PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
■'MD

Dosedanja večina za kandidaturi Spadolinija v senatu in predstavnika KD v zbornici
Prvo zasedanje novega parlamenta brez izvolitve predsednikov zbornic
Začetek zakonodajne dobe v znamenju velike negotovosti - Včerajšnji pogovori političnih voditeljev do večera brez haska - V večernih urah načelen dogovor dosedanje vladne večine
RIM Enajsta zakonodajna doba se je začela v znamenju negotovosti, saj včeraj tako v senatu kot v poslanski zbornici niso uspeli izvoliti novih predsednikov. Nova glasovanja bodo na sporedu že danes, ko bi moralo vsaj v senatu priti tudi do izvolitve. Danes je za izvolitev predsednika v Palači Madama namreč dovolj že absolutna večina vseh prisotnih senatorjev, če pa tudi to glasovanje ne bo uspešno, pa bo do izvolitve prišlo v balotaži med dvema kandidatoma z največjim številom glasov.
Vse do večera včeraj tudi ni bilo jasno, ali bodo stranke sploh našle kakršenkoli dogovor glede kandidatur. Toda zvečer je po srečanju tajnikov strank sedanje vladne večine prišla na dan možna rešitev, pri kateri naj bi KD predlagala enega svojih vidnih predstavnikov za predsedstvo na Mon-tecitoriu (vztrajno je krožilo ime Ciriaca De Mite, pa čeprav je neposredno zainteresirani to zanikal), v senatu pa naj bi prišlo do potrditve Giovannija Spadolinija (na sliki AP). Prav okrog Spadolinija naj bi se skuša_-lo »zgraditi« institucionalno ravnotežje za-
konodajne dobe, ki jo vsi označujejo kot konstituantno.
Če je zdaj položaj nekoliko manj zapleten, pa je bilo včeraj stanje v parlamentu izredno nejasno. Politični voditelji so se srečavali, vendar dogovora ni bilo. »Aduta« De Michelis in Andreotti, okoli katerih naj bi se obnovilo zavezništvo KD-PSI, niso mogli odigrati, ker je bil De Michelis uradni kandidat socialistične stranke, Andreottija pa demokristjani niso hoteli vreči v boj brez predhodnega dogovora. De Michelis je bil tako z glasovi PSI - vendar ne prav vseh - med najbolj uspešnimi, njemu ob bok pa bi lahko dali demokristjana Gittija in Scal-fara ter demokratičnega levičarja Napolita-na. V Transatlanticu so potekala mrzlična pogajanja, glavni protagonisti pa so bili Craxi, De Mita, Forlani, Occhetto, Cariglia in Altissimo.
Na teh srečanjih dogovora ni bilo, dokler popoldne Forlani ni najavil pobude KD in srečanja tajnikov dosedanje večine. Po dveh urah je sledila najava možnega dogovora, katerega pa danes čaka odločilno preverjanje, ko bodo na sporedu nova glasovanja v poslanski zbornici in senatu.
Inflacija aprila na ravni iz marca
RIM Volitvam 5. in 6. aprila se je treba najbrž zahvaliti, da je aprila inflacija ostala na ravni marca. Zaradi volilnega obdobja namreč ni prišlo do poviška nekaterih tarif in cene so se aprila tako v osmih vzročnih mestih poprečno dvignile za 0,4 do 0,5 odstotka, letna inflacijska stopnja pa je tako ostala na 5,6 odstotka (marca lani 6,7%) z možnostjo, da se po objavi dokončnih podatkov spusti še za desetinko navzdol.
Po začasnih podatkih so cene v Turinu aprila narasle za 0,2%, v Genovi za 0,3, v Bologni, Palermu in Trstu za 0,4, v Milanu in Benetkah za 0,5 in v Neaplju za 0,9 odstotka. Letna stopnja je v vseh vzorčnih mestih razen v Bologni (6%) in Benetkah (6,4%) nižja od 6 odstotkov. Najmanj pa so cene v letu dni narasle v Turinu, in sicer za 4,5 odstotka, na tej lestvici pa je Trst s 5,1-odstotno letno inflacijo na drugem mestu.
Z izvolitvijo opravljen le en del poti
Drnovška čaka še precej težkega dela
V Sarajevu včeraj dosegli nov sporazum o premirju v BiH
Poleg Srbov lord Carrington krivi še Hrvate in Muslimane
Originalna slovenska pot
BOGO SAMSA
Slovenija ima od srede novo vlado levega centra. To je pomemben dogodek. V vseh državah nekdanjega realnega in samoupravnega socializma ali Podobnih režimov, so sedaj na oblasti desne ali desnosredinske vlade. Drugje, tudi na Zahodu pa So v modi konservativne sile. Slo-venija je bila v svojem prehodu Jz enostrankarskega sistema v Yečstrankarski izjema, saj ga je izvedla mirno, demokratično, konstruktivno, brez prelivanja krvi in notranjega nasilja, ob doslednem spoštovanju vseh človeških pra-vjc- To je bil dosežek že prejšnjega režima, slovenske politične Pomladi in zaradi tega je logičen indi politični preokret, izveden v
sredo.
Slovenija je pred dvema letoma izvolila demokratični parlament, m je dal zaupnico vladi predsednika Peterleta. Sedaj je ta vlada Padla in izvoljen je bil novi pred-sednik Janez Drnovšek na osnovi sPorazuma, ki zajema stranke °entra in levice.
Nova vladna koalicija bo imela v Parlamentu zelo široko vnaprej zagotovljeno podporo. Za Drnovska je glasovalo 126 od skupno zlO prisotnih poslancev, proti pa lih je bilo 84. Lahko bi dejali, da so ti glasovali za Peterleta. To pa le novo razmerje sil v slovenskem parlamentu, pozicije in opozicije, tokrat seveda s preobrnjenim predznakom.
Nadaljevanje na 2. strani
LJUBLJANA — Janez Drnovšek, mandatar za sestavo nove slovenske vlade, je včeraj nadaljeval razgovore za njeno sestavo.
Vsa državnotvorna ministrstva -policijsko, obrambno in zunanje -bodo, kot kaže, ostala v rokah Igorja Bavčarja, Janeza Janše in Dimitrija Rupla. Pač pa je predvideno mesto koordinatorja med zunanjim ministrstvom in novim predsednikom vlade. Najbrž zato, da na tej relaciji ne bi prišlo do nepotrebnih napetosti, kakršne so nastajale med Ruplom in Peterletom. Tudi Janez Drnovšek bo želel imeti »proste roke« glede zunanje politike, saj je venomer zagotavljal, da ima dobre zveze po svetu. Kakšno korist bi lahko imela od tega tudi Slovenija.
Zanimivo je, da so liberalni de-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Včeraj ob desetih dopoldne je na sarajevskem letališču pristalo portugalsko vojaško letalo, s katerim so v glavno mesto BiH pripotovali predstavniki Evropske skupnosti - predsednik Konference o Jugoslaviji lord Carrington, šef portugalske diplomacije Joao de Pinheiro in predsedujoči Konference o Bosni in Hercegovini Jose Cuthileiro. V poslopju letališča so se ob strogih varnostnih ukrepih jugoslovanske vojske sestali s predsednikom Predsedstva Bosne in Hercegovine in liderjem muslimanske Stranke demokratične akcije Alijo Izet-begovičem, predsednikom Srbske demokratske stranke Radovanom Karadžičem in šefom bosanske Hrvaške demokratske skupnosti Miljenkom Brkičem.
Poglavitni namen najnovejše misije predstavnikov Evropske skupnosti je prekinitev sovražnosti v Bosni in Hercegovini, kar so vsaj na papirju tudi dosegli, obenem pa se domenili, da se bodo pogovori o Bosni in Hercegovini nadaljevali 27. aprila. Po pogovorih v Sarajevu se bodo visoki evropski diplomati v Beogradu srečali še z naj višjimi predstavniki Srbije in Jugoslovanske armade, v Zagrebu pa z vodstvom republike Hrvaške. Pred odhodom v Sarajevo je lord Carrington izjavil, da gre pri krizi v Bosni in Hercegovini za odgovornost več strani. Lord Carrington naj bi dejal, »da ne gre samo za predsednika Srbije Miloševiča«. Bosansko-hercegovsko mejo naj bi prestopale tudi hrvaške paravojaške enote, precej provokativni pa naj bi bili tudi Mus-
limani. Carrington je dejal, da bo opozoril srbskega predsednika Miloševiča, naj se popolnoma distancira od akcij ilegalnih srbskih enot in prepreči njihovo premeščanje v Bosno in Hercegovino. Sicer bo, po besedah Carringtona, Srbija doživela mednarodne sankcije. Carrington je tudi poudaril, da je za dogajanja v Bosni in Hercegovini najbolj odgovorna Srbija, hkrati pa obstajajo tudi dokazi, da tudi Hrvaška pošilja enote na območje Bosne in Hercegovine.
Stališča lorda Carringtona so povsem istovetna z naj novejšimi uradnimi stališči ameriške strani. Predvčerajšnjim je predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva za tisk Margaret Tutwiler izjavila, da Združene države Amerike obsojajo vse paravojne formacije, ki sodelujejo v oboroženih spopadih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Texasu so včeraj spet izvršili smrtno obsodbo
Mrtvaški ples eksekucij
HUNTSVILLE - Mrtvaški obred se ponavlja. Medtem ko v Evropi še plamtijo polemike zaradi usmrtitve Roberta Harrisa v St. Ouentinu, so včeraj v Texasu z injekcijo strupa izvršili smrtno obsodbo nad 34-let-nim Wayneom Whitem, ki je bil obsojen zaradi umora priletne ženske med spodletelim poskusom ropa.
Po pričevanju očividcev kaznjenec, ki je preživel 14 let v oddelku obsojenih na smrt , pred eksekucijo ni rekel ničesar. Usmrtitev pa so izvršili s 40-minutno zamudo, ker zdravniki niso takoj našli primerne žile, v katero bi Whiteu vbrizgali strup.
Polemika, ki jo eksekucije vzbujajo v Evropi, v ameriških sredstvih obveščanja nima nobenega odmeva. V državi, v kateri so štiri petine prebivalstva naklonjene smrtni
kazni, civilna bitka proti usmrtitvam ne pomaga pri prodaji. Kvečjemu lahko vzbudi odpor proti tistim, ki bi motili biblijski »zob za zob, oko za oko«.
In vse kaže, da smrtne verige še ne bo tako kmalu konec. Do konca meseca so v raznih ameriških zaporih predvidene še tri eksekucije, v samem Texasu pa čaka na izvršitev smrtne obsodbe 348 jetnikov.
Proti smrtni kazni je dvignila svoj glas katoliška cerkev, ki je poudarila, da le redke države na svetu še izvršujejo smrtno kazen in ZDA so v tem okviru v neugledni družbi Libije in Irana. Toda ameriško javno mnenje, ki v hitro spreminjajočem se svetu išče varnih opornih točk znotraj svojih meja, je tudi za tako dokazovanje gluho.
ZADNJA VEST
Le nekaj ur po odhodu lorda Carringtona
Sarajevo pretresajo eksplozije granat
SARAJEVO — Le nekaj ur po sklenjenem sporazumu o premirju, ko je lord Carrington že bil v Beogradu, so se sinoči v Sarajevu obnovile sovražnosti. Po pričevanju nekega novinarja britanskega Reuterja je nebo razvetljeno od eksplozij, svetlečih izstrelkov in požarov. Srbi s topovi in večcevnimi raketometalci bombardirajo muslimanske četrti z obronkov nad Sarajevom, iz Ilidže in iz neposredne bližine hotela Bosna, kjer so opazovalci Evropske skupnosti in večina tujih dopisnikov. Ti navajajo, da se Muslimani žilavo branijo s pehotnim orožjem in skušajo z redkimi minometalci zadati napadalcem čimvečje izgube. Sinočni tragični dogodki v Sarajevu so jasno pokazali, kam pelje diplomatsko sprenevedanje, ki istoveti žrtev z napadalcem, ker se se brani pred svojimi krvniki.
Že nekaj dni so ljudje tega mehiškega mesta zaman opozarjali oblasti na plin v kanalizaciji
Eksplozija plina v Guadalajari zahtevala nad 200 mrtvih in 600 ranjenih meščanov
_ GUADALAJARA (MEHIKA) —
Šele včeraj so bile v vsej svoji tragični in dramatični razsežnosti jasne posledice predvčerajšnjih eksplozij plina v Guadalajari, drugem naj večjem mehiškem mestu. Več kot 200 mrtvih in 600 ranjenih (število se bo še zvišalo, saj pogrešajo na desetine ljudi), z zemljo zravnane cele mestne četrti, tudi do 4 metre globoki jarki, kjer je nekoč bila mestna kanalizacija, vmes pa do 15 metrov globoki kraterji: Guadalajara je nudila podobo bombardiranega mesta (na sliki AP).
Vsi že govorijo o »napovedani katastrofi«, saj je prebivalstvo že v nedeljo zaznalo smrad, ki je uhajal iz kanalizacije. V torek so prišli tehniki pristojnih ustanov in prebivalstvo pomirili, češ da ni nevarnosti. Dvajset minut pred prvo eksplozijo so tudi gasilci da-
London zavrnil libijsko pobudo
ATENE — Britanski zunanji minister Douglas Hurd je včeraj v Atenah zavrnil zadnji predlog libijskega voditelja Muamarja al Gadafija, da bi obema osumljencema za atentat na letalo Pan Am sodili v Kairu. Hurd vztraja, da mora Libija dvojico izročiti ameriškemu ali škotskemu sodstvu, vse druge rešitve pa so za London nesprejemljive.
Muamar al Gadafi je predvčerajšnjim za kitajsko agencijo Xinhua izjavil, da bi se lahko o osumljeni dvojici izrekel »mešani sodni zbor«, ker ga ne zanima, kdo so sodniki, važno je le, da proces ni v ZDA ali v Veliki Britaniji temveč v Egiptu. Libijski voditelj je tudi navedel, da se egiptovski predsednik Hosni Mubarak načelno strinja, da bi bil proces v Kairu.
cem se je pridružilo še 1.700 vojakov s svojo mehanizacijo, vodstvo celotne operacije pa je prevzel poveljnik petnajstega vojaškega območja general Jesus Gutierrez Rebollo. Brezdomce, ki jih je nekaj tisoč, so začasno nastanili na nogometnih igriščih in drugih športnih objektih v predmestju, saj so eksplozije prizadele predvsem osrednji del Guadalajare.
Oblasti še vedno niso ugotovile točnih vzrokov katastrofe, domnevajo, da je v kanalizacijo končal plin heksan, izredno eksplozivni ogljikovodik. Kako je ta plin končal v kanalizaciji, še ni jasno. Trenutno preiskujejo tri industrijske obrate, ki pri svoji proizvodnji potrebujejo ta plin. Oblasti so odločno zanikale, da bi bila za katastrofo kriva državna družba Pemex, ker je popustil njihov plinovod.
rwi ve • e	» s
lurcija je podprla sandžaško SDA
PRIŠTINA — Muslimanski narodni svet za Sand-žak je zahteval pomoč Turčije pri zaustavitvi pokola Muslimanov v BiH in pri demilitarizaciji sandžaške-ga območja, so sporočili iz Stranke demokratične akcije za Sandžak.
Muslimanski narodni svet, ki ga je vodil Sulejman Ugljariin, je bil nedavno na tridnevnem obisku v Turčiji. Ta država izredno dobro pozna razmere v BiH in v drugih delih bivše Jugoslavije ter si prizadeva, da bi se vojna na tem območju čimprej končala, poudarja SDA za Sandžak.
Turški predstavniki podpirajo prizadevanja Muslimanskega narodnega sveta za Sandžak za demokratično reševanje zapletenih razmer. Povedali so še, da pri reševanju bosansko-hercegovskega problema sodeluje že skoraj cel svet, je še dodala v sporočilu SDA za Sandžak. (STA)
j ali podobne izjave. Približno ob desetih dopoldne se je zemlja v mestni četrti Analco dobesedno stresla, asfalt je pričel frčati kot topovski izstrelki, do 25 metrov daleč je zagnalo težke pokrove kanalizacije, nekaj avtomobilov se je znašlo na strehah redkih nepo-rušenih hiš. V kratkem zaporedju sta sledili še dve eksploziji, molčečo tišino so nato razparali kriki na pomoč, ječanje ranjencev... Ljudi je zajela nepopisna panika, da so brezglavo bežali, eksplozija pa so si sledile druga za drugo. Do včeraj je bilo kar 15 močnih eksplozij, vmes pa so bile še manjše, ko so v zrak leteli avtomobilski rezervoarji in plinske jeklenke v porušenih hišah.
Reševalna akcija je stekla brez večjih zamud. Gasilcem, pripadnikom civilne zaščite in prosto volj-

; :
• Drnovška
mokrati že pred izvolitvijo novega mandatarja rezervirali mizo v restavraciji Pen kluba, kamor pa niso izrecno povabili svojega predsednika Janeza Drnovška. Proslavljali so brez njega. Vendar Janeza Drnovška verjetno to ne skrbi: tudi sicer ni ljubitelj proslavljanj.
Kaj lahko stori novi mandatar, se sprašujejo mnogi?
Ne veliko, kajti Slovenija se pripravlja na volitve, skoraj enaka sestava nove vlade - vendar očitno brez krščanskih demokratov - pa veže roke novemu predsedniku, daje čas krščanskim demokratom, da se temeljito pripravijo na volitve, morebitni gospodarski neuspehi slovenske prenove pa lahko kompromitirajo samo dosedanjo opozicijo, ki je po vsej sili hotela na oblast.
Prezgodaj - trdijo nekateri poznavalci razmer v Sloveniji.
Kaj ima obljubljeno Drnovšek, če spelje ta manever, ki pa ga bo očitno stal veliko: zaradi težkih socialnih in gospodarskih razmer bo izgubil na popularnosti, razen če
Zamejstvo
čestita
Drnovšku
TRST — Izvolitev novega mandatarja Jeneza Drnovška je močno odjeknila tudi v naši deželi. Čestitke so mu izrekle razne slovenske komponente od SKGZ, Slovenske skupnosti, Slovenske komponente DSL in Slovenske komisije PSI, ki so med drugim izrazile željo, da bi med svojim delovanjem upošteval tudi pričakovanja Slovencev izven meja matične domovine.
Janezu Drnovšku sta čestitala tudi pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli in tajnica tržaške federacije DSL Perla Luša.
nima v rokavu skritega aduta. Za zdaj je jasno le to, da Drnovšek nima v mislih ideoloških ukan in nacionalnega projekta, od katerega se ne da živeti... (NIA)
• Originalna
Koalicija je široka, vključuje med seboj različne stranke, kar daje vladi posebno moč, saj je prišlo do izraza soglasje o nekaterih ključnih vprašanjih. Po drugi strani pa je tudi slabost, saj gre za heterogene skupine s težavami v medsebojnih odnosih, ki se bodo logično in nujno pojavile ponovno v istem nespremenjenem slovenskem parlamentu. Zato je nujno dosledno spoštovati pomembno obvezo, ki jo je izrekel predsednik Drnovšek, da je treba čimprej razpisati volitve. Volitve pa postajajo mogoče, ker bodo tudi slovenski krščanski demokrati zainteresirani zanje. Brez njihovih glasov pa ni dvotretjinske večine za odobritev volilnega zakona.
Nova vlada je v bistvu že sestavljena, saj so s posebnim sporazumom že razdelili ministrska mesta, s tem pa tudi vpliv in težo koalicijskih strank. Posebej podpisani sporazum je bil sklenjen med šestimi strankami: zelenimi, socialdemokrati, demokrati, socialisti, neodvisnimi in seveda liberalnimi demokrati. Poseben sporazum pa je dosežen med Drnovškom in socialdemokratskimi prenovitelji, ki bodo imeli v vladi tri ministrska mesta, toda ob soglasju nekdanje koalicije 4+1. Najdena in iznajdena je bila torej posebna formulacija, zapleten sporazum in način, da so prenovitelji v vladni večini, vendar na tak način, da lahko Drnovšek istočasno govori o sredinski in levosredinski vladi in vabi na razgovor in na sodelovanje tudi še preostale sedaj že opozicijske stranke.
V opoziciji so sedaj štiri stranke: krščanski demokrati, ljudska stranka, liberalci in narodnjaki. To je za njih povsem nov položaj, na zasedanju so ga zelo težko sprejemali.
Slovenski politični preokret je zanimiv tudi zaradi svoje vsebinske evolucije. Očitno ni šlo samo za gospodarska in socialna vpraša-
nja, ki so odigrala odločilno vlogo, temveč tudi za premik slovenske politične javnosti in odpor proti obnavljanju nekaterih preteklih pojavov. Peterletova vlada je nesporno opravila pomembno delo v uveljavljanju nove slovenske državnosti, odigrala je zgodovinsko vlogo v osamosvajanju. Toda vzporedno s tem je prihajala z vedno večjo ostrino do izraza tudi težnja po logiki obnavljanja režima. Prej je bil rdeč, sedaj naj bi bil črn. Peterle je pričel z zelo pisano, pluralistično vlado in prejel v parlamentu 1.80 glasov, visoko iznad formalno na volitvah dobljene večine, toda njegovo razdobje se je končalo s stalnim zoževanjem političnega prostora in z nekaj nad 80 glasovi.
Nova vlada ne bo čez noč rešila nakopičenih gospodarskih in socialnih težav, ki so v znatni meri objektivno pogojene. Toda lahko pomeni preokret, lahko bistveno prispeva k spremembi trenda, ustavi inflacijo, padec proizvodnje in zo-ževanje gospodarskih dejavnosti. Vlada je močna prav zaradi svoje gospodarske usmerjenosti. To ni rešitev, toda resno upanje in pričakovanje, da se bodo problemi pričeli reševati.
• Poleg Srbov
v Bosni in Hercegovini. Poleg že prej obtoženim srbskim paravojnim formacijam, Jugoslovanski armadi in srbski vladi, je ameriška stran zdaj krivdo za spopade pripisala tudi drugim stranem v bosansko-hercegovskem sporu. ZDA od vseh zahtevajo, da prekinejo spopade. Tutvvilerjeva je v odgovoru na neko novinarsko vprašanje, ali najnovejše stališče ZDA pomeni spremenjen pogled na dogajanja v Bosni in Hercegovini, odgovorila, da so Jugoslovanska armada in srbske sile še naprej najbolj aktivne v spopadih v Bosni in Hercegovini. Včeraj so tudi sporočili, da ZDA ne razmišljajo o takojšnjem pretrganju diplomatskih odnosov s preostalim delom Jugoslavije oziroma Srbijo; to naj bi bil ukrep v skrajni sili, ko bi bile izčrpane vse druge možnosti pritiska na Srbijo.
Srbski zunanji minister Jovanovič se je včeraj v Bonnu sestal z nemškim zunanjim ministrom Diet-richom Genscherjem. Jovanovič je po pogovorih dejal, da je bila to »investicija v pravo stvar« in v zma-
goslavnem slogu celotni dialog prikazal kot zmago srbskih stališč. Jovanovič je tako dejal, da je »Gen-scher s pozornostjo sprejel njegova pojasnila, v katerih so bile zavrnjene vse obtožbe, da je Srbija agresor in edini krivec za vojno v BiH«. Jo-
vanovič je tudi dejal, da je povabil Genscherja na obisk v Srbijo. Po drugi strani pa je nemška stran sporočila, da je Genscher z Jovanovičem »vodil izčrpen pogovor, v katerem so zelo resno govorili o različnih stališčih glede položaja v nekdanji Jugoslaviji«. Genscher je zahteval, da se Jugoslovanska armada nemudoma umakne iz Hrvaške in BiH, kjer ima status agresorja. Od Srbije je terjal, da srbska vlada brez zavlačevanja sprejme principe Evropske skupnosti za rešitev jugoslovanskega vprašanja in to brez omejitev kot svojo jasno obveznost. Genscher je dejal, da to od Srbije pričakuje že danes, ko naj bi izdalo nekakšno svoje stališče v zvezi z zahtevami ZDA in Evropske skupnosti. Genscher je dejal, da želi Nemčija dobre odnose z vsemi republikami nekdanje Jugoslavije, hkrati pa je Srbijo pozval, da Srbija manjšinam na Kosovu in v Vojvodini prizna iste pravice, kakršne so predvidene za Srbe na Hrvaškem. Minister Jovanovič je izjavil, da Srbija priznava teritorialno integriteto Hrvaške in Bosne in Hercegovine in da je pripravljena, da za razliko od svojega prejšnjega stališča, podpre sprejem vseh novih držav s področja nekdanje Jugoslavije v mednarodne organizacije. Genscher je to stališče srbskega zunanjega ministra pozdravil kot dobro znamenje.
Včeraj so bili spopadi v Bosni in Hercegovini nekoliko manj siloviti kot prejšnje dni, jugoslovansko letalstvo je bombardiralo Medugorje, napod pa ni zahteval žrtev. Napadi na Sarajevo so pojenjali po drugi uri ponoči. V nekajdnevnem bombardiranju pa so Srbi in JA povzročili v Sarajevu ogromno gmotno škodo, pri tem pa so utrpeli škodo tudi kulturni spomeniki najvišje vrednosti. (NIA)
Avstrija v nedeljo izbira novega predsednika države
DUNAJ — V nedeljo bo 5.676.052 Avstrijk in Avstrijcev volilo predsednika republike. Predsedniške volitve so v Avstriji na sporedu vsakih šest let, za mesto Kurta VValdheima pa se potegujejo štirje kandidati: Rudolf Streicher (SPO), Thomas Kleistil (OVP), Heide Schmidt (FPO) in Robert Jungk (Zeleni). Prvič doslej (podobno kot na parlamentarnih volitvah leta 1990) se bodo volitev lahko udeležili tudi Avstrijci, ki živijo v tujini. Teh je približno tristo tisoč, toda leta 1990 jih je volilo le 39 tisoč. Svoje glasove bodo morali poslati do 29. aprila, zato bodo šele takrat znani dokončni rezultati.
V	skladu z avstrijsko republiško ustavo iz leta 1929 za predsednika republike ne morejo kandidirati potomci kraljevskih družin ali nasledniki Habsburžanov. Velja tudi povedati, da je na Tirolskem, Štajerskem, Koroškem in v Vorarlbergu v skladu z deželnimi zakoni udeležba na predsedniških volitvah obvezna.
Za izvolitev mora kandidat dobiti en glas nad polovico vseh veljavnih glasov. Ce nihče od kandidatov ne bo dobil absolutne večine, kar je najbolj verjetno, se bosta kandidata, ki bosta v nedeljo dobila največ glasov, 24. maja pomerila še v balotaži. Novi avstrijski predsednik bo predvidoma prisegel 8. julija, do 7. julija pa bo predsedniške posle opravljal dosedanji predsednik Kurt VValdheim.
Volilne raziskave se glede na naročnika le malo razlikujejo in v ospredju so kandidati v skladu s težo posameznih strank. V skoraj vseh raziskavah - izjema je raziskava, ki so jo naročili demokristjani in v kateri je Kleistil pred Streic-herjem - je na prvem mestu kandidat socialistične stranke Rudolf Streicher, ki mu pripisujejo od 29 do 41 odstotkov glasov, sledi pa mu demokristjan Kleistil s 24 do 35 odstotki glasov, medtem ko sta predstavnica liberalcev Schmidtova in Zelenih Jungk precej bolj zadaj.
V	zadnji raziskavi, ki jo je 21. aprila opravil Profil, so anketiranci Streicherju prisodili 39 odstotkov glasov, Kleistil jih je dobil 27, Schmidtova 8 in Jungk 5, v sredo pa je predsednica Zveze evropskih žensk Flemmingova (OVP) posredovala izide zadnje ankete, ki Streicherju pripisuje 33,5 odstotka glasov, Kleistilu 24, Schmidtovi 10,5 in Jungku 4,5 odstotka glasov. Iz te ankete naj bi tudi izšlo, da ženske, ki jih je med avstrijskimi volilci več, raje glasujejo za Kleistila.
Dunaj zadovoljen z rimsko diplomatsko noto
»Južnotirolski paket vzor zaščite manjšin«
Ob jutrišnjem prazniku
VZPI-ANPI v obrambo demokracije
VIDEM -— Deželni odbor vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI je ob jutrišnjem prazniku osvoboditve izdal sporočilo, v katerem poudarja, da bi moralo ob tem jubileju vzkliti v ljudeh novo upanje, podobno onemu, ki je vzniknilo spomladi 1945 po katastrofi, v katero je pahnil Italijo fašizem. Zadnje volitve so potrdile, da korenini nezadovoljstvo državljanov v pomanjkanju ustreznih odgovorov na pričakovanja družbe, obenem pa so tudi podkrepile zavest, da je obnova institucij in političnega življenja, s katero ne gre več odlašati, mogoča edinole z demokratičnimi metodami. Družba odločno zahteva reforme, toda ob spoštovanju temeljnih ustavnih določil; zahteva likvidacijo mafije in sleherne oblike organiziranega kriminala, pa tudi konec nesprejemljivih pojavov nestrpnosti, neonacizma in rasizma.
Nenadomestljive vrednote svobode, pravičnosti in moralnosti, ki so 25. aprila 1945 osvetlile pot do preporoda in do narodne enotnosti — piše še v sporočilu VZPI-ANPI — morajo ostati osnova republike.
DUNAJ Dejstvo, da je rimska vlada izročila predvčerajšnjim avstrijski vso dokumentacijo v zvezi z dokončno razrešitvijo juž-notirolskega vprašanja, se pravi tudi pravilnik o izvajanju "paketa", je navdalo dunajske politične kroge z zadovoljstvom, pa tudi oddahnili so si. Gre za enega poslednjih dejanj v več kot tridesetletnem sporu, pravijo, saj je stekel zadnji rok petdesetih dni, v katerem bo Avstrija s posebno razreš-nico priznala Italiji, da je povoljno uredila manjšinsko vprašanje. Rok zapade 11. junija, možno pa je, da bo prišlo do razrešnice en teden prej, sicer po vrsti parlamentarnih debat, katerih vrhunec bo sovpadel ravno z izrednim kongresom Južnotirolske ljudske stranke. Sledil bo (verjetno jeseni) še podpis bilateralne pogodbe za dodatno okrepitev odnosov med sosedama.
Zunanji minister Alois Mock je izročil italijanskemu veleposlaniku noto, v kateri izraža optimizem in pričakovanje, da bo tudi SVP
sprejela z naklonjenostjo rimsko potezo, saj ta upošteva tudi njeno željo po mednarodni zaščiti nemške manjšine (listina omenja namreč italijansko-avstrijsko pogodbo iz leta 1946, kar naj bi omogočilo Avstrijcem, da se v primeru novih nesoglasij obrnejo na haaš-ko razsodišče). Kancler Franz Vrani tzky pa je naravnost »izredno optimist« in ocenjuje rimski ukrep ko »izjemen napredek«. Malce bolj zadržan je državni poglavar Kurt Waldheim, medtem ko je "paket" za podkanclerja Erharda Buseka »zgleden«: »Južni Tirolci bodo uživali verjetno najboljšo etnično zaščito v Evropi.« Tudi sicer pa je na Dunaju marsikdo prepričan, da bo "paket" lahko vzor za reševanje manjšinskih problemov povsod tam, kjer še niso rešeni.
Zmerno zadovoljstvo je izrazil tudi zgodovinski vodja Južnotirolske ljudske stranke Silvius Mag-nago, drugače pa so v stranki precej skeptični glede mednarodne zaščite nemške narodne manjšine.
Deželna svetovalska komisija je odgodila razpravo o osnutku
Vroči zagovorniki ptičarstva v zankah razsodb in zakonov
V Pordenonu do nedelje
26. sejem radio amaterstva hi-fi
TRST — Komisija za okolje pri deželni skupščini je včeraj odložila obravnavo zakonskega osnutka o ponovni uvedbi ptičarstva, ki ga je podpisalo 21 svetovalcev različnih strank pa tudi sam predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Predsednik komisije Enrico Bulfone (PSI) je ta sklep sprejel na zahtevo svetovalcev Cavalla (FV), Cecovinija (LpT), Viviana (VM), Del Negra (DSL), Ariisa (PLI) in Casule (MSI), sicer pa iz dveh razlogov: prvič, da bi globlje preučili popravke, ki jih predlaga Tomat (KD) in ki naj bi bistveno spremenili osnutek; drugič in zlasti pa zato, da bi lahko temeljiteje analizirali stališča, ki sta jih glede zakonskega osnutka iznesla urad za zakonodajne študije pri deželni skupščini in strokovnjak za ustavne zadeve Sergio Bartole.
Značilno je, da sta oba, čeprav vsak po drugačni poti, prišla do zaključka, da je osnutek enaindvajsetih podpisnikov protiustaven. Za Bartole)a, ki se sklicuje na razsodbe ustavnega sodišča, ni prav nobenega dvoma, da pomeni prepoved ptičarstva - lova na ptice s pomočjo raznih mrež, zank in še česa hujšega - splošno veljaven princip v italijanski zakonski ureditvi in da se mora Dežela temu principu na vsak način podrediti. Legalni urad deželne skupščine pa se sklicuje na letošnji državni zakon št. 157, ki je za Deželo obvezujoč in ki izrecno prepoveduje takšne oblike lova na ptiče.
PORDENON — Deželni odbornik za delo in obrt Pierantonio Rigo odprl danes ob 10.30 v Pordenonu 27. sejem radioamaterstva hi-fi, ki bo trajal do nedelje zvečer. Udeležuje 150 razstavljalcev, ki imajo na voljo 25.000 kv. metrov površine. Kot spremni prireditvi bosta tudi tokrat "Troieo Nazionale Car Audio '91 /'92" in razstava elektronske tehnologije. Pri prvi gre za »spopad« med najboljšimi inštalaterji naprav stereo hi-fi za avtomobile iz vsega Triveneta, pri drugi pa za prikaz najsodobnejših znanstveno-tehnič-nih aparatur oziroma njihove uporabe pri izdelovanju potrošniških proizvodov. Sejem bo odprt vsak dan neprekinjeno od 9. do 19. ure.
Poučna razstava bo od 27. aprila do 17. maja v univerzitetnih prostorih
Znanstveni imaginarij tudi v Vidmu
VIDEM — Ministrstvo za univerze in znanstveno-tehnološke raziskave bo v sodelovanju z ministrstvom za javno šolstvo priredilo med 4. in 10. majem Nacionalni teden znanstvene kulture. V vsej Italiji bodo vodeni obiski javnih in zasebnih raziskovalnih laboratorijev in ustanov ter laboratorijev za didaktično eksperimentiranje, dalje lekcije, srečanja, razstave in prikazi znanstvenih filmov, da bi tako približali znanstveno kulturo ljudem, še predvsem pa mladini.
V tem okviru bo od 27. aprila do 17. maja pri videmski Univerzi na Trgu Kolbe 4 (bivša kapucinska cerkev) razstava z naslovom Znanstveni imaginacij, ki jo bodo skupaj organizirali omenjena Univerza, šolsko skrbništvo in občinsko odborništvo za kulturo. Slo bo za obogateno in ažurnirano verzijo Znanstvenega imaginarij a, ki so ga predstavili leta 1985 v Parizu in ki tvori zdaj v kongresnem centru tržaškega sejmišča trajni Muzejski laboratorij. Ta laboratoriji ki sodeluje pri strateškem projektu nacionalnega Centra za raziskave CNR, je ministrstvo za znanstve-no-tehnološke raziskave vključilo med bodoča znan-
stvena središča v sklopu posebnega ministrskega načrta za valorizacijo znanstvene kulture.
Cilj Znanstvenega imaginarij a v Vidmu, namenjenega prvenstveno šolski mladini, sicer pa tudi širši javnosti, je seznaniti obiskovalce z laboratorijsko dejavnostjo na področju didaktike. Zajemal bo del trajne razstave in del potujoče razstave, tako na primer tudi napihljiv planetarij in prikaz o rabi lišaja kot bioindikatorja atmosferskega onesnaževanja. Obiskovalcem bodo na voljo tudi interaktivni didaktični softveri, avdiovizualni pripomočki in mikroskopi.
Spremno k razstavi bo med 29. aprilom in 11. majem v dvorani Ajace pri videmskem županstvu pet konferenc o fiziki, astronomiji in biologiji. Predavali bodo prof. Gallieno Denardo iz Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru, prof. Margherita Hack z oddelka za astronomiji na Univerzi v Trstu, kurator tržaškega Laboratorija znanstvenega imaginarij a prof. Paolo Budinich, prof. Pier Luigi Nimis z oddelka za biologijo na Univerzi v Trstu in prof. Giuseppe O. Longo iz Interdisciplinarnega laboratorija naravoslovnih in humanističnih ved v Trstu.
Pričela se bo že drevi na Opčinah, zaključila pa 17. maja
Program zborovske revije Primorska poje
Danes, 24. aprila, ob 20.30 -Opčine - Prosvetni dom
ŽePZ Prosek-Kontovel, Moški kvintet "Sumus" Ajdovščina, ŽePZ KUD "Karol Pahor" Piran, MoPZ KUD "Karol Pahor" Piran, Nonet "Brda" Dobrovo.
Jutri, 25. aprila, ob 20. uri -Pivka - Osnovna šola
MoPZ KUD "Simon Jenko" Temnica, Dekliški pevski zbor "Grlica" Budanje, Moški nonet "Prfarci" Spodnja Idrija, MoPZ "Soča" Nova Gorica, MePZ "Bača" Podbrdo, MePZ 'F.B. Sedej" Števerjan.
Jutri, 25. aprila, ob 20. uri -Prvačina - Kulturni dom
Moški pevski zbor Miren, MePZ "Topničar" Trnovo, Ženska pevska skupina "Stu ledi" Trst, MoPZ "Skala" Gabrje, MoPZ "Iskra" Bovec, PAZ "Vinko Vodopivec" Ljubljana.
Nedelja, 26. aprila, ob 17. uri - Sežana - Kulturni dom Srečka Kosovela
MoPZ "Slavnik" Hrpelje-Ko-zina, MePZ "Primorje" Ajdovščina, MoPZ "Fran Venturini" Domjo, Dekliški zbor "Devin" Devin, MePZ "Maestral" Koper, MePZ "Zdravko Munih" Most na Soči.
Nedelja, 26. aprila, ob 17. uri - Col - Kulturni dom
Lovski pevski zbor "Zlatorog" Vipava, Moški pevski zbor Matajur, Dekliški pevski zbor Volče, Fantovska pevska skupina Koper, MoPZ "Valentin Vodnik" Dolina, Mešani komorni zbor "Amadeus" Pivka.
Nedelja, 26. aprila, ob 17. uri - Križ - Dom Alberta Sirka
Ženska pevska skupina "Vi-šarski kvintet" Ukve, Mešani mladinski zbor župnije "Sv. Štefan" Vipava, Moški pevski zbor Pivka, MePZ "Adriatic" Hrvatini, MePZ "Primorsko" Mačkolje, MoPZ "Provox" Nova Gorica.
Sobota, 9. maja, ob 20.36 -Gorica - Katoliški dom
Dekliški pevski zboro "Vesela pomlad" Opčine, MePZ "Jože Srebrnič" Deskle, MoPZ "Dragotin Kette" Ilirska Bistrica, Vokalna skupina "Karst Brothers" Trst, MoPZ "Mirko Filej" Gorica, Mešani pevski zbor Vrtojba.
Sobota, 9. maja, ob 20. uri -Idrija - Osnovna šola Jožeta Mihevca
ŽePZ Društva upokojencev Idrija, G odo viški oktet Godovič, Oktet "Šimen Golja" Kneža, ŽePZ KUD "Janko Premrl Vojko" Spodnja Idrija, Komorni moški zbor Izola, MePZ "Stanko Premrl" Podnanos.
Sobota, 9. maja, ob 20. uri -Kobarid - Kulturni dom
Oktet "France Bevk" Otalež, MoPZ "Andrej Paglavec" Pod-gora, MePZ Društva računovodskih in finančnih delavcev Nova Gorica, MePZ "Oton Župančič" Štandrež, Oktet "Vrtnica" Nova Gorica, MePZ "Hrast" Dobedob.
Nedelja, 10. maja, ob 17. uri
-	Sovodnje - Kulturni dom
Vokalna skupina Portorož, ŽePZ Društva upokojencev Nova Gorica, MoPZ "Fantje izpod Grmade" Devin, Dekliški pevski zbor "Vesna" Križ, Moški zbor "Franc Zgonik" Branik, MePZ "Jacobus Gallus" Trst.
Nedelja, 10. maja, ob 17. uri
-	Dolenja Trebuša - Kulturni dom
MePZ "Lijak" Vogrsko, ŽePZ Poljubinj, MoPZ "Zorko Harej" Dornberk, Oktet "Škofije" Spodnje Škofije, MePZ "Laeti-tia" Ajdovščina, Moški pevski zbor Postojna, MePZ "Ivan Rijavec" Idrija.
Nedelja, 10. maja, ob 17. uri
-	Dekani - Kulturni dom
MoPZ "Ciril Kosmač" Koper, MoPZ "France Bevk" Šmarje pri Kopru, MePZ "Bazovica" Reka, MoPZ "Tabor" Opčine, MePZ "Tabor" Opčine, MePZ "Primorec-Tabor" Opčine.
Sobota, 16. maja, ob 20.30 -Bazovica - Kinodvorana
MePZ KUD "Tabor" Vojščica, MoPZ "Kraški Bori" Štanjel, Mešani pevski zbor Košana, Oktet "Simon Gregorčič" Kobarid, MePZ "Ciril Silič" Vrtojba, MoPZ "Razpotje" Col.
Sobota, 16. maja, ob 20. uri -Marezige - Zadružni dom
MePZ Zveze društev upokojencev občine Koper, Dekliški zbor Šmarje pri Kopru, MePZ "Štandrež" Štandrež, Mešani pevski zbor Divača, MoPZ "Vasilij Mirk" Prosek-Kontovel, Obalni oktet Izola, MePZ "Obala" Koper.
Sobota, 16. maja, ob 20. uri -Bilje - Dom Krajanov Negovana Nemca
MoPZ "Kras" Opatje selo, MePZ "Skala" Gropada, Dekliški pevski zbor "Igo Gruden" Nabrežina, MoPZ "Igo Gruden" Nabrežina, Ženski učiteljski pevski zbor Tolmin, MoPZ "Srečko Kosovel" Ajdovščina.
Nedelja, 17. maja, ob 15. uri
-	Rezija - Rozajanska kultur-ska hiša - Ravanca (Prato di Resia)
MoPZ "Goro Monte Canin" Rezija, MePZ "Naše vasi" Tipa-na, MoPZ "Vesna" Križ, Dekliška vokalna skupina "Sovodenj-ska dekleta" Sovodnje, Oktet "Javor" Pivka, MePZ "Pod Lipo" Barnas.
Nedelja, 17. maja, ob 17. uri
-	Ilirska Bistrica - Kulturni dom na Vidmu
MePZ Društva upokojencev Ilirska Bistrica, MoPZ "Ivan Ko-košar" Koritnica, MePZ "Sla-vec-Slovenec" Ricmanje, MoPZ "Jezero" Doberdob, MePZ "Ha-liaetum" Izola, MePZ "Rupa" Peč, MePZ "Lojze Bratuž" Gorica.
Nedelja, 17. maja, ob 17. uri
-	Renče - Kulturni dom
MoPZ "Justin Kogoj" Dolenja Trebuša, Dekliški cerkveni zbor Tolmin, Fantovski oktet Dornberk, mešani pevski zbor Mačkolje, MePZ "Lipa" Šempas, Tržaški oktet Trst, MePZ Podgora.
Danes bo stekla osemnajsta serija TV oddaj o deželi
TRST — Danes se bo začela osemnajsta serija televizijskih oddaj Speciale Regione", ki jih pripravlja Produkcijski center deželnega tiskovnega urada. Oddaje, ki bodo trajale skoraj pol ure, bo predvajalo osem zasebnih televizijskih postaj v kurlaniji-Julijski krajini in sicer jried 19. in 20. uro. Rednemu dnevniku o raznih pobudah deželne upra-ve in običajnemu tedenskemu pre-9ledu novic se bodo pridružile še vesti s področja varstva naravnih, zgodovinskih in kulturnih spomenikov oziroma soočanje z manj znani-rru ali celo nepoznanimi zanimivosti- Današnji tedenski pregled no-Vlc bo namenjen zaščiti morja, osrednja vest s področja okolja pa bo posvečena jezeru pri Saurisu.
Za odločnejše preprečevanje delovnih nezgod
TRST — Deželni odbor je sklenil pomnožiti osebje krajevnih zdravstvenih enot, ki skrbi za spoštovanje odredb o javni higieni in varnostnih predpisov za preprečevanje nesreč pri delu. V službo bodo vzeli 29 oseb, od tega jih bo 26 zadolženih za inšpekcije na deloviščih in nadzor nad javno higieno. Tako bo stekel deželni operativni program o medicini dela, ki ga je odobrila Dežela decembra lani. Ukrep, ki bo zahteval letos izdatek 2,5 milijarde lir, je dobrodošel, ker je FJK na prvih mestih lestvice dežel, kjer so nesreče pri delu (tudi smrtne) najpogostejše.
Študenti tržaškega AIESEC na obisku pri reških kolegih
TRST, REKA — Delegacija študentov tržaškega odbora AIESEC (Association Internationale des Etudiants en Sciences Economigues ed Commerciales) je obiskala te dni kolege krajevnega odbora AIESEC na Reki. Srečanje sodi v okvir načrta za pobratenje med odboroma, sicer pa so tržaški gostje tudi izrazili solidarnost hrvaškim gostiteljem zaradi težkih politično-gospodarskih razmer, v katerih se otepa njihova mlada republika. Takšne pobude pa so tudi sicer v skladu z institucionalnimi cilji Aieseca in prispevajo k razvijanju mednarodnega sodelovanja ter k vzajemnemu sporazumevanju med študenti različnih držav in kultur.
Na snidenju so se med drugim dogovorili za skupno priredbo ciklusa konferenc, na katerih bodo preučevali možnosti širšega gospodarskega razmaha v vzhodnih državah in mednarodno vlogo novonastalih republik Hrvaške in Slovenije.
Hrvaška, Slovenija in Litva so postale uradno članice Aieseca februarja letos, s tem pa se je število držav, v katerih je prisotna ta študentska organizacija, povzpelo na 74. Hrvaški AIESEC združuje šest lokalnih odborov, ki delujejo v Zagrebu, Opatiji, Splitu, Varaždinu, Osijeku in na Reki, kmalu pa bodo ustanovili še odbor v Pulju.
Industrijska cona v Čedadu bo dobila železniško povezavo
ČEDAD — Industrijska cona v Čedadu, ki je med najpomembnejšimi v vsej Furlaniji-Julijski krajini, bo kmalu razpolagala s primerno železniško mrežo, torej s spodobno povezavo z bližnjim in širšim zaledjem. V njej bo tudi pretovor kontejnerjev in podobnih hranilnikov, saj bodo vozili vanjo tudi vagoni z 90 tonami tovora; ta servis bodo lahko izkoriščala vsa zainteresirana podjetja po zmernih cenah, ker bodo odpravili dosedanje dvojne tarife za dovoz blaga v Čedad oziroma za odvoz. To so povedali na včerajšnjem srečanju med predsednikom industrijske cone Fiorittijem, zastopstvom Državnih železnic in predstavnikom družbe CTF, ki upravlja železniška vozlišča.
Ocene predsednika in načelnikov svetovalcev DSL in SSk
Vhodnokraški svet se res ne more ponašati s pozitivnim obračunom
Na junijskih občinskih volitvah v Trstu
Rossetti glavni kandidat za nosilca liste DSL
Vzhodnokraški rajonski svet je imel v mandatni dobi, ki se je pravkar iztekla, veliko dela, saj se je na področju med Opčinami in Bazovico dogajalo marsikaj zanimivega. Pomislimo samo na sin-hrotron in na avtocestne povezave, ki so v marsičem spremenili podobo naravnega okolja na tem področju, temu pa lahko dodamo še številne (predvsem urbanistične) težave, s katerimi se soočajo Opčine. Problemov je bilo torej res veliko, vprašanje pa je, ali jim je bil rajonski svet sploh kos in torej kaj je stvarnega naredil v korist domačega prebivalstva. Mnenja o tem so si zelo deljena, kot pričajo ocene, ki so nam jih posredovali predsednik Michele Turitto (PSI) ter načelnika SSk Peter Močnik in DSL Dolfi Wil-helm.
»Če sem pošten, moram povedati, da najbrž res nismo blesteli, a za to nosi v prvi osebi odgovornost Občina, ki nam je dala malo ali nič možnosti, da bi se lotili konkretnega reševanja problemov«, nam je dejal Turitto, ki pravi, da na kritike opozicije, ki so po njegovem le do neke mere upravičene, najboljše odgovarja s stvarnimi dejstvi; »Dosegli smo, da so sedež smetarske službe premestili iz središča Opčin izven vasi, da so končno asfaltirali nekatere ceste, da so dela za preureditev openskega pokopališča dejansko pri koncu in da bodo mestni redarji kmalu dobili nov sedež. Temu pa bi dodal še naša prizadevanja, da bo naše okrožje končno dobilo tolikokrat obljubljeni večnamenski center, ki ga bodo finansirali na osnovi komaj odobrenega deželnega zakona za Kras«, je povedal še predsednik, »ki ima ob koncu mandata vsekakor mirno vest, da je naredil vse, kar je bilo v teh pogojih mogoče narediti«.
»Od jutra navadno spoznaš dan«, je začel svojo izjavo Močnik, ki je prepričan, da je že način izvolitve predsednika jasno pokazal, da bo rajonski svet životaril. »Ne smemo namreč pozabiti, da je bil Turitto izvoljen samo zato, ker je italijanske narodnosti ter z odločilnim glasom MSI in slovenskega socialista, ki je kmalu nato odstopil. To je ustvarjalo v skupščini stalne konflikte, predsednik se je najbrž tudi trudil, da bi nekaj koristnega naredil, Občina pa ga ni nikoli upoštevala in mu je dejansko puščala samo drobtnice«. Obračun te mandatne dobe je zato po mnenju zastopnika SSk skrajno negativen, kar velja tudi za stališče, ki ga je rajonski svet zavzel do gradnje sinhrotrona. »Predsednikova večina je glede sinhrotrona vseskozi samo pasivno potrjevala sklepe, ki so prihajali iz mesta. Štiriletne izkušnje v rajonskem svetu pa mi na splošno potrjujejo,
Peter Močnik
da se za tržaško upravo občina pravzaprav konča na Obelisku«, je še mnenja Močnik, po mnenju katerega so se odnosi v rajonskem svetu še poslabšali, ko so se zrahljale tudi politične vezi med strankami, ki so izvolile predsednika. »Najbolj pa me jezi, da so predsednik in predstavniki KD in PSI v javnosti dosledno nastopali kot edini akterji rajonskega sveta, ostalih pa v bistvu ni bilo, kar je res svojevrstno tolmačenje demokracije«.
»Da nismo imeli nobenih konkretnih pristojnosti je obče znana zadeva, mislim pa tudi, da se je vzdušje v rajonskih svetih pokvarilo tudi zaradi zadržanja večinskih strank, ki so v teh telesih, podobno kot drugod, uvedle stro-
Dolfi VVilhelm
go lotizacijo, kar je ne samo nesprejemljivo, ampak tudi sramotno«. Ocena dela rajonskega sveta je po mnenju zastopnika DSL Wil-helma popolnoma negativna, kar velja tudi za vlogo predsednika, in v teh pogojih res nima smisla govoriti o decentralizaciji in o rajonskih svetih, »ki v teh razmerah po nepotrebnem samo trosijo javni denar«. »Če ne bo v kratkem prišlo do radikalnega zasuka,« je mnenja Wilhelm, »se sprašujem zakaj naj bi ljudje sploh glasovali za obnovitev sosvetov, Kraševci pa naj medtem raje resno razmislijo o ustanovitvi samostojne kraš-ke občine.« Konkretnih dejanj pa naš sogovornik sploh ne omenja, »ker jih enostavno žal ni bilo..«
S.T.
Evropski poslanec Giorgio Rossetti bo najbrž nosilec liste DSL-Demokratične zveze na prihodnjih občinskih volitvah. Odločitev sicer še ni uradna, to pa je usmeritev, ki je doslej prevladala v strankinih vodilnih teles, o tem pa bo tekla beseda na javni konvenciji Demokratične zveze, ki bo v torek popoldne. O pripravah na junijske volitve je bilo govora na predsinočnji seji slovenske komponente DŠL, na kateri je uvodoma poročala Anamarija Kalc. Kot piše v tiskovnem sporočilu je DSL na zadnjih volitvah uresničila prvenstveni cilj, to je izvolitev slovenskega senatorja, »kar predstavlja nadaljevanje visoke tradicije bivše KPI, ki ji je tudi v tem DSL resnični naslednik, obenem pa je to seveda temeljne važnosti za vso slovensko manjšino kot za demokracijo nasploh«. Velikega pomena je po mnenju Slovencev v Occhet-tovi stranki tudi izvolitev poslanca Bordona, saj je bilo s tem preprečeno, da bi Trst v Rimu zastopale samo stranke, ki niso naklonjene Slovencem. Sedaj so na vrsti volitve za Občino Trst in za Pokrajino -piše še v tiskovni noti-ki imajo takojšen cilj, da se prepreči izrazito nacionalistično usmeritev, ki je prišla do izraza na zadnjih volitvah.
Slovenska komponenta je na seji potrdila zaupanje dosedanjim slovenskim svetovalcem (Nives Košuta na Pokrajini ter Anamariji Kalc in Ravla Kodriču na Občini) in se bo spet zavzela za njihovo kandidaturo. To velja tudi za Kodriča, ki se torej ne odpoveduje
kandidaturi, a potrjuje politično stališče, ki ga je iznesel pred kratkim v odprtem pismu našemu dnevniku. Na zasedanju je tekla tudi beseda o odnosih med DSL in Demokratično zvezo, pri čemer je slovenska komponenta DSL potrdila svojo dosedanjo usmeritev, ki temelji na popolni avtonomiji odločanja. O pripravah na volitve, o načrtovanih zavezništvih, o kandidatih in o volilnem simbolu bo govora na javnem zborovanju, ki ga slovenska komponenta DSL prireja v ponedeljek zvečer na Proseku. Uvodoma bo poročal Miloš Budin, prisoten pa bo tudi senator Darko Bratina.
V zvezi z junijskimi volitvami so se včeraj oglasili tudi tržaški pristaši Orlandove »Mreže«, ki napovedujejo, da bodo znova podpirali »Demokratično zvezo Trst za Evropo«, pri čemer pa postavljajo nekatere pogoje. Kandidate je treba po njihovem mnenju izbirati na osnovi primarnih volitev tudi v okviru »civilne družbe in ne samo znotraj strank«, kandidati pa ne smejo imeti za sabo več kot dve mandatni dobi v istih institucijah. »Mreža« (ali to pomeni že ograditev od možne Rossettije kandidature?) je proti kopičenju raznih funkcij, kandidati morajo živeti v Trstu ali se tukaj politično udejstvovati, »ne smejo torej biti neke vrste čudežno ogledalce, ki samo privlačuje glasove«. Na koncu pa se pristaši nekdanjega palermskega župana zavzemajo za nadaljnje krčenje števila sedežev v tržaških izvoljenih telesih.
Občni zbor delničarjev je sprejel uravnovešen obračun za leto 1991 in izvolil nov upravni svet s predsednikom Vincenzom Procopiom
Za družbo Diesel Ricerche je bilo lansko zelo uspešno leto
Poseben ponos družbe iz okvira Fincantierija (grupa IRl) nedvomno predstavlja nov eksperimentalni center za dizelske motorje v Boljuncu
Družba Diesel Ricerche iz okrilja Irijeve finančne družbe Fincantieri, specializirana v projektiranju in eksperimentiranju dizelskih motorjev, je lansko poslovno leto zaključila v ravnovesju, z iztržkom v znesku okrog 34 milijard lir. Bilančne podatke je sprejela skupščina delničarjev, ki je tudi obnovila upravni svet. Na mesto dosedanjega predsednika inž. Manlia Lippija, ki je dosegel zgornjo starostno mejo, je bil imenovan inž. Vincenzo Procopio, generalni so-direktor družbe Fincantieri.
Za Diesel Ricerche je bilo 1991 pomembno leto, v katerem je začel delovati nov eksperimentalni center v Boljuncu, ki se razteza na šest tisoč kvadratnih metrih pokrite površine in v katerega je družba vložila več kot 20 milijard lir. Povrhu so doživele nadaljnji razvoj sinergije z Oddelkom za dizelske motorje in s švicarsko družbo New Sulzer Diesel, ki jo z nekim nemškim konzorcijem kontrolira sama Fincantieri.
Na genovskem navtičnem salonu je bil lani predstavljen nov motor »Isotta Fraschi-ni 1300«, ki so ga izvedenci družbe Diesel Ricerche projektirali in preizkusili na sa-
mem salonu s pomočjo prav v ta namen pripravljenega plavajočega laboratorija. Isti motor v tekmovalni izvedbi za motonavtič-ni offshore, pa so oktobra lani predstavili tudi v Trstu, ob svetovnem motonavtičnem prvenstvu in ob zaključku uspešne tekmovalne sezone, v kateri so čolni z motorjem Fraschini dosegli naslove italijanskega, evropskega in svetovnega prvaka.
Na področju raziskovanja sta bili lani z IMI sklenjeni dve pogodbi o finansiranju na temelju zakona o uporabnem raziskovanju. Prva zadeva endotermični motor na tako imenovani reven plin, ki ga pridobivajo s predelavo trdih mestnih odpadkov, druga pa »družino« hitrih nemagnetskih motorjev. Novi raziskovalni projekti so predvideni tudi na področju omejevanja porabe energije in onesnažujočih izpuhov. Poleg že obstoječih je Diesel Ricerche v laškem letu razvila zelo plodno sodelovanje tudi z vsedržavnim raziskovalnim zavodom CNR, s tržaškim Centrom za znastvene in tehnološke raziskave in z univerzami v Veliki Britaniji in v Grčiji.
Ena od preizkusnih celic v novem eksperimentalnem centru družbe Diesel Ricerche v Boljuncu
Obisk predstavnikov ljubljanskega etnografskega muzeja
Slovenski etnografi včeraj pri NŠK
Na sedežu Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio so se v sredo dopoldne sestali sodelavci tega odseka s predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. Šlo je za prvi tak obisk, ki mu je dal poseben poudarek prav ravnatelj NŠK in vodja Odseka za zgodovino Milan Pahor s svojim pozdravom.
Delegacijo iz Ljubljane so sestavljali ravnatelj Ivan Sedej, Gorazd Makarovič za ljudsko umetnost, Inja Smerdel^ urednica revije Etnolog, Bojana Škafar - knjižničarka, Sonja Kogej - dokumentacija in Tina Orehovec za knjižnico.
Za OZ NŠK so bili navzoči Dragica Maver, Giuliana Gerdol, Daniela Rupel ter zunanji sodelavki Martina Repinc in Kristina Kovačič. Razgovori so se začeli ob 10. uri ter so trajali do 12. ure, popoldne pa so si gostje ogledali etnološke zbirke na Bukovju (Štever-jan). O delu NŠK in OZ NŠK je v glavnem spregovoril ravnatelj Milan Pahor; sledil je oris dela na etnološkem polju, nato pa bogat razgovor o številnih možnostih so-
delovanja, kot na primer prenos razstave "Ta trava je šacana" in še drugih razstav, izmenjava publikacij, sodelovanje s članki, restavriranje raznih predmetov, obveščanje o dogajanju v italijanskem prostoru, itd.
Na poti na Goriško so si gostje ogledali tudi knjižnico Damirja Feigla v Gorici, (ni)
Na sliki (foto Magajna) predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane med obiskom pri OZ NŠK.
Bivši dolgoletni sekretar UIL Giorgio Benvenuto danes v Trstu
Danes se bo mudil v Trstu Giorgio Benvenuto, generalni sekretar ministrstva za finance in še do nedavnega dolgoletni generalni tajnik sindikalne konfederacije UIL. V naše mesto prihaja na vabilo tukajšnje Finančne intendance, s katere predstavniki se bo srečal dopoldne, medtem ko bo imel popoldne ob 16. uri v dvorani Illiria na Pomorski postaji predavanje o reformi finančne uprave. Na predavanje, ki se bo končalo z razpravo, je poleg tistih, ki delajo v davčno-finančnem sektorju, vabljeno tudi širše občinstvo.
Benvenuto se bo med obiskom v našem mestu srečal tudi z novinarji, za kar je poskrbel kulturni klub Rosselli. Tiskovna konferenca bo ob 11.15 v kavarni San Marco v Ul. Battisti št. 18.
Jelcinov gospodarski svetnik danes na obisku v našem mestu
Danes se bo mudil na kratkem obisku v Trstu gospodarski svetnik ruskega predsednika Borisa Jelcina minister Sergej Borisovič. Visoki ruski predstavnik je te dni v Rimu, kjer se je že pogovarjal z guvernerjem Bance d'Italia ter s političnimi in gospodarskimi predstavniki-Obisk je organiziral Inštitut za zunanjo trgovino ICE.
V Trstu se bo Sergej Borisovič najprej v deželni palači na Trgu Unita sestal s člani deželne vlade, nato pa se bo srečal še s predstavniki organizacij in ustanov, ki na različne načine že sodelujejo z Rusko republiko, kot so pristanišče, univerza, otroška bolnica Burlo Garofolo in Center za teoretsko fiziko pri Miramaru.
Na reviji bo letos nastopilo kar 110 zborov
Drevi na Opčinah uvod revije Primorska poje
Po podatkih občinske statistične službe
Inflacijski april ne obeta nič dobrega
Z nocojšnjim koncertom v Prosvetnem domu na Opčinah se uradno začenja letošnja zborovska revija Primorska poje. Tudi ob tokratni izvedbi, ki je že 23. po vrsti, se bo občinstvu na tej in oni strani meje predstavilo veliko število zborov: vseh je nad sto, točneje 110 pevskih zborov in sestavov iz primorskih slovenskih krajev, predvidenih pa je osemnajst koncertov. Po nocojšnjem se bodo nastopi zvrstili vsako soboto in nedeljo - razen prihodnjega prvomajskega konca tedna - vse do nedelje, 17. maja. Od skupnih osemnajstih koncertov jih bomo kar šest lahko doživeli na naši strani meje.
V glavnem se tudi letošnja Primorska poje udejanja po že začrtani, torej dovolj tradicionalni poti. Zamisel tega množičnega praznika slovenskega zborovskega petja še ohranja tiste prvotne vsebine in želje, iz katerih je pravzaprav pobuda nastala. Gre v prvi vrsti za vrednotenje zborovskega petja, ki ga gojijo slovenski zbori in pevske skupine na tej in oni strani meje. Ob tem je Primorska poje ustvarila v vseh teh letih tudi primeren prostor za srečevanje in ustvarjanje stikov med posameznimi zbori. Priliv in izmenjava izkušenj na zborovsko kulturnem področju sta namreč nadvse pomembna dejavnika tudi pri razvijanju in vrednotenju tovrstne glasbene dejavnosti. Nenazadnje je Primorska poje zborovska revija mednarodnih razsežnosti, saj po definiciji
združuje dve z državno mejo ločeni območji, ob tem pa primerno vključuje v dogajanje tudi zbore italijanske večine.
Ob letošnji izvedbi sta se začetnima pobudnikoma in dolgoletnima organizatorjema, torej Zvezi slovenskih kulturnih društev in Združenju pevskih zborov Primorske, pridružili še dve organizaciji, in sicer Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Nocoj ob 20.30 bo torej na Opčinah otvoritveni koncert letošnje revije Primorska poje. V dvorani Prosvetnega doma se bodo občinstvu predstavili ŽPZ KUD Karol Pahor iz Pirana, moški kvintet Su-mus iz Ajdovščine, ŽPZ Prosek-Kontovel, nonet Brda iz Dobrove-ga in MoPZ KUD Karol Pahor iz Pirana. Na naslednji zamejski reviji, ki bo že v nedeljo popoldan ob 17. uri v domu Alberta Sirka v Križu, pa bo nastopilo šest zborov in sicer: ženska pevska skupina Višarski kvintet iz Ukev, mešani mladinski zbor župnije Sv. Štefana iz Vipave, MoPZ Pivka, MePZ Adriatic iz Hrvatinov, MePZ Primorsko iz Mačkolj in MoPZ Pro-vox iz Nove Gorice.
Že jutri zvečer pa bo Primorska poje zaživela na koncertih v Pivki in Prvačini, kjer bosta med drugimi nastopila MePZ Sedej iz Šte-verjana oziroma ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in MoPZ Skala iz Gabrij.
DAMIANA OTA
Inflacijski april po prvih začasnih podatkih tržaške občinske statistične službe ne dopušča prav nič spodbudna predvidevanja za prihodnje mesece. S skoraj pol odstotnim povišanjem (natačno za 0,4 odstotka) povprečnega indeksa cen na drobno se je - kljub volilnemu zatišju na področju višanja tarif - življenje v Trstu podražilo čez mejo, ki zagotavlja načrtovano inflacijsko premirje.
Življenjski stroški so se torej v našem mestu glede na letošnji marec povišali za 0,4 odstotka, glede na lanski april pa za 5,1. V mesečni primerjavi so najbolj poskočili izdatki za obleko in obutev, ki so se zvišali za 1,3 odstotka. Za stanovanje smo v aprilu odšteli 1,2 odstotka več kot marca, za prehrano 0,5 odstotka več, za razne službe, prevoz in komunikacije in za ostale dobrine in storitve smo izdali za 0,3 odstotka več in za zdravstve službe 0,1 odstotka, medtem ko so izdatki za rekreacijske dejavnosti ostali enaki kot marca. Edino področje, ki je zabeležilo sicer razveseljivo, a za ta letni čas povsem normalno znižanje izdatkov, je poraba elektrike in drugih virov energije.
V letnem povprečju - se pravi glede na lanski april - so naj višji povišek doživeli izdatki za prehrano, in sicer za kar 7,7 odstotka. S 7,4 odstotka sledi povišanje stroškov za stanovanje, za 6,1 odstotka več smo izdali za uporabo raznih služb, za 5,2 odstotka so porasli stroški za obleko in obutev ter za razne dobrine in storitve, za 4,1 odstotka stroški za rekreacijo, za 3,2 odstotka izdatki za
prevoz in komunikacije, za 2,5 odstotka pa izdatki za zdravstvo. Tudi v letnem povprečju pa so upadli izdatki za elektriko in druge vire energije, in sicer za 1,8 odstotka.
Po mnenju opazovalcev naj bi -kot rečeno - volitvam 5. in 6. aprila šla zasluga, da se je povprečna inflacijska stopnja v državi aprila ohranila pri 5,6 odstotka: v tem času namreč ni bilo nobenih poviškov tarif. Seveda pa gre le za začasne podatke iz osmih vzorčnih mest, ki osrednjemu statističnemu zavodu ISTAT služijo za izdelavo - največkrat zelo točnih - projekcij za vso državo. Trst je glede na lanski april vsekakor med petimi od osmih vzorčnih mest, kjer se inflacijska krivulja sicer rahlo, a vendar dviguje.
Provokacija pri Bazovici?
Zloglasni skinheads, ali "obrite glave", ki so se v marsikaterem severnoitalijanskem mestu proslavili s svojimi nasilnimi akcijami nacističnega kova proti priseljencem iz držav v razvoju, bodo morda prišli tudi v Trst, in to z očitno provoka-torskimi nameni. Kaže namreč, da načrtujejo nekakšno nacionalistično manifestacijo prav na dan 25. aprila pred bazovsko fojbo, kjer naj bi se ob 15.30 poklonili 'padlim za itali-janstvo proti slovansko-komunistič-nemu barbarstvu". Upati je seveda, da bodo pristojne oblasti preprečile to nesramno provokacijo.
V spomin na odbornika Cecchinija
Eraldo Cecchini
Socialistična stranka se bo danes spomnila občinskega odbornika Eralda Cecchinija, socialističnega politika, ki je bil pred enim letom žrtev krutega nasilnega dejanja pred domom pri Sv. Ivanu. O liku in delu Eralda Cecchinija bodo spregovorili predsednica tržaškega kolegija arhitektov Gigetta Tamaro Semerani, Cecchinijeva družica Elena Battaglia, ki je tudi predsednica združenja »Živo mesto za Eralda Cecchinija«, in podpredsednik Zavoda za ljudske hiše IACP, pri katerem je bil Cecchini zaposlen, Franco Zigrino. Spominske sveža-nosti, ki se bo začela ob 18. uri v sinji dvorani hotela Savoia Excel-sior na Nabrežju Mandracchio 4.
Eralda Cecchinija se je spomnil tudi rajonski odbor Sv. Ivana, ki obnavlja svoja prizadevanja za miroljubno življenje v tem mestnem predelu.
Zaradi protestne stavke učnega osebja
Na Glasbeni matici dva dni brez pouka
V šoli Glasbene matice še danes ne bo pouka: na včerajšnji sindikalni skupščini se je namreč učno osebje GM odločilo za dvodnevno stavko v znak protesta, ker vodstvo ni pisno odgovorilo glede vprašanj v zvezi z novo delovno pogodbo. V posebnem sporočilu se profesorji opravičujejo družinam gojencev za vse nevšečnosti, do katerih bo prišlo, če se bodo sindikalni odnosi zaostrili, vendar pa krivdo za možne zaostritve pripisujejo »neodgovornosti vodstva ustanove«. Vsekakor bo pouk na glasbeni šoli redno stekel v ponedeljek, normalne učne ure bodo tudi v torek in sredo, medtem ko se bo učno osebje ponovno zbralo na sindikalnem zborovanju v četrtek, 30. t.m. ob 9. uri.
Do tokratnega kratkega stika med vodstvom ustanove in učnim osebjem je prišlo zaradi dogovarjanja o Pogodbi, ki naj urejuje delo profesorjev na šoli GM. V sindikalnem sporočilu učno osebje GM ostro obsoja dejstvo, da mu vodstvo ni poslalo pričakovanega odgovora s pismenim predlogom uprave o tem, kako bi z normativnega in ekonomskega vidika deloma spremenili (zboljšali) delovne pogoje profesorjev na šoli. Udeleženci včerajšnjega sindikalnega zborovanja so takšen odnos označili za nevljudnega in malomarnega in Za poskus izmikanja.
Komisar Ravalli ima polne roke dela
Izredni komisar Občine Trst Sergio Ravalli je v prejšnjih dneh odobril več kot sto upravnih sklepov iz redne tekoče uprave. Med drugim je odobril naložbo v višini pol milijarde lir za gradbeno obnovo osnovne šole »Umberto Saba« na Greti in 400 milijonov lir za odpravo arhitektonskih pregrad na nekaterih mestnih osnovnih in srednjih šolah ter otroških vrtcih. Na področju urbanistike pa je Ravalli sprejel tudi sklep o gradbeni sanaciji nekaterih zgradb in stanovanj, ki so last krajevnega zavoda IACP. Gre zlasti za ljudska stanovanja IACP v ulicah della Tesa, Dell' Acgua in Molino a Vento.
Občinski komisar je nadalje tudi dokončno odobril občinski pravilnik o porazdelitvi finančnih prispevkov in podpor javnim upravam ter strošek v višini 85 milijonov lir za izplačevanje ticketov telesno prizadetim in družbeno ogroženim osebam.
Dolg seznam odobrenih sklepov dopolnjujeta še upravna odloka za urbanistično preureditev Ul. dei Capitelli in podrobnostni načrt za področje okrog glavne bolnišnice. Komisar Ravalli bo vodil mestno občinsko upravo vse do izvolitve novega župana in novih upraviteljev. Formalno nadomešča tako občinski odbor kot občinsko skupščino.
Uradno namestili odbor za radio in televizijo
Na sedežu deželnega sveta so včeraj dopoldne uradno umestili deželno komisijo za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi službami, ki ji predseduje demokristjan Franco Brussa. Seje se je udeležil tudi predsednik deželne-
Voditelji centra BIC pri Sara za finansiranje svoje dejavnosti
Po treh letih dejavnosti je tržaški center BIC (Business Inno-vation Center) sposoben predsta-viti tudi druge operativne modeli' ne samo tiste, ki jih je preizkusil doslej. Gre za modele, ki ahko promovirajo nove oblike Podjetniške politike, in to ne Samo na deželni ravni, pač pa za Vs° severovzhodno Italijo in tudi Za Srednjo in Vzhodno Evropo. Pi novi modeli so bili v središču razgovorov med deželnim odbornikom za industrijo Ferruciom ar°m in predsednikom in poob-aščenim upraviteljem tržaškega centra BIC Francescom Esposi-°m in Francescom Zacchigno.
Prav te dni se pripravlja na iz-Pod iz »inkubatorja« v centru , C kakih dest novih podjetij, ki odo našla nov »dom« na območju industrijske cone. BIC zato pripravlja - je bilo poudarjeno na Srečanju - nekatere nove načrte, Pri katerih bo morala nujno neposredno sodelovati tudi Dežela ln njena finančna družba Friulia.
Gre za načrte, ki težijo predvsem k večjemu ovrednotenju dejavnosti centra in k ustvarjanju novih strategij za industrijski razvoj na ozemlju, potem ko so bila ta prva tri leta njegove dejavnosti uporabljena predvsem za izgradnjo in izpopolnitev strukture same.
Če so privilegirani finančni kanali neobhodni za podjetja, rojena v centru BIC - je s svoje strani ugotovil deželni odbornik Saro -so prav tako nujni dogovori s tržaškimi finančnimi Strukturami, kot sta sklada Frie in Sklad za Trst, ki lahko konkretno podpreta novonastala podjetja po njihovem odhodu iz centra BIC. Sam center pa bo - po odbornikovem mnenju - v sporazumu z deželno Agencijo za razvoj goratih območij moral podpreti novo podjetništvo v višinskih predelih in se uvrstiti med ostale institucionalne stvarnosti v Furlaniji-Julijski krajini, da se bo lahko vključil v sektor industrijske politike, usmerjene v tujino.
Sindikati o uresničevanju deželnega zdravstvenega načrta na Tržaškem
Uresničevanje deželnega zdravstveno-skrbstvenega načrta v tržaški pokrajini je bilo predmet včerajšnjega srečanja deželnih sindikalnih tajništev ČGIL, CISL in UIL s predstavniki deželnega odborništva za zdravstvo ob navzočnosti zastopnikov tržaške KZE in krajevnih upraviteljev. Šlo je za prvo skupno analizo poteka uresničevanja deželnega načrta, glede katerega so sindikalni predstavniki podčrtali štiri probleme, ki so po njihovem mnenju prvenstvenega pomena: brzdanje oskrbo-valnin v domovih za ostarele, razvoj integrirane oskrbe na domu, sklenitev konvencije med KZE in krajevnimi upravami za zdravstvene storitve in uresničitev skrbstvenih in zdravstvenih struktur na teritoriju. Odgovori na sindikalne zahteve, predvsem s strani tržaške KZE, so bili po oceni CGIL, CISL in UIL nezadovoljivi, vsekakor bo o tem govor na drugem srečanju, ki bo 29. aprila.
Baletna predstava Coppelia Lea Delibesa v okviru revije Gledališče za otroke
V okviru 10. revije Gledališče za otroke bo gledališče La Contrada prihodnji teden predstavilo za učence in dijake šol tržaške pokrajine znani balet Coppelia Lea Delibesa v izvedbi baleta tržaške operne hiše Verdi. Koreograf dela je Giuliana Barabaschi, maitre de ballet pa Marc Renouardr
Predstave bodo v torek, 28. aprila, v sredo, 29., in v četrtek, 30. aprila, z začetkom ob 11. uri. Balet, ki traja dobro uro, je primeren za vse obveznošolske otroke. Šole, ki bi si želele ogledati predstavo naj rezervirajo vstopnice neposredno pri gledališču Verdi (Urad za stike z javnostjo).
ga sveta Nemo Gonano. V komisijo sta bi izvoljena tudi slovenska predstavnika Martin Brecelj in Miran Košuta. Prvega so izvolili na predlog SSk, Košuto pa na predlog DSL.
Komisija ima izključno posvetovalne pristojnosti. Na osnovi deželnega zakona št. 22 iz lanskega leta mora vsako leto predložiti predsedstvu deželne skupščine in deželnega odbora poročilo o opravljenem delu in o položaju na radiotelevizijskem sektorju. Ima pa pomembno vlogo in besedo pri porazdelitvi televizijskih in radijskih frekvenc na osnovi znanega »zakona Mammi«. V komisiji sedijo predstavniki skoraj vseh strank, ki so zastopane v deželnem svetu.
Na sliki umestitvena seja komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi službami.
Ob smrti drage mame izrekajo kolegu Edmondu Žetku iskreno sožalje
ravnatelji slovenskih šol
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Dionisiju
Fantovska in dekliška iz Doline
Sošolke sočustvujejo z Igorjem ob izgubi dragega očeta.
Primorska poje ’92
Danes, 24. aprila, ob 20.30
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Nastopali bodo: ŽePZ KUD Karol Pahor - Piran
Moški kvintet Sumus - Ajdovščina ŽePZ Prosek - Kontovel Nonet Brdo - Dobrovo MoPZ KUD Karol Pahor - Piran
25. april v Miljah
Miljska občinska uprava bo tudi letos proslavila 25. april ob sodelovanju političnih in sindikalnih sil, partizanskih in borčevskih združenj ter oboroženih sil. Že danes popoldne bo občinska delegacija od 16.30 dalje položila vence k spominskim obeležjem v občini ter pred ploščo Almi Vivodi v Ul. Crispi v Trstu, v Čamporah pa bodo ob 18.30 odkrili ploščo kiparja Graziana Ro-mia. Jutri ob 9.30 bodo položili venec pred spomenim padlim pri Korošcih, kjer bo tudi zapel zbor Jadran, ob 10.30 pa bo na Trgu Marconi v Miljah osrednja komemoracija 25. aprila. Svečanost se bo začela z odkritjem spominske plošče Luigiju Frau-sinu, nakar bodo spregovorili miljski podžupan Claudio Mutton, voditelj ANPI Artu-ro Calabria in v slovenščini Jurij Vodopivec v imenu Društva Slovencev miljske občine. Svečanost se bo zaključila pred miljskim spomenikom padlim," kjer bodo položili venec, zapel pa bo zbor Jadran.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled do 29. t. m. pregledna razstava Roberta Hlavatyja.
V	pritličnih prostorih TKB - Ul. F. Filzi - je na ogled razstava Roberta Hla-vatyja.
V	galeriji Malcanton bo do 30. t. m.
na ogled razstava slikarja Jožeta CIUHE. Urnik: 11-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprta.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del preminulega slikarja MARIANA ČERNETA. Razstava bo odprta do 6. maja po običajnem urniku.
V	galeriji Palače Costanzi bo na
ogled do 26. t. m. retrospektivna razstava tržaškega slikarja G.M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku.
V	knjigarni "Servi di Piazza" v Ul. Venezian 7, bo še danes na ogled razstava slikarja BORISA ZULJANA.
Gorica - V Katoliški knjigarni na Trgu Vittoria 25, je odprta razstava PAVLA HROVATINA. Na ogled so maske iz kraškega kamna.
V	župnijski dvorani v Nabrežini se
nadaljuje tradicionalna razstava pomenljivih pirhov. Na ogled bo do 29. t. m. v popoldanskih in večernih urah.
šolske vesti
V Sesljanu razstava o vojni na Hrvaškem
Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko-nabrežinske občine prireja v sodelovanju s pobrateno Občino Buje ter z ustanovo za pospeševanje turizma iz Trsta fotografsko razstavo na temo "Vojna na Hrvaškem". Razstavo, ki bo v prostorih Ustanove za turistično pospeševanje (bivše Letoviščarske ustanove) v Sesljanu, bodo uradno odprli v ponedeljek, 27. aprila ob 19. uri, ob otvoritvi pa bosta spregovorila župana Devina-Nabreži-ne in Buj.
Razstava, ki so jo postavili člani KD Igo Gruden iz Nabrežine s fotografskim materialom, ki ga je dala na razpolago Občina Buje, bo odprta do 30. aprila od 9. do 13. ure.
čestitke
Včeraj je v Ricmanjih praznoval 70. rojstni dan IVAN FABRIS. Še na mnoga zdrava leta mu iz srca voščijo nečakinje.
Danes ima naš "papačko" SAŠKO rojstni dan. Pošiljava mu 15 poljubčkov na vsako stran. Anuška in Katjuša
VZPI - ANPI
sekcija Dolina - Mačkolje - Prebeneg
prireja spominsko svečanost ob 50 - letnici smrti prvoborca NOB
IVANA SANCINA - JOVA
danes, 24. t. m., ob 17.30
pred Sancinovo rojstno hišo v Dolini št. 92 (Na Klancu) Slavnostni govornik CIRIL ZLOBEC, član predsedstva Republike Slovenije
SODELUJEJO: osnovna šola Prežihov Voranc pihalni orkester Breg moški pevski zbor Valentin Vodnik mladinska skupina KD Valentin Vodnik 'recitatorji
Vabljeni!
SLOVENSKO iiH0 GLEDALIŠČE
A. PREGARC
črni galebi
Danes, 24. t. m., ob 20.30 RED F
včeraj - danes
Danes, PETEK, 24. aprila 1992
FIDEL
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 14.00 - Luna vzide ob
2.04	in zatone ob 11.38.
Jutri, SOBOTA, 25. aprila 1992
DAN VSTAJE
PLIMOVANJE DANES: ob 9.04 najnižja -35 cm, ob 18.54 naj višja 18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje, zračni tlak 1011,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Piero Hlavaty, Enrico Pellegrini, Luca Salerno, Isabella Mura-no, Lara Murano, Elisa Zanini, Erik Pes-catori.
UMRLI SO: 64-letni Antonio Štrukelj, 79-letni Mario Lamprecht, 84-letna Ernesta Carli, 73-letni Rocco Ferri, 83-letna Giuseppina Cociani, 62-letni Gino Bos-colo.
SLUŽBA LEKARN Od torka, 21., do petka, 24. aprila 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Re-voltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 -Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Tore S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
Sobota, 25. in nedelja, 26. aprila 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16. do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Societa del concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila V. MUL-LOWA in B. CANINO.
Gledališče Mlela
Tržaški jazzovski krožek
Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' QUARTET.
BBC CLUB
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 21. uri bo na sporedu večer s S C Al SUDAI.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 26. t. m., ob 11. uri bo koncert ansambla LJNSIEME VOGALE gledališča Verdi iz Trsta. Na sporedu Ora-zio Vecchi in Adriano Banchieri.
V	četrtek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi v Miljah nastopil Paolo Rossi s kabaretno predstavo OPERAC-CIA ROMANTICA.
Gledališče Miela
V	nedeljo, 26. t. m., ob 10.30 bo na
sporedu dobrodelni koncert za Združenje AR1GE (Associazione per la ricerca gastroenterologica).
V	nedeljo, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ameriške glasbene skupine KLEZMATICS.
Gledališče Verdi
Simfonični maj
V	petek, 8. maja, ob 20.30 bo na sporedu prvi koncert iz ciklusa Simfonični maj, ki ga gledališče Verdi prireja pred zaprtjem gledališča zaradi obnovitvenih del. Pod vodstvom Lil Jia in z orkestrom gledališča Verdi bo nastopila svetovno znana čelistka MARIA KLIEGEL. Na sporedu bo koncert ruskega skladatelja Alfreda Schnittkeja ter druga simfonija Johannesa Brahmsa.
kino
ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 II padre della sposa r. Charles Shyer, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.30, 22.15 Beethoven, r. Ivan Reitman.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 15.30, 18.30, 21.30 Gio-cando nei campi del signore, i. Tom Berenger, Aidan Quinn, Kathy Bates.
NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.10, 22.15 Come essere donna senza lasciarci la pelle, i. Carmen Maura.
NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.10,
22.15	II silenzio degli innocenti, r. Jo-nathan Damme, i. Jodie Poster, Antho-ny Hopkins.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.45, 20.00,
22.15	Assolto per aver commesso 11 fatto, i. Alberto Sordi.
GRATTACIELO - 17.00, 19.45, 22.00 Hook - Capitan Unclno, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins.
MIGNON - 15.30, 22.00 Biancaneve e i sette nani, risani film, prod. VValt Dis-ney.
EDEN - 15.30, 22.10 Voglie proibite, de-sideri oscenl, porn., □ □
CAPITOL - 15.45, 17.55, 20.00 22.10 Ana-lisi finale, i. Richard G ere, Kirn Basin-ger.
LUMIERE - 19.50, 22.00 II principe delle maree, r.-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
ALCIONE - 16.00, 22.00 J.F.K.: un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner. •
RADIO - 15.30, 21.30 Dolci piaceri car-nali, pom., □ □
izleti
Zveza upokojencev SPI CGIL iz Križa prireja v nedeljo, 17. maja izlet v Benečijo. Cena izleta je 38.000 lir. Vpisuje Mario Turel - tel. št. 220266.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporočajo, da je odhod avtobusa na enotedensko bivanje v Šmarjeških toplicah jutri, 25. t. m., ob 14. uri izpred deželne palače na trgu Oberdan.
Ravnateljstvo učiteljišča in pedagoškega liceja A.M. Slomšek obvešča, da bo roditeljski sestanek v sredo, 29. t. m., ob 18. uri.
gledališča
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
Ponovitev Pregarčeve drame ČRNI GALEBI danes, 24. t.m., ob 20.30 - abonma red F.
Slovensko stalno gledališče ponovi Cankarjevo dramo ROMANTIČNE DUŠE danes, 24. t. m., ob 10.30.
Gledališče Rossetti
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče FJK predstavilo delo OBLOMOV po romanu Ivana Gončarova. Režija Furio Bordon. V glavnih vlogah nastopata Gla-uco Mauri in Tino Schirinzi. V abonmaju: odrezek št. 9 (red prost).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 29. aprila do 10. maja gostovanje Stalnega gledališča iz Turina z delom T. S. Eliota RIUNIONE Dl FAMIGLIA. Režija Giorgio Marini. V abonmaju: odrezek št. 10.
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
Danes, 24. t. m„ ob 20. uri (red F) osma predstava Puccinijeve opere MA-NON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Ponovitev v nedeljo, 26. t.m., ob 16. uri deveta predstava (red G) in v torek, 28. t. m.
La Contrada - Gledališče Cristallo
V	soboto, 2. maja, ob 20.30 bo Teatro Veneto iz Padove predstavilo DIALOG-HI CON NESSUNO z Ottavio Piccolo. Na sporedu bodo trije monologi in sicer "La moglie ebrea" Bertolda Brechta, ' La parrucca" Natalie Ginzburg in "La tele-fonata" Dorothy Parker. Režija Silvano Piccardi, scene Marco Capuana, kostumi Daniele Verdenelli, glasba Roberta Cac-ciapaglia.
Gledališče Miela
Nocoj ob 21. uri bo gledališka skupina Velemir Teatro Zadruge La Collina predstavila delo BORDERLINE. Režija Claudio Misculin.
V	Gledališču v Ul. del Fabbri 2 bo danes ob 17.30 lutkovna predstava "II Teatro delte Bolle" v izvedbi Roberta Le-opardija.
Gledališče Silvio Pellico
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču v Ul. Ananian na sporedu predstava CALA IL S1PARIO. Nastopili bodo: Teatro di Cris-tina z luktovno predstavo "VVanda", čarovnije Vikj Showa in enodejanka Silvia Petana "Operetta ... che passion" v izvedbi gledališke skupine Sipario aperto.
Ponovitve 25.,in 26. t. m., ob 17. uri ter 1. 2. in 3. maja.
razna obvestila
Odbor zo postavitev spomenika Skedenj - Kolonkovec - Sv. Ano
vabi vse borčevske, demokratske in kulturne organizacije na
polaganje cvetja
jutri, 25. t. m. v jutranjih urah.
razne prireditve
SKD Grad prireja jutri, 24. t. m., ob
20.30	v društvenih prostorih pri Banih srečanje z Bmnom Križmanom z naslovom MALDIDO GRINGO: VTISI MEHIKE IN GVATEMALE.
Ob svoji 25-letnici prireja Finžgarjev dom na Opčinah v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v domači dvorani večer z dia-vi-deo programom o prehojenih poteh doma in po svetu s pesmijo in glasbo ansamblom TAIMS, GALEBI, ZVEZDE, RDEČI NAGELJ ter vokalnega terceta MAVRICA. Nastopila bosta ansambla TAIMS in ZVEZDE. Vabljeni!
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine - V torek, 28. t. m., ob 20.30 VEČER Z ALEKSIJEM PRE-GARCEM, pesniška zbirka SAMOHODEC in drama ČRNI GALEBI. Uvodna misel Jurij Paljk in Jože Babič. Sodelujeta avtor in igralec D. Gorup.
prispevki
V	spomin na Alberta Miliča daruje bratranec Vekoslav 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pokojnega moža, očeta in nonota daruje družina Marije Stegel in sin Boris z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa ter 100.000 lir za Stranko komunistične obnove - Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Terčon Lupine darujeta Stanko in Milka Budin
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Za dograditev novega doma Skupnosti
družine Opčine darujejo: družina Sedmak (Križ) 50.000 lir, družina Kralj 50.000 lir in Valerija Čuk (Trebče) 20.000 lir.
V	spomin na Alberta Miliča daruje družina Husu-Menegatti 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk (Prosek-KOntovel).
V	spomin na Marico Lupine darujeta Marija in Boris Škerk 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Marijo Taučar vd. Škabar in Paulo Škabar daruje Rozina Škabar
30.000	lir za Center za rakasta obolenja.
mali oglasi
anaa
NOVA
POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA	popravila v garanci]!
CIIDADA V SREDIŠČU TRSTA EU ll wr M Ul. Ceppi 2/F ■ Tel. 370250
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo vaja za ves ansambel z orkestrom danes, 24. t.m., ob 20.30 v Bazovici za nastop v Rižarni 26. t. m. za komemoracijo padlih žrtev nacifašizma.
Svetoivanski odbor za proslavo 25. aprila prireja komemoracijo padlih in polaganje cvetja pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu danes, 24. t. m„ ob 19. uri.
Kriška sekcija VZPI - ANPI vabi v soboto, 25. t .m, na povorko, na kateri bodo polagali vence na spomenike in obeležja NOB. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu.
Stranka komunistične obnove - Kras, VZPI-ANPŠI iz Križa ter Mladinski krožek Kuba 59 vabijo na prvomajski praznik, na vrt Ljudskega doma v Križu. Govoril bo sen. Stojan Spetič; nastopila bo godba na pihala Parma iz Trebč; sledil bo ples z ansamblom Krt. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob
20.30	v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti na svečano podelitev 29. literarne nagrade VSTAJENJE koroškemu avtorju Vinku OŠLAKU za knjigo dnevniških zapisnikov "Saj ni bilo nikoli drugače".
OSMICO je odprl Frandolič v Sli vnem. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO ima Alojz Milič - Repen 49. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Radovan Šemec v Prečniku.
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 38 Mario Gruden. Toči belo malvazijo in re-fošk.
OSMICO bosta odprla jutri, 25. t. m. Alan in Silvo v Elerih št. 30/4.
LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot.
22 - LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo nujno išče resno zaposlitev. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
STANOVANJE v centru Opčin, 50 kv. m dajem y najem za urad. Tel. št. 420604 po 20. uri.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obveča cenjene odjemalce, da se je začela prodaja odličnih salmoni-ranih postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
IŠČEMO izkušeno natakarico za poletno sezono. Tel. št. 226112 od 20. do 22. ure.
PRODAM avto ford sierra 2.01 twin cam ghia, tuli optional, v odličnem stanju, cena po dogovoru (kotacija Ouattroru-ote). Tel. št. (0481) 533535 vsak dan od 13. do 15. ure.
PRODAM mladičke kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. 211468 v večernih urah.
PRODAM opel ascona 1.600 sr s priključkom za prikolico v zelo dobrem Stanki in po ugodni ceni. Taksa plačana do leta '93. Tel. št. (040) 299800.
PRODAM izložbeni hladilnik za slaščice, velikosti 150 cm x 90 cm v dobrem stanju za 800.000 lir. Tel. 225522 od 14. do 15. ure.
DNEVNO SOBO eno leto staro prodam za 700.000 lir. Tel. št. 943388.
menjalnica				23. 4. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		..	1252,—	1215.-	Švicarski frank		811,20	805.—
Nemška marka ....	752,05	742. -	Avstrijski šiling		106,909	105.—
Francoski frank ...	222,73	219.	Norveška krona		192,39	189 —
Holandski florint .	.	668,32	662.	Švedska krona		208,39	205.—
Belgijski frank'....	.	36,557	35,50	Portugalski eskudo .	8,867	8.—
Funt šterling		. 2204,—	2180.	Španska peseta 		11,994	11,30
Irski šterling		. 2007,80	1985,—	Avstralski dolar		952,40	910.—
Danska krona		.	194,35	192.	Jugoslov. dinar 			—
Grška drahma		6,455	6.	ECU		1543,45	—
Kanadski dolar....	.	1055,40	1000.	Slovenski tolar			12.—
Japonski jen 		9,306	9.	Hrvaški dinar		—	6.—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Ameriška prireditvena industrija investira v sloves
Bajne pogodbe z zvezdniki
11 it
gl1/** *

f

V Genovi TV oddaja v arabščini
GENOVA - Z majem bo genovska krajevna televizijska postaja Telegenova kot prva v Italiji vključila v svoj spored oddajo v arabskem jeziku. Oddaja, ki bo na sporedu vsako nedeljo, bo trajal približno četrt ure. Vodil jo bo 34-letni maroški novinar Driss Pesta, namenjena pa bo predvsem priseljencem iz Magreba in bolj na splošno emigrantom iz vseh severnoafriških držav, ki živijo v Liguriji.
V odaji bodo nastopali predvsem Afričani, ki bodo v arabskem jeziku seznanjali priseljence s tem, kar se dogaja v Genovi in v Liguriji. »Televizijska oddaja v arabskem jeziku je bila skoraj neizbežna,« je pojasnil kolegom Driss Pesta na tiskovni konferenci, »saj je v Genovi samo Maročanov nad 7.000. V Italiji je to prva tovrstna oddaja, medtem ko so v Franciji podobne programe uvedli že pred časom. Mislim tudi, da se bo Genova ugodno odzvala na pobudo, saj je pristaniško mesto, ki je od nekdaj vajeno na sožitje z ljudmi različnih narodnosti in tuji jeziki ne bi smeli izzveneti kot razglašena struna.«
Prva oddaja predvideva pogovor z maroškim konzulom v Milanu. Nato pa bo govor o položaju priseljencev v Liguriji, pripravili pa bodo tudi soočanja s funkcionarji urada za tujce pri genovski kvesturi o problemih, s katerimi se morajo spoprijeti priseljenci.
Dantejevi ponedeljki na Rai 2
RIM - Prihodnji ponedeljek bo na drugi mreži Rai začel ciklus oddaj, ki ga Odsek za šolo in izobraževanje posveča Dantejevi Božanski komediji in italijanski poeziji nasploh.
Ciklus predvideva 100 oddaj in bo na sporedu vsak ponedeljek ob 9. uri. Sredi junija ga bodo prekinili in nato nadaljevali septembra, ko se bodo po poletnih počitnicah spet odprle šolske duri.
Oddaje si je zamislil pesnik Gio-vanni Raboni, vodil pa jih bo Giu-lio Mazzocchi. Cilj oddaj je približati ljudem Božansko komedijo in italijansko poezijo s pomočjo protagonistov sodobne italijanske kulture. Vsak od nastopajočih bo prebral po en spev in ga nato komentiral v pogovoru z ljudmi. Direktor Odseka za šolo in izobraževanje Vecchioni je pojasnil, da bodo oddaje zelo preproste in neposredne. Prireditelji nočejo, da bi šlo za specialistično tolmačenje Dantejeve poezije, izogniti pa so se hoteli tudi zahtevnim scenskim interpretacijam, ker so ocenili, da je naraven in neposreden stik z gledalci najbrž najbolj učinkovit.
Poleg enega Dantejevega speva bo v vsaki oddaji nastopajoči lahko izbral še enega pesnika po svojem okusu in prebral nekaj verzov.
Dantejeve ponedeljke bodo snemali v rimskem gledališču Argentina. Dopolnilo vsaki oddaji bodo ikonografija o Danteju, glavni podatki o »lektorju« ob koncu pa bo sledila razprava s publiko v dvorani.
Ciklus bo začel pisatelj Paolo Volponi, ki bo prebral prvi spev Pekla, kot »dopolnilnega« pesnika pa je izbral Tommasa Campanello. Za njim pa bo vrsta na Francu For-tiniju, Mariu Luziju, Giovanniju Raboniju in Patrizii Valduga.
NEW YORK - Nekaterim zvezdnikom so zvezde v tem času res naklonjene. Še se ni polegel odmev ob bajni pogodbi, ki jo je Madonna podpisala s producentsko hišo Time Warner, ko v svetu ameriških prireditev odmeva še bolj bajna pogodba, ki jo je režiser James Cameron sklenil s filmsko producentsko hišo Twen-tieth Century Fox: avtorju uspešnice Terminator 2 bo producent plačal pol milijarde dolarjev za uresničitev 12 filmov. Pri Foxu očitno upajo, da se jim bo pogod-
ba obnesla in pri tem izhajajo iz uspeha Terminatorja 2. Film, ki ima v Arnoldu Schvvarzeneggerju mišičatega protagonista, je namreč lani vnovčil okli pol milijarde dolarjev in je bil s komercialnega vidika najuspešnejše filmsko delo v letu 1991.
V pogodbi, ki velja za pet let, so vključeni štirje filmi, ki jih bo Cameron pripravil s svojo družbo Lightstorm Entertainment. Za ostalih osem pa velja, da jih bo Cameron ali napisal ali pa tudi režiral, vsekakor pa bo imel
umetniško nadzorstvo na proizvodnjo. Producentska hiša Fox pa bo anticipirala del stroškov. Fox pa si je s pogodbo zagotovila pravico, da vse filme distribuira v ZDA in v Kanadi.
Pred Terminatorjem 2 je Cameron režiral še filme Terminator , Aliens in The Abyss, ki jih je pripravil za producentso hišo Fox. In vsi so šli kar dobro v prodajo.
Pogodba, ki jo je sklenil Cameron, nedvomno zasenči tiste, ki so jih v teh dneh podpisali zvezdniki rock scene, čeravno tudi v teh primerih ne gre za mačje solze. Tako je Madonna sklenila z družbo Time VVarner pogodbo za 7 plošč v desetih letih. Po nepotrjenih govoricah naj bi pevki anti-cipirali okoli 60 milijonpov dolarjev in ustanovili posebno znamko za njene plošče, zagotovili naj bi ji petino dobička in še druge beneficije. Toda svetlolasi zvezdnici ni uspelo, da bi postavila absolutnega rekorda na popevkarskem področju, pač pa samo rekord v ženski »kategoriji«. Michael Jackson je namreč s Sonyjem sklenil še bolj ugodno pogodbo, ki mu jamči isti predujem, obenem pa vsaj polovico dobička na prodajo plošč. Dobro se je odrezala tudi Janet Jackson, kateri je producentska hiša zajamčila 50 milijonov dolarjev predujma, medtem ko sta se skupini Aerosmith in Rolling Stones morali »zadovoljiti« z okoli 40 milijoni predujma.
Na sliki: Madonna je bila kar nasmejana, čeravno ji je spodletel absolutni rekord.

današnji televizijski in radijski sporedi
		


Bi:
n rai 1____________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Ci vediamo (2. del)
12.00	Nan.: Guglielmo Tell
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Mladinski variete: Big!
14.30	Otroški variete
15.00	Dok.: Ismail Kadare -Albanija začne s kulturo
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik 1
18.05	Izžrebanje lota
18.10	Variete: Hočeš zmagati?
18.40	Dok.: Kvarkov svet
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vremenska napoved
■20.00 Dnevnik
20.40	Nan.: II vigile urbano
21.45	Aktualno: Borsavalori
(vodi Paolo Frajese)
23.00	Dnevnik
23.15	Aktualno: Nagrada »Na-tale di Roma«
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Dok.: Dove il si suona 110 Nočni spored
^ RAI 2__________________
7.00	Nanizanke in risanke
9.00	Dok.: Dove il si suona,
9.30	Avstralija
9.55	Film: Fermi tutti arrivo io! (kom., It. 1953)
11.35	Segreti per voi
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Aktualno: Kronike v živo in rubrika o lepoti
17.00	Aktualno: Diogenes,
17.10	TG2 Ženska stran
17.25	Dnevnik TG 2
17.30	Iz Parlamenta
17.35	Izžrebanje lota
17.50	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nan.: Un giustiziere a New York, vreme
19.10	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Serata d'onore
23.00	Aktualno: RAI 2 za vas
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti 0.20 Nočni spored
^ RAI 3	|
11.30	EP v namiznem tenisu
12.00	Krožek ob 12.
12.05	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Il far da se, 15.15 Frederic Mistral
15.45	Šport: veslanje, 16.15 SP v biljardu
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok. oddaja: Geo - Otok sužnjev
18.45	Rubrika Derby
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob cinico TV, 20.10 Blob
20.25	Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Chi l’ha vi-sto?
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: La piu grande av-ventura (dram., ZDA 1939, r. John Ford, i. henry Fonda, Claudette Colbert)
0.40 Dnevnik in vreme
1.05	Fuori orario - Una notte di buchi nella Rete
T Žr TV Slovenija 1	|
9.50	Video strani
10.00	Spored za otroke: nanizanka Čira Čara, 10.25 • Jelenček
11.00	Zelena ura (pon.)
12.00	Poročila
13.30	Video strani
13.40	Napovednik
13.45	Umetniški večer (pon.): Povečava - Filmska scenografija in film Mojster in Margareta (Jug.)
16.50	Video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Bertinijevi
21.25	Oči kritike
22.15	Dnevnik, vreme, šport
22.40	Napovednik
22.45	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Hobotnica 3 (dram., It. 1987, i. Michele Placido, Giuliana De Sio) ter film Že dolgo ne sanjam več (dram., Jap. 1989, r. Eizo Sugawa)
2.00	Video strani
f(iP) TV Koper
13.00	Nadaljevanki
14.00	Glas. oddaja: Juke box
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program
16.30	Film: Gola zemlja (pust., ZDA 1957, r. Vincent Sherman, i. R. Todd)
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki
20.30	Razvedrilni program v živo: Bella TV
22.00	TV dnevnik
22.10	Aktualno: Globus
23.10	Film: Gola zemlja
T & tv Slovenija 2
15.45	Sova, vmes nan. Razrednik, nad. Anno Domini in Singen
18.00	Regionalni programi in Slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.00	Nan.: Pujsovi dosjeji
20.25	Napovednik
20.30	Slovenski magazin
21.00	Dobrodošli
21.30	Studio city
22.30	Kocert zbora La Cap-pella Vienna
23.40	Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes kabaret Bonjour Triestesse; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Oblomov (35. del); 11.50 Melodije; 12.00 Šaljivo - Resno; 12.20 Lahka glasba; 12.40 MePZ Milan Pertot; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 O poeziji 80. let; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: klavirski duo Dekleva v studiu; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 1 3.00, 14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev;
10.30	Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00;
18.30	Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
L CANALES___________________
7 00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Cingue del guinto piano
9.00	Rubrika: Il mondo del bebe (vodi A. Vianini)
9.35	Film: Frenesia dell esta-te (kom., It. 1963, r. Luigi Zampa, i. Sandra Milo, Vittorio Gassman)
11.50	Kviz: Il pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fami-glia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Nanizanka: Lucky Luke - Magia indiana
22.10	Variete: Occhio allo specchio
22.45	Variete: Gelosia (vodi Ombretta Golli)
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1-45 Spored non stop
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30 Una donna in vendita,
10.00	General Hospital
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.35	Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, nato TG 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Primavera
20.30	Nadaljevanki: La donna del mistero 2, 21.30 Glo-ria, sola contro il mondo
23.30	Aktualno: Ciak, 24.00 Parlamento in
0.45 Nanizanki: Spenser, 1.55 Lou Grant
2.45	Nočni spored
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - II Computer non sbaglia,
9.30	Chips - Sovraccari-co, 10.30 Magnum P.I. -Segreti del mestiere
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans, 15.00 Super-car - I piloti dell Eden,
16.00	Paradise - Sfida mortale, 17.00 A-Team -La ruota della fortuna,
18.00	MacGyver - Un giudizio affrettato
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi
Gerry Scotti)
20.30	Film: La scatola miste-riosa (kom., ZDA 1987, r. Roger Young, i. Michael Keaton, Rae Davvn Chong)
22.30	Aktualno: L'istruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.15	Film: Il segreto di Villa Paradiso (krim., It. 1940, r. Domenico M. Gambi-no, i. Luisa Ferida)
18.00	Nad.: Veronica, il volto delVamore
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: I due gladiator! (pust., It. 1964, r. Mario Čaiano, i. Richard Harri-son, Moira Orfei)
22.15	Rubrika: Auto & Motori
22.45	Film: Suspiria (srh., It.
1977, r. Dario Argento, i. Jessica Harper)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman, Ai confini dellArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Casablanca
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.35	Film: Ombre a cavallo
(pust., ZDA 1982, r. A.V.
McLaglen, i. Tom Sel-leck, Sam Elliott)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tutto guella notte (kom., ZDA 1987, r. Chris Columbus, i. E. Shue)
22.30	Ci šara una volta...
22.50	Koncert: Whitney Houston (iz La Corune)
0.20 Večerni dnevnik 0.40 Film: Lo smemorato (kom., It. 1969, r. Luciano Salce, i. Marcello Mas-troianni, Pamela Tiffin)
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Nad.: Il ritorno di Diana
14.00	Risanke: Čebelica Maja
15.00	Vrtiljak
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: VVhite Florence,
18.05	La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Aktualno: O Deželi
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Ellis Island (i. Faye Dunaway, 2. del)
23.00	Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Vodeni program Modri val; 11.00 Hlad-no-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy;
12.30	Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital; 18.30 Pudding time; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Pripravljajo ga sindikalne zveze CGIL / C IS L j Ul L
Delo, solidarnost in voluntarizem geslo osrednjega prvomajskega shoda
Na Travniku postavljajo tribune
Zaključne priprave na papežev obisk
Mednarodni praznik dela, prvi maj, bodo na Goriškem tudi letos obeležili z različnimi manifestacijami. Osrednje prvomajsko zborovanje, na pobudo sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL bo v Gradišču, v petek dopoldne. Udeleženci shoda se bodo ob 9. uri zbrali na Drevoredu Trieste, od koder bodo v sprevodu odšli na prireditveni prostor, na osrednjem trgu, kjer bo ob 10.30 zborovanje. Osrednji govor bo imel član vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CISL. Tako kakor že vrsto let doslej, bo udeležence pozdravil predstavnik slovenskih sindikatov. Govorila bosta nadalje predstavnik tujih delavcev v Italiji in predstavnik Združenja prostovoljskih združenj.
Praznovanje prvega maja bo letos, tako napovedujejo pobudniki tradicionalne manifestacije, v znamenju prizadevanj po boljši in pravičnejši družbeni ureditvi, katere osnovni vrednoti sta delo in solidarnost.
Gre za vrednoti, ki sta spričo brezobzirnega uveljavljanja gospodarske in tržne logike bili nekoliko odmaknjeni, prav gospodarski in družbeni razvoj pa narekujeta, potrebo po ponovni in odločnejši afirmaciji teh vrednot.
Prestrukturiranje gospodarstva v razvitih deželah in velikanske spremembe v deželah v razvoju, opušča-
Drevi odprtje 22. sejma EXPOMEGO
Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo danes, ob 18.30 odprli 22. mednarodni goriški blagovni sejem Expomego. Za obisk bo odprt do nedelje, 3. maja. Neposredno ali pa preko zastopnikov, je na sejmu prisotnih okrog dvesto raz-stavljalcev. Večina jih je iz Italije. Na sejmu so prisotni tudi razstavljale! iz Slovenije in Koroške.
V	prihodnjih dneh pričakujejo v Gorici obisk številnih gospodarskih delegacij, med temi tudi delegacijo iz Belorusije.
V	sredo, 29. aprila bo na sejmu dan Slovenije.
nje kolektivističnega gospodarskega reda in prehajanje na prosto, oziroma tržno gospodarstvo, vse to postavlja sindikat pred nove naloge in nove izzive. Treba je iskati ustrezne odgovore na vrsto vprašanj, ki pa ne zadevajo samo ene države ali nekaj regij, ampak imajo že danes svetovno dimenzijo.
Ekonomska emigracija, razlike med bogatim severom in zmeraj bolj revnim jugom, milijonske množice vojnih beguncev, pojav različ-
nih oblik rasne nestrpnosti in rasizma. To so le nekatera od številnih vprašanj, ki se bodo v prihodnjih letih še stopnjevala. Ustrezne odgovore bo mogoče najti le na osnovi široke družbene in mednarodne solidarnosti in seveda s pravočasnim ukrepanjem.
Gre za izziv celotnemu sindikalnemu gibanju in nasploh vsem družbenim dejavnikom. V tem je novost in obenem pomen letošnje osrednje prvomajske manifestacije na Goriškem.
promet, saj so delavci včeraj že zasedli precejšen del cestišča. Te dni so zaključili čiščenje in preurejanje nadškofijskega dvorca, kjer bo Janez Pavel II prenočil. Gre za dvorec Cobenzl, ki je že od leta 1752 sedež nadškofije. Naj starejše jedro je iz konca 16. stoletja. Palača je bila v štirih stoletjih nekajkrat prenovljena in preurejena, zadnjič na prelomu stoletja.
Na papežev obisk opozarjajo tudi trijezični lepaki, v slovenščini, furlanščini in italijanščini, ki jih je dal natisniti Odbor za pripravo slovesnosti ob papeževem obisku.
V teku so tudi priprave za prenos podobe Svetogorske Matere božje v stolnico. Podobo bodo v Gorico prenesli v ponedeljek, 27. t.m. V stolnici bo zatem tridnevno čaščenje. Pred podobo bo molil tudi papež.
Po dosedanjih sporočilih se bo Janez Pavel II v Gorico pripeljal s helikopterjem, ki bo pristal na stadionu v ulici Baiamonti. Prihod papeža, ki bo v četrtek, 30. aprila priletel na deželno letališče v Ronkah, bodo pozdravili z zvenenjem iz vseh zvonov na območju goriške nadškofije. Prav tako bodo z zvonenjem pozdravili papežev odhod v nedeljo 3. maja.
(Na sliki — foto Marinčič — postavljanje oltarja in tribun na Travniku).
Slovesnosti ob 25.aprilu
Danes so na Goriškem napovedane prve slovesnosti oz. polaganja vencev v spomin na padle v osvobodilnem boju ob praznovanju 25. aprila, dneva osvoboditve. Osrednja slovesnost pred partizansko grobnico na glavnem goriškem pokopališču bo ob 16.30 na pobudo VZPI-ANPI in pokrajinskega odbora SKGZ. Predstavniki obeh organizacij bodo pred tem ob 15. uri položili venec k obeležju padlim na goriškem gradu, nato ob 15.30 k obeležju v Ul. Barzellini in ob 16. uri k spomeniku deportiranim v nemška taborišča pred goriško železniško postajo.
Danes ob 10.30 bo tudi slovesnost pred spomenikom pri vhodu v tržiško ladjedelnico, ki jo prireja pokrajinska uprava. Delegaciji Pokrajine in Občine Gorica bosta danes polagali vence tudi k drugim spomenikom. Zvečer ob 20.30 bo slovesnost s priložnostnim kulturnim programom pred spomenikom padlim v Gabrjah.
Večina komemoracij v slovenskih vaseh bo jutri^ dopoldne: ob 10. uri bo prireditev pred spomenikom v Podgori, ob 11. pa v Štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu. V sovodenjski in doberdobski občini bodo pred tem položili vence k spomenikom padlim v drugih zaselkih.
Priprave na skorajšnji papežev obisk so v sklepni fazi. Včeraj so na Travniku pričeli pripravljati velik oltar na stopnišču cerkve sv. Ignacija, v bližini, na desni strani bodo postavili tribuno za predstavnike oblasti, na levi strani, pred palačo zavoda INPS, pa bo mesto za pevce in godbo.
Tako kakor je pač pri takih zadevah neizbežno, se ob postavljanju odrov in tribun pojavijo tudi težave. Te zadevajo v glavnem
Včeraj je iz Srbije prišla tragična potrditev
Renato Zuppel je bil umorjen
Iz Srbije je včeraj prispela vest, da sta ožja sorodnika v spremstvu funkcionarja italijanskega veleposlaništva, v truplu, ki so ga našli na kraju, ki ga je označil eden od priprtih osumljenih roparjev in morilcev , prepoznala lastnega očeta. Zapisalo se je tako še eno, zadnje poglavje v tragični zgodbi 58—letnega avtoprevoznika iz Bračana, Renata Zuppela, ki je 21. novembra lani s tovornjakom s prikolico odpeljal na zadnjo vožnjo. V kraj Komatini v Grčiji, kamor je vozil tovor tekstilnih polizdelkov, ni nikoli prispel. Med Beogradom in Nišem je kakor vse kaže, postal žrtev roparskega napada, kar pa so policijski in sodni organi menda odkrili šele pred kratkim in to predvsem po prizadevanju nekega poklicnega tovariša.
Svojci so takoj ko so izvedeli, da Renato ni nikoli prispel na cilj začeli široko poizvedovalno akcijo, ki pa ni obrodila nikakršnega uspeha. Dobili so sicer najširša
zagotovila s strani policijskih organov, vendar je preiskava takorekoč obtičala na mrtvi točki. Za 58—letnim Renatom Zuppelom, ki je v zadnjih desetih letih ničko-likokrat opravil pot med našo deželo in Grčijo, se je v južni Srbiji izgubila vsakršna sled.
Njegov kamion so menda zadnjič opazili pri Parači-nu. Tu nekje naj bi ga roparji umorili, njegovo truplo pa skušali prikriti.
Včeraj smo se zaman trudili, da bi izvedeli kaj toč-nejšega o okoliščinah aretacije dveh osumljencev, najdbe tovornjaka in trupla, vendar nam zaradi izrednih razmer, ki, kot kaže vladajo tudi na področju telekomunikacij z Beogradom, to ni uspelo.
Truplo pokojnika sta uradno prepoznala sorodnika včeraj v prvih popoldanskih urah. Včeraj so na ambasadi v Beogradu tudi z obvestilom Prefekturi v Gorici začeli postopek za prevoz posmrtnih ostankov.
ob°lVuri v KatonLmdomu9v
coS drevored> k^septembra
89 s sledečim dnevnim redom : a) poročilo upravnega sveta za poslovno
I L,«*.
j
c)	odobritev bilance za poslovno leto 1991;
! rtlbunlitsv nnvons rlans um-aimsn, evot,
d)	izvolitev novega elana upravnega sveta; I
33 Banca Agricola corizia =
I........;............;...........

Pohod prijateljstva
Na Travniku bo jutri ob 10. uri start 17. Pohoda prijateljstva za mladince in mladinke do 17. leta starosti. Pisana množica - organizatorji pričakujejo tudi letos več tisoč udeležencev - se bo podala na 12-kilo-metrsko progo po ulicah Gorice in Nove Gorice. Prehod meje, prvič v Škabrijelovi ulici in nato skozi solkanski prehod, bo možen brez dokumentov oz. samo s kartončkom, ki ga bodo morali udeleženci žigosati pri štirih kontrolah med potjo. Cilj netekmovalnega pohoda bo v salezijanskem zavodu v Ul. don Bosco, kjer bo predvidoma ob 12.30 nagrajevanje. Poleg spominske kolajne, ki jo dobijo vsi udeleženci, bodo trofeje in pokale podelili najštevilnejšim skupinam.
Najboljša domača salama
Pomladni meseci so najbolj ugodni za pokušnjo salam. V treh, štirih mesecih so ti suhomesnati izdelki ravno prav posušeni in pripravljeni za uporabo. Domače salame bodo v nedeljo, 26. t.m. ocenjevali na tekmovanju v Štandrežu, ki ga pripravljajo že vrsto let. Ocenjevanje bo v domu Andreja Budala, ob 9. uri.
Poleg Štandrcev, prireditelji seveda vabijo k sodelovanju tudi izdelovalce domačih salam iz drugih krajev, tudi preko meje. Izdelke naj do nedelje izročijo Lojzku Paškulinu na Pilošču. V nedeljo zjutraj pa jih lahko prinesejo, seveda pred tekmovanjem, direktno v dom A. Budala.
Težka nesreča na Majnicah
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj okrog 15.30 na Majnicah, je bila hudo ranjena 52 letna Franca Braidotti iz Trsta, ul. San Lazzaro 20. Nesreča se je pripetila v neposredni bližini gostišča Al Puia. Braidottijevo, ki je po do sedanjih ugotovitvah prometne policije prečkala cesto, je z avtomobilom zadela 44—letna Fioretta Harej iz Gradišča, ul. San Michele 17. Z avtomobilom fiat panda je peljala v smeri iz Gradišča proti ločniškemu mostu, medtem ko je Braidottijeva prečkala cestro, namenjena iz Ločnika proti omenjenemu gostišču.
Ob trčenju je Braidottijeva za-dobila hude telesne poškodbe.
Ena oseba pa je bila ranjena v prometni nesreči, ki se je pripetila v Podgori. Voznaica ford fiesta 22—letna Anna Paola Del Nevo je na ovinku v bližini nekdanje predilnice izgubila nadzorstvo nad avtomobilom in oplazila nasproti vozeči landrover goriške registracije. Ranjena je bila voznica ford fiesta.
■ Na srečo lažje telesne poškodbe je zadobil 21 letni Roberto Norbedo iz Ribiškega naselja pri Devinu. Pri plezanju v bližini zavetišča Gadoma nad Dober-dobskim jezerom je padel. Na srečo si je poškodoval le roko in zadobil nekaj odrgnin. Zdravniško pomoč so mu nudili v bolnišnici v Tržiču.
razna obvestila
Slovensko gospodarsko združenje Gorica sporoča, da je na sedežu v Gorici (Ul. Roma 20, 3. nadstr.) v sejni dvorani na ogled zanimiva fotografska razstava. Vabljeni! Urnik: od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
Občinska knjižnica v Sovodnjah je
odprta ob sredah in petkih od 15. do 18. ure.
prispevki
V počastitev spomina Milivoja Hobana daruje Romana Nanut 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30-17.00-18.40-20.20-22.00 »Biancaneve e i sete nani«. Risani film W. Disneyja.
CORSO 18.00-22.00 »Mediterraneo«. D. Abatantuono.
VERDI 18.00-22.00 »Scacco mortale«. C. Lambert.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert Alpe Adria Ensembla.
EXCELSIOR 17.15-22.00 »Hook capitan uncino«. D. Hofmann in J. Roberts.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Skodrana Suzy«. Ob 22. uri »Globoko modro«. Nočni kino.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 1 — Ul. S. Michele (Štandrež) — tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — tel. 418341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna pri Jezeru vrtna ulica 2 (v. Giardino 2) — tel. 78300.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri, Olga Pahor por. Podgornik, truplo pripeljejo iz Trsta v cerkev sv Justa, pokop na glavnem pokopališču, 13.15 Onorio Donda iz splošne bolnišnice v Štarancan.
Osemdeset let pisatelja Milana Lipovca
30. aprila 1912 se je rodil v Trstu slovenski pisatelj Milan Lipovec. Njegovo umetniško področje je pripovedna proza - najraje ugnetena v obliki novele ali pa razpredena v obširnejše tkivo romana.
Glavno Lipovčevo pripovedno delo je roman Ljudje ob cesti, ki je doživel dve knjižni izdaji. V naslovu omenjena cesta je cesta, ki pelje iz Trsta na Reko, ljudje ob cesti pa so Brkini. S tem, da je popeljal te ljudi v slovensko književnost in vključil vanjo to obrobno deželico, je Milan Lipovec izpopolnil literarni zemljevid slovenskega Primorja. Dogajanje je postavljeno v preteklost, v avstrijske čase, ko sta bili mesti, ki ju cesta povezuje, še zelo oddaljeni od Brkinov. Roman prikazuje te preproste ljudi z njihovimi vsakdanjimi skrbmi in tegobami, z njihovo skromno srečo in radostjo ter naivnostjo, po-nosnostjo in redkobesednostjo. Ti obrobni slovenski kraji in njihovi ljudje zaživijo pred nami v vsej svoji enkratnosti, nekako tako kot Kranjčevi Prekmurci ali Kosmačevi ljudje ob Idrijci. »Nanje gleda skozi rožnato steklo z veliko ljubeznijo in rahlim nasmeškom« - s temi besedami je Nada Pertot označila pisateljev odnos do opisanih.
Mnogo poezije je v Lipovčevih opisih narave. Njegovo besedno slikanje se ne opira toliko na barve kot na nenavadne perspektive:
»Brkinsko nedeljo praznuje tudi priroda. Okoplje se v rosi ranega jutra, in ko nastane svetloba, dahne od sebe plašne višnjeve sence. Gozd se približa vasi, nebo pa se odmakne še Više v strahu, da bi se ga ne dotaknila kreljut spočitega ptiča« (Ljudje ob cesti, str. 183).
Doživljanje narave je tudi v drugem Lipovčevem romanu Lesenem jadru zelo intenzivno. Prizorišča tega romana so Ljubljansko barje, reka Ljubljanica in gozdovi ob njej. Sicer pa je to pripovedno delo bogato tudi na epskih elementih.
Od vseh ostalih spisov pisatelja Lipovca naj se na tem mestu in ob tej priliki spomnimo še novele, ki je pravi biserček slovenskega tržaškega slovstva. To je Čubejska prigoda, novela o slikarju Ivanu iz Kastva, ki je v 15. stoletju s freskami poslikal cerkev v Hrastovljah. V tem delu je pisatelj oživil ne samo spomin na odmaknjeni čas, ampak tudi lik in temperament umetnika, ki ga ustvarjanje navdaja z veseljem.
MARIJA CENDA
Pri Založbi Lipa iz Kopra je v lanskem letniku zbirke Rob izšla pesniška zbirka GLOBOKO ZGORAJ mlade avtorice INES CERGOL-BAV-ČARJEVE, ki je letos prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko nalogo o pisatelju Marjanu Tomšiču.
Zbirko je mogoče brati kot klasično lirično dejanje pesnice, ki se v primežu večne dileme »biti ali ne biti«, vedno znova odloča za »biti«, za ustvarjalnost, za dotik sveta s čarobno močjo besede, kar izrazi tudi v pesmi: »Želim nič več / samo vse to / da bi bile tako / kot je / nič več / samo to drobno valovanje peska / nobene luči / nobenega dneva / nobene poti / samo ta sinje skrivnostni dotik / nebes in oči.« Pesničin besednjak je popolnoma zreduciran, že skorajda 'siromašen, prosojno rahel, a prav zaradi tega učinkuje zbrano in v najboljših pasusih že prav vizionarsko, popolna odsotnost dramaturškega loka pa daje pesmim posebno statičen ton. (jošt)
Ines Cergol - Bavčar
POLNO NAROČJE SANJ
kaj me veže s starim liftom v tem mokro težkem dnevu ko sem prehodila že vse bele poti tega pozabljenega mesta odpreštela vse bele klopi do tiste srebrne noči
kaj me še veže na pomoto da nisem ostala
ujeta vanj ko je obstal na začetku poti ko je čas
drhtečih nasmehov risal dan
ko je bilo še tako daleč do vrha do nove noči
zakaj oddaljene roke kričijo krik nepokurjenih ognjev
zakaj visijo tako same nagnjene nad prepad Strossmayerj evega šetališča iščoč opore okruškov strmega stopnišča gor do zaprtih vrat Vidikovca da bi vsaj enkrat vztrepetale v letu zamahnile v nebo morda bi morda bi poletele da bi vsaj enkrat od zaprtih vrat Vidikovca strmega stopnišča dol tako iščoč opore okruškov
odpira se jutro nad polno tržnico odpre se kava bar na vogalu Gunduličeve Ilico žubori tramvaj kot da je res nov dan mislim rosno vrtnico ne eno
polno naročje sanj izpira dež Rišem novo jutro novo tržnico
in branjevko ki rožo prodaja ne eno poln vrt
in grem in ukradem zeleno
drevo življenja
in ga nosim v polnem naročju čez belo mesto in nad sabo razprem dežnik
naj dvomim o teži zemlje naj še vedno dvomim o teži mlje
ki me na sebi nosi ki me vase jemlje
bleščeče pikice v spirali vetra kačasto razpolovljenih krikov
rojevajo nebo skozi slepo božje oko skozi temo časa ki ugaša ki ugaša
Težko prebavljiva solatasta zmešnjava
Boštjan Soklič: Otroški bog (pesniška zbirka), Književna zadruga Jesenice (urednik Edo Torkar), Jesenice 1991, str.: 61
Dolgo se je po deželi Kranjski tavalo v temi, dolgo so umni možje zaman skušali prevpiti gosti mrak praznine, leta in leta se je pisalo stihe v veter ter je ledena sapa neizrekljivega ubijala vse, ki so poskušali, dokler se ni rodil On, Pesnik...
Z odločno potezo peresa je izpovedal prvo resnico: »Težko breme so ti naložili« ter nadaljeval s trdimi koraki proti Večnosti. Vse se mu je zdelo dosegljivo, vse popravljivo in zapisljivo, vsa poezija se mu je zdela kot majhna šala, ki jo je potrebno samo izreči...
Najprej se je lotil svoje bližnje okolice in jo sesekljal v solatasto zmešnjavo neštetih pesniških prispodob. V lonec je natrosil vseh sort vsebin, malce pomešal in nato rezultat obelodanil v zbirki s kar ustreznim naslovom. Po intenzivnosti pa si slabo pripravljeni prigrizki sledijo nekako takole:
Največkrat se pojavljajo »nadrealistične zagonetne igrice« - ne preveč izraziti odsevi daljnih pisav, replike avantgardističnih radosti s kiselkastim priokusom, ki jih pesnik rad poveže (v nekoč tako priljubljen) absurden niz: »Stari pianino in mladi poštar sta razglašena. / Združimo se! II Grenki torek je potrkal na duri. / Odprimo okna, kajti žalost prihaja...«
V nadaljevanju se pogosto oglašajo »jezni songi«, kjer pesnik nekoliko utrujeno in zapoznelo rezimira beatniško razpoloženje kakšnega protestniško navdahnjenega pravičnika in na zadnji instan(t)ci, ko se že cel svet zaroti proti njemu, iz otročjega kljubovanja celo vstopa v Zvezo komunistov: »Kadar bom žalosten, si bom polglasno zažvižgal / internacionalo. // Na smrtni postelji bom vstopil v Zvezo komunistov. / Takrat bom rekel: Dopolnjeno je!« Ali gre tu za staro pesem, ki se je zapletla v režimske vragolije zapoznelega proletarskega mani-hejstva, ali pa gre za starega pesnika, ki ni opazil bistvenih sprememb v svoji fizični okolici. To je, tako na pamet in zgolj na osnovi literarne predloge, težko ugotoviti. Vsekakor pa ni kaj prida domiselno. Še najbolj logično se zdi, da pesnik skuša biti le sarkastičen, nemara celo ciničen do sebe in do sveta.
Miselne, »filozofsko pretenciozne pesmi«, ki se kot nekakšni interludiji med branjem oglasijo večkrat, so zgolj plastičen šopek iz mnogih verskih pogledov in bogov (od popularnih vzhodnjaških do nemodernega krščanskega), ki krasi pesnikov duhovni oltarček. Na strani 34 je moč prebrati nekaj takšnih metafizičnih, kar precej naivnih ugotovitev: »V marmornem svetu galaksij / se suče na veke brez konca, / je ženin, nevesta, spet kozmična cesta, / je gibanje z Brahmo.«
Pomembna skupina besedile so »črnobele idealistične obupljivke«, kot na primer: »V daljni svet se je podal, / da dušni mir bi poiskal. / Zato se je polil z bencinom / in zažgal«, pesmice, prepojene z melanholičnim sentimentom (prav gotovo ne s tako cenjenim naftnim derivatom, kot upa pesnik) in umetno privzdignjene v svetobolno pozo.
Med nekoliko bolj simpatične in bralcu zanimivejše pesmi bi lahko uvrstili le svojevrstne »klošarske happeninge«. Za vzorec naj podamo par grobo iztrganih citatov: »Se zbudil je ob vsakem piru, / ki dušo živo je razvnemal...« ali na strani 27: »Včeraj aspirin, / ocvrto jajce, gobast dim...« v pesmi Ne bom se več bril je pesnik še bolj radikalen: »Ne bom se več bril, / rajši brado bom nosil, / denar bom pa skril / in kruha bom prosil...« Zdi se, da se s temi preprostimi željami pesnik še najbolj približa samemu sebi.
Največ pa je v knjigi »lirskih čutečnic«, kjer se seme duše solzavo izliva na papir. Te pesmi so najbrž pristno človeške in spontano občutene, toda v njih ni tiste individualne note, ki bi to poezijo povzdignila na nivo splošno zanimivega koncepta. So žal le dokaz, da je Sokličevo nagnjenje k pesnikovanju zgolj medicina za kolikor toliko znosen dušni mir, ali pa mogoče orodje za popestritev otožne vsakdanjosti.
Res, težko prebavljiva solatasta zmešnjava, ki ne bo pustila nobene opaznejše sledi v slovenski lirični zgodbi.	JOŽEK ŠTUCIN
Po odločitvi, da se vnese informatika v knjižnico
Najtežji je prvi korak
Jasno, zamisel se nam v trenutku zazdi dobra, pravzaprav smo navdušeni. Ko malo bolje pomislimo, se poleg plusov pojavi kar nekaj minusov. Vendar je vedno tako, da nas na novi trasi vse Pega, tudi ko sedemo v nov avto, ie za nas vse čudno neznano, iščemo pomagala, priročnike, sprašujemo za svet. No, na koncu pa le rečemo, To je zanimivo, in ugotovimo, da so pravzaprav čustva tista, ki nam vodijo misli in roko, bolje rečeno, srce.
To se dogaja vsak dan. Srečamo neznanega človeka, dobimo nove-9a sodelavca in naenkrat se vse zamaje; poruši se red, stari, privajeni vzorec ne deluje več. Nekaj Casa skušamo tlačiti vanj in dela-m°v iz sebe Prokustovo posteljo, Počasi pa ugotovimo, da ne gre in ze iščemo nov vzorec, nove pove-Zavei in postopoma postane pot
znana.
Tako je tudi tu, a so že od prvega dne na voljo pomagala. Na pr-Vem mestu in najpomembnejši je Uvajalni seminar, ki naj bi trajal vsaj dva dni, ker je treba računati Pa to, da večina uporabnikov ni-k°li ni sedela za računalniki in so Hm celo prsti odveč, ko sedejo Pred tipkovnico. Nekaj časa gre ako samo za osnovno privajanje na tipke in razne funkcije, delovanja, spoznavni dan torej s strojem, Programom in s problemi stroke, kr je nasedla na čeri avtomatike.
Na seminarju naj bi se usposobili za kolikor toliko samostojno delo s strojem.
Ko bo knjižničar sedel doma za računalnikom, bo hudo sam, od časa do časa pa bo le lahko pokukal v navodila. Navodila, ki so po navadi nujno zlo, ko pa drugo odpove, prav pridejo.
Zelo koristno pomagalo je tako-imenovana baza podatkov. To je zbirka že urejenih zapisov, ki jih prepisujemo v lastno zbirko in prilagajamo knjižnici oziroma nam. Izbira knjig je kolikor mogoče prilagojena nivoju knjižnice.
Eno od pomagal je geslovnik. Ne nekaj, česar bi se morali suženjsko držati, ampak nekakšen promptuarij ali prišepetovalnik, ki nam bo pomagal v zadregah. Uporabna zadeva, če pomislimo, da so gesla v resnici najpriročnejši način za hitro in ažurno označevanje, kasneje pa iskanje določenih pojmov, predvsem pa praktična pri vrednotenju novih pojmov, ki jih je vsak dan več.
V samem programu so vodila. V dnu ekrana nas kratka navodila neprenehoma vodijo oziroma pri-
šepetujejo, kaj lahko na določenem mestu storimo, kako lahko rešimo nastalo težavo.
Program je preverjen. Pri tem je sodelovalo več ljudi, ki so dlje časa spoznavali program in stroko. To so zdaj svetovalci, ki bodo priskočili na pomoč, ko se bomo na začetku spotikali. Mreža uporabnikov je vedno večja, večja je možnost izmenjave izkušenj, vedno večji je občutek varnosti.
To so pomagala, ki so nam na voljo, preden se sploh lotimo dela. Strah je torej odveč, zato se lotimo dela.
No, in k delu spadajo priprave. To je pravzaprav prvo, česar se moramo lotiti. Na videz nepomembna zadeva, v resnici pa morda celo najpomembnejša.
Med priprave sodi razmišljanje. Naj se zdi še tako čudno, prav je, da se usedemo in naslonimo glavo med dlani. O nekaterih stvareh je treba razmisliti, kasneje bo lahko prepozno in nas bo teplo.
Zavedati se moramo, da pri delu ne bomo mogli nič prešpekulirati. Naj se odločimo za tak ali drugačen način, knjige bodo morale vse
skozi naše roke, in samo tako je prav.
Najprej seveda režim dela, kako naj si organiziramo urejanje. Zelo preprosto, delali bomo na določene dneve ob določenih urah; ko se delo opravlja redno, se rezultati hitro kopičijo. Probleme bomo takoj razreševali. Boljša je napačna rešitev kot nikakršna. Če je knjiga narobe postavljena, jo bomo našli, če ni, utegne biti celo izgubljena. Program nas ne pusti naprej, dokler ne rešimo ključnih zadev.
Ko smo si enkrat to uredili, v glavi seveda, se odločimo, koliko bomo vnašali in kako na široko. (V mislih imamo staro gradivo.) Predlog je tak: vnesimo vse na novo, ker bomo s tem istočasno opravili inventuro gradiva in očistili hram nepotrebne navlake. Česar ne potrebujemo, lahko še vedno pustimo na polici. Na koncu bomo odtisnili novo inventarno knjigo in odpisali stare knjige. Jasno, pred delom se moramo tudi dogovoriti z računovodjo, kako je s ceno knjig, ker knjige morajo imeti svojo vrednost.
Najbrž bi nam vzelo preveč časa, če bi vnašali prav vse ele-
mente za opis gradiva. Opisi bodo torej nekoliko okrnjeni, vendar bo še vedno toliko podatkov, kolikor je potrebno, da se naslov ne more zmešati z drugim. Jasneje povedano, toliko podatkov mora biti, da lahko odtisnemo inventarno knjigo.
Na šolah imamo bibliopedagoš-ke ure, nekatere imajo več oddelkov ali podružnic, kamor ne bomo mogli prenesti računalnika, torej so listkovni katalogi nujni. Odločimo se tudi, katere bomo izpisovali, temu bomo prilagodili vnos gradiva.
Prav je, da gradivo opremimo z nalepkami. Tako bomo že na zunaj videli, katere knjige smo vnesli v računalnik, poleg tega sta na nalepkah označena postavitev in lokacija, to nam bo prišlo prav, ko bomo knjižnico postavljali na novo (če je to potrebno).
Če bomo sproti razreševali težave, bo knjižnica na koncu urejena; knjige so lahko med vnosom še vedno na starem mestu, na koncu bomo naredili rošado.
Tako, to je vse. Zdaj je treba samo še sesti in redno vnašati: dve uri na dan, zrno do zrna, kamen na kamen in tako naprej in tako naprej, saj poznate ta rek, mar ne?
In za konec še enkrat: ne pozabite na shranjevanje podatkov. Da ne bi spet jokali za listkovnimi katalogi.	BORIS JUKIČ
Nogometaši preklicali protestno akcijo
Stavke ne bo
RIM — Napovedane stavke poklicnih nogometašev v nedeljo ne bo. Sindikat jo je preklical po včerajšnjem drugem dnevu pogovorov s predsednikom zveze Matarresejem. Navijači se tako v nedeljo ne bodo dolgočasili, oddahnili pa so si tudi pri CONI-ju, kjer jim je šlo za nohte, kajti totocal-ciu že tako ne gre najbolje, kaj šele, če v nedeljo stav sploh ne bi bilo.
Skratka, interes je pri vseh tako velik, da je bil kompromis med »vojskujočima si stranema« neizogiben.
In kaj so konkretno dosegli nogometaši? Sporazum vsebuje pet točk: 1. društva smejo najeti neomejeno število nogometašev iz 12 držav EGS; 2. število najetih nogometašev iz držav zunaj EGS je omejeno na dva (prej tri); 3. upošteva se sporazum EGS-UEFA, da na vsaki tekmi smejo biti hkrati na seznamu igralcev le trije tujci (iz ali zunaj EGS); 4. društva, ki že" razpolagajo s tremi igralci iz držav zunaj EGS, jih smejo obdržati, a če enega želijo zamenjati, morajo upoštevati točko 2 sporazuma (za enega novega morajo odstopiti dva); 5. sporazum velja do 30. junija 1996.
Vsi so bili po sestanku zadovoljni, poudarili pa so, da ni ne poražencev ne zmgaovalcev. Skratka, toliko prahu za nič.
Deutschland cup zmaga Italije
BROTTROP — Na odbojkarskem Deutschland cup za moške reprezentance je Italija v 1. kolu s 3:0 (15:10, 15:7, 17:15) premagala Kanado. Za Italijo so na igrišče stopili Martinelli (0 + 4), De Giorgi, Tofoli, Masciarelli (3 + 4), Galli (5+10), Bracci (7 + 16), Bernardi (6+19), Zorzi (5 + 14), Pasina-to, Vullo (4 + 3).
Platini glavna atrakcija v Trstu
TRST — Tržaški stadion Greazr bo v ponedeljek prizorišče nenavadne, a privlačne tekme med nogometnimi veterani Italije in Francije, ki so se
uveljavljali v prejšnjem desetletju. Glavna atrakcija bo sloviti Michel Platini, a zvenečih imen ne manjka. Za azzurre bodo tako med drugimi igrali Bordon, Gentile, Cabrini, Oriali, Bini, Tardelli, Bruno Conti, Causio, Rossi, Antognoni in Altobelli, za Francoze pa Castaneda, Janvion, Bossis, Tigana, Battisotn, Rochteau, Tresor, Giresse, Lacombe in Domergue. Sodil bo Tržačan Baldas.
Damiani zmagal v 1. krogu
NEW YORK Italijanski boksar težke kategorije Francesco Damiani je že v prvem krogu podrl Američana Michaela Greera. Damiani je tako spet okrepil upanja, da bi se pomeril s svetovnim prvakom Holyfieldom.
Kazen pa taka
VARŠAVA — Košarkarska zveza Latvije je odvzela licenco reprezentantoma Miglinieksu in Vetri, ker sta pred časom izjavila, da bi na olimpijskih igrah v Barceloni želela igrati v dresu Skupnosti neodvisnih držav. Odslej, je sporočila zveza v Latviji, smeta Miglinieks in Vetra v naših klubih nastopati izključno kot tujca.
America’s cup
New Zeland zdaj vodi ze s 3:1
SAN DIEGO Po četrti regati finalne serije jadralnega Americas cup med izzivalci New Zeland s 3:1 vodi pred II Morom di Venezia.
Italijanska posadka je zamudila izredno priložnost za zmago v 3. regati, saj je imela že 1’42" prednosti, a je po zgrešeni taktični izbiri v manj kot eni milji izgubila vso prednost. Za grobo napako krivijo stratega italijanske jadrnice Enrica Chieffija. Sinoči pa je New Zeland v 4. regati zmagal veliko bolj prepričljivo.
Stefanelov trener Bogdan Tanjevič o minuli sezoni
»Lahko bi dosegli več«
Pri Stefanelu je napočil čas obračunov. Na splošno lahko trdimo, da je bila sezona uspešna, saj je tržaška ekipa v prvenstvu dosegla 7. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev, odkar obstaja A-l liga (1973/74); poleg tega se je uvrstila v polfinale italijanskega pokala, kjer jo je prav tako izločila Bene tton. S prvenstveno uvrstitvijo se Tanjevičevi ekipi obeta, tudi nastop v evropskem ali Koračevem pokalu.
Za mnenje o minulem prvenstvu in o bodočih programih somo zaprosili trenerja Tanjeviča.
Ob začetku sezone ste si postavili za cilj osvojitev enega prvih treh mest. Upoštevajoč, da je bilo več igralcev poškodovanih, ste zadovoljen s sedmim mestom?
»Menim, da bi lahko dosegli več. Ekipa in posamezniki niso napredovali, kot sem pričakoval. Pri tem so bili seveda odločilne tudi poškodbe, saj je npr. Cantarello, od katerega smo pričakovali precejšen napredek, miroval več kot tri mesece.«
Kako to, da je ekipa na tujem igrala veliko slabše kot doma?
»Moram reči, da nam niso sodniki na tujem dopuščali tega, kar so nam dopuščali doma. Ekipa nima takega renomeja, da bi jo sodniki na tujem ščitili, kot nekatere druge. Spada pač v psihologijo sojenja, da višjeuvrščene ekipe bolj ščitiš kot druge.«
Ekipa je vedno igrala dobro v obrambi, v napadu pa je bila zelo nestalna. Kako to?
»Gre za ekipo, sestavljeno iz mladih igralcev, ki ne znajo še pravilno razporediti svojih energij. Zato v obrambi dajo vse od sebe, a so nato utrujeni v napadu.«
Ko bi se povrnili nazaj, bi ekipo sestavili na isti način?
»Običajno sem dosleden, ekipe torej ne bi spreminjal. Saj bi bilo dovolj, da bi proste mete metali vsaj z 75-odstot-no realizacijo, pa bi bili uvrščeni vsaj tri mesta višje.«
Bogdan Tanjevič
Ste že mislili na prihodnjo sezono?
»Z društvom še nisem podpisal pogodbe, a verjetno bom ostal. Med drugim bomo nastopili tudi v evropskem ali Koračevem pokalu. Med dvanajsterico bo tudi Jan Budin, ki bo seveda igral tudi v mladinski konkurenci. Ko bo Košarkarska zveza podaljšala tekme na 48 minut, bo imel tudi veliko priložnost, da igra. Za ostale nove nakupe pa moram počakati na odločitve društva. Junija meseca bom vse igralce testiral in tedaj bo vse bolj jasno.«
Sestavili smo tudi krajšo ocena doprinosa posameznih igralcev. Po našem mnenju so se takole odrezali:
PUČKA: v tej sezoni je Gregor prerasel iz mladega upa v že uveljavljenega košarkarja; posebno v zadnjih tekmah, ko ga niso pestile poškodbe, je bil najboljši med domačimi igralci; v obrambi je nenadomestljiv, medtem ko bo moral v napadu še nekoliko izpiliti tehniko meta.
MIDDLETON: Stefanelov prvi tujec je bil vsekakor najbolj zanesljiv igra-
lec tržaške ekipe v napadu, kjer je s trojkami in prodori večkrat rešil ekipo iz kočljivih situacij. Menimo, da je izpolnil pričakovanja in celo napredoval v primerjavi s prejšnjim letom.
GRAY: čeprav so letos od njega vsi pričakovali napredek, je temnopolto krilo igralo pod pričakovanji; zmožen je bil izrednih podvigov, večkrat pa je igral brezglavo ali celo apatično; verjetno ga bo društvo odslovilo.
PILUTTI: kapetan ekipe naj bi se dokončno uveljavil kot režiser in si utrl pot v reprezentanco; to se ni zgodilo, obenem pa je poslabšal svoj odstotek pri metu iz razdalje; po drugi strani mu gre priznati napredek v obrambi, kjer je prestregel veliko žog.
DE POL: mladi Tržačan je dostojno nadomeščal Piluttija. Pokazal je veliko mero samozavesti in požrtvovalnosti; v vsakem primeru je njegova sezona pozitivna.
BIANCHI: zaradi odsotnosti De Pola je moral večkrat igrati v vlogi režiserja; zaradi tega ni mogel vedno izkoristiti na najboljši način svoje adute v napadu (met za tri točke in hitri prodori); vselej pa je zanesljiv v obrambi.
MENEGHIN: naj starejši igralec lige je imel nehvaležno vlogo, da se je moral kosati s hitrejšimi in mlajšimi tujimi centri; kljub nekaterim problemom s poškodbami je zadovoljivo opravil svojo nalogo.
CANTARELLO: reprezentančni center je zaradi poškodb praktično izgubil še eno sezono; ko je igral, je pokazal marsikatero vrlino, a tudi precejšnjo naivnost, tako v napadu kot v obrambi, kjer so ga, resnici na ljubo, imeli sodniki večkrat na muhi.
SARTORI: kljub temu, da mu je trener vselej zaupal, ni mladi Stefanelov košarkar pokazal nobenega napredka.
LA TORRE, VETTORE, PASOUA-TO: igrali so malo, a so vselej upravičili zaupanje trenerja.
MARKO OBLAK
Odbojka: v Tržiču in Pordenonu deželna finala med »deklicami« in »dečki«
01ympia za uvod proti favoritu VBU
»Zgodovinski« cilj borovk
Tenis: v Monte Carlu
Krickstein (ZDA) ugnal Beckerja
MONTE CARLO — Boris Becker se ni uvrstil v četrtfinale tukajšnjega teniškega turnirja. Američan Krickstein mu je prepustil samo pet iger. Becker je zlasti slabo serviral.
a presenečenje je poskrbel mladi Šved Mikael Tillstrom (20 let). Na lestvici ATP zaseda šele 332. mesto, doslej pa je nastopal le na satelitskih turnirjih in zaslužil vsega 5.000 dolarjev. Tokrat je premagal Švicarja Ros-seta.
V četrtfinale se je uvrstil tudi Hrvat Prpič. V treh setih je premagal Šveda Larssona.
Včerajšnji izidi osmine finala:
Krickstein (ZDA) - Becker (Nem.) 6:1, 6:4,- Tillstrom (Šve.) - Rosset (Švi.) 6:7, 6:4, 6:2; Boetsch (Fr.) - E. Sanchez (Šp.) 4:6, 6:1, 6:2; Česnokov (SND) - No-vaček (ČSFR) 6:2, 7:5; Muster (Av.) -Forget (Fr.) 7:6, 4:6, 6:3; Prpič (Hrv.) -Larsson (Šve.) 7:5, 3:6, 6:3; Steeb (Nem.) - Ferreira (J.Afr.) 6:2, 6:1; Stich (Nem.) -J. Sanchez (Šp.) 6:4, 7:6.
Četrtfinalni pari:
Krickstein - Česnokov, Stich - Prpič, Tillstrom - Muster, Boetsch - Steeb.
Na deželnem finalu prvenstva »deklic«, ki se pričenja v nedeljo v Tržiču, bodo skušale odbojkarice Bora Fri-ulexport doseči »zgodovinski« uspeh, namreč tretjič zapored osvojiti naslov deželnih prvakinj v tej kategoriji, kar ni uspelo še nobeni mladinski šesterki pri nas in tako zapolniti lastno že zelo obsežno vitrino uspehov na mladinski ravni s še eno prestižno lovoriko.
Plave se na turnirju v Tržiču, na katerem se bodo pomerile s prvakinjami Gorice (tržiški Fincantieri), Pordenona (Cordenons) in Vidma (Pav Videm), postavljajo v nehvaležno vlogo favoritinj. Logika narekuje zelo preprosto razmišljanje: če je plavim uspelo zmagati v prejšnjih dveh sezonah, ko so bile mlajše od nasprotnic, se jim letos naslov najboljših v FJK ne more iz-
muzniti, če vemo, da so po starosti dosegle mejo kategorije (letnik 1976). Vendar pa stvari menda tako preproste le niso. Že lani so se morale namreč borovke kar pošteno namučiti, da so v domačem »balonu« na 1. maju strle odpor svojih takratnih nasprotnic, konkurenca pa je tudi v naši deželi iz leta v leto vse ostrejša, saj ženski odbojkarski centri v FJK kar cvetejo vsevprek. Najlažje so se pravzaprav borovke uveljavile pred dvema sezonama prav v Tržiču, kjer so le teden dni po osvojitvi naslova deželnih prvakinj med štirinajstletnicami (under 14) na splošno začudenje vseh v finalu med »deklicami« z gladkim 3:0 premagale še Fincantieri in tako dosegle še en svojevrsten rekord - osvojitev dveh deželnih naslov v eni sami sezoni!
V nedeljskem prvem dnevu finala (v treh nedeljah igra vsaka ekipa proti vsaki) bodo varovanke trenerke Naci-novijeve igrale proti videmski ekipi PAV, ki v ekipi uvršča tudi nekaj igralk iz ekipe B-2 lige.
Spored tekem Bora Friulexport je sledeč (tekme bodo v Zeleni telovadnici):
Nedelja, 26.4. Bor Friulexport - Pav Videm (15.30); 3.5. Bor Friulexport -Fincantieri (15.30); 12.5. Bor Friulex-port - Cordenons (15.30).
Med »dečki« bo slovenske barve na deželnem finalu letos branila 01ym-pia, ki je osvojila naslov goriškega pokrajinskega prvaka. Tridnevni turnir se bo odvijal v Pordenonu v telovadnici na bivšem sejmišču.
Goričani se bodo že v prvem kolu pomerili z videmskim Volley Ballom, ki menda velja za glavnega favorita, v svojih vrstah uvršča tudi sina poljskega trenerja Swidereka.
Prvak Pordenona je Volley Pordenone (članska ekipa je na tem, da napreduje v C-l ligo), a kar se tiče prvaka Trsta je nastala velikanska zmeda, kajti tri dni pred pričetkom finala še ni znano, kdo bo (in ali sploh kdo bo) zastopal to pokrajino, ker odbojkarska zveza v Trstu zaradi zapletov v zvezi z regularnostjo nekaterih tekem še ni proglasila svojega prvaka. Na končnem neuradnem vrstnem redu je vsekakor prvo mesto (zaradi boljšega količnika v nizih) zasedel Pallavolo TS pred Slogo.
Spored tekem 01ympie je sledeč:
26.4 01ympia - VBU Videm; 3.5 01ympia. - Trst; 12.5. 01ympia - Volley Pordenone.
Valpraporovi mladinci s Charrom!
Mladinci Valprapora Teknoprogres so v letošnji sezoni dosegli že vrsto lepih podvigov. Že so osvojili naslov pokrajinskih in deželnih prvakov, premostili pa so tudi 1. kolo meddeželne faze, a zdaj so v 2. fazi naleteli resnično na eno najtežjih ovir, kar se jim jih je lahko parirala na poti do vsedržavnega finala. Pojutrišnjim v Padovi in prihodnjo nedeljo v Gorici se bodo namreč Prinčičevi fantje pomerili z mladinsko vrsto prvoligaša Charro. Zgovoren je že podatek, da se je v minulih dveh sezonah Charro v tej kategoriji prebil do vsedržavnega finala, še bolj pomenljiv pa je menda podatek, da je v novoustanovljeni »junior league« za ekipe pod 20. letom starosti prvoligaških društev Charro osvojil naslov viceprvaka za Messaggerom. Vse to kaže, da padovsko društvo veliko vlaga v svoje zaledje, ta trud pa se je tudi že pošteno obrestoval, če vemo, da samo podajača Meonija (letnik 73) na borzi kotirajo že več milijard lir.
No, in čeprav je nasprotnik res trd oreh, mu valpraporovci ne mislijo poceni prodati svoje kože. Nedeljska tekma v padovi se bo pričela ob 16. uri.
odbojkarska pokrajinska prvenstva na Goriškem
Velikonočni premor je priložnost za pregled poteka iztekajočih se pokrajinskih odbojkarskih prvenstev na Goriškem.
V	1. moški diviziji vodi na razpredelnici 01ympia, ki ima točki prednosti pred drugouvrščeno in štiri pred tretjo, to je OK Val. Do zaključka prvenstva manjka še pet tekem. 01ym-pia ima relativno lahek koledar in bo enkrat počivala, kar lahko izkoristi Grado, da jo dohiti na lestvici. OK Val pa bo moral napeti vse svoje sile, če želi ostati do konca prvenstva v ožjem krogu ekip, ki se potegujejo za napredovanje. Cilj Našega prapora pa je vsekakor nabiranje dodatnih točk in izboljšanje položaja na lestvici.
V	1. ženski diviziji stojita na najvišji stopnički 01ympia in Sagrado. Slednja ima boljšo razliko v setih. Tudi v tem prvenstvu je na sporedu še pet tekem, med katerimi bo tudi neposreden obračun med Sagradom in Olympio. 01ympia bo morala srečanje osvojiti, ker bo v naslednjem kolu počivala. Poraz bi bil za Goričanke menda usoden. Soča Scame se nahaja na zlati sredini lestvice. Tudi za to ekipo je lahko cilj le izboljšanje položaja.
V	prvenstvu naraščajnikov je na prvem mestu lestvice OK Val, ki ima dve točki prednosti pred drugouvršče-
no. To prvenstvo je letos zelo neoga-nizirano, spored pa raztrgan. Ena ekipa je v zadnjem trenutku odstopila, zveza pa ni pravoičasno popravila koledarja, zato se_ je prvenstvo nadaljevalo v zmedi. Še vedno je dosti neo-digranih tekem.Soča Sobema zaseda tretje mesto in ima še nekaj možnosti, da poseže po naj višjih mestih. 01ym-pia precej zaostaja. Do konca prvenstva manjka še kolo, na sporedu pa je ravno derbi med 01ympio in Valom.
Prvenstvo naraščajnic se je zaključilo in so sedaj na vrsti še zaostala srečanja. V skupini A je nastopala 01ym-pia, ki pa ni prišla do prvih dveh mest, ki dajala pravico do nastopa v finalnem delu. V skupini B so nastopale Sovodnje, ki so obstale na četrtem mestu, daleč od uvrstitev za finale.
V prejšnjem tednu je napredovalo le prvenstvo dečkov. Na sporedu je bilo peto kolo. 01ympia si je z zmago zagotovila naslov prvaka in bo igrala konec tedna v deželnem finalu. Zadnja tekma med Valom in Torriano (3:0) je bila le formalnost.
IZIDI: Val - 01ympia 0:3, 01ympia -Torriana 3:0, Torriana - Val 2:3, 01ym-pia - Val 3:0 in Torriana - 01ympia 1:3, Val - Torriana 3:0.
KONČNA LESTVICA: 01ympia 8, OK Val 4, Torriana 0 točk. (mj)
Piloti Primotor kluba se uspešno uveljavljajo na italijanskem prvenstvu
Peter Braini, zopet med boljšimi
V nedeljo se je odvijala na dirkališču Santa Monica v Misanu druga tekma za italijansko prvenstvo »Šport pro-duction«, na kateri sta nastopala tudi člana Primotor kluba Peter Braini iz Štandreža in Andrej Kosmač iz Boršta, ki tekmujeta za team RPO Adriaimpex.
Že na poskusnih vožnjah sta naša pilota imela precej težav. Peter Braini, ki tekmuje v razredu do 600 ccm s hondo, je sicer dosegel, kljub težavam zaradi spolzke proge, sedmi najboljši čas. Med poskusno vožnjo je zaradi dotika z drugim pilotom padel in je zato bilo sploh vprašljivo, če mu bo uspelo popraviti motor do začetka dirke.
Brainiju je nato uspelo izpeljati dirko in je po dobrem startu za nekaj krogov bil drugi, tekmo pa dokončal na sicer odličnem četrtem mestu. Naj omenimo, da je v tej kategoriji zmagal Chiarotti na yamahi bimota, Braini pa je s četrtim mestom v nedeljo in z drugim mestom na prvi dirki trenutno tretji na skupni lestvici.
Manj sreče pa je imel Andrej Kosmač, ki ima v tej sezoni stalno težave z okvarami na motorju in tudi na nedeljski dirki je imel okvaro na menjalniku. Tudi on je na poskusnih vožnjah padel in zato se ni predstavil na startu za uradno dirko.
Konec tedna bosta pilota Primotor kluba tekmovala na dirki, ki jo prireja AMD Domžale na letališču v Portorožu. Dirka bo štela za prvenstvo Slovenije, naša predstavnika pa tekmujeta kot gosta na povabilo organizatorja.
Ob tej priložnosti bo Primotor klub gostil v boksih vse svoje člane, navijače in prijatelje motociklizma in jih zato vabi, da se udeležijo dirke v čimvečejm številu.
Na sliki Peter Braini med nagrajevanjem v Misanu.
Slovenska moštva v prvenstvih D in promocijske lige na Tržaškem
Za vse naše ekipe pomembna srečanja
Turnir za »Pokal pokrajin«
Doprinos naših je bil odločilen
Po velikonočnih praznikih bodo tudi naši košarkarji spet zaposleni. Jutri zvečer so na sporedu kar tri tekme naših ekip, medtem ko so tekmo Breg - Cus preložili na torek, 28. t.m. ob 20.00.
V	D ligi bo Kontovel igral v stari telovadnici, v Ulici Ginnastica, kjer ga čaka domača peterka SGT, ki nujno potrebuje točke, saj se Tržačani na vse kriplje borijo proti izpadu in bi se v primeru novega poraza znašli v hudih težavah. Nekoliko višje je Kontovel, ki pa tudi ni še na varnem, tako da bi morali zlasti gledalci priti na svoj račun, saj se obeta res srdit boj.
V	promocijski ligi je Bor Radenska na pragu slavja. Zadošča ji še ena zmaga v preostalih dveh kolih, dovolj pa bi bilo tudi, da bi Barcolana še enkrat izgubila. Sancinov! fantje bodo sicer pred zahtevno nalogo, saj jih čaka tekma v gosteh pri četrtouvršče-nemu Fincantieriu, skoraj prepričani pa smo, da bodo borovci že jutri lahko slavili s šampanjci.
Na videz zanimiva tekma bo tudi v Nabrežini, kjer je na sporedu še zadnji letošnji slovenski derbi. Protagonista bosta Sokol in Cicibona, za nameček pa zasedata obe ekipi šesto mesto na lestvici.
Breg, ki je po porazu Ferroviaria proti Fincantieriu znatno izboljšal svoj položaj, bo v torek skušal na vse načine osvojiti novi točki, kar pa je proti ekipi Cus vse prej kot enostavno.
Tokrat smo nekaj vprašanj postavili igralcu - predsedniku Cicibone Plasteredilizia Adrianu Kovačič.
Že tri leta pokrivaš neobičajno dvojno funkcijo igralca in predsednika društva Cicibone. Lahko bi rekli, da noben predsednik ni tako blizu svojemu društvu, kako pa ti doživljaš to dvojno vlogo ?
»Dejal bi, da je vloga igralca težja od predsedniške, ki je nekje le formalna. Prevzel sem mesto Fabia Sancina, ki je bil obenem ustanovitelj in predsednik tega kluba. Njemu se moramo zahvaliti, da si je zamislil ustanovitev novega društva, ki je sprva nastalo zato, da bi skupina igralcev, ki ni imela takrat možnosti igranja v kakšni drugi postavi, lahko še nadaljevala z aktivno košarko. Zatem se je slika nekoliko spremenila, dodal pa bi še nekaj žhnimivih podatkov, ki jasno pričajo o funkcionalnosti tega društva. V šestih letih delovanja je za prvo postavo Cicibone igralo natanko že 49 igralcev, okrog 25 posameznikov pa se
Propaganda: visoka zmaga Boletovih košarkarjev
POLET - BARCOLANA	100:48
POLET: Budal_2, Hrovatin 15, Lakovič 11, Drasič 6, Širca 16, Sosič 14, Ge-nardi 10, Krečič 20, Fonda 6.
* TRI TOČKE: Hrovatin 1, Lakovič 1.
Mlada Poletova vrsta, ki zaseda prvo mesto v tolažilni skupini prvenstva propaganda, je v anticipirani tekmi z lahkoto premagala sicer povprečno postavo Barolane, kljub odsotnosti nekaterih igralcev, ki so bili še odsotni zaradi -velikonočnih počitnic.
Poletovi košarkarji so vodili že od samega začetka in popolnoma brez težav, tako da so vsi, tudi tisti, ki običajno nekoliko manj igrajo, dobili priložnost za dolgotrajnejše igranje. V glavnem so vsi poletovci zadovoljili. Boljši od ostalih pa je bil tokrat le Sirca, ki je bil zelo natančen v napadu. (Cancia)
Uspel velikonočni turnir v akrobatiki
Na velikonočni teden je bilo pri sekciji ŠG in ŠRG ŠZ DOM v Gorici vse živo. Sekcija je namreč organizirala turnir za svoje tekmovalce rojene 1983/1986.
Namen turnirja je bil selekcionira-uje najmlajših za nastope na tekmo-v a njih. Otroci so tekmovali v štirih različnih skokih s kanwasom in v šti-9., akrobatskih prvinah, ki so najznačilnejše za to starost (preval, premet v stran, plovka, stoja in povezano pre-val naprej). VRSTNI RED: 1. Daniela Košano 67,2 točk; 2. Francesco Blasina U|'!; 3. Martin Roner 65,7; 4. Boris Ro-uer 63,9, 5. Peter Blasi 62,6, 6. Roman Kizzi 61,0, 7. Irena Marini 57,9, Giulia Branca 56,8, itd.
Istočasno je bilo preverjanje znanja za bližnje srečanje z vrstniki Brežic lz.a SPŠI) v vajah na orodju. To srečanje bo v Gorici v telovadnici Kulturnega doma, teden dni pred državnim Prvenstvom Slovenije, ki bo v Ljubljani v mesecu maju. Vaje so izvedli v Preskoku preko konja (skrčka, raznožka), na drogu, na bradlji in na parterju.
. ^USTNI RED: 1. Matjaž Klemše >/'2 točk (od 50 možnih), 2. Erik Bla-ic 39,7, 3. Matija Pipan 38,8, 4. Andrej Košano 37,6. Nista tekmovala Andrej torkar in Kristjan Koršič. (MUČ)
Igralec in predsednik Cicibone Plasteredilizia Adriano Kovačič
je ukvarjalo z rekreativnim igranjem, zadnja štiri leta pa razpolagamo še z mladinsko ekipo. Mimo doseženih rezultatov pa bi podčrtal zlasti važnost, da smo na tak način ohranili mnogo posameznikov, ki bi se drugače gotovo oddaljili od Bora in bi najbrž tudi prenehali z igranjem.«
Jutri je na sporedu še zadnji letošnji slovenski derbi, tako Sokol kot Cicibona pa lahko ciljata na končno peto mesto, kakšna bo torej ta tekma ?
»Obe ekipi sta praktično že dosegli svoj letošnji cilj, to pa ne pomeni, da bomo jutri priča le prijateljski tekmi. Dejal bi, da smo mi favoriti, v kolikor so oni v nepopolni postavi, doslej pa nismo v prejšnjih sedmih tekmah proti Sokolu še nikoli izgubili. Edini naš problem je odsotnost Boruta Pertota in pa morebiten padec zbranosti, kar se je že pripetilo na zadnji tekmi. Če pa bomo znali ponoviti igro, ki smo jo prikazali proti Stelli Azzurri in Boru, nam zmaga ne bi smela uiti.«
Bor Radenska je vse bližji D ligi, misliš da bo prestop dosegel že jutri ?
»Čeprav je Fincantieri zelo trd oreh za vsakogar, sem prepričan, da bo Bor Radenska že jutri zanesljivo v višji ligi. Noro bi bilo, da bi si zapravili letošnjo sezono tik pred ciljem.«
Po porazu Ferroviaria in zmagi Brega nad Lego je Cancianijeva ekipa celo na boljšem kot "Želežničar-ji", v torek pa je zmaga proti ekipi Cus nujna. Kdo bo po tvojem nazadoval v prvo divizijo ?
»Breg mora absolutno zmagati, saj mora doseči dve točki več kot Ferro-viario, ki pa bo ta teden prost. Poleg tega je Cus v zadnjih tekmah igral zelo slabo, tako da je Breg res favorit.«
V primeru napredovanja Bora, kakšno vlogo naj bi prevzela Cicibona v prihodnji sezoni ?
»Celotno delovanje Cicibone je od vedno odvisno od programov Bora, na tej poti pa se bo sodelovanje tudi nadaljevalo. Cicibona je rezervoar za
Borovo prvo ekipo. Treba je pomisliti, da vsako leto konča mladinsko kariero visoko število igralcev, nemogoče pa je, da bi vsi prišli v poštev za prvo ekipo. Pri Ciciboni pa so vrata vedno odprta za tiste posameznike, ki imajo voljo do resnega dela in igranja.«
NAPOVEDI
Jadran Tkb - Bassano (prva tekma 64:69). Zmaga je seveda nujna, če hočejo jadranovci obdržati prednost nad Pierobonom. (Klavdij Starc / + 12)
Sgt Cgs Buli - Kontovel (prva tekma 91:92). To je tipična tekma za obstanek, kreativnost igralcev Kontovela pa bo poskrbela za nov uspeh Banove ekipe. (Ivo Grilanc / + 2 )
Fincantieri - Bor Radenska (prva tekma 82:88). Borovci bodo takoj povedli za deset točk, prednost pa bodo obdržali vse do konca. (Robi Smotlak / + 8)
Sokol - Cicibona Plasteredilizia
(prva tekma 49:70). Predvidevam izenačeno igro do sredine drugega polčasa, zatem pa. bomo dosegli odločilni break. (Damir Starc in Andrej Cupin / + 5 za Cicibono)
Brdg - Cus Ts (prva tekma 95:64). Tekma bo enosmerna, razliko pa bodo opravili zunanji igralci Brega. (Fabri-zio Korošec / + 15)
Zadnjič je Štefan Persi z napovedmi dosegel kar 43 točk in je na začasni lestvici tretji.
Poletovci verjetno pred odločilno tekmo
V nedeljo zjutraj ob 11.00 je na sporedu osrednja tekma košarkarske prve divizije B skupine.
Openski Polet, ki letos še ni izgubil, bo v gosteh v nabrežinski telovadnici igral proti najbližjemu zasledovalcu, ekipi Fiamma Basket. Tavčarjevi varovanci, ki so te nasprotnike že premagali v prvem delu prvenstva, so doslej dokazali, da so upravičeno glavni favoriti za osvojitev prvega mesta, ki pelje direktno v promocijsko ligo. Tretji predstavnik, ki bo imel še pravico napredovanja pa bo izšel šele po dodatni tekmi med drugouvrščenima ekipama obeh skupin. Prav zaradi tega bi si z zmago Vremec in ostali praktično zagotovili prestop, v primeru poraza pa bi se bitka znova pričela.
Drugi slovenski predstavnik prve divizije, Prosek, bo tokrat igral proti postavi Skyscrapers. (V.J.)
»Obersnel«: Polet ugodno presenetil
S finalno tekmo Foschiatti - SGT, na kateri je Foschiatti premočno slavil zmago, in nagrajevanjem se je v sredo v telovadnici Don Bosca končal letošnji 2. turnir v minibasketu »G. Obersnel« za igralce letnika 1982 in mlajše. Na tem turnirju je skupno nastopilo 16 ekip, od katerih tudi dve naši, Bor in Polet.
Poletovci so dosegli enega največjih uspehov našega minibasketa sploh, saj so se uvrstili v finalni del, v katerem so osvojili zares odlično šesto mesto. Enoletno delo Andreja Vremca in njeogvega pomočnika Roberta Škerlavaja je torej že obrodilo sadove. Borovci, ki jih trenira VValter Corbatti, se sicer niso uvrstili v finalni del, v tolažilni skupini pa so izborili pet zmag in dva poraza, in ta dVa kadar so igrali brez svojega najboljšega igralca Štoklja.
KONČNA LESTVICA: .1. Foschiatti, 2. SGT, 3. Universita Popolare, 4. Dardi, 5. Libertas, 6. POLET, 7. Don Bosco, 8. Stu-parich, sledijo ex aeguo: BOR, Ferrovia-rio, Gentilli, Radovan, Poggi, Santos, Ste-fanel, Suvich.
Poletovci s trenerjema A. Vremcem (levo) in 6. Škerlavajem po nagrajevanju	(Foto Magajna)
Na prvem turnirju za »Pokal pokrajin«, ki je bil v Latisani, je bila reprezentanca tržaške pokrajine najboljša, vsaj kar zadeva ekipo under 14, moštvo under 17 pa se je uvrstilo na drugo mesto.
Velik doprinos k uspehu ekip so dali predstavniki obeh slovenskih društev Krasa (Katja Milič in Peter Santini) in Bora Renčiš (Ana Bersan in Mitja Petelin). Krasova igralca sta nastopila v konkurenci under 14, Borova v under 17. Ekipe so bile sestavljene iz dveh igralcev in ene igralke, tekmovalo pa se je po formuli evropske lige.
Ženska vrsta je dosegla v posameznih dvobojih popolen uspeh. Katja Milič in Ana Bersan sta med posameznicami brez spodrsljajev nadigrale vse nasprotnice, v mešanih dvojicah pa sta bili prav tako uspešni.
Peter Santini in Mitja Petelin sta bila nekoliko manj uspešna v tekmah posamezno, zato pa boljša v moških in mešanih dvojicah Prvo mesto under 14 je zasluženo osvojila tržaška reprezentanca (Ceppi - CMM, Santini, K. Milič -oba Kras) pred Vidmom, Gorico in Pordenonom. V konkurenci under 17 je zmagal Videm, reprezentanca tržaške pokrajine (Maggio -Ricreatori, Bersan in Mitja Petelin - Bor Renčiš) je osvojila srebro, sledila pa sta Gorica in Pordenon.
»Pokal pokrajin«, ki ga je deželni FITET organiziral prvo leto, naj bi bila le majhna odskočna deska za vsedržavno športno manifestacijo »Pokal dežel«. Le-ta, 12. po vrsti, bo dvodnevna (25. in 26. t.m. in ločena krajevno. Reprezentance dežel under 14 bodo tekmovale v Isernii, under 17 v Rovigu. V obeh reprezentancah ponovno zasledimo slovenske predstavnike, saj Kras predstavlja najmočnejše društvo tržaške pokrajine, kar je pred nedavnim dokazal na deželnem prvenstvu.
V reprezentanci under 14 bosta nastopili poleg Ceppija (CMM) in Prosperija (Sacura) tudi perspektivni Krasovi naraščaj niči Katja in Vanja Milič, ki sta se pravkar vrnili s priprav državne pionirske reprezentance. Monika Radovič (Kras) in Ana Bersan (Bor Renčiš) sestavljala skupaj z Baricevichem (Chiadino) in Feresinon (CSI Friu-li) reprezentanco FJK under 17.
Prvi dan so na sporedu ekipna tekmovanja, drugi dan pa je rezerviran za posamezne dvoboje igralcev, katerih ekipe se ne bodo uvrstile v polfinale. (J.J.)
obvestila
ŠD GRMADA
vabi člane na interni občni zbor, ki bo danes, 24. t.m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Mavhinjah.
SK BRDINA
vabi na prvomajsko tekmo, ki bo 1. maja na Kaninu (Bovec). Informacije na tel. št. 212859.
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje društva, da se udeležijo 18. občnega zbora, ki bo na sedežu v Cerovljah v sredo, 29. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
konjske dirke - konjske dirke
Riki Simonič
Atalanta - Roma	1
Bari - Ascoli	1
Cagliari - Napoli	1	X
Inter - Jvuentus	X	2
Lazio - Cremonese	1
Parma - Genoa	1X2
Sampdoria - Foggia	1X2
Verona - Fiorentina	1
Casale - Spal	2
Nola - Giarre	X
Salernitana - F. Andria	1	2
Avezzano - Pistoiese	1
Teramo - Carrarese	X	2
Riki Simonič (letnik 1971) se je začel ukvarjati s košarko že pri šestih letih pri Ricreatoriju in s tem društvom v kategoriji dečkov tudi osvojil deželni naslov. S petjastim letom je pristopil k Boru, kjer je igral v mladinskih prvenstvih. Kot junior je nato prestopil k Ciciboni, kjer sedaj igra kot član v promocijskem prvenstvu. Kot trener je v lanski sezoni treniral minibasket pri Boru. Prejšnji teden je Lucijan Fajt pravilno napovedal sedem rezultatov
Peace Corps (skupina 1) je v Neaplju favorit za zmago. Moral pa bo paziti na Yourworstnightmareja (skupina X), ki je že zmagal na podobni dirki. V skupini 2 bi omenili Caysterja.
V	Neaplju je Crown's v skupini 1 favorit. Od skupine X bi omenili Don-tellmenomoreja, če ne bo že na startu stroil kake napake, od skupine 2 pa je treba »paziti« na Incredibla DJ.
Zelo tvegano je dati kako predvidevanje glede dirke v Nepalju, kjer je kar nekaj favoritov. V skupini X je Mint di Jesolo favorit, od skupine 1 bi omenili Magjerja, od skupine 2 pa Lubra G ima.
V	Montecatiniju je Mister Betty (skupina X) nesporni favorit. Dobre možnosti za zmago imata tudi Incan-to (skupina 1) in Luk Daj (skupina 2).
V	Tarentu ima dobre možnosti za uspešen nastop Ileo Jet (skupina 1), od skupine X bi omenili Imponent Horseja, od skupine 2 pa Erosa.
Magnolia DB (skupina 2) je V Trstu v prednosti, saj je trenutno v od-
lični formi. Len Dolz (skupina X) tudi ni brez možnosti. Ugodno pa bi lahko presenetil Igonometro.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 2 Lupetto VG, št. 19 Luthorking, št. 18 Big Score. Za siste-miste: št. 15 Ebinger, št. 16 Nadir Bi, št. 8 Maia del Rio.
totip
1. — prvi		1
drugi		X
2. — prvi		1
drugi		X
3. — prvi		X
drugi		2
4. — prvi		X
drugi		1
5. — prvi		1
drugi		2
6. — prvi		2
drugi		2
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276:000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
petek, 24. aprila 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
64. turinski avtomobilski salon
Včeraj so slovesno odprli 64. turinski avtomobilski salon, ki odpira vrata v dokaj neugodni gospodarski konjukturi, Kljub temu pa je marsikdo prepričan, da bo avtomobilska industrija v letošnjem letu premostila krizo, v katero je zabredla. Rezultati prvega trimesečja so spodbudni: italijansko tržišče je doživelo dokajšen razmah, ki ga sicer nekateri pripisujejo naključju, drugi pa trdijo, da gre za konkretne dokaze o novem vetru, ki je zapihal v Italiji.
Tega novega vzdušja v Lingot-tu, kamor se je že nekaj let preselil avtomobilski salon, ni čutiti. Novosti je bore malo in še tiste so drugotnega značaja: nihče ne predstavlja na salonu velikih novosti, ker se bojijo, da ne bi utonili v morju razstavljenih modelov. Tako je opaziti samo nekaj več pozornosti za električne avtomobile, ki jih nekatere hiše, vključno s Fiatom že imajo v svoji ponudbi, vendar pa ni nobenih velikih novosti na področju akumulatorjev, ki morajo ta vozila poganjati. Problem ostaja še vedno avtonomija ter dejstvo, da so tako svinec kot kadmij močno onesnažujoča in se torej postavlja vprašanje, kako uničiti izrabljene baterije. Ostaja pa dejstvo, da so že marsikje v velikih mestih preusmerili mestni prevoz v to smer.
Če se vrnemo za trenutek gospodarskim vprašanjem, naj povemo, da je največji (in ta čas edini) italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat (ki združuje Fiat, Lancio, Alfa Romeo, Ferrari, Innocenti, Maserati in vse druge italijanske znamke) napovedal za prihodnja leta 40.000 milijard lir naložb iz lastnih sredstev, zahteva pa takšno vladno politiko, ki ne bi utesnjevala industrijskih pobud in bi omogočila italijanski 'avtomobilski industriji, da bi bila konkurenčna ne samo z evropsko in ameriško, temveč predvsem z japonsko.
Lingotto, ki ga vidimo na maketi, in kjer se odvija salon, so odprli leta 1923 in je bila prva Fiatova tovarna
Salon v znamenju okolja in oblikovalcev ter značilnih odsotnosti tujih hiš
Volksvvagnov chico s hibridnim pogonom..
..... . ^
.. in Chyslerjev viper z 8-litrskim desetvaljnim motorjem
Tema letošnjega 64. turinskega avtomobilskega salona je »OKOLJE« in to temo je marsikdo na salonu obdelal in sicer na več načinov. Predvsem tako, da so razstavljale! pripeljali na salon večino kataliziranih modelov, kar je sicer popolnoma razumljivo, saj bodo od 1. januarja 1993 vsi novi avtomobili morali biti katalizirani. Potem je tudi cela poplava električnih vozil, večino od teh sicer ne bomo videli na cestah, je pa to pomembno znamenje, da se nekaj na tem področju dela. Problem je predvsem v akumulatorjih, ki ta vozila poganjajo in sicer kako se ob koncu znebiti izrabljenih baterij. Tako svinec kot kadmij sta namreč hudo onesnažujoča, pa tudi proizvodnja električne energije ni povsem neonesnažuj oča, še zlasti ko gre za eletrarne na premog ali na nafto.
In potem gre navsezadnje tudi za recikliranje snovi, iz katere so avtomobili sestavljeni, da bi končno odpravili problem avtoodpa-dov, kjer so kopiči staro železo.
Sodobni avtomobili so namreč narejeni iz snovi, ki se jih da skoraj povsem spet izkoristiti, od kovine do plastike.
Omeniti je treba, da so poseben prostor letos odmerili italijanskim oblikovalcem, ki razstavljajo svoja sanjska vozila. Osem designerjev je dobilo od Fiata »domačo nalogo«, in sicer da vkrojijo posebno obleko za cinguecento. Oblikovalci so se na poziv odzvali in tako je nastala cela vrsta modelov Fiatovega malčka, vprašanje je samo, če se bo ta vaja spremenila tudi v serijsko proizvodnjo.
Morda pa bi bilo bolj točno reči, da letošnji salon poteka v znamenju »ODSOTNOSTI«. Nekaj velikih avtomobilskih hiš ni prišlo v Turin: naj omenimno samo Peugeot, Renault, Ford, Vplvo, Rover, Toyoto, Nissan, Subaru, Suzuki itd. Uradna verzija je, da je salon predrag, v resnici pa je bil odnos Fiat, ki je dejanski lastnik salona in Lingotta, kjer se salon odvija, zelo odbijajoč, kar je celo vrsto hiš odvrnilo.
Pa poglejmo, kaj pravzaprav ponuja turinski salon in to kar po abecednem redu. Alfa Romeo ima na svojem razstavnem prostoru, ki je eden največji na vsem salonu, samo eno novost in še ta je še kar relativna: alfa 155 je namreč že nekaj časa na tržišču, tukaj pa so jo predstavili v različici Q4 (se pravi s pogonom na vsa 4 kolesa) ter model V6 2.4, se pravi z 2.400-kubičnim šestvaljnim motorjem na V. Dejstvo, da imajo nekateri Alfini modeli motorje, ki presegajo 2000 kubikov daje slutiti, da bo z novimi normami vlada morda le odpravila 38-odstotni davek na večje avtomobile. Proti vsaki logiki namreč je omejevati v Italiji 4. avtomobilski velesili na svetu, ku-baturo na 2000 kubikov. V Italiji ima namreč kar 90 odst. avtomobi-
Ko je industrija v krizi, je domišljija zadnji up
Oblikovalcem so na letošnjem avtomobilskem salonu odmerili dokajšen prostor. Avtomobilska industrija je namreč v krizi, hiše iščejo nove poti za premostitev krize in eden od načinov bi lahko bila prav uveljavitev novih oblik avtomobilov. Tako so italijanski designerji izdelali celo vrsto bolj ali manj za-. nimivih modelov, ki gredo od sanjskih športnih vozil, do avtov za vožnjo po prenatrpanih mestnih središčih. Pininfarina je celo izdelal načrt za športni kupe, ki ga je poimenoval »ethos« in ki ga je pripravljen prodati avtomobilskim industrijam. Druga zanimiva ideja je sad angleškega oblikovalca IAD, ki je na podvozju Lanciine dedre (na sliki) izdelal model športnega vozila »magia«, ki ga označujejo zelo mehke in zaobljene oblike. Za sedaj gre sicer samo za prototip, ki ga poganja dedrin 2000-kubični motor s turbinskim polnilnikom in s stalnim pogonom na vsa štiri kolesa. V času, ko je oblikovanje poverjeno vglavnem elektronskim računalnikom je kanček originalnosti vsekakor dobrodošel. Zelo posrečena je tudi notranjost, ki je popolnoma preblečena z mehko alkantaro, kar daje magii prav poseben čar.
lov manj kot 2000 kubikov. Pri Alfi je treba še povedati, da je ena od redkih hiš, ki je na svojem razstavnem prostoru postavila na ogled tudi nekatalizirane modele.
Audi in VW so tudi brez novosti: Audi ima sicer razstavljen športni prototip avus guattro, ki ga najbrž ne bomo nikoli videli na cesti, medtem ko predstavlja VW delno novost vento s 1.8 in 2-litr-skim motorjem. Vsi modeli tako pri Audiju kot pri VW so katalizirani. Na ogled je tudi zanimivo hibridno vozilo »chico«, ki poganja dvovaljni bencinski motor, s katerim ima 400 km avtonomije, medtem ko je za vožnjo po mestu bolj primeren eletrični pogon, s katerim pa ima chico avtonomijo 25 km.
BMW predstavlja dve novi različici serije 7, ki ju poganjata nova osemvaljna motorja z gibno prostornino 3000 in 4000. Na voljo ostajajo seveda tudi šestvaljniki. Osemvaljni motor poganja tudi novo športno vozilo M5. Vsi modeli so katalizirani.
Ameriški Chrysler je prisoten ne samo s svojimi voyagerji (vozila so po konceptu podobna Renaultovemu espaceu), ki bodo postali zanimivi, ko bodo vanje vgradili 2,5-litrski dizel, ki ga proizvaja italijanska tovarna VM in ki odgovarja vsem kriterijem zoper onesnaževanje, temveč tudi s sanjskim vozilom »viper«, enim najza-nimvejših avtov na salonu. Poganja ga 10-valjni 8-litrski motor, ki zmore kakih 400 KM in temu ustrezne zmogljivosti. Od prihodnjega leta bo naprodaj tudi v Italiji, s primerno ceno, kajpak.
V Fiatovem standu sta edini novosti cinguecento in pa tempra SW 4X4. Sicer pa kaže, da turinski velikan zaupa v omejene in perso-nalizirane serije svojih najbolj znanih modelov, ki jih je cela vrsta.
Od Japoncev sta prisotni Mazda, Mitsubishi in Honda: slednja ima zanimiv kupe CRX z zelo prikupno obliko, Mitsubishi pa predstavlja poleg terencev tudi kupe eelipse in prototip HSR III s štirimi krmilnimi kolesi.
Opel predstavlja vectro z novim 1.700-kubičnim turbodizlom, ki je v skladu z vsemi ekološkimi normami, pa tudi vsi ostali razstavljeni modeli, tako bencinarji kot dizli, imajo katalizator. Sploh so opli na voljo samo s katalizatorjem.
Španski SEAT razstavlja zanimivo marbello s katalizatorjem, zanimiva pa je zato, ker ima elektronski uplinjač namesto vbrizgavanja.
Tudi celotna pahljača švedskega SAAB je popolnoma katalizira-na. Novost predstavlja saab 9000 CS eco power: poganja ga 2000-kubični štirivaljnik s turbinskim polnilnikom, ki pa začne delovati le po potrebi, sicer pa motor deluje, kot da ga ne bi bilo, kar močno prispeva k varčnosti.