-rw

j
O	’ -
anmMt
eMtfe<y
m^\
jr krw^' v I-12 u
Vxi.
XV>
ruoo^:v’ ,;). 197g

GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1974
Ponovno se -bliža čas obračuna deda v prehojenem letu 1973.
Vsakdo-, nikakor -pa ne samo pos-amezinik, (temveč (tudi DE, predvsem pa podjetje kot celota, si hote ali nehote dela obračun za pratefldio leto in zaželi sebi -ter drugim vsaj itdko srečno in veselo leto kot je bilo minulo.
Delovne naloge v pretečenem le itu niso bile lahke. -Srečevali
s,mo se z vsemi mogočimi problemi, ki jih (je ustvarjalo nestabilno itržasče doma, nič drugače oziroma boljše pa ni bilo na zunanjem (tržišču. -N-estabil-nost cen pogrošnega mateni-ala, viključno glavnih -suroviin iter -na zamesljiive paritete zapadnih valut med seboj in -del našega dinarja so vnašali zmedo in zaškr-bEij-enoist v poslovnem življenju. Te nestabilnosti so imele za
marsikatere gospodarske organizacije drastične posledice, tako na področju enostavne proiizvod-nje kot v politiki investicijske potrošnje. Krmarjenje m-ed poslovnimi nalogami, še posebno m-ed akcijskim programom podjetja itn nestabilno tržno situacijo, ni bilo lahko. Kolektiv pa je v tej ne -vedno -enakopravni borbi v glavnem uspel ter uspešno premagoval vse ovire za do-
sego postavljenih poslovnih, socialnih in idrugih ciljev.
V isamam jedru reševanja teh problemov nas je doletelo raz--reševanjie organizacijskih nalog podjetja v luči -delavskih amandmajev; gre za kvaliteten premik
v	pdložaju delovnega (človeka v naših družbeno ekonomskih odnosih.
že od vsega začetka človeške zgodovine’' je bilo mešto človek -odvisna od položaja, ki ga je zavzemal v sistemu družbene reprodukcije, kar praktično pomeni od njegove -Vloge pri ust-varj-anju in delitvi dohodka. Za-1, to v razredni družbi izvira ne-, '< enak, podrejen položaj velike . večine -delovnih ljudi, (ki ustvarjajo dohodek, ne da bi imeli možnost o delitvi tega dohodka tudi odločati.
Da se rto elementarno ustavno vprašanje delovnega človeka praktično razreši v našem družbeno ekonomskem sistemu je lin bo potrebna močna mobilizacija vseh sposobnih -subjektivnih sil, da tudi v praksi zagotoviti delovnemu -človeku -tak položaj, iki mu ga brez oklevanja zagotavljajo delavski -amandmaji in nasploh naš politični družbeni sistem..
Široke razprave v kolektivu, ki bodo meseca decembra in v mesecu januarju 1974, morajo zagotoviti v prihodnje delavcu nov položaj pri ustvarjanju iin dčiit-
vi	dohodka, istočasno pa ga skozi to zainteresirati za večja osebna prizadevanja na področju produtktimosti, večje stopnje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, boljše organizacije in tudi posodobljenja proizvodnega in tehnološkega procesa.
Ob uspešnih tozadevnih premikih obstoja realna zmanjšanja pozitivnih pridobitev gospodarske stabilnosti, kot edinega odrešenika uspešnega gospodarjenja).!
Prehojena pot našega kolektiva nam daje vzpodbudo, -da bomo tudi predstojeoe naloge reševali vzorno in požrtvovalno ter se pozitivno vključevali v skupno prizadevanje za čimbdljšo rast našega ikoiektiva in odlot-nega jugoslovanskega gospodar-Stvaj
V tem prepričanju ise pridružujem čestitkam za novo leto in vsakemu posebej želim obilo o-sebne in družinske sreče.
Direktor
STANE MARCIJAN
fc******************************************************************
*	st
*	*
*	*
*
st
*
st
st
st
*
*
st
st
st
st
st
st
st
st
st
SREČNO ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1974 ŽELIJO DELAVCEM DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE, ORGANI UPRAVLJANJA IN
UREDNIŠKI ODBOR
st
st
*
st
st
st
*
st
st
st
*
*
st
st
st
*
it
3t5tSK5tStSt*3t3tStSt3t3t5t3t3t*St5t5t5tStSK5tSt3tSt3tStSt3tStSt3KSt3t*StStStStStStStStStSt**St*5t5tStSt*3t*3t****StSt****3»
Konferenca OOZK
V	zadnjih novembenrskih dneh se je sestala letna konferenca OOZK v tovarni. Konferenca je imela tudi volilni značaj saj je sekretariatu potekel dvoletni mandat.
V	poročilu sekretariata o dejavnosti ZK zv itovarai je bilo ugotovljeno, da so v glavnem vse naloge zadane z akcijskim programom, realizirane. Talko poročalo sekretariata, kakor tudi sama razprava na konferenci pa so bili usmerjeni v kritično presojo napak in pomanjkljivosti v zadnjem obdobju.
V	tovami je v članstvu ZK 28 članov, kar predstavlja le 4 % vseh zaposlenih. Kljub sprejemu novih članov v leltu 1973 je v vrstah ZK zelo majhno število delavcev iz neposrednje proizvodnje in mladine. V prihodnjem obdobju bo' povečanje članstva ena izmed najvažnejših nalog. Osnova za to pa bo moralo biti tesnejše sodelovanje in delo z mladinsko organizacijo. Poleg tega, da bi ob pomoči ZK tudi -mladina v tovarni aktivneje zaživela, bi iz nje ZK lahko črpala svoje bodoče kadre.
-Čeprav -so bili na gospodarskem in političnem področju v obdobju po Titovem pismu doseženi vidni uspehi, komunisti niso zadovoljni z doseženim. Vsekakor je delo v OOZK slonelo v glavnem na sekretariatu, posamezne -komisije pa so se premalo vikljuoeviale v delo.
Veliko pcmainijfcljiivoist preteklega obdobja pa je vsekakor idejno izobraževanje članov ZK, ki je bilo minimalno. Na konferenci je bilo izraženo 'mišljenje, da bi se to moralo organizirati v občinskem menihi in na do-vofj kvaiHiteteni ravni. Posebno kritična ocena delovanja članov ZK pa je bila podana v diskusiji o vprašanju informiranja članstva o tekočih družbenopo-Mitičnih situacij, kot je bila kriza na Bližnjem Vzhodu. V navedeni situaciji so bili komunisti premalo in prepozno informirani, kar pa ima ob podobnih primerih lahko daljnosežne in občutne posledice.
Poleg kritičnega pregleda dela v preteklem obodbju so bile na konferenci postavljene nalo-
ge, ki čakajo komuniste v bližnji prihodnosti. Med najpomembnejše sodi vsekakor vprašanje TOZD in razvijanje sistema samoupravljianja. Z izvršeno analizo in odločitvijo o ustavljanju TOZD je bil storjen šele začetek, potrebno pa bo še urediti onganizaaijio podj-ejta, statut TOZD in številne druge akte. Za sprejem vseh teh dokumentov pa je potrebna široka in -demokratična razprava ter
neposreden sprejem s -strani kolektiva.
Z novim samoupravnim mehanizmom tako v tovarni kot v občini, bodo dane osnove za večji vpliv neposrednih proizvajalcev na odločanje, zahtevala pa se bodo tudi večjo odgovornost pni predlaganju ustreznih rešitev. Čeprav bo novi sistem zahteval več časa in temeiliitej-šo obravnavo, bo potrebno izbrati najboljše rešitve tudi z e-konom-skega vidika.
Diružbeno politična aktvinost komunistov v prihodnjem letu pa bo morala biti usmer j ena tudi v socialno varnost zaposlenih, čim doslednejše nagrajevanje
po delu im zagotovitev primernega živiij-enskega nivoja zaposlenih z naj-nižjimi osebnimi dohodki.
Na konferenci je bil izvoljen tudi nov sekretariat OOZK v sledeči sestavi: Stane Zobavnik — sdkretar, Bo-go WiegeJe — namestnik sekretarja in -kot člani sekretariata Frančka Baloh, Marjan Novak, Jožica Ocvirk in Pavie Žavbi.
Iz poiroč-ila sekretariata in razprave na konferenci bo vodstvo OOZK privravilo zaključke ki bodo služili -kot osnova za izdelavo akcijskega programa za leto 1974.
W. B.
Obseg proizvodnega programa za leto /4
Proizvodni program za leto 1974 se ne ho povečal v -takšni meri, kot smo predvidevali ob priliki nabave 1,8 kom. brazčofl-niičnih statev za frotir. Tedaj smo predvidevali 30 % povečanje praizvodnje. Ta predvidevanja smo morali spremeniti zaradi obvezne postopne Ukinitve nočne izmene, ker je potrebno, da Ukinemo nočno delo žena do konca lata 1975. Drugi vzrdk za manjše povečanje proizvodnje pa je stalni problem s preskrbo bombažne preje. Iz navedenih razlogov se bo povečal plain proizvodnjie frotirja v m2 za 11.5%, v voflkih pa za 11.8l0/0. Vzporedno s povečano proizvodnjo‘V tkalnici se bodo povečale tudi kapaoitete snovainja in sicer ,z montažo novega langleškega snovala od firme Benninger. Vendar bomo marali škrabljanje o-ziroma previjanje vršiti v Tos-a-mii -Domžale. Že v naslednjem letu pa se predvideva nabava škroblnega stroja, s čemer bi odpravili transport osnov, prilagoditev kvallitete škrobiijenja našim zahtevam, vsled -česar _bi imeli večje možnosti za boljše izobraževanje novega snovala za tiste artikle, kjer bo le to mogoče. Kapacitete previjanja -smo povečali z nabavo -rabljenega BKN Schlafharsltovaga previjal-nega stroja, istočasno p-a bo tudi Predilnica Litija povečala kapacitete mehkega previj-amja na perforirane -cevke za barvanje
tako, -da imamo 'kapacitete prevajanja zagotovljene.
V barvami se bo plan praiz-vodnj-e povečal za 8,5%; ta povečava j-e možna, -ker imamo -dodatno 250 kg barvni aparat lin brzosušilnik. Z ozirom na težave z električno energijo pa se predvideva v -prihodnjem letu naročilo- nove M-ohrov-e sušilnice, ker je potreba po električni energiji p-ri tem -nepomembna in j-e jtu-di kvaliteta sušenja višjih šte-tilk -bombažne preje boljša.
Vzporedno is itlkalmiao s-e poveča proizvodnjia tudi v šivalnici lin isicer za 11.1%. Za to povečavo je že montiranih -nekaj novih šivalnih strojev, vendar jih bo potrebno v letu 1974 naročiti dodatno še nekaj, ker veliko število starejših strojev _ ne bo več kos -tempu proizvodnje.
Da bi del naše proizvodnje hoilj -oplemenitili lin s tem do-
segli večjo prodajno ceno, vsako leto povečuj-emo itudi kapacitete v konfekciji fratirj-a. Predvideva -se 40% povečanje iz-de-lave plaščev in 8 % povečanje izdelave -drobnih lizdeik-ov. Kon-fekcioniirani izdelki so iskani na domačem kot tudi na inozemskem tržišču. Tudi v konfekciji frotirja bo potrebna še dodatna nabava nekaterih specialnih šivalnih strojev, s -katerimi bi zmami šali	porabo izdelavnega
časa in lahko izboljšali organizacijo -dela.
Energetske kapacitete zadostujejo za predvideno povečavo proizvodnje, vendar bomo kmalu prisiljeni zgraditi novo transformatorsko postajo, ker bo ta postala z -ozirom na stalno ^ povečanje potreb po električni e-nergijii. premajhna.
J. M.
Marketing
potrošniki
m
Oilj vsake proizvodmj-e -organizacije je, da proizvedene dobrine plasira -na tržišče — jiih proda. Strmeti pa mora za tem, -da s svojimi proizvodi čimbolj zadovolji potrebe koristnikov dobrin. In prav marketing je tista dejavnost, tki proučuje potrošnika, njegove želje im potrebe.
Z rajraZličnejšimi raziskavami z metodo anketiranja in testiranja potrošnikov, podj-atje u-gdtavi, kaj pravzaprav potrošniki -želijo, kakšne so njihove želje -in potrebe. Na podlagi analiz teh raziskav . pride podjetje do -določanih ugotovitev, na podlagi česar s-e odloči za proizvodnjo -določenega -artikla, ki bo najbolj ustrezal potrebam potrošnikov.
Proučevanje je potrebno^ -tudi za obstoječi artikel -(iki je že na tržišču), potrebno je ugotoviti ali proizvod po svoji namembnosti, funkcionalnosti, obliki,. o-premi ustreza potrebam kanist-
Hitro in zanesljivo so graditelji SGP Kamnik zgradili novo halo	proizvoda. V kolikor pro-
" Lr
1i'-j VI' 1
izvod v celoti me ustreza potrošnikom, potem je potrebno ^ napraviti na proizvodu določene spremembe. Če pa žalimo na tržišče plasirati nov proizvod, so potrebne predhodne raziskave tržišča že preje. Z najrazličnejšima raziskavami -potrošnikov u gotoviimo ikakš-em proizvod ho- za tržišče najbolj. sprejemljiv. Šele na to pristopimo k proiizvod-m-jii tega artikla.
Da pa -bi bilo -čimveč potrošnikov -seznanjenih z ina novo plasiranim proizvodom na tržišče, je neobhodno, -da podjetje organizira propagandno akcijo preko najrazličnejših medijev kot &b: televizija, radio, časopisi, revije, plakati itd.
Iz vsega tega vidimo, kakšno pomembno vlogo ima marketing v današnjem gospodarstvu, kajti njegov princip j-e: kaj proizvajati, da s-e najbolj zadovoljijo potrebe in želje končnih potrošnikov.
Reševanje proizvodnih kapacitet konfekcioniranja brisač z ozirom
na povečano proizvodnjo frotirja
V letu 1974 se predviideva po-večamije proiizviodinije od totošniiih 6.008.344 /bom brisač m 6.676.569 bom brisač, bar predstavna po-večaruje proizvodnie v letu 1974 za 11%. V asartimanu brisač tni bistvene spremembe sai bodo v pmizvodni artikli, bi se večimio-ma delalo že sedaj. Delež izvoza v praizsvodnijii za leto 1974 je enak planiranemu v letu 1974, to je 30%. V naši anali se ho del teh pllatmiranih bali6in brisač izdelalo še v starih prostorih, pretežna količina brisač pa v novih proizvodnih prostorih, v katere se bomo preselili v začetku leta 1974,
Mislim, 'da lahko v imenu vseh zaposlenih v naši enoti izrazim .zadovoljstvo ob dejstvu, 'da se boimo preselili v nove proizvodne prostore, v katerih one bomo utesnjeni IkOt smo bili v pretek-, lih letih. Kot primer izdbai u-tesnjeniost, naj povem, ida so naši sedanji delovni prostori veliki 1.573 m2, v tem proštom pa je vštet 'tudi garderobni del v rohilniai. Novi prastari 'šivalnice pa bodo veliki 2.140 m2	(tu je
vključena tudi kontrola /iz tkalni oe), z 'dovolj velikim garderobnim delom in sanitarijami.
Zaposleni z radovednostjo in prijetnim občutkom priičalkuljejp preselitev v nove prostore lin u-pam, da v njih tudi ne bodo razočarani.
Način konfakcioniramja brisač v novih prostorih ne bo bistveno drugačen od 'sedanjega. S kontrolnim listkom opremljeni kosi brisač, naloženi na vozičkih, se bodo iroono na dolžinskem rezanju razrezali v posamezne vrste. Sledilo bo rablje-nje teh vrst po dolžini ina UNION SPECIAL šivalnih strojih z verižnim šivom, M imajo mnogo večje kapacitete ikot šivalni stroji SINGER s prešivnlim šivom, -saj ena delavka na UNION SPECIALU danes naredi 1/3 večjo praizrvtodnljo v ena uri kot na stroju s prešivnim šivom.
Po dolžini zarobljenim vrstam brisač bo sledil razrez po širini, ito je ločitev vrst brisač na posamezne komade. Prav temu delovnemu mestu pa želimo v prihodnjem letu posvetiti kar največ pozornosti, da bi z nabavo kovinskih miz /in električnimi strojčki razbremenili delavke težkega fizičnega napora. Ker je delovni .tempo lizredno hiter (v povprečju mora delavka izstriči coa 600 kom brisač v eni uri) in čeprav so uvožene delovne mize zelo drage, bo zanje nujnoi treba odšteti potrebna devizna sredstva, kaliti fluktuaaijia na tem delovnem mestu je izredno velika, delo pa sedali količinsko in kvalitetno 'izpolnjujejo samo močna dekleta.
N-a robljeniu po širini so bile že v letošnjem letu napravljene nekatere argamizaaijsfce spremembe talko, da tega delovnega mesta bistveno ne bomo spreminjani, edino kar nas je ob tehnoioški postavitvi nove 'šivalnice nekoliko oviralo, 'SO bili podporni 'Stebri stavbe v sredini, ki so bili vzrok, da je delovno
mesto razbito na dva dela, kar ho dajalo robilnliai nekoliko drugačen videz, kot smo ga vajeni do sedaj. Želimo si (tako tudi verjetno vse delavke na tem delo vnem mestu), da bi bilo iv prihodnjem letu nabavljenih več novih šivalnih strojev, ker so sedanji že zelo dotrajani, kar je tudi vznolk stalnih okvar. Nabava novih šivalnih strojev od firme PFOFF, ki imajo urejeno avtomatsko zatrjevanje na pnevmatski način in urejeno avtomatsko rezanje zgornjega in spodnjega sukanca, so velika pridobitev za [kvalitetnejše, lažje in hitrejše delo delavke. Ti
v letu 19/4
Zveza sindikatov Slovenije je po pismu tov. Tita in /izvršnega biroja predsedstva ZKJ, kakor tudi po 29. seji CK ZK Slovenije, dosegla v svojem razvoju Skokovit premik in novo kvaliteto, ki se odraža na celotnem delu sindikata. V tem času so izbrali novo vodstvo in 'izvedli nekaj važnih dkaij, med njimi tudi dve, ki sta bili dogovorjeni med sindikati in zvezo komunistov. Posebno je vidna angažiranost slovenskih sindikatov na področju stanovanjske 'izgradnje, varčevanja, standarda lin samoupravnega idiogovarianja.
Politična akcija za novo organiziranost sindikatov je bila priložnost, da smo na eni strani obračunali s pojavi liberalizma in demagogije, na drugi strani pa v glavnem že dosegli demio-kraitizaoijio lastne orgamizacaje ob pioini odgavamosti članov ZK za politiko v sindikatu.
-Kot je znano, je sindikat najširša družbeno politična organizacija delavskega razreda. Njegova sedanja zgodovinska vloga
rezultati sio vidni sedaj, ker imamo med 28 šivalnimi stroji že 6 šivalnih strojev z ,avtomatskim zatrjevanjem in rezanjem sukanca in ki dosežejo hitrost do 5500 vhodov na minuto, v pnoiz-vodnjii pa imamo še vedno 8 takih, ki dosežejo maksimalno hitrost do 4000 vbodov na minuto.
Večji proizvodni prostori nam dajejo imožnost, 'da bomo precej bolje uredili medfazno zalogo brisač, iki čakajo na pakiranje. Zaradi utesnjenosti kljub našim prizadevanjem nismo mogli ustvariti urejenosti -artiklov po vzorcih 'in kaloiricah. V novih prostorih nam bo ta možnost
je, da je sindikat pri nas šola socializma, oblika organizirane politične bitke za samaupravtja-nje, ito' je v bistvu za neposredno odločanje delavcev o pogojih in rezultatih njihovega dela in je organizirana politična kontrola uresničevanj a interesov delavcev. V 'tem okviru vse politične bitke delavskega razreda za o-svoboditev dela odsevajo v sindikatu,mnoge tu tudi. nastajaj,o in se tu vodijo. Sindikat je torej pod vodstvom zveze komunistov organizirana politična akcija delavcev za usklajevanje in uresničevanje njihovih interesov. Vse, kar je bistvenega za delavce, je bistveno tudi za sindikat in za njegove akcije. Družbena Vloga sindikata se v novih ustavnih razmerah močno povečuje, naloge se .množijo in po-stajajo tudi vse boli zahtevne. Temu je lahko kos samo tak sindikat, iki bo na vseh ravneh kjer se odloča o sadovih dela delavskega razreda, adržal prave interese delavcev. Zato moramo sindikalno organizacijo bolj razčleniti, upoštevati v niči dosledne delegatske odnose in jo organizacijsko in kadrovsko Okrepiti,.
dana, da bomo posamezne artikle ločili /tudi po kaloricah s čimer ho logoč dober pregled nad asortimamom brisač, sai ije že sedaj v proizvodnji čez 40 različnih artiklov v ustreznem aslarti-manu koloric.
Rri delovnem mestu 'adjustira-nje boimo verjetno že idb presje-liitvi v nove prostore pripravili nekoliko drugačno ureditev delovnega mesta s pomožnimi stojali.
Precejšen del brisač bomo ;v prihodnjem letu zapakirali na pakimem stroju, ki nam bo v mnoigočem rešil stalen problem poimanjkianja polietilenskih vrečk različnih dimenzij. Kapacitete paikimega stroj/a so dovolj 'velike in 'daje široke možnosti za razno dimenzionalno pakiranje.
Zaradi prehoda na VVork faktor sistem norm v 'sredini, 'letošnjega ileta se v prihodnjem letu delovna sila bistveno ne bo povečala. Prav gotovo pa nam bodo razne spremembe v naslednjem letu:	večja proiz-
vodnja kot se predvideva, preveliko število bolniških izostankov ali večje spremembe v asor-tiimanu, nalagale nove dolžnosti in probleme, ki jih bomo morali tekoče reševati. Za 'čim e-koniomičnejšo proizvodnjo in povečanje produktivnosti v naši enoti, bo lahko precej pripomogla nabava nove opreme s čimer bodo dane večje možnosti kvalitetnejšega dela, povečala pa se bo tudi produktivnost ob istem številu ljudi.
HUBAD ANKA
Poglavitni rezultat, ki ga nK> ramo doseči v čim večji meri je politizacijia sindikalnega članstva, to je, da bodo člani sindikata i n ne le njihova vodstva neposredno sodelovali v sprejemanju in uresničevanju sindikalnih nalog. Poglavitna pozornost mora pri tem biti seveda usmerjana v tiste naloge, 'ki so bistvene za 'življenje delavcev in samoupravljanje.
ŽAVBI PAVLE
OPRAVIČILO
Opravičujem se bralcem Kamniškega tekstilca zaradi zakasnitve izida glasila. Gradivo sem poslal v tiskamo že pred 20tiim decembrom 1973. Zataknilo se je v 'tiskarni, ker so imeM okvaro na tiskarskem stroju. Upam, da bo novoletna številka kljub temu dosegla svoj namen in da jo boste z zanimanjem prebrali.
Urednik A. Konda
Te prostore bo šivalnica kmalu prepustila Konfekciji frotirja
Naloge sindikata pred kongresom ZKJ in dejavnost
Zasnove komercialne politike za leto 74
Ponovno sitojiimio pred začat-ikjam novega leta, pred obdofo-ijem, iho si začrtujemo ulove pijanske naloge za leto 1974. Ko pro-gramlramio fcoliedno in asioritimain naše proizvodnje [je zelo važno, da si (kar najjasneje začrtamo našo prodajno politiko iin ;jo optimalno vskladimo z vsemi zahtevami trga (ter možnostmi pro-iizvodneaa procesa.
Poznano .je, 'da so v Jugoslaviji štirje proizvajalci čratiirja. Ti so: Einatirika Delčevoi, Cveta Dabič Titovo Užioe, Baogradski pamučni (kombinat lin Svilanit Kamnik. Za vsakega od navedenih proizvajalcev je značilno, da je znoitraj proizvodnega programa dal določen poudarek na sam asiomtimam
Naš plan asiontimana na domačem (trgu se za pnihodrtje leto deli na več grup:
— Proizvodnja brisač za široko potrošnjo, pni čemer polagamo precejšnjo pozornoist na a-soritiiman plažnih brisač, za katere smo že v preteklosti dobili priznanje tako v 'izvozu kot na domačem trgu. Ponovna uvedba enobarvnih brisač Uniš lin pa uspeh prodaje ie-teh, nam narekujeta povečanje (kapacitet v tam artiklu, ostale brisače pa se bodo izdelovale praviloma le v boljši -kvaliteti. V prihodnjem obdobju bo tudi več brisač pakiranih /v polietilensko embalažo.
— Brisače za hotelirstvo so v našem programu tudi v bodoče močno zapopadene. Že sam podatek, da je v Jugoslaviji 160.000 hotelskih postelj jasno govori o velikosti tega »hotelskega tržišča«. Dosedanja praksa na tem področju dokazuje, da smo u-brali pravilno pot, (ko smo se včlanili v združenje Jugohotelov in na večkratnih -Skupnih -sestankih vskladili želje hotelirjev lin maše 'možnosti.
V prihodnjih meseaih nameravamo izvesti podrobnejšo analizo vseh hotelov v Jugoslaviji in s tem ugotoviti, kateri od mnogoštevilnih hotelov še ne kupuje naših brisač, ki so v hotelirstvu tipizirane in zakaj. Na osnovi takih podatkov ho v bodoče možno 'temeljiteje obdelati ta trg.
— Del naše proizvodnje na domačem trgu programiramo za zdravstvo. Na tem področju ne dosegamo takih uspehov kot v hotelirstvu, -saj smo z brisačami in bolniškimi plašči pretežno zastopani le v Sloveniji, kar za druge -republike v takšni meri ne drži. Novembrsko posvetovanje z zdravstvenimi delavci na Bledu pa nam odpira nove možnosti, da se -tudi z artikli za zdravstvo prebijemo na celotni jugoslovanski trg. Tu so bili namreč tudi predstavniki iz 10-staiih republik in pokazali precejšen interes za naše proizvode.
— Konfekcij ski izdelki iz frotirja gredo dobro v prodajo. V letošnjem letu smo prodali na do-mačem trgu veliko plaščev.
Za prihodnje leto predvidevamo povečanje proizvodnje, vendar v manjših vzorčnih serijah.
Z ozirom na izredno težko- situacijo glede nabave bombažne
preje nameravamo v letu 1974 zmanjšati količinski obseg v izvozu. To nam omogoča tudi dejstvo, da je po novem deviznem režimu uvoz bombaža in pa večina 'tekstilnih strojev liberaliziran. Ker smo se -za ta ukrep odločili šele v imes-ecu novembru, bo prehodno obdobje v letu 1974 težje in to ik ratiloiga, ker ;so izvozni posili za I. polo-
Ko si zastavljamo vprašanje, kako poteka montaža novih 18 hrezčollnličnih statev za tkanje frotirja firme GONNE, popolnoma nove tehnologije, ne moremo mimo tega, da ne hi spregovorili par besed o razvoju tkalske tehnike.
Razvoj znanosti in 'tehnike -ter težnja za povečanje produktivnosti in (rentabilnosti je tudi v našem podjetju vzpodbudila vprašanje nabave novih statev s popolnoma 'Spremenjenim načinom vnašanja votka skozi zev. Drugi vzrok, kateri je 'bil isou-deiležen pri tem vprašanju, je ukinitev nočnega -dela žena. Ob združitvi obeh -problemov nismo potem več daleč od nabave nove vrste statev, katere imajo znatno prednost pred navadnimi čoilničnimi statvami, kot -so na-primer avtomatske statve GI-ANI.
Med 'statvami z novo tehnologijo vnašanja votka škoizi zev s pomočjo projektilov ali poda-jalinih drogov, ni bilo v času naše odločitve velike (izbire. Na osnovi predhodnih obiskov pri proizvajalcih 'odgovarjajočih statev in zbranih ponudb tar tehnične dosumentacije, ki -smo jio dobili od firm, nato naših potreb proizvodnega programa, možnosti postavitve -statev v obstoječe proizvodne prostore in glede na strojno opremo isnoval-nice, smo se odločili, da nabavimo brezčolnlične statve Giione Typ 220/170 cm, katere naj -bi bile 'opremljene z 1344itim jac-quardom firme Grosse.
Omenjena statev ima DEWAS sistem vnašanja volka, to je na
Vioo 1974. lata že zaključeni tako, da dinamika izdobav me bo enakomerno razdeljena skozi vse leto, temveč predvsem v prvi pioilovioi.
Politika prodaje za leto 1974 se napiram letošnji v bistvu ne bo spremenila. Selekcijo kupcev smo v lanskem letu že naredili in praviloma prodajamo blago samo -dobirim -plačnikom, vendar
vsaki -strani po -en vnašalM idrog polovične dolžine, iM se -sinkro-no -gibljeta proti sredini Skozi zev ter nato ponovno navzven. Na ta način polagata drogova ali irepirjia votek v zev z brzino 190 abratov v minuti ali preprosite je rečeno v eni minuti zatke-ta cca 418 m votka. Niz faktorjev j-e še, ki govore v prid Giinne brezčolnični statvi, kot lažja (izvedba bi bila, manjša obremenitev ojnic zaradi -mirovanja celotnega vmašiainega mehanizma, lahka izvedba mehanizma za tvorbo zank in podobno. Ne smemo pozabiti, da se pri brez-čolmčnih statvah votek odvija iz -križnih maVitkov, preko vna-šaimh drogov naravnost v tkanino. Ta faktor tudi močno govori v prid brezčoMčnim statvam.
Na osnovi dogovori med našo tovarno in firmo Giinne smo junija tega leta pričeli z montažo prve protone b-rezoalnične statve. Mogoče se kdo vpraša, zakaj pa je to pot robno lin zakaj je bila (izdobavljena samo ena statev? Glede na to, da je bilo naročeno 18 -statev, je bilo nujno, da eno statvo dobimo že preje, kjer bi se lahko rešila že -razna tehnična vprašanja, kakor tudi vprašanj vzdrževanja in poučevanja.
Tako smo montažo ostalih 17 statev začeli že z določenim izkušnjami, katere -smo si pridobili pri profanem obratovanju prve statve ter prakse pri proizvajalcu predmetnih statev, to je firme Giinne.
Sama montaža statev se ni začela kot je bilo planirano, pač
pa pri prodaji stremimo za tem, da pokrivamo čimvačjd del našega tržišča, kar bi nam koristilo v primeru stagnacije.
V prihodnjem letu bomo kupili tudi lasten -kamion za prevoz blaga do naših kupcev, kar nam ho 'omogočilo boljšo -ekspe-ditivnosit ter zmanjšanje transportnih stroškov.
Naloge, ki smo si jih zadali za prihodnje leto niso lahke, saj bo proizvodnja frotirja večja za 12 l0/o, vendar bi z 'doslednim izvajanje planskih nalog in budnim -spremljanjem tržišča tudi marali uspešno zaključiti prihodnje leto.
pa z eno-mesečno zakasnitvijo zaradi težav pri izdobavi statev in kot vedno zaradi carinskih zadržkov. Normalen, planiran potek montaže pa je oviralo delo postavitve jiacquardske ,konstrukcij e in polaganja parketa v prostoru nove tkalnice. V oktobru 1973 leta je montaža novih statev prišla v (končno fazo, to se pravi, statve so začele proiz-vajiafi prve metre frotir tkanine.
Na vsak način 'je bil to za nas včlik -dogodek, ki ga ne gre kar tako pozabiti. Prodno smo prešli v končni del montaže s pomočjo monterjev firme Giinne, smo morali opraviti še velika pripravlijiailna dela. Sem spada postavitev in niveliranje statev, namestitev j-acquardov na kon-strukcijo, izdelava ražnjih pomožnih pripomočkov iin strojnih delov od strani mehanične iin elektro delavnice, no -in na koncu izdelava galirunge, egalizira-nje in vdevanje. S sodelovanjem in pomočjo naših delavcev je montaža potekala brez večjiih težav. Res pa je, da vsaka nova tehnologija rodi nove probleme, v čemer tudi brezčalnliana statva Giinne ni izjema. Ravno tu je -prišlo do izraza probno obratovanje prve statve. Lažje je reševati probleme -in težave, če si že v naprej pripravljen nanje.
Bolj kot statev sama pa so nam povzročali in mam še povzročajo težave jiacquard -s polovično odprtim zevom ter napravo za štednjo kart Mod. JFEDK-3 firme Grosse. Zaradi vrsto zelo občutljivih mehanizmov, kateri zahtevajo posebno pozornost in natančnost pri nastavitvi ter neodgo var j Lijočih klimatskih razmerah pri -transportu, kjer je vlaga prodrla do tipalnih glav, smo naleteli na probleme, kateri so onemogočili normalno delo. Jacquard je že tovarniško nastavljen po določenih predpisih iin normah ter nekje garantira brezhibno delovanje. Toda, ko tega spustimo v pogon, se pokažejo hibe in napake, katerih ni moč odpraviti s prvim -prijemom, ampak zahteva to -delo precej več truda.
No iin ko potegnemo črto pod končano montažo, vidimo, da je bila montaža opravljena v sorazmerno (kratkem času, kljub težavam iin problemom, katere prinaša nova tehnologija tkanja frotime tkanine. Seveda -o našem delu me moremo soditi sami, pač pa prepustimo -sodbo drugim.
JENKO EMIL
Gradnja nove hale za šivalnico in skladišče je v zaključni fazi
Montaža tkalskih strojev in
Rezultati zaključenih investij v letu 10/4
■■HHEaaBSKSrSiHE
viin«. V tem objektu že začasno dela obrat delavne emate »šivalnica« in delavne enote »svile«. Gradbeno objekt še oi predan, ker čakamo na itehničnii prevzem.
V letošnjem letu smo liimeli v tovarni po linvestioljsiki strani zelo razgibano leto. PodijieStije je bilo prisiljeno zaradi razširitve in modernizacije proizvodnje pristopiti k [izgradnji novih objektov in adapitiraiti del starih. V letu 1973 se je pričala gradnja sledečih objektov:
—	rezervoar tehnoloških vod
—	proizvodnja hala šivalnice z aneksi
—	adaptacija tkalnice, dograjen pa je bil tubi objekt [konfekcije lin Skladišča surovin.
Poleg zgaraj navedenih ,investicij so se pojavila še dodatna dela, ,ki so bila nujna glede na gradnjo zgoraj navedenih objektov. Vsa ta dodatna dela so povzročila zaradi svoje obsežnosti manjše zastoje pri gradnji zgoraj [navedenih [investicij tako, da so bili nekateri moki za dokončanje del prekoračeni ali pa celo podaljšani. V ta dodatna dela spadajo: izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije, izgradnja nove dovozne oešte v tovarni, pohodna ikineta za dovod energije v novo halo ter nov pakimi prastar. Objekti so bili po tehnični plati v nekaterih primerih celo zahtevnejši od preje navedenih investicij, predvsem zaradi zemelj skih del, ikatera so ovirali že obstoječi komunikacijski objekti v Itovami. Po dokončanju vseh teh dodatnih del se je pričelo z gradnjo 'osnovnih planiranih .investicij za leto 1973.
Če pričnemo z rezervoarjem tehnoloških vod vidimo, da smo imeli s tem objektom precej težav in nepredvidenih stroškov. Gradnja betonskega podstavka je bila poverjena gradbenemu podjetju GRADITELJ iz Kamnika, medtem ko je bila izdelava .in montaža jeklenega rezer-
voarja dana v dalo podjetju KOVINARSKA iz Krškega. Zaradi netočnih projektov se je pri preislkusu jeklenega rezervoarja izkazalo, da leda ne odgovarja zahtevam, za katere je namenjen (nedaviofljjno dimenzioniran rezervoar). Na podlagi preizkušenj jeklenega dela rezervoarja se je izdelal tudi ponoven izračun betonskega podstavka. Tudi ta idel ni bil dovolim dimenzioniran tako, da sita oba podjetja, it. j. KOVINARSKA Krško in GRADITELJ Kamnik morala na lastne stroške popraviti ugotovljene napake.
Trenutno je rezervoar v končni fadi izgradnje, manjka samo še nekaj cevovodov in peščeni filter, ki je tudi že v delu.
Kako je uvel
Po inovem sistemu WF izdelar ne norme smo začeli količinsko uvajati in vrednotiti delo v obratu šivalnice letos meseca maja. Od uvedbe norm pa do sedaj t. j. v štirih mesecih se je pokazalo, da so norme v šival-
ZAHVALA
Delavskemu svetu »Svilanit«, tov. direktorju, odboru za kadre ter sindikalnemu odboru se naj-prisroneje zahvaljujem za nesebično pomoč pri moji družinski nesreči.
Poljanšek Rudolf
TEHNIČNE NOVICE
— Problem dobave bombažne preje nam dela že dalj časa precejšne težave pri normalnem o-bratovanju naše proizvodnje. Ta problem pa ni samo v Jugoslaviji, ampak tudi po drugih evropskih državah; povzroča pa ga Stalno nihanje cen bambaža, kakor tudi nezadostne kapacitete predilnic. Zaradi maksimiranih cen bombažne preje in stalno. naraščajoče cene bombaža so naše prediMce veliko boli zainteresirane za prodajo preje v izvoz po veliko bolj ugodnih cenah kot doma.
Da hi si čim bolj zasigurali 'normalno 'obratovanje naše tovarne, že dalj časa vlagamo vse napore, da bi s Prediilmioo Litija prišlo do še bolj trdne vezi kot [je do sedaj. Uspelo nam je doseči, da se bo do konca leta ali prve 'dni februarja podpisal samoupravni sporazum, s katerim si bomo bolj čvrsto zasigurali dobavo bombažne preje.
Direktorja obeh tovarn sta zadolžena, da pripravita predlog sporazuma, katerega bodo potem obravnavali lin potrdili samoupravni 'Orgami obeh tovarn. Seveda bo to povezano z določenimi
obvezami sofinansiranija, eemur se ne bomo mogli izogniti.
Ob priliki zadnjega sestanka, na katerem smo obravnavali potrebe po bombažni preji za leto 1974, so nam zagotovili dobar vo v višini 1400 ton bombažne preje, kar bo v glavnem zadostovalo za naše predvidene potrebe.
— Montaža novih brezčolniičnih statev od firme Giinne se končuje in je bila izvršena v rekordnem času. Temu se imamo zahvaliti dobro organizirani pripravi za montažo lin in še posebno požrtvovalnosti vseh, 'ki so sodelovali pri montaži.
—• Gradnja nove hale za šivalnico lin Skladišče gotovih izdelkov se bliža zaključni fazi in bo podjetje dokončalo gradnjo do predvidenega roka, razen montaže klimatske naprave, za katero se je sklenila pogodba zelo pozno in so bili določeni deli klimatske naprave vezani na u-voz zaradi nižje cene in boljše kvalitete. Zaključek montaže klimatske naprave se predvideva koncem januarja 1974.
J. M.
Predvidoma bo objekt končan do meseca februarja t. 1.
Zaradi povečanja proizvodnje v tkalnici frotirja je podjetje pristopilo k razširitvi prostorov tkalnice, to je adaptaciji stare šivalnice. Tu maramo [omeniti, da so dela potekala v pred videnih rokih, brez večjih zastojev. V novi tkalnici so že montirani novi tkalski stroji, ki tudi že obratujejo. Manjkajo samo še podesti okoli žakardov, katerih montaža se predvideva 15. decembra in dokončna ureditev parketa. Objekt bo predan porabniku v začetku t. 1.
V 1973 letu je bila zaključena tudi izgradnja objekta »konfekcija 'in skladišče suro-
Približno v sredini letošnjega leta se je pričale gradnja proizvodne hale šivalnice z aneksom. Pogodba za izvajanje gradbenih del je bila podpisana s SGP GRADITELJ iz Kamnika, medtem, ko eldktminstalaoijiska dela izvaja podjetje ZARJA liz Kam-nlkia. Instalacijo vodovoda, klime, ter centralne kurjave montira »IMP« iz Ljubljane. Rok predaje objekta je bil 31. december 1973. Trenutno se v proizvodni hali zaključuje z deli polaganja parketa ter elektro 'in klima instalacij. Maramo priznati, da je objekt dograjen v res zelo kratkem roku, saj je od podpisa pogodbe pa do roka izgradnje objekta poteklo le 7 mesecev.	H. B.
niči dosti bolj vsklajene kot doslej, posebno na delovnih mestih, kjer je zaposlenih večje število ljudi. V naslednjih [tabelah je razvidno povprečno količinsko doseganje norme na petih delovnih mestih v šivalnici za raizdobje maj — oktober 1973.
Delovno		Skupaj	
mesto	Ocena	delavcev	%
Robilke	1	19	9,4
širine	2	64	28,3
	3	78	34,5
	4	42	18,6
	5	23	10,2
Robilke	1	1	1,8
dolžine	2	9	16,4
	3	19	34,5
	4	22	40,0
	5	4	7,3
Pristni-	1	1	4,4
'govallke	2	—	0,0
dolžine	3	1	4,4
	4	11	47,8
	5	10	43,4
Pristri-	1	10	28,6
govalke	2	9	25,7
širine	3	6	17,1
	4	8	22,9
	5	2	5,7
Adjusti-	1	15	7,1
ranje	2	38	17,8
	3	58	27,2
	4	55	25,8
	5	47	22,1
Na delovnihmestiih robljeni e širine, adjustiranje in rahljanje dolžine se pokaže razvrstitev glede na oceno v obliki krivulje z enim vrhom in sta najbolj podobni idealni gaussovi krivulji. Razvrstitev kaže slabi 2/3 mbilk v razredu 2 [im 3 na robljenju po širini, medtem ko je pri ad-justiranju krivulja pomaknjena na desno, ker je cca 3/4 zaposlenih v razredih 3,4 6n 5. Pri pre-
ostalih dveh delovnih mestih striženje dolžine in širine imamo obakrat krivuljo z dvema vrhoma, kar nastopa zaraidi majhnega števila zaposlenih na teh delovnih mestih.
Odstopanje od normalne gaus-sove [razdelitve na irobljenju po širini je pogojeno z raznolikostjo strojnega parka v pogledu tipa stroja, števila obratov, iztro-šenosti itd. Strojni park je tudi vedno bolj iztrošen in je potrebno odslužene stroje nadomeščati z novimi, popolnejšimi, na katere se je potrebno predhodno privaditi. Vemo tudi, da je količina tesno povezana s kvaliteto, katera v določeni meri vpliva na doseganje norm na posameznih delovnih mestih. Poleg teh so še drugi momenti, H vplivajo na dejiansko pogostost doseganja WF časovnih normativov v proizvodnji. Verjetno ima svoj delež kljub predhodni pnivajaini dobi tudi fluk-tuacija delovne sile.
V nadaljnji fazi dela na sistemu vnaprej določenih časov, bo normirska služba izdelala standarde za posamezne vrste del v šivalnici in konfekciji s pomočjo katerih bo možno izdelati normativ predno bo prišel artikel v delo. S tem bo odpadlo dolgotrajno snemanje, postopek izdelave norme pa se bo poenostavil in občutno skrajšal. Tako izdelani vnaprej določeni časovni normativi bodo praktično zelo uporabni posebno pri spremembah artiklov oz. pri novih artiklih, kar je posebno važno pri vzdrževanju sistema norm in planiranju.
MATELIČ ing. ANTON
Za vaše glasilo vaši prispevki!
Razgovor s proizvajalci
Tokrat vam predstavljam eno naših vodilnih delavk, ito je Hubad Anko, vodjo DE šivalnir ce. Tovanišiica Hubadova ije zaposlena iv podjetju od leta 1966, na vodilnem delovnem mestu pa je ičeitmto leto. Domenila sva se za razgovor, vendar sva odlašala iiz idneva v dan zaradi pre-zaposlemsti, mo iin Ikončno sva le mašila -čas, iki siva -ga posvetila temu razgovoru.
Kako ste se počutili ob vstopu kot mlada tekstilka v delovno skupnost?
»Da sem se zaposlila v Svilanitu sem bila vezama zaradi štipendije. -Nisem si delala utvar, da je apnavljanje delovniih 'dolžnosti lahka stvar. Moje življenje je bilo- -trdo, (kajti oče je bil sam zaposlen in misem bila razvaj-an-a. Ko sem prestopila prag it-ovame -sem s hvaležnostjo opravljala dela in sem ikot -tekstilni tehnik delala -polovico časa pri obračunu proizvodnje, drugo polovico pa v neposredni proizvodnji. Ugotovila sem, da praksa in šola nista eno in isto. Delo zahteva več od človeka, res pa je, da kdor ima še znanje ho delo lažje (organiziral in ga tudi lažje opravljal. Delala sem takorekoč 2 leti s polovičnim delovnim časom v neposredni proizvodnji lin sem bila takrat nelkoMko razočarana. Zdaj, ko ugotavljam kaj sem se v tem času naučila in spoznala, mi tega ni žal. Mnogo mi je bilo tujega, kot so odnosi, organizacija dela, značaj ljudi in vse to sem se v tem času naučila iin s tem se je oblikoval -tudi moj značaj tako kot ga zahteva odnos med ljudmi.«
S kakšnimi problemi se srečujete v šivalnici?
»Moram kar odkrito povedati, problemov je veliko. Problem kot kompleks je v tem, da so v -enoti zaposlene večinoma žene. Da me ne bo Ik-do napačno razumel, niso problem žene> temveč problem je človek, ki svoje osebne težave prenaša na podjetje. Zadeva je v tem, da ima enota pred iseba j pomembne zadolžitve. SkonfekcioniraLi -mara precej tisoč brisač, ni pa na razpolago ljudi. Po planu so delovna mesta zasedena, delavke pa ni na -delu -zaradi raznih izostankov kot je bolniška ipd. To so razlogi, s katerimi -se srečujejo posebno delavke matere. Delavec hoče imeti dopust, -delavca pa na delovnem mestu manjka im takrat je hudo, če
moram tej ali oni delavki [odkloniti izrabo -dopusta.
Kompleksno vprašanje delovne sile v šivalnici bo težko rešljivo, če se ne bo proizvodnja še bolj načrtovala. V (tem primeru gre tudi za to, ker v-čar sih pridejo večje količine brisač v šivalnico iin je v -takih p-nime-irih težko vskladiti delovno silo s potrebami proizvodni j e. O teh problemih smo se že pogovarjali s tov. Jenkom, kajti tkalnica recimo v enem tednu ustvari veliko proizvodnjo, šivalnica te ne more podelati in nastopijo problemi. Temu vprašanju -doslej še ni videti zadovoljive rešitve.«
Ali imate morda kakšen predlog za boljšo organizacijo dela v vaši enoti?
»Z organizacijio dela so _ bile predvsem v tem latu dokajšnje težave. Prva je v tem, da je der -lovna enota razcepljena na dva dela. Upam, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Precej smo tudi utesnjeni in upam, da ho v novi šivalnici to precej boljše in se bom za to tudi zavzemala. Če -bi govorila o izboljšanju proizvodnje, -menim, da hi morali usmeriti v bodoče našo investi-cijsfco izgradnjo v modernizacijo. Z -dobro organizacijo dela se rešijo tudi problemi posameznikovi V naši enoti imamo nekaj zelo zastarelih stroj eyv predvsem na nobljertju po širini. U-s-klajevanjie interesov delavk na novih strojih, kjer lažje dosegajo boljše rezultate dela. iin delavk na starih istrojiih, ki te rezultate le s težavo dosegajo, je zelo težko in se -neprijetno vzdušje med ljudmi prenaša na vse zaposlene.«
Kaj bi se dalo storiti v vaši delovni enoti za boljše počutje delovnih ljudi?
»Težko je -reči, kaj bi bilo š-e storiti. Menim, -da naša -delovna organizacija nekaterim -socialnim vprašanjem posveča -dovolj skrbi, -to kar pa jaz čutim, kot mati, čutijo -tudi -delavke enote šivalnice, to je predvsem _ varstvo otrok. Znani so mi primeri ko mora -delavka plačati velik del svojega zaslužka za varstvo otrok iin nekatere so zaradi tega ostale tudi doma. Ravno zaradi nerešenega otroškega varstva se dražinskd problemi prenašajo na podjetje, ker delavka potem pritiska, da bi delala samo dopold-ne .ali samo popoldne in se izogibljejo nadur. Človek ne more računati na vsakega -ob vsakem času, ko je potrebno uskladiti proizvodne naloge enote s planskimi zadolžitvama.
Menim, -da bi bilo veliko o-lajšanje delavki — gospodinji, ko ji ne bi bilo- potrebno po končanem delu kuhati kosila, ampak bi -Si lahko kupila kosalo za celo družino v obratu družbene prehrane. Zato bi bilo prav, da problemom družbene prehrane -posveti delovna organizacija vso skrb in morda čimprej prične z gradnjo nove menze.
Ali je res, da so težave tam, kjer delajo predvsem ženske in da je njihov vodja ženska?
»Morda so res itu in tam ankete pokazale, da ženske nekako -lažje prenašajo »šefa« moškega kot žensko. Konkretno v mojem primem tega ne čutim. Menim, da me je sredina, v kar teni »delam kot vod ja-enote, sprejela. To hi -morda povezala s -tem, da sem -sama gospodinja in mati iin -da razumem probleme tudi ostalih. Poskušam razumeti njihove probleme in jim tudi pomagati, seveda ne morem pa iti v -skrajnost, -da bi ugodila vsiakemu vse kar želi.«
V vaši enoti je bil prvo uveden work faktor sistem. Ali bi lahko povedali njegove dobre in slabe stvari?
»V začetku so ljudje ta sistem sprejemali z dokajšnjim odporom. Menili so, zakaj je ravno šivalnica prva in padale so še drage pripombe. Dobra stran tega sistema je v tem, da so se norme dvignile za 9 % ter se s tem povečala produk-tivnos-t. Ta sistem pa tudi-ni prinesel tolikšnega prihranka, kot so ga predvidevale strokovne službe. iDvomim, da se je z dvigom norm za 9% doprinesel tolikšen ekonomski rezultat, da so poplačani vsi stroški, ki so bili vloženi v odkup tega programa in uvajamje tega sistema. Konkretno na dalo-vnem mestu rob-ijetnje širine, na katerem dela približno 50 delavk, se je precej naredilo z boljšo organizacijo dela, kar (je pripisati temu .sistemu. Slaba stran je še v tem, da na delovnem mestu roblje-nje dolžina, 'delo- ni tako steklo, kot na -robljenju po širini. Že danes vemo, da na tem delovnem mestu ni tako hiter tempo dela kot na rob! jen ju po širini. Zdi se mi, da je -slabost -tudi v tem, da niso bili že takoj v začetku, ko so pripravljale norme za iro-bljenj-e po širini, pripravljeni tudi normativi. V tem p-ri-m-em ne bi bilo potrebno snemanje, temveč bi sc lahko na enostavnej ši način izračunala WF norma. Mislim, da je dobra stran tega sistema v (tem, da je na adjus-tiranju uvedeno delovno mesto -serviranje. Delavka — servirlka prinese brisače lin ves ostali material (vrečke, -adjustir-no vrvico itd.) in jih tudi odnese, prej pa so za to skrbele delavke same.
Naše delavke se tudi sprašujejo kako je z uvajanjem work faktor norm v drugih enotah. Muslini, da hi bilo potrebno sistem v ikratk-em času vpeljati v dveh delovnih enotah.«
Ali lahko kot gospodinja in mati in kot vodja delovne e-note vsklajujete čas z vašimi družinskimi nalogami in delovnimi zadolžitvami?
»Moja velika pomoč pri lizva-j-anju delovniih zadolžitev je v tem, da imam urejeno varstvo otrok. Iz -tega razloga nisem tako vezana m -čas in si -lahko odtrgam kakšno uro, da po o-pravljenem delu ostanem v tovarni in se pogovorim z vodi-i izmen o delovnih zadolžitvah. Ne -glede na to pa moram vseeno kot gospodinja opraviti vse
druge družinske naloge iin mi časa prav malo preostaja.«
V vaši enoti je precej mladih deklet. Kakšno je vaše mnenje o njihovi zavesti do dela in odnosov do delovne organizacije?
»Kot vidim iz dolgoletne prakse dn vse bolj tudi sedaj opar žam, da -nekatera mlada dekleta, ki pridejo v tovarno, dokler se ne poročijo, jemljejo delo zelo neresno. Veliko j-e mladih de-lavlk, ki kadijo, zato se rade od-stranj-uj-ejo iz delovnega mesta in -so nekatere, ki jih maramo nenehno preganjati. Zelo malo ji je mar koliko bo storila, glavno je, da je zaposlena. Izogib-Ijejo se dela, odhajajo iv garderobo, večkrat izsiljujejo bolniško ipd. Tudi se ne zmenijo za opozorila vodje -dela -in v resnk ci se srečujemo v enoti predvsem piri nekaterih mladinkah s problemi. Mislim, da bi marala v tem primera -organi upravljanja zavzeti (ostrejše ukrepe zoper neodgovorne delavce, strokovna služba iin direktor podje-tjia pa te ukrepe dosledno lizva-jiati. Mislim, da bi bila prva naloga, preprečiti k-ajenje po obratih in tovarniških prostorih, predčasne -odhode z dela, odha-
janje z delovnih mest med delom ipd. Morda kdo poreče, saj so za to vodje delovnih enot od-g-ovomi. To -je že res, vendar če ni enotnih kriterij ev za celo podjetje, potem se eni zgledujejo po -drugih.«
Kakšne so vaše osebne želje za leto 1974?
»Želim si, da bi novo leto pri-nesilo čimmanj težjih gospodarskih pretresov iin da bi naš-epo-sliovanje dn 'gospodarjenje bilo vsaj tako kot je bilo sedaj.
V novem letu želim vsem članom enote šivalnice, mojim sodelavcem dn ostalim članom kolektiva mnogo uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Tovarišici Hubadovi se zah-v-aljuj-em za njeno sodelovanje v teli rahriki iin za konkretne odgovore iter ji -tudi jaz osebno želim v letu 1974 obilo delovnih uspehov.
Oktoberski nagrajenci
Za prvo jaktoberefco nagrado v višini 2.000 din ije bil predlagan vodja splošnega ctidelka tov. KONDA Alojz. Imenovame-mu se je podelilo priznanje za posebno prizadevanje na področju varnosti podjetja, civilne zaščite, splošnega ljudskega odpora itn obveščanje kolektiva preko tovarniških občil.
Nagrada v višini 1.500 din je bila predlagana za tov. VEHAR Anico, vodjo računovodskega oddelka. Tovarišici Veharjev! seje podelilo priznanje za izredno prizadevnost v orgaoizaoijii im eksaktnem delu računovodske službe in delo v iraznih samoupravnih organih.
Druga nagrada v višini 1.500 din se je podelila tov. JENKO Emilu, inšpektorju tkalskih sitno-jev. Tovarišu Jenkotu se j e predlagala podelitev oktobarske nar grade za izredno prizadevonst na področju izobraževanja delavcev, izboljšanje delovanja (tkalskih strojev in za prizadevno delo v organih samoupravljanja.
Ostale nagrade, ki jih podeljujejo delovne enote v višini 750 din pa so prejeli:
KOŽELJ Marija, robilka po širini, zaposlena v podljatju 22 lat. Imenovana je v preteklosti večkrat delovala v organih u-pravljanja. Kot delavka j e prizadevna in vestna, kar kažejo tudi njeni rezultati dela.
KRANJC Mehaela, na delovnem mestu robilka po dolžini, v podjetju zaposlena 19 lat. Večkrat je bila izvoljena v organe upravljanja, pri svojem delu je dosledna, natančna in pridna. Pripravljena je vedno in ob vsakem času priskočiti na pomoč im s tem prispevati k uresničitvi naših skupnih nalog.
PIPAN Ivanka, na delovnem mestu oddaja gotovih izdelkov v Skladišče, zaposlena v podjetju 21 lat. Imenovana že več let aktivno sodeluje v organih u-pravljanja ter vneto razpravlja o notranjih problemih delovne enote. Pri svojem delu je vestna in natančna.
PETJE Mara, na delovnem mestu tkalka v svili, zaposlena v podjetju 24 let. V tem obdobju je bila večkrat članica samoupravnih organov, delavskega sveta, sindikata in sveta delo-liovne enote. Pri delu je prizadevna in se zavzema za doseganje čimbolj ših rezultatov.
JEREB Mimi, inštruktorica, v podjetju zaposlena 19 let. Tovarišica Jerebova je alktivna delavka v samoupravnih organih in s svojimi predlogi doprdnaša k ustreznim rešitvam. Pridobila si je tudi ustrezno znanje, kajti to delovno mesto zahteva veliko vero strokovnosti in potrpežljivosti, saj se mnogo novih tkalk usposablja pod njenim mentorstvom.
LENARČIČ Marija, rezervna tkalka, v podjetju zaposlena 24 let. Imenovana je aktivna in marljiva delavka, ter s svojim delom in prizadevnostjo iin odnosom do dela daje vzgled tudi ostalim sodelavkam.
MARINIČ Tončka, na delovnem mestu tkalka, zaposlena
v podjet ju 23 lat. Na prvih statvah Giani, ki so prispele v podjetje se je izkazala kot ena najboljših tkalk. S čutom odgovornosti in natančnostjo pri delu se (odraža njen odnos tudi do delovnih sredstev, s katerim dela.
PAVIČ Ivanka, na delovnem mestu snovalka — natikovalka, zaposlena v podjetju 19 let. Na delovnem mestu je dosegla izredno dobre rezultate dela, zato je bila kot takšna vedno na razpolago, za nadomeščanje odsotnih delavk tudi na sorodnih delovnih mestih.
LAZAR Anica, na delovnem
Pri organizaciji dela v tovarniški menzi se vsekakor srečujemo z velikimi problemi, ki nastajajo v sled sledečega:
1.	Po sedanji organizaciji dela je v menzi uveden deljen delovni čas. Ta traja od 6. — 11.30 uri in od 15.30 — 19. ure. Glede na to, da so sedaj zaposlene v menzi 3 delavke se popoldan menjajo tako, da vedno ena koristi ure. Zaradi deljenega delovnega časa imamo velike probleme pri zaposlovanju delavk v menzi, ker delavke zelo nerade pristanejo na tak delovni čas. To je tudi popolnoma razumljivo, saj je to velika obremenitev za samega delavca, kakor tudi za ostale družinske člane.
2.	Ker je po podražitvi (tople malice zelo padlo število abonentov za topli obrok in istočasno povečalo število abonentov, iki uživajo suho malico, je močno narasla obremenitev delavk v menzi zaradi priprave suhih obrokov. Ta obremenitev je toliko večja, ker suhi obroki niso normirani, temveč se izdajajo po želji abonenta ((tehtanje slanine, sira, salame, surovega mesa itd.).
mestu čiščenje in popravljanje napak, je v podjetju že 23 let. Aktivno je delovala v samoupravnih organih in zborih s polno mero odgovornosti in kritičnosti. Delovne naloge je vestno opravljala in tudi dosegla dobre .rezultate dela.
LAH Alojz, barvar na aparatu, zaposlen v podjetju 13 let. Pri svojem delu je zelo prizadeven in (delovne naloge uspešno opravlja. (Predlagal je že tudi boljše rešitve pri sušenju bombažne preje, katere so bile tudi osvojene. Udejstvoval se je v organih upravljan ja, sindikatu in gasilski organizaciji.
3.	Poseben problem predstavlja oskrbovanje avtomatov za tople napitke. Izvajanje ite naloge je zaenkrat sicer rešeno, povezano pa je z večjimi -stroški, iker je za to delo določena posebna stimulacija.
4.	Izdaja suhe malice se izvrši večinoma pred časom, ki je določen za malico, V vsaki delavni enoti je zadolžena ena ali več oseb, ki pobere naročila idlavcev, Iki so na izmeni in seveda tudi denar, naročilo dostavi v menzo, dvigne pripravi jme obroke in jih razdeli tar napravi obračun.
Teh oseb je na dopoldanski izmeni 13, na popoldanski pa 5, pri čemer pa nio upoštevat-ni posamezniki, oziroma majhne skupine, ki tudi predčasno pridejo po malico.
Torej opraviti imamo z izredno (neracionalno izrabo (delovnega časa, saj oseba, iki o-pravlja to delo izgubi najmanj 1 do 2 umi svojega časa na dani
Da bi odpravili, ali vsaj delno oblaižffi lomenjene probleme, predlagamo, da se sprejmejo naslednji ukrepi:
1.	Poveča naj se število zaposlenih v menzi -od skupno 3 na
ŠUBIC Miro, varilec, zaposlen v podjetju 19 let. Tovariš je prizadeven delavec. Že večkrat je bil tudi izvoljen v organe upravljanja. N,njegovi izdel-kd so kvalitetni in se za dobre rezultate dela tudi osebno zavzema.
PIRC Majda, prodajalka v trgovini podjetja, v podjetju zaposlena 10 let. Oktoberska nagrada ji je bila podeljena za vestno in prizadevno delo v trgovini na drobno.
ERZAR Cecilija, finančni knjigovodja, zaposlena v podjetju 9 let. Tovarišica Cilka je pni svojem (delu pokazala izredno prizadevnost. Svoje osebne interese je vedno podredila zahtevam dela, s svojim odnosom do dela spada med najbolj disciplinirane delave v službi.
COF Marija, referent za plan, zaposlena v podjetju 22 let. Kot dolgoletna članica podjetja je bila med prvimi, ki je s svojim delom in zanosom pomagala -dvigati Svilanit iz njegovih temeljev. Delovne zadolžitve kot referent za piano pravil j a s polno mero odgovornosti.
PREGL Marja, zaposlena na delovnem mestu snažilka, v podjetju 11 let. Tovarišica Marija se je pokazala kot dobra in požrtvovalna delavka. Nikoli ni odrekla delovnih zadolžitev, ne glede na čas in težave, ki jih je zahtevalo njeno delavno mesto.
ŠUŠTAR Jožica, na delovnem mestu kontrola blaga, v podjetju zaposlena 25 let. Imenovana je bila večkrat izvoljena v organe upravljanja, kakor tudi v sindikalno organizacijo. Aktivno se je vpijučevala v razprave z željo, da 'bi se dosegli najboljši škupni interesi.
v menzi
4,5. Omenjeno povečanje naj se izvede na .delavnem mestu s-ervirka II,
2.	Vpije naj se nedeljen delovni čas, ki naj -traja 6 dni po 7 ur. V tem primeru bi bile na izmeni vedno po 2 delavki in isicer oa eni izmeni vodija družbene prehrane in servir-faa II., na drugi izmeni pa servirka I. in servirka II.
3.	Določi naj se vrsta suhih obrokov in količina, ki se bo v naprej pripravljala. Predlagamo 2 vrsti sendvičev (cenejši in dražji), -določena količina slanine in sira (recimo 5 dkg) in ostala hrana, Iki je že pakirana (pašteta, marmelada, sir, surovo maslo, ribe itd.),
4.	Delavke v menzi se zadolži, da tako pripravljene »suhe« obroke dostavijo delavcem na delovna mesita. V dopoldanski izmeni od 7. do 9. ure in v popoldanski izmeni od 15. — -17. ure.
5.	Oskrbovanje avtomatov za tople napitke postane redna delovna dolžnost delavk v menzi,
SLAVKO ing. RIBAŠ
Jubilantki 20 let E. Drešar, M. Seljak in jubilant P. Kotnik
Reorganizacija dela
Problematika proizvodnje glede na kvaliteto preje
Glede na ito, da ije bilo v ju-goslavanskem gospodarstvu leto 1972 ih, leto 1973 proglašeno za lato kvalitete, želim z naslednjim člankom seznatniiiti maše člane kolektiva, kako je bilo v ito akcijo vključeno naše podjetje im kaj smo naredili za izboljšanje kvallitete z ozirom ma kvaliteto preje.
Vsem nam je poznano, da je kvaliteta preje eden od zelo važnih faktorjev, ki vplivajo na proizvodnjo in kvaliteto izdelkov.
Kvaliteto preje pa maramo obravnavati in sicer prvič kot kvaliteto surove preje in 'drugič kot kvaliteto preje po pripravljalnih fazah za tikanje na tkalskih (Strojih.
Tekstilno tehnološke lastnosti preje, ki so potrebne za kvaliteto ocene neke preje so:
1.	Transport
2.	Razteznlost
3.	Enakomernost trdnosti
4.	Binoča
5.	Zavoji, zasuki
6.	Vizualni izgled
7.	Tanka in debela mesta
8.	Kvaliteta čiščenja in navijanja
surove preje.
Vse navedene lastnosti so za določeno namembno uporabnost preje difinirane in pogojene s tehnološkimi zahtevami proizvodnje. Vplivi kvalitete surove preje po posameznih lastnostih, M se uporablja v naši proizvodnji so:
TRDNOST
Trdnost preje merimo ma laboratorij skem aparatu imenovanem »dimamameter« in izražamo v trgalnih kilometrih (Tkm).
Trdnost izražena v Tkm pa nam pove, pri kakšni dolžini bi se preja (prosto viseča) pretrgala zaradi lastne teže. Ker je 'trdnost preje odločujočega pomena pri pripravi, posebno pa še pri tkanju na statvi, imamo z internimi predpisi difiinirano, kakšno trdnost (Tkrn) mora limeti posamezna vrsta surovine preje, da potem na tkanju prenaša o-
brememitve. Vpliv preje, ki ne zadovoljuje predpisom trdnosti je velik; odraža pa se v izkoriščanju statev, saj vsak pretrg osnove ali vodka predstavlja določen časovni izpad -statve.
RAZTEZNOST
Merimo jio istočasno s trdnostjo na dinamometim, izračunamo pa jo v % glede na dolžino vzpatja lin dolžino ob pretrgu. Razteznost je ozko povezana s trdnostjo, prav tako tudi zelo vpliva na potek tkanja, saj preja s premajhno razteznost j o pogojuje ob trenutnih spremembah napetosti pri tkanju pogostejše pretrge in s tem časovne izpade 'obratovanja.
ENAKOMERNOST TRDNOSTI
Izračunamo jo v »CV« kar nam pove, kako velika so nihanja v (trdnosti preje. Kot predhodne lastnosti nam tudi »CV« odnosno prevelika nihanja v trdnosti predstavljajo ma fazi tkanja pretrge in s tem zastoje.
FINOČA
JFinočo preje izražamo s številčenjem in sicer uporabljamo pri nas »metrično številčenje« — Nm. Številka Nm nam pove, koliko metrov -dolga nit tehta 1 gram. Odstopanje od deklarirane Nm nam predstavlja težave in to posebno pri -fazi tkanja, ker je direktno z nihanjem Nm —^ preje povezano tudi nihanje teže določenega artikla.
ZAVOJI, ZASUKI
Z zavoji lin zasuki dajemo preji določeno trdnost in funkcionalnost. Za naše proizvode (frotir) so ti velikega pomena in ob odstopanju vplivajo tako na potek proizvodnje — premalo zavojev ,ali zasukov — majhna trdnost lin pretrgi ter preveč zavojev ali zasukov, krotovičenje na previjanju, snovanju in tkanju -ter padec funkcionalnosti frotirja.
VIZUELNI IZGLED
To se ocenjuje po JUS — tabelah, odločujoče pri tem pa je število nopkov ter (tankih in debelih mest, ki na prectdefovnih — pripravljalnih fazah še bolj pa na fazi tkanja vplivajo negativno na proizvodnjo.
TANKA IN DEBELA MESTA
Menila za to oceno kvallitete so dana s CLASIMAT aparatom, ki nam pove, koliko posameznih (difiniranih — grupiranih odebelitev) številčno nastopa v določeni količini preje. Ker se to nanaša na odebelitve, ki so tudi do 400 % odebelitve nad normalno debelino preje, nam tudi to predstavlja negativni učinek tako v pripravljalnih fazah (pogosti pretrgi — čiščenje) še bolj in bolj boleče pa pri tkanju — vsaka odebelitev nad 200 % normalnega premera predstavlja v največ primerih pretrg.
KVALITETA NAVIJANJA
To lastnost ne moremo več difinirati kot zgolj tekstilno tehnološko, toda ker na to ne vplivamo direktno sami, jo dajem v skup lastnosti surove preje. Odstopanje od dogovorjene kvalitete navijanja pa zelo negativno vplivajo (tu je mišljeno predvsem mehko navijanje na ni-kelinke) na proces barvanja in s item legalnost preje po barvanju,
O vseh omenjenih in na kratko opisanih lastnostih surove preje naše podjetje vodi račune, toda žal moramo omeniti, da smo v trenutni situaciji, ko moramo najpreje misliti na količinsko dobavo, največkrat popolnama prepuščati dobavitelju, kateremu pa je -ob 'neurejenih tržnih cenah za prejo tudi prvo količina in šele nato kvaliteta preje. Moramo pa poudariti, da že v bližnji prihodnosti, to je z letom 1974 lahko realno pričakujemo občutno lizboljšanje kvalitete surove preje, kajti naš dobavitelj surove preje Predilnioa Litija
prav sedaj instalira na fazi pre-viijanja elektronsko čiščenje surove preje za vse dvojno preje. S tem elektronskim čiščenjem, katerega pa bomo morali plačevati, bo surova preja očiščena prav tistih odebelitev, ki v sedanji (Situaciji najbolj motijo fazo tkanja — pretrgi in tako ho dana realna možnost za dvig izkoriščanja statev in povečanja fronta poSluževanja ob še ostalih organizacijskih spremembah.
Če naredimo rezime vsega tega, kar je bilo narejeno za dvig kvalitete surove preje in dvig kvallitete dala z uvedbo stimulacije za 'kvalitetno dalo in tehnološkimi lizboljašavami, lahko u-gotovimo, da je bilo na item področju veliko narejenega in da z veliko sigurnostjo lahko pričakujemo pozitivne rezultate že v latu 1974,
F. Ž.
O DSOEGANJU OZ. NEDOSEGANJU OPER. PLANA ZA LETO 1973
Plan proizvodnje plaščev bo presežen, saj moramo za dosego letnega plana v konfekciji številčno izdelati samo še 1350 kom plaščev, kar pa bo sigurno precej" preseženo.
Plan drobnih izdelkov pa ne bo dosežen, ker je bil napačno planiran. S strani prodaje je bilo predvideno, da naj bi konfekcija izdelala mesečno 51.500 kom drobnih izdelkov, v kvartalnih planih pa je bil plan skozi vse leto postavljen na 35.000 kom mesečno.
Za dosego tako visokega plana niti ni bilo tkanine, katera bi se lahko predelala v drobne izdelke.
Plan plaščev je bil najbolj kritično dosežen v mesecu juliju, na kar je vplivalo izredno veliko letnih dopustov, kateri so bili v naprej planirani, delno pa je bila tudi proizvodnja precej razbita na veliko različnih artiklov.
-letni©®
ne samo v Sloveniji pač pa širom Jugoslavije.
Delovni ljudje Živilske so praznovali svoj jubilej v lepo urejenem prostoru s kulturnim programom in govorom direktorja tov. Jurančiča. Delavci so istočasno praznovali tudi praznik republike s pevskimi točkami, recitacijami in z humuriistič-nem skečom »Kupčija«. Na proslavi je sodeloval tudi kumorist Toni iz Metlike s »Teto Maro«. Po svečanem delu pa so se delavci veselili svojih rezultatov dela, za razvedrilo pa jim je i-grala zabavna glasba.
Menim, da je prav, da se ob tako pomembnem jubileju »Živilske Kamnik« pridruži čestitkam tudi »Svilanit« kot neposredna soseda in jim zaželimo še mnogo ustvaijehin uspehov v letu 1974 in v bodoče.
A. Konda
Ivilska |@ praznovala SCI
Dne 27. novembra 1973 je Živilska industrija Kamnik praznovala SCKIatniioo obstoja. Sedanje podjetje se je razvilo iz bivše Ete, ki je proizvajalo predvsem gorčico .Vse do leta 1960 je Eta več ali manj životarila, saj ni bilo na razpolago sredstev za večji razvoj. Tega leta so bile nasproti Svilanita zasajene prve lopate za novo tovarno Živilske industrije Kamnik. V 10 letnem obdobju se je podjetje znova razširilo tako, da je moderniziralo proizvodnjo, zdra-dlo delovno halo in zgradilo veliko moderno 'Skladišče, katera dela so bila končana pred dnevom praznovanja. Živilska bo imela letos čez 45 milijarde starih dinarjev bruto prometa. Ta promet bo letos ustvarilo 260 zaposlenih ljudi. Njeni proizvodi, kot so vložene kumarice, paprika, gorčica in drugi, so Skani
Najstarejša delavka živilske je prerezala
delovne hale
trak pri otvoritvi nove
Priprava elaborata za izgradnjo menze in prostorov za strokovne
službe
V skladu s slklepam Delavskega sveta, da se v letu 1973 prli-praviijo naontli ea lizgradnio obrata družbene prehrane lin prostorov strdkovnih služb, ie strokovna služba pristopila ik irealir zaciji omeiniiene naloge. V ta namen smo poslali dopise praiek-tanitskim orgainizaciiam, da nam, na osnovi naših zahtev, lizdelaio svoje ponudbe za lizdelavo ide.i-nega lin glavnega projekta.
Izbrali smio sledeče projektantske organizacije:	Graditelj
Kamnik, Slovenija projekt Ljubljana, Biro 71 Domžale in Projektivni Biro Kranj. Rdk iza oddajo ponudbe je 20. 12. 1973. Na osnovi teh ponudb, bomo izbrali projektantsko nrgamilzaaijio, Iki bo ponudila najugodnejšo rešitev.
Projektantska naloga je sledeča:
Na ,trikotniku med Kovinarsko cesto, Kamniško Bistrico in parkirnim prostorom projektirati zgradbo obrata družbene prehrane z vsemi pripadajočimi
prostorni, v nadstropju tega objekta pa prostore za strokovne islužbe. Istočasno se .arhitektonsko obdela ves zemljiški kompleks med obstoječim parkirnim prostorom in parkom.
Kot je že omenjeno, bi bila zgradba nadstropna. Na ta način bolje izkoristimo razpoložljivi prostor, istočasno pa z manjšimi stroški lanaLizdiramo celotno nalogo.
Razpored prostorov naj bi bil Sledeč:
a)	Kletni prostori:
V teh prostorih bi bilo skladišče za menzo, prostor za potrebe divilne zaščite in gasilce, prostori družbeno političnih organizacij in rekreacijski prostor.
b)	Pritličje:
iV pritličju bo locirana menza s pripadajočimi prostori. Menza M bila zaprtega tipa s samopostrežnim načinom posluževati ja. Kapaciteta menze naj ho taka, da bo možno pripraviti 400-500 topilih malic in 200-300 kosili. V jedilnici naj bo cca 120 sedežev. Poleg jedilnice naj bo_ poseben prostor, ločen od jedilnice s har-
Pregled sluha
Tekstilna industrija uporablja v svoji tehnologiji stroje, ki v večini primerov povzročajo hrup. M presega z jugoslovanskim standardom predpisane najvišje dovoljene norme.
Jugoslovanski standard za ropot dovoljuje kot najvišjo normo 90 Db izvoda A mešanega hrupa. Pio opravljenih meritvah dosega ropot v tkalnici podjetja Svilanit do 105 Db izvoda A mešanega ropota in torej presega najvišje dovoljene norme. Vsled tega so se samoupravni organi podjetja odločili za kontrolo sluha pri vseh tistih delavcih, ki so pni svojem delu izpostavljeni .prekomernemu hrupu in v ta namen zaprosili našo ustanovo, da bi te preglede izvršili,
V prvi fazi smo pregledali skupino 133 delavcev. Opravljene avdiometri j ske preiskave so pokazale v šestih primerih sigurne okvare sluha poklicnega značaja, v šestih primerih pa smo našli okvare sluha nepoklicnega značaja. V vseh dvanajstih primerih bomo v januarju 1974 izvršili še nujne dodatne preiskave za dokončno postavljanje diagnoze in nato odredili tudi potrebne ukrepe za zaščito. V večini primerov bo verjetno potrebna premestitev na manj hrupna delovna mesta, kar naj bi preprečilo nadaljnje kvarjenje sluha. V cca 15 primerih je avdii-ogram nekaraktenističen za sigurno okvaro sluha, govori pa za dalj časa trajajoč škodljivi vpliv ropota na slušne organe. Tudi v teh primerih bo potrebno izvršiti še kontrolne preiskave, ki naj bi preprečile z ustreznimi ukrepi po njih .nadaljnje oikvare.
Po izvršenih pregledih in o-caniitvi celotne situacije smo podjetju priporočili naslednje u-fcrepe:
1.	Poostreni kriteriji pri sprejemanju novih delavcev na delavna mesita v ropotu. Odklou niti je vse, iki že imajo poklicne ali nepoklicne okvare sluha, nadalje vse s kroničnimi .ali akutnimi vnetji ušes in pri vseh ugotovljenih manjvrednostih slušnega organa.
2.	Uvesti je potrebno redno vsakoletno kontrolo sluha za vse, iki so pri svojem delu exponii-rani prekomernemu ropotu.
3.	Kontrola .sluha na vsako tretje leto za vse, ki so pri svojem delu exponirani prekomernemu ropotu le občasno.
4.	V dogovora s službo varstva pri delu in kadrovskim oddelkom je proučiti možnost za nabavo ustreznih zaščitnih sredstev antifonov, Švedske vate ali glušnikov. Ker generalna zaščita verjetno ne bo možna, bomo pač morali u-porabiti osebna zaščitna sredstva.
Osebna zaščitna sredstva bi po našem mnenju .morali nositi vsi, ki So pri svojem delu stalno esponirani ropotu preko 90 Db izvoda A za mešani spekter ropota. Delavna mesta, na katerih bi bilo potrebno nositi ustrezna zaščitna srestva, pa bi določili na podlagi že .opr.avlj.enih meritev.
Mnenja sem, da predvideni u-ikrepi lahko zmanjšali nevarnost okvar sluha na minimum tudi pri večletnem delu v ropotu, ki presega najvišje .dovoljene norme. Vsled tega priporočam, da bi vaši samoupravni organi čim prej sprejeli ustrezne sklepe in bi lahko takoj pristopili k uvajanju najnujnejših zaščitnih u-ikrepov.
Dr. A. DOPLOHAR
moniika vrati s cca 50 sedeži. Ta prostor bi se uporabljal za seje organov upravljanja itn. družbeno političnih (organizacij, v primeru potrebe pa ihi z jedilnico služil kot večji prostor ob priliki raznih prireditev in proslav. Poleg teh prostorov, bi bila v pritličju .še manjša soba s coa 12 sedeži, M bi služila za pogostitve gostov lin podobno.. Poleg jedilnice, na vzhodni strani objekta bi bila terasa, ki bi jo u-porabljali v letnih mesecih, ozir roma za morebitno razširitev jedilnice.
V	ipritličju bi bila tudi vratarnica postavljena tako, da bo le mimo nje možen vstop v tovarno.
c)	Nadstropje:
V	enem ali dveh nadstropjih bodo prostori za Sledeče strokovne službe:
a)	vodstvo podjetja
b)	komercialno službo
c)	gospodarsko finančno službo z računskim centrom
d)	kadrovsko službo
e)	.splošno službo
f)	del proizvodne tehnične službe .i
Razporeditev strokovnih služb se izvede glede na potreben lin razpoložljiv prostor s tem, -da se v nižjem nadstropju locirajo službe, ki imajo več stikov s strankami.
Na osnovi idejnih načinov, ki j lih bodo izdelale projektantske organizacije bo organizirana javna razprava, v kateri ho vsaike-mu članu naše delovne organiza-dije dana možnost, da da svoje predloge oz. pripombe. Na osnovi predlogov iz javne razprave in izbiri projektanta, se bo izdelal .glavni projekt, ki mora biti končan do nove .gradbene sezona
SLAVKO ing. RIBAŠ
Naši prvi upokojenci pred 5 leti in vsako leto jih je več
Koliko stane presaditev ledvic
Neka zavarovanka iz okolice Ljubljane je vložila prošniio na Skupnost za zdravstveno zavarovanje delavcev v Ljubljani, za odobritev plačila stroškov za presaditev ledvic v tujini. Naše bolnice presaditev ledvic tudi že opravijo, če ima bolnik živega darovalca ledvice. V tujini pa o-pravijo tako operacijo tudi od umrlih oseb, če lod odvzema ledvice do presaditve ni poteklo več kot 18 ur. Ta zavarovanka bdluje na ledvicah, katerih delovanje je odpovedalo. V takem primeru sta dve rešitvi: Prva je priključitev ledvic na. aparat u-metnih ledvic chemodializa, druga pa presaditev ledvice od mrtvega oz. živega darovalca ledvice,
Ta zavarovanka hodi že dobro leto -dvakrat na teden na dializo v klinično bolnico Ljubljana. Stroški njenega zdravljenja znašajo že čez 25 milijonov starih dinarjev. Če bi se zavarovanka zdravila eno leto na dializatorju in po tem času našla ustreznega darovalca ledvice za presaditev bi po izračunu znašali stroški za
zdravljenje v kliničnih bolnicah v Ljubljani 23 milijonov, operacija 20 milijonov. Skupni stroški presaditve ledvice 43 milijonov starih dinarjev.
Komentar: Koliko ljudi bi .si lahko privoščilo tako zdravljenje na svoje stroške brez družbene pomoči, da .si .stroškov težkih .operacij srca sploh ne moremo zamisliti.
S poti po SSSR

Leningrad smo zapuščali po treh dneh natrpanega programa obiskov muzejev in znamenitosti, V luksuzmo opremili enih vagonih ekspresnega vlaka »Krasna] a strela« smo ise v poznih večernih urah lodipeljiaM proti Moskvi.
Jutro pred Moskvo je hiiio zavito v rahlo oblačnost. Tla pa je že pokrivala nekaj centimetrov debela snežna odeja. Mimo nas je hitela značilna ruska pokrajina: mešalni gozdovi z belimi -brezami, itu in tam pa travniki in njive z grupami lesenih hiš. Po devetih urah vožnlje so nas na moskovski železniški postani sprejeli novi lokalni vodiči.
Po nastanitvi v hotelu »Rusija« se je začel spet odvijati program naših Obiskov in ogledov. Kremeljska trdnjava nas je sprejela v svojo notranjost z množico drugih turistov. Številni miličniki ob vhodu in ob posameznih zgradbah ter vihrajoče zastave na kupulah streh so nas opozorili, da je v tej trdnjavi tudi sedež vlade in parlamenta SZ. Sicer pa je Kremelj sestavljen iz niza najrazličnejše arhitekture: od ziidu lin stolpov iz 15. in 16. stoletja, preko cerkva kasnejših obdobij, do velike kongresne dvorane iz železa, betona in stekla današnjih dni.
»Palača orožja« skriva v svoji notranjosti ogromno bogastvo ruske carske rodbine: od orožja, okrašenega z dragimi kamni, kočij in sani Petra I., zlate posode in številnih drugih dragocenosti, ki so delo znanih mojstrov nakita iz Evrope, Rusije ter Bližnjega in Daljnega vzhoda. Ob ogledovanju tega bogastva človek kar pozabi na tisto dobro uro čakanja pred vhodom, kolikor je bilo potrebno, da smo prišli v notranjost palače.
Čudovito urejeni parki, številne cevi topov iz časov vojne z Napoleonom, ispomenik V. I. Leninu in številne stavbe in cerkve za kremeljskim obzidjem dajo močan videz neskladnosti, hkrac ti pa s tam prikazuje srce in celo Rusijo v malem. Zgodovina in sedanjost si gledata iz oči v oči.
Našledujega 'dne je jutranje sonce nudilo iz hotela čudovit pogled na Kremdlj iln Rdeči trg pred njim. Zlate ikupule cerkva so se čudovito bleščale, zelena platina streh vladnih palač je imela čudovit izgled ob rdeči o-peki obzidja trdnjiave.
Dve uri čakanja in nato Skoraj 2 km dolga premikajoča se vrsta nas je vodila proti mavzoleju na Rdečem trgu. Oči številnih milčnikov ob obeh straneh vrste so isitrogO' tipale po nas. Brez fotoaparatov in večjih torb, s pregledom vsake torbice in tu in tam kakšnega žepa plašča, smo končno stopili v mavzolej, kjer v sarkofagu, razsvetljenem in s častno stražo, leži Lenin.
Mavzolej je odprt le od 11 do 14. ure iin v tem času je pred mavzolejem vedno dolga vrsta čakajočih tujcev. Domačini, ki so se prišla poklonit velikemu voditelju oktobrske revolucije imajo vrsto 'ločeno od tujcev in čakajo na vstop toliko časa, da se vrsta tujcev izteče. Le mlado-
poročenci s položitvijo poročnega šopka pred mavzolej imajo to prednost, ida jim orni potrebno čakati v vrsti.
Med številnimi znamenitostmi Moskve, poleg mavzoleja, zapusti naveličastnejiši vtis muzej Borodinske bitke. 15 metrov visoko iin 115 metrov 'dolgo v fcror gu razpeto platno predstavlja odločilni trenutek bitke v letu 1812, ko je Mia poražena iNapo-leomova vojska. Na poseben način osvetljeno, z maketami dopolnjeno platno ne daje vtisa slike, temveč nudi pogled nekaj kilometrov daleč po hojišču. Makete so ob Sliki nameščene talko, da se le težko opazi, kje se začne stika. Pogled na platno je čudovit in človek dobi občutek, kot bi v okolici divjala tiha bitka pred 160 leti.
Tako, kot daje Leningrad vtis prestolnice carske Rusije, tako je v Moskvi čutiti prestolnico današnje SZ. Mesto je poleg muzejev polno tudi visokih šol, vključno z že nad 200 let staro Moskovsko 'Univerzo. Mesto se ponaša z nad 40 tisoč doktorji znanosti, okoli pol milijona študentov, to pa je tudi gonilna sila razvoja današnje SZ.
Študij na visokih šolah je^ v SZ zelo popularen. Po končanem desetletnem obveznem šolanju so na fakultete _ sprejeti samo študentje, ki sprejemne izpite iz štirih predmetov opravi-ijo z oceno odlično. Preko 80,°/o študentov dobiva državne štipendije v višini 45 ruMjiev, hrana iin stanovanje v internatu pa stalne le tretjino te vsote. Vse knjige iin učne pripomočke pa dobivajo študentje brezplačno. _
Nezadostna ocena na izpitih pomeni za študenta izgubo štipendije ter številne razgovore s komitejem Komsomala o vzrokih slabe 'Ocene. Popravne ^ izpite dovolijo opravljati trikrat, tretja ,slaba ocena pa je že tudi napotnica za delo v tovarni ali na državnem posestvu. Po tri letnem delu se študent ob dobri karakteristiki _ spet lahko vpiše na fakulteto iin naprej o-pravi izpit iz predmeta, kj er je imel slabo oceno. Po uspešno opravljenem izpitu pa spet dobi štipendijo in lahko nadaljuje študij.
Poleg vseh teh ugodnositi^ pa študij na visokih šolah štejejo v delovno dobo, zaradi opravlja-njia izpitov in vaj iz vojaških znanosti pa to priznajo kot odsluženi vojaški rok. Poleg itega po končanem študiju 'dobijo čin rezervnega oficirja.
Šolan ju pa siedi ob vezno dvoletno stažiranje v podjetju lin kraju, ki ga določi 'državni aparat. Šele po tej dobi si vsak strokovnjak išče zaposlitev po lastni želji.
Moskva, po velikosti četrto mesto na svetu ima preko sedem milijonov prebivalcev. Ob robu današnje Moskve nastajajo nova mesta, manjša mesta se združujejo z Moskvo. Iz 'Središča mesta se postopoma seli industrija in delavci, center mesta postaja vedno bdlj samoupravna središče.
Obrobne dele Moskve povezujejo s centrom Okrog 400 km
podzemne železnice, postaje metroja pa predstavljajo vsaka zase svojstveno arhitektonsko stvaritev. Dnevno se z metrojem prepelje preko štiri mliljione potnikov. Za ceno 5 kopejk (cca 1 din) lahko traja vožnja 23 ur ali do izstopa na površino zemlje. Poceni, hiter in udoben prevoz tako omogočata, da reka ljudi hiti vsdk dan ma delo in se vrača 'domov po nekaj 10 kilometrov daleč brez večjih težav.
Sobota in nedelja sta v industriji prosita delovna 'dneva. Vsi zaposleni imajo 40 umi tednik. Ob prostih dnevih zaživijo ulice in trgovine še močneje, po zelo širokih cestah se malo poveča tudi sicer dokaj redek promet. Močno smo bili presenečeni, ko smo slišali, da tudi v SZ številni prebivalci večjih mest odhajajo na tedenski oddih in letni dopust v svoje vikende ob morju, rekah in jezerih. Te majhne, toda lično izdelane lesene hišice, ki smo jih kasneje videli iz aviooa ob reki, pa so tudi edina privatna nepremičnina, čeprav stoji na državni zemlji.
Z nejevoljo smo sprejeli vest, da si bomo tudi v MoSkvi ogledali tovarno stanovanj. Lokalni vodič se je sicer opravičil, da hi mu morali že prej povedati, da smo v gradbenem podjetju že biti. Po nalogu, ki ga je dobil, pa tega ni mogel več spremeniti. Vedeli smo, da je ob tem nemočen, saj smo vse dneve bivanja v SZ za program dneva izvedeli zjutraj, tik pred odhodom.

Slabe volje smo se odpeljali na strokovni ogled, kasneje pa smo ugotovili, da je ta itavamna modemeje opremljena, da dela po sodobnejših tehnologiji limor-gamizadiji dela. Razgovor z vodstvom tovarne pa smo uporabi-M tudi za spoznavanje pravic iin dolžnosti delavca v proizvodnji. Osebni dohodki delavcev so odvisni le od količine opravljenega dela v tovami kdt cdlotti, poznajo pa tudi druge zelo učinkovite metode stimulacije.
Letne dopuste planirajo za celoten kolektiv iin jih je možno izkoristiti le v dveh delih. Delavci sicer lahko predlagajo, kdaj hi dopust radi IkoristiM, na razpored vodstva podjetja paise ne morejo pritožiti. Nedisiciplini-mane delavce, tiste, ki zamujajo in neopravičeno izostajajo, poleg kritike pred celim obratom, kaznujejo z razporedom dopusta v zgodnji pomladi iin pozni jeseni. Večje prekrške pa fcaz-nujiejo tudi z izključitvijo iz podjetja. S takšno karakteristiko pa kljub pomanjkanju delavne sile težko dabiljio zaposlitev.
Zelo zanimiv odgovor pasmo dobili na vprašanje, kako delav-
ci vplivajo na organizacijo dela in plan proizvodnje. »Izvajajo ga!« je bil kratek in jasen odgovor, ki nas je spravil v glasen kroholt. Kasneje pa smo le ugotoviti, da tudi delavci lahko preko sindikalne organizacije dajejo pripombe na orgamizacijio v tovami dovolj aktivna.
Kljub Slabemu začetku smo iz tovarne odhajati boljše volje, ker smo ie spoznali nekaj novih zanimivosti liz proizvodnje iin dela podjetij v SZ.
Posebna zanimivost je tudi »stalna razstava dosežkov narodov SZ. Na ogromnem področju Okrog 500 ha ob robu Moskve so zgrajene številne stavbe v stilu arhitekture republik SZ. Prvotno je bilo v njih prikazan gospodarski razvoj posameznih republik, sedaj pa so razstavo preurediti po panogah industrije. Za ogled smo isi izbrali paviljon vesoljske tehnike, »v katerem imajo makete, slike, sheme in dvojnike celotnega razvoja vesol jskega programa od Sput-nilka I, do raket lin satelitov današnjih dni.
V sicer natrpanem programu potovanja smo imel tudi po nekaj ur prostega časa za lastni ogled mesta in nakupovanje. Po primerjavi cen v trgovinah z u-radnim tečajem rublja iin osebnimi dohodki smo kmalu spoznati, da so cene precej visoke. Velko nižje cene pa smo ugotoviti pri knjigah, gramofonskih ploščah in vseh ostalih kulturnih dobrinah.
Trgovine so sicer dobro založene z najraztiičnejšimi lizdelki, za naše razmere pa je blago vse preveč enolično in namenjeno masovni potrošnji. Boljša (izbira in kvaliteta izdelkov pa je v trgovinah za devizno prodajo, kjer pa je blago tudi približno za eno 'tratimo cenejše.
Dobra stran trgovine v SZ pa so vsekakor cene, Iki se razen parih izjem res luksuznih artilk-»lov, niso spremenile že celih 10 let. Izdelki imajo ceno že iz varne iin je cena za ndk izdelek enaka v katerem koti mestu.
Teden dni bivanja v SZ v zadnjih septembrskih dneh smo tako preživljali ob spoznavanju znamenitosti, 'bogastva iin zgodovine SZ. Ob tem pa smo se srečevali z vsakdanjim življenjem, in delom ljudi dveh največjiih mest. Ob ogromnem bogastvu muzejev, ob res /visokem in urejenem družbenem 'Standardu ter ob ogromnem obsegu državnega aparata poteka vsakdanje življenje ruskega državljana, iki ga vedno bolj poudarjajo tudi kot posameznika. Počasi, toda vztrajno se dviga tudi njegov osebni standard.
Prihod na Brnik nas je spet izluščil ite milijonske množice turistov iin obiskovalcev, iM dnervno preplavljajo Leningrad, Moskvo, Ki(jev .in draga mesta SZ. Med številnimi vtisi s itega potovanja se v ospredje vedno bolj preriva misel, da pri nas v velikem poudarjanju pomena oseb-nosti človeka pozabljamo na pomen iin velikost zgodovine, iki nam je ito omogočila. Poleg tega pa človek čuti tudi ogromno razliko, ki v dveh različnih družbenih sistemih socializma, vplivata na način življenja in dela, celo na organizacijo dela in teh-nologijo.
WJEGELE BOGO
Ali sem storil vse za varstvo pri delu ?
To vprašanje bi si moral vsak dan 'pred prioatlkiom dela zastavita vsak, Osi vodi in organizira delovni proces. Delovni pogodi iin varstvo pri delu so sestavni del celotnega procesa družbene reprodukcije. Spadajo med bistvene elemente življenjskega standarda, sati močno pogojujejo in opredeljujejo položaj ter is tem ravnanjem in obnašanje delovnih ljudi v procesu gospodarjenja. Samo zdrav in zadovoljen delavec j e sposoben opravili ati vsakodnevne naloge. Tega bi se moral zavedati vsak vodilni delavec in moral bi vsak dan pregledati stroje in naprave, če so le-te brezhibne. To pa še ni vse dovolj, če s pogoji dela in nevarnostmi, iki pretijo delavcu, njega samega nismo poučili. Ko delavec prvič vstopi na delo v delovno organizacijo mu pokažejo, ikalko mora delati, kako se spravi stroj v pogon, kako ga poslužuje, velikokrat pa pozabimo delavca poučiti kje se skrivajo nevarnosti, ki mu lahko ogrozijo zdravje ali celo življenje. Zato niso redki primeri, ko pride do lažjih ali težjih por škodib, katere pogojuje neznanje varstva pri delu. Po podatkih republiškega inšpektorata dela so vzroki za poškodbe pri delu rangirani takole:
—	nesmotem in nezanesljiv način dala pri posamezniku,
—	kršitev predpisov o varstvu pri delu,
—	nepoučenost in nepoznavanje nevarnosti,
—	pomanjkljivosti delovnega o-kolja, strojev in naprav ter delovnih in drugih pripomočkov,
—	neustrezna ali pomanikljiiva organizacija dela,
—	pomanjkanje poklicnih izkušenj ipd.
Iz statističnega prikaza nesreč pri delu za leto 1972 je razvidno, da je bilo v Sloveniji v vseh industrijskih panogah 48.818 delovnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 75 oseb. V tefc-stiimi lindustnijii, ki zaposluje 43.518 ljudi je bilo 1.974 poškodovanih, od tega pa sta bili dve poškodovani s smrtnim izidom. To pa niso vse posledice, če se delavec telesno poškoduje ali izgubi življenje, čeprav slo najbolj boleče. Posledice mora poleg ponesrečenca prevzeti še družina, ddlovna organizacija, dražba itd. Posledice za težke poškodbe ali za smrt so tako velike, da jih materialno skoraj ni mogoče oceniti n. pr.: socialne dajatve, zdravljenje, rehabilitacija, ponovna zaposlitev, izguba narodnega dohodka in drago.
Orožje proti delovnim nesrečam je samo znanje t. j. dobra organizacija dela, vzdrževanje strojev v brezhibnem stanju nadzor delavca pri delu in preventivna vzgo ja. Tisti vodilni delavec, ki ne skrbi za lastno izobraževanje s itega področja in za preventivno vzgojo svojih delavcev je podoben tistemu, ki tepta zlato v prah in ne ve kaj dela. Seveda kdor pa tako dela pa pri organizaciji delovnega procesa ne more imeti uspehov in kot takšen tudi ne bi smel
voditi dela drugih. Vzgojen vodja dela je delavcu ves čas, ko je vključen v proizvodni proces njegov varuh, ki ga odvrača od nevarnosti v katere se podaja in se tega ne zaveda.
Menim, da je prav, če o nekaterih pomanjiMjiiivostih spregovorim tudi konkretno. Kadar
malenkostih nesreče so bile in bodo. To je že res, .toda vsi moramo delati, na tem, da bo nesreč vedno manj in s čemer bor mo dosegli tudi boljši ekonomski položaj posameznika in družbe. Kdo misli drugače nima prav in če je to .delavec, .si žaga vejo na kateri sedi; če pa tako
rešujemo vprašanje, ki se tičejo varnosti delovnega človeka, moramo na stvari pokazati tam kjer so. O tehničnih normativih varstva pri delu naši ljudje vse premalo vedo. Tisti, ki pa vedo kje so nevarnosti včasih normativov ne spoštujejo. Vsako delo na strojih, ki so pod napetostjo je prepovedano. Posamezniki pa odstranjujejo zastoje tudi tedaj, ko je stroj vključen v električno omrežje oz. ni izklopljen. Ni dolgo tega, ko je delavec odstranjeval napako na statvi za kar ni bil pristojen, ter je s svojim nestrokovnim delom povzroči! na stikalu kratek stik in v hipu je bila statev v plamenu. Škoda na zgoreli statvi znaša najmanj 3.000 din. Tak primer je povzročil tudi elektrikar, ker je popravljal zastoj na statvi pod električno napetostjo. V barvami je neuporabno komandno stikalo na dvigalu. Gumice so strgane in kaj lahko se zgodi nesreča, saj delavec stoji na mokrih tleh in tudi z mokrimi prsti pritiska na stikala. Na opozorilo maj se napaka odstrani doslej ni bilo odziva. Tudi embalaža z raznimi kislinami ni pravilno označena, čeprav je bil dan nalog, da se to napravi. Transportni delavec je nestrokovno nakladal posodo is kislino brez zaščitnega sredstva. Kislina mu je pri transportu pljusknila v obraz toda na srečo hujših posledic ni bilo. So pogosti primeri, da tisti, ki popravljajo stroje .in naprave ne namestijo nazaj zaščitnih pokrovov. Ta primer se večkrat opazi, da na hrezčolnični statvi v svili tak pokrov manjka na poganskem kolesu z jiermenicami. V imeha-mični delavnici še vedno ni popravljen brusilni stroj, čeprav se je na njem delavec že poškodoval. Niso redki primeri, iko posamezniki pri varenju, brušenju ali žaganju železa na krožni žagi ne uporabljajo zaščitnih Or čal. Tudi vajenca učijo tako, da se taka dela opravljajo, brez varstvene opreme. Takih im podobnih primerov bi lahko našteli še več, toda naš namen ni naštevanje napak, ampak opozorilo kako ne smemo delati. Morda kdo poreče, ikai bi govorili o teh
poreče vodilni delavec pa nima pogojev da zaseda odgovorno mesto. Pozabiti pa ne .smemo tudi na to, da je delavčeva samoupravna in ustavna pravica vplivati na .take odločitve, ki bodo pripomogle k ugodnejšem delovnim pogojem in k višji stopnji organiziranosti varstva pri delu. Objektivni položaj delovnega človeka pa je največkrat tak, da mara sprejeti dame delovne pogoje iin dano stopnjo varstva pri delu.
Tudi društvo inženirjev in tehnikov bi lahko mnogo več doprineslo k tej problematiki. Upravni odbor ise je obvezal, da bo izdelal normative za vsa delovna mesita toda delo je ostalo samo na polovici poti. Prav bi bilo, da bi svoje pogodbene obveznosti .tudi .realiziralo. Na zadnji seji odbora za varstvo pri .delu je bila dana zadolžitev, da se ta naloga končno izvrši, če me drugače pa preko zunanjih sodelavcev. Na osnovi tega gradiva se bo poklicalo vodilne delavce k preizkusu znanja s področja varstva pri .delu in požarne varnosti.
A. KONDA
Kadrovske vesti
Prišli v podjetje:
(za nedoločen čas)
Žnidar Marija Krivorotov Milojka Lunder Nuška Urankar Antonija Repanšek Stojan Bernik Majda Drolc Marija Stanko Ivica Dragaš Riadojka Križman Miroslav Šorn Drago Mavrič Vera Vučko Marija Cevka Mirica Prelesnik Zinka Ganič Mirjana Kolar Marija Žagar Dragica Slapnik Helena
Poroke:
v DE lil „ 10
13 samovoljno, Zalogar Anica iz DE 10 lastna odpoved, Grabnar Dragica iz DE 30 lastna odpoved, Novak Franc iz DE 20 JLA, Petek Anton iz DE 13 lastna odpoved, Štergelj Matilda iz DE 13 lastna odpoved, Jeras Jerneja iz DE 11 .lastila odpoved.

Us Majda por. CEVEC Mali Terezija por. CEVKA Rihar Melita por. MATIČIČ Kadunc Mirko
Na novi življenjski poti želimo vsem mnogo sireče in razumevanja;.
Odšli iz podjetja:
Ertl Marta iz DE 10 samovoljno, Razumovič Radenka iz DE 13 samovoljno, Balantič Vida iz DE
Nesreče pri delu:
Jeglič Jožefa iz DE 13 obratna nezgoda, Slapar Jože iz DE 13 obratna nezgoda, šmidovhik Anton iz DE 20 obratna nezgoda, Nahtigal Marija iz DE 13 obratna nezgoda, Kuhar Franc iz DE 20 obratna nezgoda, Teran Janez iz DE 13 obratna nezgoda, Pioidrzavniik Ivam iz DE 13 obratna nezgoda
ZAHVALA
Presenečen sem bil, ko sem zvedel iz vabila za svečano sejo delavskega sveta, da sem kandidat za letošnjo oktobersko nagrado in priznanje. Tem potom se zahvaljujem delavnim ljudem Svilanita in družbenopolitičnim organizacijam za podeljeno nagrado dm priznanje, ki mi ho v trajen spomin. Ob vsakem pogledu na to priznanje se bom hvaležno spominjal vseh delavnih ljudi Svilanita, s katerimi smo slkupaj ustvarjali to kar danes imamo. Tudi v bodoče se bom trudil pri krepitvi ekonomskega položaja podjetja in razvijanju delavskega samouprav-1 jan j a.
A. Konda
Zanimalo vas bo
IZID ŽREBANJA
Uredniški odbor je prejel v rešitev 24. križank. Komisija je izžrebala kot prvega nagrajenca tov. Škerjanc Urško, kot drugega nagrajenca tov. Končnik Ivo-ta in kot tretjega nagrajenca tov. Nograšek Ivana.
Vse križanke, ki jih je uredniški odbor prejel, so bile v glavnem pravilno rešene.
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Tudi za novoletno nagradno križanko so razpisane enake nagrade. Rešitve pošljite uredniškemu odboru v 8 dneh po izidu Kamniškega tekstilca.
ZAHVALA
Prav lepo se zahval j u(iam so-dedarvcem naše delovale enote, za podarjen venec ob smrti mojega očeta.
Zavrl Ela
KOLIKO SLOVENCEV ŽIVI
V	SOSEDNJIH TREH
DRŽAVAH
V	Italiji živi približno 120.000 pmipadmikiov slovenske oianodno-stne manjšine in sicer v tržaškii provinci okoli 65 'do 70 tisoč, v gonilš,ki ,približno od 15 do 20 tisoč in v videmski provinci okoli 40.000,
Položaj slovenske skupnosti v tržaški provinci je urejen s spe-cdalniim statutom, ki je bil priložen londoski spomenici o soglasju iz leta 1954, s katero s,ta Jugoslavija in Italija ob jamstvu ZDA, Velike B/niitauije, Francije in pozneje SZ, uredili »tržaško vprašanje«. V ganiški pokrajiini veljajo za Slovence samo ustrezna določila italijanske ustave. V videmski pokrajini pa ne priznajo slovenski narodnostmi skupnosti še snobemih pravic.
Na Koroškem in avstrijskem
Štajerskem živi približno 50.000 Slovencev. Njihova glavna odprta vprašanja so: Uresničitev 7 člena avstrijske državne pogod-be: iki je bila podpisana pred 17 leti, zagotoviti Slovencem popolne možnosti za vsestranski napredek in preprečiti asimilacijo na gospodarski in nacionalni osnovi, preprečiti pritiske za ugotavljanje manjšine in upoštevati narodnostni element pri vseh upravnih in sistemskih spre-membah za normalen ,razvoj slovenske narodnostne skupnosti.
Na Madžarskem živi i(v Porabju) okrog 10.000 porabskih Slovencev. Njihov pravni položaj je še vedno nezadovoljiv predvsem zaradi šolstva in dvojezičnosti. Po socialnem sestavu se približno 85 % družin naših narodno-
sti ukvarja s 'kmetijstvom, 9% je delavcev in 6 % jih pripada drugim paMioom. Slovenski jezik učijo na 6 vaških šolah v Porabju in ita pouk obiskuje 660 učencev.
Poleg Slovencev živi na Madžarskem še okrog 100.000 pripadnikov hrvaške in srbskega naroda. Od šolskih ustanov dela srbškobrvatska gimnazija v Budimpešti 'in 8 dvojezičnih srb-skoihrvaških madžarskih osnovnih šoli.
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA 750 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA. KRŠKO
///; •//					.b"70?rf- JA ST a m	■REK. A \t ■p/Rc A/- CAH	NAhBRA HA RA MiH	KMtiOrA hči	iT. inb. rtEsro y poRAAi' ?iEMfl/vr	IZRAŽAM. m E V' UO/	JA/vMfl ShOtf	ŠRSH.4 ČRU.A			
§»■														Hitiš VR' TtGArflU	
				OJAČE/A- OHEsriLO iiitnUOMti.											CiLlUK ukb ver-JA
				■ptfdATIiO/							SV£/»PIS M Cfi« NfSTV tuxčij£				
				CM OP iiHEDnn •»POHLEP -n iv k a								iuuL- IAI\			
	šlBA ME ■po ?oo?U\T,	Vlot Aodor													
/VvRCO V -Tpa/Vo- ifV						ŠTEVNUt			RMrta			vRMSPb			
									iUAAVH' RuM ST. slo/.			.vscAr- iVAEleili: icM			
neo Ndb						"PREMAH STRAH							iBNLLK	VRAkO- $u>yi£	peioteo PoDRečjt cdntCit
(.iičf					/v£t-	ZDRAVILA VloT< MALARIJI	ČE	t/RfJčkA-LfC _ iZLoii							
TtotiVA ičNik-k.								/5-SEtd.. ALIVAU* Čfc							
uS-rjf /tu ŽA0/VJCM								MtiSILfVA 1/n.vfni liClVU	,T,?AALivi srt n /VA b' 10L0TPIC						
Z. iHt					A-irAlfCjv) AffR<lwA fVA/KAVA						CjUkVEM- ubA				
											OC,LM( VWM				
UN£\							HALReM. žnkp					/veutrtiv- AUAH\ VLA0K.PL ?M0K			
				tmet.			43 e u. os-Mli								
phiEmc' ijvr,w/;$					-					■/VvaraiA birou					
litlklVi iti£6£Vi						Arpici/v, AJUA							RRirA VRBE	SvItArtfc.	M
			►			pRlSTi»1-g./vA IA tlAa.									
/77			a raj z- ?Ri						SOl/lj						
					►										
ca
ca
>M
ca
ca
ca