmke St ISO sa naročnino In iL 149 sa igiasa, (agrsa^MII, sus|«t.7563. prsšk« t« dnnat n./87 n I 17 r " i i mm Politika in Rulftira. Te dni je predsednik češkoslovaške repulike Masaryk praznoval svoj 72. rojstni dan. Pri tej priliki je predsednik državnega zbora Tomašek govoril slavnostni govor o politiki in kulturi. »Kultura,« je dejal, »je oplojala narodna tla, iz katerih je zrastla svoboda in neodvisnost češke države.« Potem je poudarjal notranjo moč in so-lidnost češkoslovaške republike ter odgovoril na vprašanje, kaj je vzrok temu. >Za-to, ker se zgradba naše države opira na kulturno probujen narod, na narod, ki je v tako visoki meri zrel.« Končno je razmotri-val o odnosu, ki naj vlada med kulturo in politiko, in povdarjal, da je le tista država resnično močna, koje javno življenje je prepojeno s kulturo, se giblje v smeri k najvišjim duhovnim ciljem, koje politika ni ločena od kulture. Tomašek je glede češkoslovaškega naroda povedal resnico; kdor se je kdaj vmi-slil v mentaliteto češkega naroda in delj časa z razumevanjem opazoval njegovo življenje, ta bo nujno prišel do spoznanja, da morebiti na celem svetu ni plemena, koje-ga javno življenje in stremljenje bi bilo tako prešinjeno od neke visoke kulturne ideje, kakor vidimo to pri češkem ljudstvu. Narod, ki se površnemu opazovalcu zdi egolstičen, je v svojem bistvu idealen kakor malokateri drugi. In ta ideal zasleduje Čeh z neprimerno energijo, brez ozira na to, kar mu stoji na poti, časih naravnost s fanatizmom. Čudovito ljudstvo, pri katerem še danes kakor za časa reformacije stoje v ospredju kulturna vprašanja v svojem najglobljem pojavu: verskem. Naj mislimo o tej reči, kar hočemo: verska vprašanja so tista, ki ta narod najbolj vznemirjajo, s katerimi se najbolj peča, ki mu dajo pečat nekega mučnega iskanja večnih vrednosti, ki ga tudi potapljajo v največje zmote. Ravno Masaryk je najbolj tipični predstavitelj te miselnosti. Dočim pa se pri drugih slovanskih plemenih to včasih izgublja v neki bolestni misticizem, se pri češkem ljudstvu to združu je z zdravim smislom za vsakdanje potrebe življenja. Na vsak način se je javno življenje čehoslovaškega naroda vedno ravnalo po kulturnih smernicah, naj je časih še tako prestopalo bregove in noben narod se v tem oziru z njim ne more izlepa primerjati. Naj nam vsak odkrito verjame, da le neradi to sliko zatemnjujemo z razmerami, ki vladajo pri nas; verjame naj nam tudi, da pri tem ne govorimo iz strankarskih nagibov. Med javnim življenjem in kulturo vlada pri nas najgloblji prepad, kar si ga je mogoče misliti. Koliko gre pri tem na račun nas vseh in koliko na račun onih, ki državo vodijo in so za svoje delo pred Bogom in svojo lastno vestjo ter pred narodom in celo zgodovino odgovorni — na to naj skuša vsak sam odgovoriti. Voditelji države imajo največ dolžnosti, največ odgovornosti in največjo nalogo, kajti ljudstvo je mehko testo v rokah umetnika ali pa — mojstra skaze. Kje bi po treh letih osvobojenja in zedinjenja mogli že biti, da so držali krmilo naše države v rokah sami vestni, katonsko nesebični, idealni in od najvišjih kulturnih ciljev prešinjeni krmarji t Danes smo v tem oziru gotovo padli na tako nizko stopnjo, da bolj skoro ne moremo in če še kdo tupatam ta sistem hvali, oziroma išče na njem svetlih strani, dela to ali iz golega strankarskega dobička ali pa zato, ker skuša samega sebe prevarati, da ne bi popolnoma obupal nad svojimi srčnimi ideali. Neprestane korupcijske afere, strašne obtožbe vodilnih mož, na katere ti niti ne odgovarjajo, brezprimerno blatenje političnega nasprotnika, klikarstvo brez ozira na splošno blaginjo, izrabljanje politične moči v osebne namene, izrabljanje takozvanega unitarizma in jugoslovanskega patriotizma v svrhe, ki nimajo z njim nič opraviti, ki so mu naravnost nasprotne — to vse in mnogo drugega bi se dalo ob tej priliki povedati Nam je le na tem, da se vsi dobro misleči ljudje nekoliko zamislijo nad besedami predsednika čehoslovaškega državnega zbora. One nam odkrivajo globoko krvavečo rano na našem naroanem državnem telesu. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Konferenca strokovnjakov male antante in Poljske je včeraj z vso vnemo nadaljevala svoje delo. Razne komisije so razpravljale o splošnih in podrobnih vprašanjih, ki so jim bila izročena v pretres. Prometna komisija se je bavila z načrtom prometa in tranzita med štirimi državami, ki so zastopane na konferenci. Med izvedenci tu zastopanih držav je prišlo do popolnega sporazuma. Razpravljali so tudi o enotni tarifi za blagovni in osebni promet. Finančna komisija je pretresala razna vprašanja, nanašajoča se na valutne tečaje, carine in kredite. Nadaljna točka posvetovanj te komisije je bilo vprašanje finančne in gospodarske obnove Srednje Evrope. Na dnevnem redu je bila tudi obnovitev trgovinskih in gospodarskih od-nošajev z Rusijo. V tem vprašanju so sklenili, da mala antanta v tem oziru ne more zaostajati za zapadno Evropo, temveč da mora tudi ona stremiti za tem, da se zbliža z Rusijo in to še posebno z ozirom na to, ker sta dve zainteresirani državi, namreč Poljska in Rumunija, neposredni sosedi sovjetske Rusije. Gospodarska komisija je razpravljala o mednarodnih trgovskih zvezah. Tekom razprav se je naglašalo, da bo na genovski konferenci moralo priti na dnevni red tudi vprašanje med vzhodom in zapadom. Govorili so nadalje o mednarodnih trgovinskih pogodbah, trgovinskih kreditih, o konzularnih vprašanjih in o vprašanju literarne lastnine. V vseh teh vprašanjih so se izvedenci končno pridružili stališču naše delegacije. V fplošnem se dozdeva, da ne bo potrebno sklicati plenarne seje sedanje belgrajske konferenco, ki bi bila potrebna za primer, ako v kakem ! vprašanju ne bi bilo mogoče priti do spo- razuma. OSTER SPOR MED DEMOKRATI IN RADIKALI. Belgrad, 11. marca. (Izvirno) Parlamentarni in politični krogi smatrajo že za gotovo dejstvo, da stoji vlada neposredno pred krizo, ki se pojavi že v nekaj dneh, gotovo pa cez nekaj tednov. Največji optimisti ne pripisujejo Rašičevi vladi dolgega življenja. Razmerje strank v vladni večini je napeto. Huda je borba med radikalci in demokrati in je opažati v obeh klubih nervoznost. Radikalci so definitvno sklenili, da prekinejo stike z demokrati radi slučaja Protič-Cicvarič. Toda stvar se bo tako zvršila, da ne bo opaziti motivov. Razburjenje v demokratskem klubu pomirjajo voditelji stranke s tem, da demokrati ne bi dali povod h krizi, ki je bila izzvana samo po radikalcih. Belgrad, 11. marca. (Izvirno) Današnji »Balkan« javlja, da je minister Pribi-čevič sklenil odstopiti, ker vidi, da v demokratskem klubu ne vlada zanj najboljše razpoloženje. Razprava o oblastnih in srezkih samoupravah. Bolgrad, 11. marca. (Izvirno) Danes dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora, kjer so razpravljali o načelnih vprašanjih glede oblastnih in srezkih samouprav. Poslanec Kosta Timotijevič je govoril o pomenu tega zakona, veleč, da v ožjem odboru ni bilo kritike omenjenega zakona. Zakon so izdelali strokovnjaki, a vlada je obračala posebno pozornost na pristojnost samouprav, na njihovo organizacijo in na državno nadzorstvo. Izvestitelj je našteval težkoče, ki so bile stavljene vprašanju tega zakona. — Poslanec Ma-nojlo Dokič je izrekel nekaj opazk in misli, da bi se morali predvideti finančni viri, da bi samouprave mogle izvrševati svojo nalogo. Dalje je podal nekaj idej, ki bi se morale uvesti v zakon, da bo popoln. Kompetenca odbora za izvrševanje kazenskih odredb mora biti izročena upravnemu sodišču. — Za njim so govorili poslanci dr. Hohnjec, Lazič, Sušnik in Žebot, ki so napadali zakon in zahtevali izprememb ter izjavili, da zanj ne bodo glasovali. Ko je poslanec Žebot naglašal potrebo, da mora dobiti ljudstvo pravico voliti svoje zastopnike v šolski svet, je samostojni poslanec Drofenik nasprotoval tej zahtevi. — Nato je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri ob 9. uri. Belgrad, 11. marca. (Izvirno) Danes je predsednik vlade Pašič imel konferenco z ministrom dr. Lazo Markovičem, na kateri sta razpravljala o ameriški ponudbi za zgradbo železniške proge med Belgra-dom in Splitom odnosno Kotorom. Do zaključka nista prišla, a vse kaže, da bo ta ponudba sprejeta, ker je najugodnejša. Belgrad, 11. marca. (Izvirno) Danes so se sestalo vladne stranko na skupni konferenci radi določitve železniške zveze Hriditska vlada za nedeljeno Belgrad, 11. marca. (Izv.) Miriditska vlada se mudi v Belgradu in pregovarja z našo vlado o bodočem svojem zadržanju. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, bo miriditska vlada opustila svoje separatistično stališče in se izrekla za nedeljeno Albanijo. Miriditi bodo v Albaniji zaslodovali naši državi prijazno politiko. V Tirani se bo kmalu ustanovilo naše diplomatsko zastopstvo. Kot prvi odpravnik poslov se imenuje tudi sedanji konzul v Trstu, Ljuba Nešič. Dr. MinčSceva politika napram Rusiji. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Tukajšnje »Novosti«,kojim se pripisujejo zveze s sedanjim zunanjim ministrom dr. Ninčičem, so prinosle članek »Ne Ljenin, ne Wran-gelk, v katerem izjavljajo: »lz našega pro-J^JMtetVii boljševizmu šo ne sledi, d« bi m- med Belgradom in Jadranom. Sklenjeno je, da se zgradi nova železniška proga Belgrad—Črna gora—Kotor. Temu, da je prodrla ta kombinacija, je vzrok, ker v srbskih političnih krogih še vedno računajo z možnostjo amputacije, vsled česar tudi zahtevajo železnico, ki bi tekla popolnoma po srbskih tleh. Poleg tega imajo tudi namen, osredotočiti ves promet v Belgradu in Srbiji ter ga odvrniti od Hrvatske in Slovenije. ša država morala biti zaščitnica caristične-ga Don Kihota (Wrangla, op. ur.). In v času, ko angleška vlada hoče, da pridejo ruski delegati na konferenco, mi ne smemo v svojem antiboljševizmu pozabiti: da so za nas Rusi Rusi in da dokler sedanji sistem ne bo v sami Rusiji zrušen, za nas kakor za ves svet obstoji v istini samo ona Rusija, koje delegati bodo prišli na konferenco v Genovi.« V belgrajski diplomaciji je izzval ta članek pozornost, ker se smatra samo kot razlaga zadnjih tozadevnih izjav dr. Ninčiča v Bukareštu in Bratislavi. Pribičevič toži Prctiča. Bolgrad, 11. marca. (Izvirno) Minister prosvete Pribičevič je pooblastil dr. Kosto Timotijeviča, narodnega poslanca in bivšega ministra za pravosodje, da toži v njegovem imenu pri sodišču poslanca Protiča radi njegovega pisanja v aferi Hercigonja in v aferi Cicvarič. Po dolgem odlašanju so je demokratski klub vendar odločil, ua jo pozval Pribičeviča, naj toži Protiča. V belgrajskih krogih pričakujejo z mladostjo razvoj tega UvoUoj*. SESTANEK HPS V ZAGREBU. Zagreb, 11. marca. (Izv.) Nocoj se je vršil v dvorani katoliškega kazina sestanek zagrebškega kluba Hrvatske pučke stranke, na katerem je posl. dr. Deželic poročal o sedanjem političnem položaju. Posl. Jos. G(»stinčar je razložil socialne smernice v našem sedanjem političnem boju, urednik splitskega »Jadrana« B a n i č pa je opisal razvoj političnih razmer v Dalmaciji, medtem ko je mestni zastopnik dr. Stjepan M a r k u 1 i n poročal o politiki v mestnem zastopu. Sestanek je bil zelo mnogoštevilno obiskan. DR. RIBAR REŠUJE KRIZO. Belgrad, 11. marca. (Izvirno) Predsednik narodne skupščine dr. Kibar je potom notranjega ministrstva pozval vse odsotne poslance, da se do 20. t. m. vrnejo v Belgrad, ker se s tem dnem zopet začne redno poslovanje narodne skupščine. PROGLAS HRVATSKEGA BLOKA PROTI »NARODNI OBRANI«. Zagreb, 11. marca, (izv.) Predsedništ-vo hrvatskega bloka je izdalo proglas, ki so ga podpisali Kadič, dr. Drinkovič in clr. Kosutič. V proglasu stoji med drugim, da se z ozirom na to, da je namestnik Deme-trovič službeno potrdil, tla je prejelo društvo »Narodna obrana« v resnici velike vsote denarja in ker izvaja že tudi tisk, ki jo naklonjen temu društvu, javen teror, kur se opaža zlasti v Zagrebu, pozivlje ves hrvatski narod, zlasti pa zagrebško meščanstvo in delavstvo, da janičarjev današnjega režima no pušča iz vida, da se v nobenem slučaju ne da izzvati k protizakonitim dejanjem, toda da se ne da iznenaditi napadom. Vsakdo naj bo pripravljen, da odbije napad na svoje imetje in življenje. PAŠIČ 0 MEMORANDUMU HRVATSKEGA BLOKA. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Današnja Tribuna« priobčuje člauek o memorandumu hrvatskega kluba, ki, kakor se zdi, kaže osebno mnenje predsednika vlade Rašica o tem vprašanju. Hrvatsko vprašanje ni vprašanje države, temveč politike. To je le vprašanje nazorov in vidikov. Taka vprašanja ne spadajo pred mednarodni foriun, temveč pred parlament. Posamezne skupine nimajo pravice zahtevati, da jih država posebno priznava in posebno o njih vodi račune. Pašič more imeti za hrvatski blok samo en odgovor, in to je: Izvolite, gospodje, na ono mesto, kamor ste izvoljeni. Potem bo vlada odločila, ali ste upravičeni, da boste zastopani na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Genovska konferenca je konferenca držav, ne pa konferenca plemen. Hrvatska je pa samo sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne posebna država. MINISTER MARINKOVIČ DEMENTIRA. Zagreb, 11. marca. (Izv.) Današnja »Riječ« poroča iz Belgrada: Minister za notranja dela dr. Voja Marinkovič je izjavil našemu dopisniku: Pooblaščam vas,^ da najodločneje dementirate vest zagrebških listov o sporu med menoj in poslancem Pribičevičem. Ta vest je popolnoma izmišljena. O prepovedi dijaškega shoda ni glavni odbor demokratske stranke niti razpravljal, niti ga ni prepovedal upravnik mesta Belgrada v svojem delokrogu. Obstoji neka naredba, da se na Torazijah sploh ne smejo prirejati shodi; zalo je bilo tudi to dijaško zborovanje prepovedano. Takoj, ko je dijaško udruženje »Pobratim-stvo.< javilo, da svojega zborovanja ne priredi na Terazijah, temveč na trgu pred kolodvorom, je upravnik to dovolil. FINANČNI ODBOR. Bolgrad, 11. marca. (Izv.) V pondeljek bo seja plenuma finančnega odbora, na kateri bodo posamne sekcije poročale o svojem delu. Za tem se bo razpravljalo o novih povišanih draginjskih dokladah državnim uradnikom, nameščencem, vpokojen-cem itd. PROMET Z DEVIZAMI IN VALUTAMI. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi jo izdal naredbo, da se poveča število članov odbora, dodeljenega Narodni banki, za ureditov prometa z devizami in valutami. Ta odbor ima nalogo, (ia ugotovi način, kako bi so poslovanje Narodne banke z ozirom nn novi pravilnik o prometa * devizami io valutami pospeiflo !n zenostavilo. Pri te} priliki je finančni minister predlagal trgovski in obrtniški zbornici v Belgradu, naj za la odbor imenuje dva zastopnika. Trgovska zbornica je nato izvolila dva trgovca iz Eelgrada, ki vstopita v ta razširjeni odbor Narodne banke. PREPOVEDAN STTOO NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU. Zagreb, 11. marca. (Izv.) Včeraj opoldne je zaprosilo odposlanstvo akademikov pri vseučiliškem rektorju dovoljenjo za pvi-reditev shoda na vseučiliških tleh v zadevi afere Pribičevič-Hercigonja. Rektor ni dovolil, da se shod vrši. KANDIDATI ZA NAČELNIKA PRES-BIROJA. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo: Vsled ostavke šefa našega Presbiroja, načelnika Pere Taletova, je ostal ta urad, ki ima toliko važnih nalog, sedaj brez šefa. Kot kandidati za to mesto ce imenujejo Vojislav Jankovič, Dušan Nikolajevih, Marko Car in Dušan Lončarevič. RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo je dospela v Skader. Tam ostane nekaj časa, nato pa odpotuje v Atere. ALBANSKI PREST8L PONUJAJO KRALJEVIČU JURIJU? Belgrad, 11. marca. (Izv.) »Novosti« javljajo iz Pariza, da jo diplomatski dopisnik neke evropske agencije cloznal iz Rima, da je pripravljena albanska delegacija, ki namerava odpovati iz Valone v Pariz in ponuditi albanski prestol jugoslovanskemu kraljeviču Juriju. (?) ITALIJA HOČE TZVESTI RAPALLSKO POGODBO. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Današnja »Pravda« javlja, da je Italija enako kakor našo državo obvestila tudi vse zavenike, da je voljna in brezpogojno odločena izvesti rapallsko pogodbo. Po teh vesteh se De Facta in Schanzer vračata k politiki Giolit-tija in Sforze. SPORAZUM NA FINANČNI KONFERENCI V PARIZU. Pariz, 11. marca. (Izvirno) V popoldanski konferenci zavezniških finančnih ministrov so bile odstranjene težkoče, ki so dopoldne šo ovirale, da ni prišlo do popolnega sporazuma. Francoski krogi so zadovoljni s sklepi. Finančni minister De Lasteyrie je dosegel glede stroškov za-sedbenih čet uspeh in prepričal zaveznike o potrebnosti, da vsaka država pavšalira-no v domači valuti določi stroške zasedbe-nih čet. Končnoveljavno besedilo dogovora podpišejo zavezniški ministri prejkone jutri, nakar bo predloženo vladam, da ga končnoveljavno sprejmejo. Ko so razpravljali o mobilizaciji nemškega dolga, je prevladalo prepričanje, da morejo zavezniki izvesti mednarodno posojilo za Nemčijo le v sporazumu z reparacijsko komisijo. Pariz, 11. marca. (Izvirno) Tekom včerajšnjih posvetovanj je bilo zavezniškim ministrom naznanjeno, da zahteva vlada Zedinjenih držav povračilo 996 milijonov zlatih mark z obrestmi vred za stroške zasedbene armade, ki so narastli do 1. maja 1921. Kakor se doznava, bodo minir^ri, da ne spravijo v nevarnost vseh svojih zadnjih sklepov, vzeli izjavo Zedinjenih držav na znanje in se držali dogovorjenega sistema delitve, ki je bil predviden na konferenci v Cannesu, in sicer s pridržkom, da se želja washingtonske vlade izpolni šele kasneje. INDIJSKI PODKRALJ ODSTOPI. London, 11. marca. (Izv.) Kakor poročata »Pall Mali Gazette* in »Globec, odstopi indijski podkralj lord Reading, toda šele, ko odpotuje iz Indije princ Walešlri. NEZAUPNICA GRŠKI VLADI. Atene, 11. marca. (Izv.) Po govoru ministrskega predsednika Gunarisa, ki je poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju, je zbornica z 262 proti 33 glasovom odklonila zaupnico vladi. Orjaški tivpfsoj v Aziji. Pariz, začetkom marca. Taktika boljševikov v Afganistanu. V Afgauu so se boljševiki najprej malo poorientirali in šele potem izurali način prodiranja. S komunizmom tukaj ni nič. Afganistan je še čisto v stadiju fevdalizma in avtoriteta je še zelo rpoštovana. Povrhu so Afganičani zelo bojevit narod in zato še tem bolj respektirajo predstojnike. Zato so se boljševiki popolnoma desinteresirali nad narodom kot takim, ter si vzeli k srcu najbolj osebo emirja, ki je neomejen šef nad narodom. Ni je prilike, katere bi ne izrabili, da mu izkažejo čast; boljševiški zastopnik v Kabulu ima kot najvišjo instruk-cijo dvigati kadilnico proti emirjevi palači, pošiljati darila ter polniti njegovo blagajno t zlatimi rublji. Narod je silno srečen, ko vidi, kako časti veliki ruski narod njihovega šefa. Seveda imajo sovjeti pri tem svoje ugodnosti, ker emir stori vse mogoče, da spravi varno boljševiške agitatorje tja proti Indiji 1 Istega dne kot s Perzijo, so sovjeti podpisali tudi pogodbo z Afganistanom, ker pri vseh svojih operacijah nikdar ne pozabijo si utrjevati teren s pomočjo mednarodnega prava. V tej pogodbi od 26. februarja 1921 se sovjeti zavežejo vposiaviti telegrafske zveze med največjimi mesti emirjala, obljubijo emirju »v znak spoštovanja« 1 milijon zlatih rubljev letno, na drugi strani pa dobijo dovoljenje ustanoviti 5 »konzulatov«, izmed katerih se trije nahajajo slučajno na indijski granici. Nadalje se zavezujeta Nj. Vel. Emir Afganistana in socialistična federativna republika ruskih sovjetov, da ne bosta sklepala z nobeno tretjo državo ne političnih in ne vojaških pogodb, ki bi mogle škodovati eni ali drugi zaveznici. Očividno je os te po-gedbe naperjena proti Angliji, ki se je prav resno zganila, ker bi stroške za to vročo ljubezen med emirjem in Ljeninom le ona plačevala in sicer v Indiji. Velika Britanija se je torej začela pogajati z emirjem ter mu v pogodbi od 24. novembra 1921 dala zelo široke koncesije. Ne samo da priznava popolno neodvisnost Afganistana in njegovo pravico do samostojne vnanje politike, Anglija dovoljuje, in to prvič v zgodovini, Afganistanu ustanavljati konzulate po Indiji. Celo afgano-indijska meja se bo popravila v korist prve. Kot protiuslugo zahteva London od emirja pismeno obljubo, da ne bo dopustil instalacije ruskih konzulov ob indski meji. Bodočnost bo pokazala, koliko vrednosti je polagati na to pismeno obljubo, ki v pogodbi niti ni umerjena. Kljub navideznemu zbližanju med Kabulom in Londonom boljševiški agito torji mirno romajo iz Taskenta sem preko Afgana v Indijo. Medtem ko pridigujejo v Perziji vstajo, so boljševiki v Afganistanu strastni za-fovorniki avtoritete. V slučaju konflikta z Anglijo so sigurni vojaške pomoči, za sedaj se rabijo drugega kot dobrohotnega prijateljstva in mirni tranzit svojih komunističnih romarjev tja proti Gangesu in Brahma-putri. fsnfji avtonomist - Socialni demokratje igrajo dvolično igre. V Sloveniji se prikazujejo kot pristaše velike in jake samouprave in ljudske neodvisnosti. Saj so šli v volivni boj za ustavotvorno skupščino pod zastavo neodvisno ljudsko republike. V Belgradu pa so podpirali donešenje centralističnega ustava in sedaj na vso moč zahtevajo, naj zakonodajni odbor s prenagljenim delom ustvari vse ono zakone, ki bodo v smislu vidovdanske ustave oropali hrvatski in slovenski narod njegovih avtonomnih pravic ter bodo razparcelirano Slovenijo in Hrvatsko postavili pod hegemonijo Belgrada. Vodja slovenskih socialnih demokratov Etbin Kristan zvesto in dosledno nadaljuje politiko Antona Kristana, ki je po hrbtu ubogih slovenskih proletar-cev splezal na višino večmilijonskega bogastva. Etbin Kristan je v zakonodajnem pododboru glasova! za razdelitev Slovenije in za uničenje slovenske samostojnosti in avtonomijo. Njemu plenarno seje zakonodajnega odbora sedaj tečejo prepočasi. Boji se, da zakonodajni odbor ne bi mogel dovršiti vseh zakonov o centralizaciji uprave, o uničenju istinite narodove samouprave in o razdelitvi Slovenije in Hrvatske. Zato je na seji zakonodajnega odbora 9. t. m. slovesno in odločno zahteval, da mora zakonodajni odbor delati ne samo po dnevi, marveč tudi po noči, da izdela vse te narodovo svobodo in neodvisnost uničujoče zakone. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako se je Etbin Kristan na pobi iz Amerike v Belgrad iz navdušenega pristaša »federativne Jugoslavije Srba, Hrvata, Slovenaca i Bugara« spremenil v pristaša absolutističnega centralizma in srbskega hegemonizma. fimii^gl n «" V « -iS a -j- Eden najbolj nezdravih pojavov v naši državi je poizkus zavleči krono in armado v vprašanja strankarske politike. Cicvarič, Pribičevičev eksponent, piše zdaj, da se vidovdanska ustava ne more izpre-meniti zaraditega, ker bi krona in armada ne mogli ostati indiferentni napram temu. Nadalje očita radikalcem, da hočejo s pomočjo Ninčiča kralja pridobiti za svoje načrte in potem izvesti Proticev federalistični načrt. Kralj pa, pravi Cicvarič, se no bo dal speljati na ta pota, kakor se je dal svojčas Aleksander Obrenovič, ker stoji previsoko nad strankami. — Ce pa človek pomisli, dp taisti Pribičevič lazi neprestano okoli dvora in je zadnjič celo izposlo-val avdijenco »aktivistični« omladini iz Dalmacije, potem si je popolnoma na jasnem, kaj Cicvarič razume pod tisto nepri-stranostjo, ki da jo mora imeti kralj. Sicer pa ta Članek že sam na sebi pomeni apel na krono in armado, katera ji je neposredno podrejena, naj ne zadovolji ogromna večine hrvatskega in oloven&kega naro- da in tako skuša ta dva faktorja zamešati v ustavno borbo. -f Pribičevič je vendar enkrat vložil tožbo proti Stojanu Protiču. Da ne bi nihče tega fakta previsoko ocenil, treba javnost spomniti na to, da je Svetozar Pribičevič čakal celi mesec in da je vložil tožbo šele sedaj, ko ga je v to v seji ministrskega sveta pozval demokrat minister za notranje zadeve Marinkovič. Ce bi ne bila ta zahteva prišla iz poštenejšega krila demokratske stranke, bi Pribičevič najbrž sploh ne šel pred sodišče. Saj je še pred par dnevi samovoljno odredil prepoved shoda belgrajske radikalne in komunistične vse-učiliške omladine, ker je hotela spraviti na dnevni red Hrecigonjevo afero. Pa tudi, ko mu je Protič javno rekel, da je »minister lump in kriminalni tipe, se je zadovoljil z izjavo, »da ostaja hladen«, dočim bi bil vsak drugi še isti moment vložil tožbo. Prišel je torej pod pritiskom iz lastnih vrst s svojo tožbo prepozno. Na vsak način pa bi moral Pribičevič odložiti mesto ministra, dokler se pred sodiščem ne opere, ker bi sicer sodnik spričo izjave tožitelja Nenada Djordjeviča v Aliagičevem procesu, da »so sodniki predstavniki režima in zato morajo dati sodbo v duhu režima, ki jih je postavil«, mogel biti mnenja, da je dolžan razsoditi v prid Pribičeviču kot glavnemu stebru tega režima. -f- Kristan kot pomočnik dr. Knkovcn in Puclju. Dr. Kukovec se je na svojih zborih, ki jih je imel za svoje maloštevilne pristalo na Štajerskem, z vso vnemo potegoval za skupno bojno črto naprednih elementov v Sloveniji zoper Slovensko ljudsko stranko. Kukovca pri tem vodi veliki skrb za demokratske mandate, katere bo odnesla Drava in do bodočih volitev menda še tudi štajerska Sava. Gosp. minister na razpoloženju ima svoj mandat v narodni skupščini iz ostanka glasov in ker se boji, da bo ta ostanek vedno manjši in nazadnje tako majhen, da bo g. Kukovec svojo volivce moral šteti s povečevalnim steklom, zato gleda okoli sebe, da dobi pomočnika za rešitev potapljajoče se demokratske ladje. Na samostojne se sme zanesti, ker je z njimi v pregrešni ljubezenski zvezi od njihovega početka. Pa tudi s socialnimi demokrati uspešno koketira. Etbin Kristan, menda zadnji član socialno-demokraiične dinastije Kristanov, vodi tako politiko, da dobiva od dne do dne večje pritrjevanje dr. Kukovca. Demokratski minister na razpoloženju je ne samo v srcu, marveč že tudi v obrazu vzradoščen nad izjavami Etbina Kristana za centralizem, uničenje slovensko in hrvatske samoupravo in za razdelitev Slovenije. Etbin Kristan je največji pomočnik buržujske demokratske stranke v Sloveniji. Pri prihodnjih volitvah v Sloveniji nastopi združeni napredni blok Kukovec-Pucelj-Kri-stan, ako ne bo Etbin Kristan prej odšel tistim polom, po katerem je srečno prišel v svoj pristan Anton Kristan. + Zopet imamo proces o korupciji in sicer proces dr. Žerjav contra dr. Kraigher. Pri tej priliki naj nam bo dovoljeno vprašanje: Kaj je s korumpiranimi vzgojitelji mladine iz ptujskega procesa? Ali kljub temu še nemoteno učijo naše otroke svoje nemoralo? Ali jim pokrajinska in prosvetna uprava prizanašala zato, ker so se v Ptuju izpostavili v prilog dr. Žorjavove klike? Ali misli pokrajinska uprava, da smo na to pozabili? + Prosvetna politika. V belgrajski »Pravdi« od torka smo čilali poročilo o pripravah za novi ljudskošolski zakon, v katerem je naštetih cela vrsta imen članov dotične komisije iz Srbije, tem imenom pa slede imena »delegatov iz pokrajin« — za vsako pokrajino eno ime. — lz tega poročila sledi, da obstoje v naši očetnjavi: 1. država in 2. pokrajine. Vse posle vodi država, pokrajine pa smejo priti le na »posvetovanje« ... + O »veliki krizi« piše tudi novosad-ska »Zaslava« in pravi: »Kakor izgleda, ni bila doslej še nobena kriza tako huda, usodepolna in obsežna, kakor bo kriza, ki je sedaj na vidiku. Odnošaji med radikali in demokrati so vedno bolj zapleteni. Čeprav v programih obeh strank ni nikakih bistvenih razlik, si oboji vendar v malih vprašnajih tako silno nasprotujejo, da ne morejo trajno ostali v skupni vladi.« — »Zastava« je glavni organ vojvodinskih radikalov in o političnem položaju navadno jako dobro poučen list. -i- Kako skrbo jugoslovanski poslaniki za ugled države, dokazuje newyorški slovenski list »Glas Naroda« od 21. februarja, ki poroča: »Pred časom je umrl v Ameriki neki Jugoslovan, ki je zapustil velikansko premoženje. Dedičev ni bilo mogoče zlepa dobiti. Jugoslovanski poslanik je vedel, da tiči v tej stvari veliko denarja. Namesto, da bi so kot jugoslovanski uradnik zavzel za dediče — Jugoslovane, je začasno odstopil, vodil pravdo kot privatna oseba ter spravil v žep baje petdeset tisoč dolarjev. Država, ki ima v inozemstvu take zastopnike, ne more imeti v inozemstvu nobenega ugleda... + Ameriška ?odba o Mali antanti. V Newyorku je izšla brošura iz peresa generala Charlesa Sherilla z naslovom: »Prime Ministers and Presidents,« kjer govori tu- di o Mali antanti. V tem poglavju pravi a dr. Benešu: »On je Ceh skozi in skozi, na-gel, in daje takoj odgovore na raznovrstna vprašanja. Njegova politika je skrajno mi-roljubna, ker nobena država na svetu ne potrebuje tako nujno tržišč kakor Češka. Ne pretiravamo, če trdimo, da je dr. Beneš najmočnejši politični faktor v jugovzhodni Evropi.« — O Jugoslaviji pa pravi: »Ljudje, ki nikdar niso obiskali Jugoslavije, navadno višje cenijo ta naslov kakor pa so. norni naslov »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« ali pa naslov »Velika Srbija«. Dejansko pa je zapopaden v imenu nove države tudi že problem te države za bodočnost. Ako ostane daljši naslov (= Kraljevina Srbov etc.) kot č i n j e n i • ca, ki bo dal vsem svojim novim delom priznanje Jede-racije, bo bodočnost te države sijajna. V tem imenu leži tudi priznanje prava manjšin in daje možnost tudi Bolgarom, da vstopijo v novo federacijo Južnih Slovanov, kar ne bi bilo nikdar mogoče, če ostane ime »Velika Srbija«. -— K shoda Iroaliranih železničarjev v Maribora. Shod koaliranih železničarjev v Gotzovi dvorani v Mariboru je bil hkrati protestni shod proti draginji, vsled česar je bil obiskan tudi od drugih slojev. Ravno to okolščino pa je smatral za ugodno g. Nachtigal, da jo izrabi v strankarske namene. G. Nachtigal, prej komunist, sedaj eksponent demokratske stranke med delavstvom, je rohnel na shodu proti — »kle-rikalizmu« ter napadal dr. Korošca, češ da je on kriv kot bivši železniški minister sedanje železniške polomijo in železni-čarske bede. Dobre porcije strankarske hudobnosti, pa tudi nevednosti je treba, da se kdo povzpe do takega natolcevanja. Vsak paglavec ve, da je začel prvi dr. Korošec kot železniški minister popolnoma zanemarjeni resor urejevati in je storil, kar je v kratkem času njegovega ministrovanja in z ozirom na pičle kredite, ki mu jih je dovolil ministrski svet, sploh mogel storiti. To vedo in priznavajo vsi resni politiki brez ozira na strankarsko pripadnost in g. Protič je še pred nedavnim časom dal dr. Korošcu najlepše spričevalo, češ da je bil najboljši železniški minister, kar jih je bilo kdaj v Srbiji, oziroma v novi državi. Kar pa se tiče dr. Koroščeve skrbi za železničarje, priznavajo danes vsi objektivno sodeči železničarji, da je bil dr. Korošec edini, ki je vsaj nekaj storil za železničarje in ta nekaj je tudi vse, kar držv železničarje še danes pokonci. Mi k, toj sodbi dodajamo le, da bi bil ta nekaj lahko veliko več, da tedaj dr. Korošcu gotovi ministrski tovariši niso metali polen pod noge. Pričakujemo pa tudi, da se koalicija železničarjev ne bo dala več izrabljati od demokratskih eksponentov, kakor se je to zgodilo v Mariboru in da bo neopravičljivo netaktnost kričača Nachligala popravila! — Bolnice v Sloveniji so ne zapro. Zdravstveni odsek za Slovenijo je pravkar prejel od ministrtsva za narodno zdravje obvestilo, da so za vzdrževanje bolnic v mesecih januar, februar, marec in april odobreni zadostni krediti in da so ima bol-nični vbrat v dosedanjem obsegu zopet upostaviti. — V Tržiču priredi Kolo jugoslovanskih sester gospodinjski tečaj, ki se prične 13. t. m. in bo trajal 10 do 20 tednov. Tečaj se vrši v dnevnem zavetišču. Pouk je brezplačen. Z ozirom na tovarniška dekleta, ki so čez dan zaposlena v tovarnah, se bo kuhalo tudi zvečer. — Jutri predava v društvu g. kaplan Vavpotič. — Gostilne. Prejeli smo: Na vse načine se trudijo v Ljubi,ani, da bi omejili pijančevanje. Po deželi se pa podeljujejo (dovoljenja za gostilne, da iste rastejo, kakor f[obe po dežju. V tem se odlikuje posebno iti,sko okrajno glavarstvo. Pred kratkim je isto zopet postavilo novo, popolnoma nepotrebno gostilno v Štangi. Tako so sedaj v tej župniji, od vznožja do vrha, od Špeha do Špelča, t. j. v daljavi okrog pol ure, kar štiri gostilne. Vse prizadevanje omejiti pijančevanje med našim l.udstvom je popolnoma prazno delo, dokler bode gosposka tako radodarna z gostilniškimi koncesijami. — Čudno povelje na orožniške postaje. Neki orožniški oddelek na Kranjskem je izdal na podrejene postaje povelje sledeče vsebine: Na vse objave (dopustnice) katere se dajejo orožnikom pri potovanjih v smislu tuk. povel)'a br. i. t. d. je v bodoče tudi staviti pripombo: »Čist, brez uši«. Kdor bo potoval z objavo brez te pripombe, bo imel neprilike, a oni, kateri mu je objavo izstavil, bo klican na odgovor. —• To povelje je izšlo najbrž od vseh orožni-ških oddelkov v Sloveniji na podrejene postaje in to seve na ukaz V. orožniške brigade v Ljubljani. Ta slednja komanda pf bo imela tudi kakšen še višji ukaz aH od vojaške, ali pa od naše »centralizirane« celokupne komande v Belgradu. Sicer jc postranska stvar, kje ima to povelje svoj izvor. Dejstvo je le, da je ta ukaz škandal vseh škandalov, kateri se dogajajo dandanes pri orožništvu v Sloveniji, in obenem lep primer dobrote centralizma. Mi vemo popolnoma dobro, da imajo naši stanovski tovariši na Balkanu vedno opraviti s to »živino«, za katere neposest bi se po izdanem povelju morala izdajati pri nas potrdila o priliki potovanja po železnici in vemo tudi, da je n. pr. ljubljanska garnizija cela ušiva, ali radi tega pa si vendar ne bo nikdo predpostavljal, da pasemo uši tudi pri orožništvu v Sloveniji, vsaj za sedaj še ne. Ako bi se isti, ki je kot predpostavi,en tozadevno povelje izdal, takih razmer pri podrejenem moštvu ne sramoval, potem imamo pa mi sami toliko ponosa, in smisla za red, da se uši varujemo. Kaj je torej dalo povod za izdajo tega sramotilnega in za orožniški zbor tako poniževalnega ukaza. Nadejamo se lahko, da bo sedaj sprevodnik na železnici le od daleč vzel vozni listek od potujočega orožnika, kakor hitro bo opazil na dopustnici ono sramotno klavzulo, bo eč se, da orožnik vzlic temu le ima uši. Pripeti pa se tudi lahko enemu ali drugemu, da ga sprevodnik v dvomu, da je brez golazni, zapre v kak poseben kupe, da ne bo trosil nesnage med potnike. Nasprotno pa moramo žal priznati, da nismo daleč od njih, dasi jih za enkrat še nimamo. Kdo pa je temu kriv? Ali ne v prvi vrsti tisti, ki ne skrbijo za moštvo in mu ne da,o tega, kar mu pristoja? Ali je mogoče, da bi se vzdrževal mož, ki nosi eno in isto obleko v petek in svetek že od leta 1919? O kakem poštenem letnem perilu sploh ne more biti govora. Imamo vtis, da so gg. častniki pri orožništvu zadovoljni, samo da prejmejo svoj mesečni pavšal za obleko, kateri ni ravno majhen; ako pa moštvo hodi razcapano okrog, do tega pa jim je malo mar. — Dajte nam torej obleke in perila, a ne ukazujte onih sramotnih klavzul na dopustnicah. Odločno zahtevamo od g. brigadirja, da da ono povelje glede klavzul tako f preklicati ter naj blagovoli poskrbeti raje na drug način, da odpade povod za izdajanje takih povelj za vselej. Vsem orožniškim poveljnikom pa svetujemo, naj orožniškega ugleda, o katerem tako radi govoričijo ob vsaki priliki, ne teptajo sami z nogami. — Glad v Dalmaciji! V naši po pri-rodi tako bogati državi gladuje cela dežela — Dalmacija l Vesti, ki prihajajo od tam, so naravnost strašne. Po otokih zbirajo morsko travo, da se z njo preživljajo. Po makarskem primorju so ljudje srečni krušnih odpadkov, s katerimi se sicer pitajo svinje. Okoli Omiša velik del prebivalstva je komaj vsak tretji ali četrti dan kruh. Ljudje zbirajo smrečice, da jih zre-žejo in jedol Na Muču in Lečevici so pojedli ves žir iz redkih gozdov in se je zgodilo že več slučajev smrti vsled lakote. Na gornjih in vzhodnih Poljicah je smrtnost tekom zadnjih dveh mesecev od novega leta sem prekoračila število smrtnih slučajev tekom celega leta 1921. Kriva je centralistična belgrajska vlada, ki je ukinila oddelek za prehrano pred lansko zimo, torej ravno takrat, ko bi njegovo delovanje bilo najbolj potrebno. Tudi privatnim trgovcem so pošle vse zaloge, tako da v Splitu ne dobiš niti par vagonov koruze niti za ceno 18 kron. Vlada je šele po preteku celega pol leta iz ostanka prehrambenega oddelka naznačila Splitu, Šibeni-ku in Dubrovniku 30 milijonov kron, kar je seveda nezadostno. Dr. Dulibič se trudi, kar se more, in namestnik Metličič je zdaj tudi nujno zahteval pomoči, toda g. minister dr. Krstelj za to nima smisla, pač pn se je zavzemal za moratorij belgrajskim trgovcem. Zdaj je HPS napravila v Belgradu odločne korake v tem pogledu, ljudstvo pa čaka. ali se bo vlada vsaj zdaj zganila. Res nečuvena sramota za našo vlado 1 — Zborovanja nemških katoliških omladinskih društev. Za binkoštne praznike sklicujeta letos dve najobsežnejši nemški omladinski organizaciji svoja letna zvezna zborovanja. »Z vezaka t. omladinski h društev Nemčije« ki šteje 350.000 članov, zboruje od 5. do 7. junija v Nurnbergu. Lansko leto je zborovala z vsem zunanjim sijajem v Diisseldorfu, letos se pa hoče omejiti zlasti na notranjo poglobitev organizatoričnega dela. Istočasno priredi »Zveza kat. rokodelskih društev«, v kateri ie včlanjenih 75.000 članov, svoje internacionalno zborovanje v Kolnu. Povabila je zastopnike svojih včlan enih društev iz vseh držav. Za oboje zborovanj se vrše že sedaj velike priprave in živahna agitacija. — Invalidski dokumenti. Dokumenti, Id so /Ih dobili vojui invalidi povodom zadnjega splošnega pregleda (po 1. septembru 1021) od invalidske pregledne komisije in sicer »Invalidsko spričevalom (Invalidsko uverenje) nli »Začasna objava« (Privremena objava) so edino merodajno uradne listine, s katerimi se dotičnl lahko veljavno Izkažejo za voj. invalida. Zato so priporoča vsem, da to listine skrhno hranijo ln jih po možnosti nc dajo iz rek. Ako jih morajo priložiti kaki prošnji, naj priložijo overovljene prepise, original pa obdržijo pri sebi. — Prošnjam na Invalidski odsek oddelka zo socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani ni treba prilagati omenjenih dokumentov in tudi ne prepisov, ker Ima ta odsek som zbrane pregledne spise za vse voj. invalide, ki so pristojni v Slovenijo. Prosilec naj v svoji prošnji navede snmo, pri kateri komisiji je bil pregledan (za ljubljansko, mariborsko ali celjsko vojno okrožje) in pa Številko, ki j« zapisana v levem kotu njegovega invalidskega dokumenta. Druge potrebne dokumente, ki se ne tičejo dokaza sedanje invalidnosti, Je treba seveda prilaoati kakor do- slej. Izrecno se torej povdarja, da za invalide kaki drugi dokumenti razun zgoraj navedenih nimajo nobene veljavo — Za slovenske slušatelje rudarske visoke šele ▼ Pribramu se je nabralo po inicijutivl g. rudarskega glavarja in dvornega svetnika inž. Vinkota Strgarja pri rudniških podjetjih v Sloveniji 22.500 kron in sicer se je nabralo med nameščenci v Trbovljah 8758 K, v Zagorju 8080 K, v Hrastniku 1486 K, v Rajhenburgu 800 K, v Zabukovcu 080 K, v Breznu-Hudijami 620 K, v Prevaljah 440 K ter v Kočevju 250 K; dalje so darovali: Trboveljska pre-mogokopna družba 4000 K, Rudorska združba Be-lokrajina 2000 K, Prometni zavod za premog 1000 K, D. d. Nova Nada 400 K, Rudarska združba Kna-povže 200 K, Jclovšek Gabrijel 200 K, inž. Hess 200 K, inž. Igo Pehani 100 K ln Kupferer 100 K. Ostanek jo dodal nabiratelj lz svojega. — Sezona ▼ državnem zdravilišča Rogaška Slatina. Na številna vprašanja si dovoljuje podpisano ravnateljstvo poročati sledeča: V državnem zdravilišču Rogaška Slatina traja sezona od 1. maja do konca sep'.embra. Ceno sob z eno ali dvema posteljama znašajo v glavni sezoni t. j od 15. junija do 31 avgusta 5 Din do 30 Din. Za uporabo perila in razsvetljavo so zaračuna 20—25 % navedenih cen. Zdraviliška in godbenn pristojbina se zaračunava dnevno in znaša pri več kot dvadnev-nem bivanju v zdravilišču vsaka Din 2'50. Otroci v starosti od 4—12 let in služinčad gostov plača polovično zdraviliško in godbeno pristojbino. V pred- in posezoni t. j. od 1. maja do 15 junija ln od 1. septembra naprej se zaračunavajo cene za sobe, zdraviliško in godbeno pristojbino in ceno za vsa zdraviliška sredstva a 25 % popustom. Državni uradniki, častniki in svečeniki vseh vero-Izpovednnj, njih žene in nepreskrbljeni otroci imajo v pred- in posezoni pri V3eh navedenih cenah 50 % popusta. Zdravniki, njih ženo in nepreskrbljeni otroci ter njih vdovo in sirote so oproščeni od plačevanja zdraviliško in godbeno takse in so jim vsa kopališka sredstva brezplačno na razpolago Gleoe stanovanja pa uživajo izven glavne sezono isto ugodnosti, kot državni uradniki. Opravičenost do vseh teh ugodnosti so mora doka:aiti s pravnovel javnim i dokumenti. Cenj. gosti so uljudno prosijo, da si pismenim potom pravočasno zagotove stanovanja in šole odpotujejo v zdravilišče, kc so dobili ugoden odgovor. Brez upoštevanja tega predpisa ne prevzame ravnateljstvo nikakega jamstva, da dobe v zdravilišču stanovanja Na brzojavna vprašanja se odgovarja le potem, če je bil odgovor plačan. Penzija razun v dietetični kuhinji ni vpeljana. Cenj. gostom pa stojo na razpolago prvovrstni hoteli in restavracije, kjer stane opoldanski obed in večerja po jedilnem listu na dan in osebo približno 10 Din do 30 Din. Dalje je gostom na razpolago švicarija, konditorija, delikatesna trgovina, aajutrkovalnica itd. Poš'.a so dnevno dvakrat dostavlja. Bančno posle oskrbuje v zdravilišču filialka .-Jugoslovansko Union banket. Vsa nadalina pjasnila dnje ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina. — Lovci pnsort Lovci izkoristite mrtvo so-zijo lova s tom da oddaste svoje puške v popravo in renovirane. Puškama v Kranju (Slovenija) vam izvrši vsa popravila strokovnjaško in v najkrajšem času. — Vlom v Velikem Mengšu. Skozi slepo okno je bilo ponoči vlomljeno v trgovino Helene Ruči-gaj v Velikem Mengšu. Vlomilec je odnesel ma-nufakture v vrednosti 17.688 kron. — General VVrangel se je odločil, da se stalno naseli v Belgradu. V ta namen si jo najol vilo na Topčiderju. — Število naših irseljoneev v Ameriki. Po najnovejših podatkih živi v Zedinjenih državah: 00 Usoč Srbov, 195 tisoč Slovencev in 350 tisoč Hrvatov — Število konzularnega osobia in diplomatskim predstavnikom temu številu nikakor ne odgovarja, ker so uradni predstavniki naše države v Severni Ameriki saino — Srbi. f— Ruski begunci. Kakor poročajo listi, je ministrstvo za narodno zdravje dobilo od finančnega ministra pooblastilo, da izda za vzdrževan;o bornih ruskih bcguncev izredno kredite. Ti krediti se bodo po teh vesteh obračunali pozneje z rusko državo (!). — Ruski begunec Severian v Zenici je bil osumljen tatvine. Orožniki so vsled tega izvršili pri njem hišno preiskavo in pri tem našli večjo steklenico napolnjeno s »špiritom, v katerem je bilo shranjeno truplo otročička. — Nedavno je v Kragujevcu nenadoma umrla grofica Muravjev k Rusije. Pred pai dnevi je tamkajšnje sodišče odredilo, da se truplo lzkopl> in sa izvrši obdukcija, ker ima sodišče povod sumiti, da je bila grofica zastrup.jena. — Smrtna obsodba. Pred divizijskim sodiščem v Pragi je bil te dni obsojen delavec Liba na smrt, ker je v trenutku ljubosumnosti počakal svojo ženo in jo iz neposredna bližine ustrelil z vojaško puško. ^ova devizna naredba. Ljubljana, dno 11. marca 1922. Po desetdnevnem odmoru so pričele ljubljanske banke danes zopet prodajati in kupovati devize in valute, čeravno v omejenem obsegu, ker je bila danes sobota in ni bilo borze ter Narodna banka še vedno ne vrši svoje dolžnosti, čeravno bi ji dr. Kumanudi v teku 10 dni lnhko dal potrebne in-štrukcije in mislil na njeuo reorganizacijo. Toda pri nas se izdajajo naredbo, o katerih pa pristojni uradi nimajo nobenega »naredjenja«, kakor da bi finančni minister ne imol telefona in telegrafa na razpolago. Tudi polioijska oblast nima do danos šo nobenih inštrukclj glodo izdajanja potnih izkaznic, ki so potrebne za kupovanje deviz in valut po privatnikih. Zato se bojimo, da naredba ne bo imela zaželjenega uspeha, čeravno je njen namen, omejiti špekulacijo ln dvigniti našo valuto. To pa zato, ker ni pri nas energije ln dosleduostt, pač pa preveč dlletantizma v področju finančnega ministrstva. Istotako se bojimo, da bo nova naredba rodila šikane trgovcev ter nas uvedla v organizirano tihotapstvo in zakotno verlžništvo. Pribiti pa moramo dejstvo, da se jo naša valuta zadnje dni dvignila. Vprašanje je, če ni to samo oblak, ki je mimo šel, kakor vsakrat, ko jo vlada aktivno posegla v devizno politiko. Omenimo naj še to, da ee vse devizne naredbe, ki izidejo iz finančnega ministrstva, odlikujejo, ne samo po okorni šttlizacljt, ampak tudi po dejanski nejasnosti, tako da pri marsikateri točki človek no ve, kaj oravaaorav misli naredba povedati. Praktično vzeto bi bilo glavne smernico novo devizno in valutne naredbe sledeče: Vso devize in valute se delijo v vezane in nevezane. Med vezane valute ln devize spada tako-zvana eksportna valuta, katero dobi izvoznik za izvoženo blago in od katere jo moral tudi dosedaj odstopiti tretjino Narodni banki. Sedaj bo moral izvoznik potom banke, kjor je dobil uverenjo ta izvoz, ponuditi telefonlčno ali brzojavno tretjino devize Narodni banki (za nas danes še v Zagrebu), ostali dve tretjini pa mora banka prodati potom svojega korespondenta v Zagrebu na zagrebški bor/t. Borzni mešetarji so pri tem izključeni. Banka mora svojemu klijentu obračunati dovizo po Isti ceni, kakor jo jo prodala na borzi, proti primerni bančni proviziji. Valuto in devize, dobljeno izven izvoza, kakor n. pr. dolar, so pa nevezane. Banke jih smejo kupovati. Prodajati pa jih smejo privatnikom mesečno do iznosa protivrednosti od 500 frankov le, če so kupec legitimira s policijsko izkaznico, v katero so vpiše prodani znesek. Potniki smejo kupiti tujo valute aH devize mesečno do 3000 frankov, ako se izkažejo s potnim listom, vi-diranim od ono drJiave, katere dovizo ali valuto hočejo kupiti. Tudi ta znesek zabeleži prodajalec v po'm list. če pa hoče privatnik kupiti večjo vsoto tujo dovizo ali valute, mora prositi tozadevno za dovoljenje finančno ministrstvo v Belgradu. Banko smejo knpčevafi med seboj z nevezanimi devizami ln valutami, toda kupovati jih smejo le za svojo klijentelo, ne pa za špekulacijo. Za trgovce velja šo vodno, da morajo imeti dovoljenje kontrolnega odbora Narodno banke. — Arbitraža je bankam zabranjena, dovoljena je edino le za devizo, ki no notirajo na naših borzah. — Izšle bodo dopolnilne naredbe, katere priobčimo. To v glavnem. BORZA. Bclirrad, 11. marca. (Izvirno) Na danaSnji borzi se je dcvlr.i Dunaj zaključila po 1.01—104, Berlin pa po 29.50-31. Francosko-srbska banka j<3 napravila mnogo zaključkov za velike množine deviz Italija po S85. N.trodna banka je zaključila devlzo New York po 65.50, Pariz je zaključil po 5R0. Prago so ponujali po 1"5. zahtevali pa po 120. a zaključena je bila po 123.50. Francosko-srbskn banka je zadnji čas vrgla na trg ogromno množino raznih valut, Narodna banka pa dolarje. Curlli, 11. marea. Berlin 2 01, New York 5l0, London 22.48, Pariz 46, Milan 26 025, Bukarešta 0.65, Praga 8.75, Zagreb 1.80, Varšava 0.12, Dunaj 0.07, avstrijsko krono 0.07. Berlin, 31. marca. Dunaj 3.38. Budimpešta 32.11, Milan 1208.70, Proga 430.55, Pariz 2297.70, London 1113.85, New York 255.99. Curih 4980. 0J le Sumi gozd zeleni...« so prednašale dijaki-nje-Orlice skupinsko vajo r. obroči. Nato Je oddelek telovadk vadil zelo prlproste, a premalo na-vežbane vaje na gred oh. Krasno ozadje blejskega jezera in otoka je prijetno reflektiralo gibe sledečih vaj v zvezdi. Predsednica Orlilke Zvene je v tempera-montnfm govoru razložila cilje la delo orliake organizacije. Redko slišimo v naši deželi žena tako tehtno in dobro govoriti! Težke vajo (za svoj krožek) so dosti dobro pokazale dijakinje. Nato pa jo ženski zbor »Ljubljane? pod vodstvom g. prof. Bajuka zapel veS pesmi. »Meteljčkk so bili tako po volji gledalcev, da aplavz ni ponehal preje, kakor da so ponovno nastopili. Modro kostumirane deklice so po »Bar-caroll« delalo vaje z obroči (nekoliko premalo pazno). Krasno koncipirane vaje s tenis-loparjera so vsled ponovne motnjave v izvajanju precej trpelo na učinku. Simbolično-ritmične proste vaje (Tri dobo zemlje češke) so v precejšnji mori izboljšale utis celega cečera, dasi skladnost in hkratnost v izva« janju tudi pri teh ni bila popolna. Vzlic mnogim neprilikam (pri elektriki, upe-hanost nekaterih oddelkov vsled skušenj, kratek čaa priprave za neke vuje) jo tudi ta večer razmeroma ugodno uspel. Za nocojšnji zaključni večer v Unionu vladd tako zanimanje, da jo že do sinočnjega večera bila večina vstopnic prodana. Propričani smo, da bo ta naslop dosto.en zaključek telovadnega tedna in se ga tudi ne bo držala smola, ki je ovirala orliški nastop. J. H. Organizacija Javnih nameščencev - somišljenikov SLS. Na zadnji naš poziv se jo precej somišljenikov odzvalo in so iih je včlanilo v organizacija j. n. s. S. L. S. Pogrešamo pa vsekakor Se mnogih in to prosimo, d« nam pošljejo izpolnjeno pristopnice. Kdor slučajno šo ni bil sprejel pristopnice, naj jo zahteva pod naslovom: Ljubljana, Mestni trg Št. 8, 1. nadstropje. Po točki 4. pravil postane lahko član vsak službujoči ali upokojeni nameščenec. države, corkve, samoupravnih oblasti alJ podjetij, katero so v upravi državo ali teh korporacij in ki je somišljenik S. L S., razen tega tudi nameščenci železnice. Točka 5. zahteva, da mora vsakdo, ki želi k druš.vu pristopiti, to pismeno javiti odboru potom pristopnice. (Tiskovine so pri tajništvu no razpolago.) Organizacija ima vsak četrtek svoje uradno ure od 6K do 1%A zvečer v pisarni Jugoslovansko strokovne zveze, Stari trg št. 2, 1. nadstropje, kjer dobijo člani potrebna pojasnila Članstvo vsbimo, da nam sporoči vse spremembe (kakor gledo stanovanja, urada, čina itd.) Članarino (na leto 3 Din) naj blagovolijo zamudniki takoj poravnali, čeki konto 11.977 so na razpo'igo. Dotičnisi, ki niso še prejeli izkaznico, naj jo istotako zahtevajo. In sicer se obrača gledo pojasnil, pismeno na naslov Mestni trg 8, l. nadstropje, osebno pa samo oh uradnih urah na naslov Stari trg 2, I. nadstropje. — Odbor. Iti«©« lj Orlovska akademija kot zaključek orlovskega telovadnega tedna se bo vršila danes ob 8. uri zvečer (ne ob 7. url, kakor jo bilo prvotno naznanjeno) v volilu dvorani Uniona. Spored: 1. Slavnostna fanfara za II. zlet slovanskega Orlovstva v Brno od 11. do 15. avgusta 1922. — 2. Dr. Debe-vec: >N.i*a pesem«, del^tmacija. — 3. Tekmovalna proste vaje za zlet v Brno 1922. — 4. Vaje vzorno vrste JOZ na drogu. — 5. Prosto vaje članic za mednarodno tekmo v Strasbourgu 1. 1921. — 7. K, Dostal Lutinov: »Krik starega orla«, doklamacija. — 8. Športno prosto vajo dijakov, sestavil br. dr. Peterlin. — Govor predsednika »Jugoslov. orlovske zveze« br. dr. Meglerja. — 9. Sfmbolično-ritmično vajo članic na pasem Boleslava Jablonskoga: »Tri doby zemf) Scskčza zlet v Brno 1922. — 10. Vajo vzorne vrsto JOZ na bradlji. — 11. Dr. Pregelj: Tožba Korošcev ob obletnici nesreče, deklamaeija. — 12. Borilne vajo in vaje na narodne himne, sestavit br. dr. Peterlin. — Sodeluje godba Dravsko divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Cene prostorom: Sedeži po 10, 8, 6, 5, 4 D, Stojišča po 2 Din. Vstopnice v predprodaji v trafiki Union, zvečer pred akademijo pri blagajni. lj Glasba na Orlovski akademiji v Unionu. Akademija so otvori z Vodopivčevo Orlovsko himno. Nato zaigra godba Slavnostno fanfaro za II. zlet slovanskega Orlovstva v Brno. Fanfaro, kakor večino skladb, ki se prednašajo pri akademiji, je zložil mladi češki komponist prof. dr. Šetina, ki se odlikuje zlasti v tem, da prav dobro zadene narodni ton. Mnogo motivov jo vzel iz raznih čeških narodnih pesmi in jih primerno zvezal v celoto. Dr. šetinove skladbo se uporabljajo za spremljavo tekmovalnih prostih vaj za zlet v Brno (št. 3), za vajo članic za zlet v Brno (št. 5), za vaje tft mednarodno tekmo (št. 6). Njegova najlepša skladba jo brezdvomno »Tri doby zemS £esk<5< na pe3em Bo-leslava Jablonskega. V prvem delu nam slika prihod blagovostnikov sv. bratov Cirila in Metoda v slovansko kraje in pokristjanjenjo naroda češkega. Srečni časi vlado Karla IV., očeta domovine, kultura se razcvita, Praga postoja središče evropske kulture. V drugem delu (agitnlo) nam predočuje bratomorne boje, narod propada, umira. Tretji del: mladi rodovi se spominjajo slavne preteklosti, v ljubezni in slogi vržeta raz sobe Ceh ia Slovak stoletni jarem, prapor svobode zaplapols, in v radostnem navdušenju prisegajo zvestobo domovini Za športne proste vajo (št. 8) je priredil glasbo Stanko Premrl. Krasno se ujema rit »m glasbo s ritmom telovadbe. Kar vidiš na telovadcu (slike poleg lepakov), to slišiš v Premrlovi glasbi, vsak gib, ves nnpor, vsak skok, vse je Izrazito uglasbeno. St Premrl je zložil tudi članske tričeTrtlnske vaje. Telovadci jih na današnji akademiji no proizvajajo, godba jih bo pa igrala kot vmesno točke med orodno telovadbo. Pri vseh točkah igra godba Dravsko divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. čerina. lj Opozarjamo še enkrat na predstavo »Podkupljena dndS?ina<) katero priredi FranSžkanska Marijina družba v dvorani Rokodelskega doma danes ob B. uri popoldne. Vstopnice se dobijo na portl oo. frančiškanov in pa pred predstavo pri blagajni , - lj šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob 6. bo predaval mons. Viktor Steska o francoski revoluciji. Predavanje bo pojasnjevalo več slik. lj Sentpoterslio prosvetno društvo. V ponedeljek, dne 13. t. m. točno ob osmi uri zvečer bo predavanje o Bot,ni. Člani in prijatelji društva uljudno vabljeni! Vstop prost. lj Rokodelski dom. Pevski zbor katol. društva rok. pomočnikov ima danes ob enajsti uri zadnjo vajo za petje pri sv. maši na praznik sv. Jožefa. lj Občinski svet ima svojo redno sejo v torek, dne 14. marca 1922 ob 5 uri popoldne. Dnevni red priobčimo prihodnjič. lj Mestna aprovizacija ima v zalogi nekaj dobro ržene moke. Stranke jo dobe počenši s ponedeljkom popoldne v prodajalni na Poljanski cesti št. 15 brez posebnih nakazil. Kg belo moke stane 24 K, črne 22 K. Vreče se ne posojajo. lj Društvo stanovanjskih najemnikov, obvešča svoje člane, da se no strinja z načinom pobijanja draginjo po'.om občinskega stanovanjskega davka, kakor ga je predlagala koalicija strokovnih organizacij. — Odbor. Ij Umrli so v Ljubljani. Marija Rutar, stroje-vodjeva vdova, 78 let. — Daniel Slapn.čar, sin šte-parice, 7 mesecev. — Matevž Leveč, bivši knjigo-vez-hirnlec, 79 let. — Ivan Bogovič, bivši dacar, 52 let. — Antonija Grobelšek, služkinja, 24 let. — Marija Hlebš, mestna uboga, 86 let. — Alojzij Bensa, hiralček, 12 let. — Marija Dregisc, strežnica, 58 let. Ivan Rane, berač, 76 lot. — Neža Avsenik, služkinja. 27 let. — Fran Mlakar, posestnik, 38 let. — Amalija Michel, zasebnica, 76 lot. — Josip Krhelj, Zel. sprevodnik, 44 let. — Fran Wilfan, podpolkovnik v p., 65 let. — Nada Zoreč, hči varnostnega stražnika, 18 mesecev. — Leopold Kolenc, kočarjev sin, 2 meseca. — Ivan škrle. urar, 24 let. — Roža Cigler, rudarjeva žena, 37 let. — Stanislava Novak, rejenka, 2 loti. lj Tatvino. Tereziji llabe je bilo na Vodnikovem trgu ukra tono 395 kron. — Okrajni nadzornik Habe je aretiral Josipino čarman, ker jo ukradla moški klobuk. — Na dvorišču gostilne na Rimski ccsti št. 21 je bilo ukradeno z voza Mariji Hudnik r.ukna v vrednosti 1000 kron. — V Novem Vodmatu je neznani tat ukradel z balkona v I. nadstropju Vinko Vidmnrju dve ptičji kletki, v katerih so bili en kanarček, en liščck, en grilček in en fižoli. vestnik. d Odhor iZarjc« je bil na rednem občnem zboru z dne 9. marca 1922 konstituiran tako-le: Sianovnik Aleš, predsednik; Bernik Vinko, tajnik; .Terebič Fran, blagajnik; Gogala S!anko, knjižničar; Horvath Ivan, gospodar; Radšel Franjo in Kužnik Matej, revizorja. Narodno gledališče. OPER A. Nedelja. 12. marca: Dramska predstava Žlahtni meščan. Izven. Ponedeljek, 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: Trubadur. Abon. D. DRAMA. Nedelja, 12. marca: Popoldne ob 3. urt: Svet. Izv. Zvečer ob 8. uri: Prekrasno Sabinke. Izven. Ponedeljek, 13. marca: Mar.vša. Abon. A. Torek, 14. marca: Zaprto. Gostovanje ljubljanske dramo v Celju. Člani dramo Narodnega gledališča v Ljubljani: ga. Juva-nova, g. Kralj in g. Gregorin gostujejo v torok 14. marca s Schonherrjevo 5 dojansko dratno: > Vražja žonska.: v ccljskm mestnem gledališču. (K) pr Goriška Matica. Z nasiljem hočejo Italijani udušiti narodno zavest naših bratov, z delom in naobrazbo pa jo dvigajo in množe naši bratje. Eden najbolj zgovornih dokazov tega plemenitega dela so knjige »Goriške Matice«, ki jih je izdala za leto 1922 jGoriška Matica*. Troje lepih knjig poklanja Goriška Matica svojim prijateljem, troje knjig dokumentira naše kulturno delo: Koledar, ki bo gotovo vsled svoje zanimive vsebine dobrodošel prijatelj vsake primorske hiše. Zabavna knjižnica prinaša roman dr. Remca »Naši Ljudje*. Kot tretjo knjigo je troba omeniti Gorsko pravljice goriškega pesnika Jože Lovrenčiča. Knjigo krase številne in zelo posrečene ilustracije goriškega slikarja Bucika. — Knjigo Goriške Matice se naročajo v Ljubljani, Pred škofijo š1. 21. I. nadstropje in veljajo 60 kron. pr Dr. Josip Goršič: Socialna zaščita dcce in mladine. Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov. IX. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Str. 126. 10 Din, po pošti 75 par več. Turistika in šport. Otvoritev nogometne sezone. — Gradjanski Š. K. v Ljubljani. V nedeljo 19. marca igra v Ljubljani Gradjanski Š. K. iz Zagreba. Gradjanski potuje nato daije preko Trsta v Barcelono, kjer nastopi dvakrat proti S. K. Barcelona, zmagovalcu praške Sparte in dunajskega Rapida. (K) Nogometni trening S. K. Ilirije. Danes ob poi 3. uri prvi trening na igrišču. V garderobo je priti ob 2. uri. Trening je obvezen za vso igralce, zlasti se opozarja nanj z ozirom na bližnje tekmo I. moštvo. Trening se vrši ob vsakem vremenu. (K) IJpjMjanska porota. Ljubljana, dne 11. marca 1922. Pod predsedstvom svetnika Pernuša je danes porota oproslila Franceta Urbasa iz Laz pri Planini ,kateri je bil obtožen, da je v družbi dveh tovarišev ukradel 4 vole v vrednosti 59.500 kron. Pred ogledalom more vsak opalati vsak dan, kako izgleda mlajše in lepše, ako rabi lekarja Fellerja nad 25 let priljubljena iu priznana sredstva za Ippeto: Fellerjeva pomada »Elsa« za lice, Fellerjeva >Elsa< Tumochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupno s jioštnino 52 K), Follerjevo ;Elsa< lilijno mlečno milo, najboljše milo, 4 kosi poštnine jirosto 98 K. Evgon V. Fellor, Stubica donja, Elsa trg 134,' Hrvaško. 3924 sposoben in spreten, dobi službo v vinogradu v Topčidoru pri Beogradu. Razumeti se mora na pridelovanje povrtja in cvetja. Nagrada dobra z brezplačnim stanovanjem. Oženjeni ima prednost. Ponudbo s prepisi spričeval o dosedanji službi na upravo Slovenca pod štev. 893. Klobučarskega delavca sprejme za stalno delo 889 IB^ Ilica št. 54. Dva vajenca za kleparsko fBflft sprejmemo takoj. Ferenc & Fuchs, «<■"1 »stavbeno in galanterijsko klepar-stvo. LJUBLJANA, MIRJE št. 2. 861 Več pomožnih delavcev ln delavk sprejme za stalno delo TOVARNA LEPENKE V TRŽIČU. — Dobra plača, prosto stanovanje. 857 5200 kalorij, droban, za Iiiirjcnje parnih strojev UfflSF- se proda po 1150 Din pro vagon. 8LOVENCA< pod štev. 893. m takojšni nastop prvovrstne moči, »CROATIA« v Ljubljani. Gosposvetska eesta št. Zahvala Za vse številne dokaze odkritosrčnega sočutja ob težki izgubi našega dobrega očeta se tem potom iskreno zahvaljujemo; posebuo še preč. g. župniku dr. Klinarju, g. zdravniku dr. Fajdigi, g. županu Hafnerju, ki so z neumorno požrtvovalnostjo blažili bolniku in nam trpljenje zadnjih dni, dalje č. duhovščini, oo. kapucinom, preč. gg. kanoniku Sušniku in svetniku Čerinu, pevcem za ganljive žalostinlce, vsem društvom in vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Školja Loka, dne 10. marca 1922. žalujoča rodbina Fepmova. msamaMBsmmammsmssammmam&iu NafboljSi so pravi Mmsms^ in angleški težkih, tovornih, za špediterski posel. Konji merajo biti vsaj 16—17 pesti visoki in močni za vsak tovor. Kupimo dalje o BVSK! voz nov ali rabljen, za 7—8 oseb. Ponudbe naj se pošljejo na: 827 Blažanin i Broiinčevič, špediter.!. Zagreb, Jurišičeva ulica 7. štiri trgovske lokale, pet lokalov za uisar-ne se odda v najem v novi zgradbi sredi mesta NOVI SAD za 1. oktober 1922. - Pojasnila daje: Šteian Gericli, Novi Sad, Regenta Aleksandra ulica 50. (v ploščini od 200 m5 dalje), ki se da preurediti za mehanično delavnico, JS^- se išče za nakup ali pa tudi proli do- bri najemnini v sredini mesta ali tudi v okolici. — Ponudbe pod: »Mehanična dc-lavnica« na AL0MA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg št. 8. SOS jar j8*> oglje ^ <|SC četudi manjša množina, se kupi. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 879 HIŠA z lepim trgovskim lokalom, na prometnem kraju, 4 minute od električne železnice, se radi bolezni zamenja za posestvo na deželi ali pa se eeno Ufip- proda. — Naslov pove: Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna nI. št. 5. ^TAMPinp jant.CerneW LJUBLJANA Sin^er-Igle in nadomestni doli. LASTNA MEHANIČNA DEC.AVNICA m Slnijer-olfo sukanec svila itd. PROOA!A NA 0SE0K5 — Singer-Stoalni str©**« SSoum® & Co Mew Verk — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb. Marullčcva 5. — Podružnice: m s, d n/S, Su-a, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, N13, S koplje, Velo«, Bitolj, Kragu-jevac, ZajeCar i Stip. — Zastopstva so v vseli večjih krajih. Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vsnkovci, Bjolovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo. Mostnr, Banjaluka, Tuzla, Dubrov- aaannraraaRanmHEnBi m Tvrdka F , Kotnik in drug na GllneaSs št, 223 prtLU,;ni priporoča večjo množino CEMENTNE STRESNE OPEKE, za katero jamči naj- manj pet let. Pripomni se, da ista opeka, katera obstoji pet let, vzdrži tudi nad 50 let — Istotako prevzema vsa BETONSKA DELA in vsa zunanja naročila za nove stavbe z novo iznajdeno garantirano konkurenčno opeko. -^SSC 799 Lepa darila za vsako priliko! Zlatnina, srebrnlna, namizna oprava iu budilke, po nizkih cenah, kakor je bila zaloga brez carine prevzeta od gosp. Krepelka (Meisetz). los. šelovln-ČBden, Mesfnilrmi Dslanovljsnc 1809 NOVOSTI Uslanovlleco 1369 NAJDETE VELIKO ZALOGO PRI NAKUPU 'Sili ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PERILNEGA BLAGA, SIFONA, NAJBOLJŠE VRSTE CEFIRJA ZA BLUZE IN SRAJCE, NOVOSTI V RUTAH, KAKOR TUDI VSE DRUGO V TO STROKO SPADAJOČE BLAGO. PRI OBČNO ZNANI SOLIDNI TVfiDKI R. MIKLBUC fflLRNUFflKTURNta THGOV1NK PSI ŠKOFU LJUBLJANA, LINGERJEVA ULICA, MEDAR3KA ULICA, PRED ŠKOFIJO. Stavbenikom, hišnim posestnikom, zavodom in cenj. občinstvu se priporoča novo ustanovljena 881 O) XJ — O O « E 3 ea xo Pristno dolenjsko vino 1919 se ^grg* N m 3 S - o toči samo čez ulico 1 liter po 24 kron Restavracija Lloyd, Sv. Petra cesta 7, Ljubljana Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtavajte ponudbe I S o o ** n •—CD j*" -T o Staro zlato srebro, drugo kupujem po najvišjih cenah. Urad- j ne uro od 9. do 12. dop. J. Augustin, trg. i s zlatom in srebrom, Ljubljana, Dunaj- i ska cesta štev. 36. naprodajv :?&nT j 400.000 K. 5 sob, kuhinja, jedilna shram- | ba, koj>alnica, klet, vodovod, možnost na- ' poljave elektrike. Vprašanja pod »Prazno stanovanje 819« na upravništvo Slovenca. Naznanilo. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Kolodvorski ulici št 28. Zadruga bo vse v te stroke spadajoč« naročila po lastnih ali predloženih načrUh točno in natančno po kolikor mogoče zmernih cenah izvrševala. HLODE vsake 2AGA množino smreka, hrast, bukev, kupuje PARNA V. Scagnetti. Ljubljana 466 ia državnim kolodvorom. Jablonč nad Orlicam 88, CehosllovaSka. Xovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zaatav tn cerkvenega orodja. — Priporoča so prečastlti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkveue ln društvene zastave, ke'ihe, monstrance, svečnike itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvrSltvi in ceni. — Sottdnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsn vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce JOSIP NESKUDLA, Ljubljana, hotel ,.Tratnik". THE REX LJUBLJANA Tel- 268 - Gradišče St. IO - Tel. B 26S Opaograph razmnoževalni aparati so svetov-noznani l M" Zahtevajte ponudbe! .ril n ii~imriii mj'u ~ nr 'i * f*» '■ *" Izdaja konzorcij >fllaycnoac. Odgovorni urednik Mikati Mofikar« v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.