ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
<3
URADNI UST
ZVEZEK II
Št. 1Q -	11. aprila 1949
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O.
La Ediforiale Ubrana S. A., Triesfe - 1949
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št. 59
USTANOVITEV UPRAVNOSODNEGA PR’ZIVNEGA SVETA
Ker je bil z ukazom št. 24 z dne 7. februarja 1949 ustanovljen conski upravni odbor kot uprav-nosodni organ, in
lcer sodim, da je potrebno in priporočljivo ustanoviti v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), upravni prizivni svet, ki naj rešuje prizive proti odločbam conskega upravnega odbora kot upravnosodnega organa,
zato jaz. BIDOELT GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
USTANOVITEV IN PRISTOJNOST UPRAVNOSODNEGA PRIZIVNEGA SVETA
Odstavek I. — S tem se ustanovi na področju cono upravnosodni prizivni svet, ki naj sprejema in rešuje prizive proti odločbam Conskega upravnega odbora kot upravnosodnega organa.
Odstavek 2. — Pred upravnosodnim prizivnim svetom velja postopek, ki je po zakonu predpisan za postopanje pred sodnimi oddelki državnega sveta.
ČLEN II
SESTAVA UPRAVNOSODNEGA PRIZIVNEGA SVETA
Odstavek 1. — Upravnosodni prizivni svet sestavljajo predsednik, štirje redni člani in dva namestnika članov, ki jih imenuje poveljnik cone.
Odstavek 2. — Če je predsednik zadržan, ga zastopa po činu najstarejši redni član. Če je zadržan kateri izmed rednih članov, določi predsednik namestnika, da prisostvuje seji mesto odsotnega rednega člana.
TRAJANJE FUNKCIJE
PredsednikUredni člani in namestniki članov upravnosodnega prizivnega sveta ostanejo v funkciji, dokler traja Zavezniška vojaška uprava, razen če generalni ravnatelj za civilne zadeve odredi drugače,
ČLEN IV
POSEBNI PREDPISI
Odstavek i. -— Sodniki, ki upravljajo službo kot člani upravnosodnega prizivnega sveta, -se za časa trajanja te službe razrešijo svojih dolžnosti pri rednih sodiščih.
Odstavek 2. — Odvetniki, ki opravljajo službo kot člani upravnosodnega prizivnega sveta, ne smejo za dobo enega leta od dneva, ko preneha ta njihova služba, nastopati kot pravni zastopniki pred upravnosodnim prizivnim svetom.
ČLEN V
PREHODNE DOLOČBE
Odstavek 1. — Zadeve, ki so bile svoj čas predložene državnemu svetu in še niso rešene se smejo sedaj vložiti radi rešitve pri upravnosodnem prizivnem svetu v šestih mescih od dneva ko stopi ta ukaz v veljavo.
Odstavek 2. — Vsi roki, ki jih določajo veljavni zakoni v pogledu, predložitve prizivov proti odločbam pokrajinskega upravnega odbora kot upravnosodnega organa in ki so bili prekinjeni iz razloga obstoječega vojnega stanja, pričnejo znova teči šest mescev po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo.
ČLEN VI
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 28. marca 1949.
RIDGELY GAITHER
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/49/43	'	generalni ravnatelj za civilnei zadeve
OMEJITVE V PORABI ELEKTRIČNEGA TOKA
Ker sodim, da je zaradi velikega, trenutnega pomanjkanja električne sile potrebno za šest dni ustaviti dobavo električnega toka industrijskim potrošnikom v tistem delu Svobodnega tržaškega' ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, RIDGELY GAJ THE R, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Dobava električnega toka se od 4. aprila do vštevši 9. aprila 1949 dnevno od 8. ure do
18.	ure ukine vsem industrijskim potrošnikom (z izjemo javnih naprav), ki imajo maksimalno pogodbeno jakost 15 KW ali več.
ÖLEN II
Industrijski potrošniki, ki se jim dobava toka ne prekine ali ne more prekiniti, ne smejo uporabljati električnega toka v tej dobi prekinitve.
ČLEN ITI
Prošnje za izjeme od teh predpisov ali za prenos električne energije med potrošniki se smejo vložiti na oddelek za javne naprave pri Zavezniški vojaški upravi.
ČLEN IV
Odstavek i. — Kdorkoli krši predpise tega ukaza, se kaznuje na podlagi odredbe načelnika oddelka za javne naprave pri Zavezniški vojaški upravi s tem. da se takoj prekine dobava električnega toka v njegove prostore ali podjetje za dobo dveh tednov pri prvi kršitvi in za dobo treh tednov pri drugi in vsaki naslednji kršitvi.
Odstavek 2. — A.C.E.G.A.T.. S.V.E.M. in S.E.L.V.E.G. imajo pravico, da nadzorujejo potrošnjo in prijavijo vsakega kršitelja, da se postopa proti njemu po odstavku I toga člena.
ČLEN V
Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko ga podpišem.
V Trstu, dne 30. makroa 1949.
H. P. P. ROBERTSON
brigadir, O.B.E.
^	za RIDGELY GAITHER
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDIAI4qI85	generalni ravnatelj za civilne zadeve
VOLIVNI IMENIKI—SPREMEMBA UKAZA ŠT. 345
Ker sodim, da je 'potrebno spremeniti člen XXVII ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948 (sestava volivnih imenikov), v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-... ameriške sile,
zato jaz, RIDGELT GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN X
Prvi in drugi odstavek člena XXVII ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948 se s tem razveljavita in nadomestita z naslednjima :
„Vsakdo sme kadar koli vpogledati vse spise in listine o sestavi volivnih imenikov in o njih reviziji v smislu čl. XVII tega ukaza.
Prepisi volivnih imenikov vseh občin, overjeni po volivni komisiji, so morajo položiti pri volivni komisiji.“
ÖLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 29. marca 1949.
RIDGELY GAITHER
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/49174	' generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št 62
SPREMEMBA UKAZA ŠT. 33
Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti nekatere predpise ukaza št. 33 z dne 21. februarja ig4Q o vzpostavitvi uprave občin na podlagi volitev, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz. RIDOELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve.
UKAZUJEM:
ČLEN I
Odstavka 2 in 3 člena XXVI ukaza št. 33 z dne 21. februarja 1940 se s tem razveljavita in nadomestita z naslednjima •
„Odstavek 2. — Potem, ko je predsednik konstituiral volivni urad, odpre zavoj z glasovnicami in razdeli med skrutinatorje toliko glasovnic, kot odgovarja število volivcev, vpisanih v sekcijo.
Skrutinatorji se morajo podpisati na zadnji strani glasovnic in jih nato vrniti predsedniku.
V zapisniku se mora posvedočiti število glasovnic, ki so jih podpisali poedini skrutinatorji.
Odstavek 3. —Nato se mora predsednik prepričati, da je žig na zavoju s sekcijskim žigom nepoškodovan, odpreti zavoj in posvedočiti v zapisniku število, označeno na žigu.
Nato mora predsednik žigosati glasovnice, ki so bile podpisane, kontrolirati njihovo število in jih nato položiti v prvo glasovalno skrinjico ali v posebno skrinjico, če sta obe glasovalni skrinjici namenjeni, da sprejmeta glasovnice, ko volivec odda glas.
Med operacijami, ki so predpisane v tem in v prejšnjem odstavku, nihče ne sme zapustiti glasovalne dvorane. “
ČLEN II
Odstavki 1, 5, 6 in 7 člena XXVII ukaza št. 33 z dne 21. februarja 1949 se s tem razveljavijo in nadomestijo z naslednjimi :
„Odstavek 1. — Ko je predsednik ugotovil istovetnost volivca, odtrga kupon od voliv-nega potrdila in ga shrani v poseben ovoj ; nato potegne iz prve glasovalne skrinjice ali iz skrinjice, omenjene v členu XXVI, odstavek 3, eno glasovnico in jo izroči pravilno preganjeno volivcu obenem s tintnim svinčnikom.“
„Odstavek 5.— Ko je volivec opravil glasovanje, mora izročiti predsedniku svinčnik in zaprto glasovnico. Predsednik se mora prepričati, da je glasovnica zaprta ; če ni zaprta, mora pozvati volivca, da gre ponovno v glasovalno celico in da zapre glasovnico. Nato se mora prepričati o istovetnosti glasovnice s tem, da pregleda podpis in žig, in položiti glasovnico v glasovalno skrinjico.
Eden izmed članov volivnega urada mora posvedočiti dejstvo, da je volivec glasoval, s tem. da se podpiše v zato določenem stolpcu sekcijskega volivnega imenika poleg imena volivca. “
„Odstavek 6. — Glasovnice, pri katerih manjka žig ali podpis skrutinatorja, se ne smejo položiti v glasovalno skrinjico ; volivci, ki so predložili take glasovnice, ne smejo znova glasovati. Te glasovnice morajo predsednik in najmanj dva skrutinatorja takoj podpisati na hrbtni strani in se morajo priložiti k zapisniku, v katerem se morajo posebej omeniti tisti volivci, ki niso vrnili glasovnice po tem, ko so jo prejeli.“
„Odstavek 7. — Volivec mora vrniti svinčnik obenem z glasovnico. Kdor ne vrne glasovnice ali svinčnika, se kaznuje z globo od 1000 do 3000 lir.“
ČLEN III
Odstavek 1, črka c) v členu XXIX ukaza št. 33 z dne 21. februarja 1949 se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim :
„c) dvigniti in prešteti glasovnice, ki so bile ostale v prvi glasovalni skrinjici in primerjati njihovo število s številom tistih vpisanih volivcev, ki niso glasovali ; v ta namen se mora smatrati, da so glasovah tudi tisti volivci, ki niso vrnili glasovnice po tem, ko so jo prejeli, ali ki so vrnili glasovnice brez žiga ali brez podpisov skrutinatorjev.
Te glasovnice in glasovnice, ki so ostale v zavoju, ki ga je predsedniku dostavil župan, se morajo poslati pretorju tako, kakor je določeno v pododstavku b)
ČLEN IV
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 29. marca 1949.
RIDGELY GAITHER
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/,49/77	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 63
SPREMEMBA PRAVILNIKA 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU NAMEŠČENCEV DAVČNIH
IZTERJEVALNIC
Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno spremeniti pravilnik o socialnem zavarovanju nameščencev davčnih izterjevalnic, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile,
zato, jaz, RIDGELY GAITHER., brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
členu 5 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se doda naslednji odstavek :
„Pogodbeni izterjevalci morajo nadalje plačevati izredni dopolnilni prispevek v višini 2.30%, ki se sme spremeniti po postopku, določenem v čl. 35 pravilnika.“
ČLEN II
Prispevek po členu I gre na breme izterjevalcu in teče od prvega razdobja, za prispevek po 31. decembru 1948 dalje.
ČLEN III
členu 12, točka 2 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se doda naslednje :
„Če je vsota, pripadajoča na temelju mešanega zavarovanja, nižja kot doklada za službeno dobo, se mora dopolniti iz sklada po čl. 35 pravilnika.“
Zadnji odstavek člena 20 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se s tem spremeni kakor sledi:
..Zavarovancu, ki likvidira pokojnino za delanezmožnost, gre poleg pokojnine plačilo odkupne glavnice iz mešanega zavarovanja, plačljive v času likvidacije pokojnine. Višina te glavnice se računa na podlagi vse matematične zavarovalne rezerve z najmanj 95% prispevkov, dodeljenih mešanemu zavarovanju, če se odkup izvrši v prvih petih letih zavarovanja, ter s 100% teh prispevkov, če se odkup izvrši po prvih petih letih zavarovanja.
če je višina te glavnice manjša kot doklada za službeno dobo, ki gre po zakonu ali kolektivni pogodbi ali pravilniku podjetja, se mora dopolniti iz razlike po čl. 35 pravilnika.“
ČLEN V
Členu 23 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se doda naslednji odstavek :
„Za nameščence, ki so na dan, pristopa v sklad dosegli starost nad 55 let, se morajo vsi prispevki po čl. 5 investirati v finančno kapitalizacijo po 4.50% na leto po odtegnitvi prispevkov za obvezno zavarovanje delavcev pri tistih, za katere to zavarovanje velja.“
ČLEN VI
Člen 26 pravilnika, spremenjenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, so s tem spremeni kakor sledi :
„Če se je delovno razmerje razrešilo, prodno je dozorela pravica na pokojnino in ima zavarovanec pravico na doklado za službeno dobo po zakonu, kolektivni pogodbi ali pravilniku podjetja, mu pripada znesek v Višini vse matematične zavarovalne rezerve mešanega zavarovanja, če je ta rezerva višja "kot doklada. Če je rezerva manjša, se mora dopolniti iz sklada po čl. 35 pravilnika.
V	primeru, če nameščenec izstopi iz službe, se izplača matematična rezerva tako-le :
a)	dopolnilnemu skladu po čl. 35, če se je izstop izvršil v prvih petih letih službe ;
h)	polovica zavarovancu in polovica zgornjemu skladu, če se je izstop izvršil v drugih petih letih službe ;
c)	v celoti zavarovancu, čo se je izstop izvršil po drugih petih letih službe.
V	primeru izstopa zaradi poroke ima zavarovanka pravico na ves znesek po prvem odstavku tega člena pod pogojem, da se zakon sklene v enem lotu po prenehanju službe.
V	primeru odpusta iz upravičenih razlogov po čl. 9 ki*, zak. odi. z dne Jjh novembra 1924 št. 1825 se dodeli vsa matematična zavarovalna rezerva dopolnilnemu skladu.“
ČLEN VII
Členu 28 pravilnika, odobrenega s kr. ocll. z dno 3. maja 1937 št. 1021, se doda naslednji •odstavek :
„Če mora delodajalec priznati nameščencu višjo službeno dobo predi, januarjem 1937 kakor jo bila prej prijavljena, veljajo za osnovo odkupa prejemki v času priznanja. Če se je zahtevalo plačilo v 80 četrtletnih obrokih po členu 30, gredo izdatki za enotni prispevek glede obrokov, dospelih v plačilo v času od 1. januarja 1937 do časa priznanja, na breme delodajalca.“
Tarife mešanega zavarovanja z enotno premijo ali z letno premijo, priložene k pravil-«niku, odobrenemu s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se s tem nadomestijo s tarifami, priloženimi k pravilniku, odobrenemu s kr. odi. z dne 20. oktobra 1939 št. 1863.
ČLEN IX
Člen 35 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se s tem nadomesti z naslednjim :
„V prid zavarovanih nameščencev se ustanovi dopolnilni sklad, ki se mora upravljati po členu 1. V ta sklad se stekajo naslednji dohodki :
1)	kazni po čl. 1 kr. zak. odi. z. dne 4. maja 1936 št. 971 ;
2)	dohodki v zvezi z narrieščenči, ki so izstopili v prvih in drugih petih letih službe ali ki so bili odpuščeni iz upravičenih razlogov (razen v primerih znižanja bremena po čl. 42) ;
3)	5% enotnih prispevkov in 10% letnih prispevkov, dodeljenih mešanemu zavarovanju ;
4)	izredni dopolnilni prispevek za ves čas v določeni višini ;
5)	drugi dohodki po pravilniku.
Dopolnilni sklad služi za dopolnitev zavarovalnih dajatev do zneska doklade za službeno dobo, ki mora biti v vsakem primeru izplačana v skladu z zakonom, kolektivnimi pogodbami ali pravilniki podjetij.“
ČLEN X
Drugi del drugega odstavka čl. 36 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se s tem spremeni kakor slodi :
„Ta vsota nadomešča doklade za službeno dobo za čas po I. januarju 1937.
Če je ta vsota, zvišana za delež iz enotnih prispevkov, nižja kot doklade za službeno dobo, se mora dopolniti do tega zneska po čl. 35 pravilnika.“
ČLEN XI
Člen 42 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 3. maja 1937 št. 1021, se s tem spremeni kakor sledi :
„V primeru izstopa ali upravičenega odpusta iz službe po čl. 26, se v času, ko je dopustno plačevanje v obrokih po čl. 30, pišejo zneski, ki se morajo odkazati dopolnilnemu skladu po čl. 26, v dobro izterjevalcu do zneska, ki ga dejansko dolguje na enotnem prispevku za dotičnega zavarovanca.
Vsi nadaljni četrtletni obroki, ki jih dolguje izterjevalec po čl. 30, se kasneje sorazmerno znižajo počenši s 1. januarjem po razrešitvi delovne pogodbe.“
ČLEN XII
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 31. marca 1949.	H. P. P. ROBERTSON
brigadir, O.B.E. za R1DGELY GAITHER
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDjA¡49,44	generalni ravnatelj za civilne zadeve
PREDPISI O POBIRANJU NEPOSREDNIH DAVKOV
Ker sodim, da so priporočljive nekatere spremembe zakonskih predpisov o pobiranju neposrednih davkov tako. da se od leta 1949 dalje zopet uvede plačevanje teh davkov v šestih dvomesečnih namesto v treh štirimesečnih obrokih in se v ta, namen zopet uveljavijo preklicani predpisi enotnega zakonskega■ besedila zakona z dne 17. oktobra 1922 št. 1401 s kasnejšimi spremembami, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“),
zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve.
UKAZUJEM:
ČLEN I
PREKLIC SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 89 Z DNE 17. JANUARJA 1947
Odstavek 1. — Splošni ukaz št. 89 z dne 17. januarja 1947 se s tem prekliče z učinkom od 1. januarja 1949.
Odstavek 2. — S J. januarjem 1949 stopijo zopet v veljavo vsi predpisi, ki so veljali na dan uveljavljenja splošnega ukaza št. 89 in ki jih je ta ukaz razveljavil ali spremenil, in sicer : enotno zakonsko besedilo z dne 17. oktobra 1922 št. 1401, odloki z dno 40. junija 1927 št. 1202 z dne 0. novembra 1930 št. 1465, z dne 7. decembra 1933 št. 1762 in zakon z dne 16. junija 1939 št. 942 s kasnejšimi spremembami.
ČLEN II
SPREMEMBA NAČINA PLAČEVANJA
V skladu s predpisi, navedenimi v prejšnjem členu, se morajo plačati neposredni davki, vpisani v davčne sezname, ki bodo objavljeni v letu 1949, z izjemami, določenimi v posebnih zakonih, v šestih dvomesečnih enakih obrokih, plačljivih 10. februarja, 10. aprila, 10. junija, 10. avgusta. 10. oktobra in 10. decembra.
ČLEN III
POBOTNICE, ZABELEŽBE PLAČIL V DAVČNIH SEZNAMIH, PLAČILO NA DOMU
Člen 28 enotnega besedila zakonov o pobiranju neposrednih davkov, spremenjen s členom 5 kr. zak. odi. z dne 6. novembra 1930 št. 1465 se s tem nadomesti z naslednjim:
r
„Davčni izterjevalec mora izročiti davkoplačevalcu za izvršena plačila pobotnico te obdržati dotično matrico ali drugi izvod v skladu s pravilnikom.
Če to odobri finančni intendant, sme davčni izterjevalec izdati pobotnico na plačilnih listih (cartella dei pagamonti). V tem primeru se morajo izvršena plačila prepisati v posebne registre, ki se morajo pred uporabo označiti s številkami in opremiti na vsakem listu z žigom okrajnega urada za neposredne davke.
Ti registri nadomeščajo matrico v pogledu nadzorstva in jamstva državi, samoupravnim korporacijam in davkoplačevalcem. Dolžnost zabeležiti plačila v davčnih seznamih in v imenskih listih ostane še naprej v veljavi.
Če se plačilo opravi v teku izvršbe, uradnik, ki opravlja izvršbo in ki izda pobotnico, no treba sestaviti zapisnika o odstopu od izvršbe.
Tudi ta plačila tor plačila, ki se opravijo po poštni nakaznici ali potom poštnega tekočega računa, se morajo vnesti v register za vsakega poedincga davkoplačevalca.
Predpisi, ki veljajo za vodenje knjižic z matricami, veljajo tudi za registre.
Finančni intendant sme zaradi službeno potrebe vsak čas spremeniti uradne ure davčnih izterjevalcev in odrediti, da se na stroške davčnega izterjevalca odprejo nova okenca za sprejemanje davčnih plačil.
V občinah z nad 100.000 prebivalci smeio davko-plačevalci, ki plačujejo obroke po najmanj 15.000 lir, zahtevati, da davkoplačevalec pobere ta plačila v njihovih prostorih v skladu s postopkom, ki bo določen s pravilnikom.
ČLEN IV
IZKLICNA CENA PRI DRAŽBAH IN STROŠKI IZVEDENCEV
Drugi odstavek člena 44- enotnega besedila zakonov o pobiranju neposrednih davkov, odobrenega s kr. odi. z dne 17. oktobra 1922 št. 1401 in spremenjenega s členom 10 zakona z dne 16. junija 1939 št. 942, se s tem nadomesti z naslednjim :
„Izklicna cena pri dražbah se določi tako, da se neposredni državni davek pomnoži s 200 v smislu člena 15 zakonika o civilnopravdnem postopku. Če smatra-finančni intendant, da je ta cena znatno nižja kot dejanska vrednost imovine, sme zahtevati, da se vrednost določi na podlagi izvedeniškega mnenja erarnega tehničnega urada. Stroške za izvedeniško mnenje predujmi finančna uprava in jih izterja davčni izterjevalec ali pokrajinski pobijalec davkov obenem z davkoplačevalčevim dolgom.“
ČLEN V
DOLŽNOST DAVČNIH IZTERJEVALCEV, DA IZVRŠIJO PLAČILNE NALOGE GLEDE
PLAČ IN MEZD OBČINSKIH NAMEŠČENCEV IN MEZDNEGA OSEBJA
Četrti odstavek člena 80 enotnega besedila zakonov o pobiranju neposrednih davkov se s tem nadomesti z naslednjim :
„Če je zadnji dan za plačilo praznik, sme davčni izterjevalec opraviti plačilo prihodnji delavnik.
Izterjevalci neposrednih davkov morajo izvršiti vse plačilne naloge, ki jih izdajo občine ali conski predsednik v prid občinskih tajnikov, občinskih nameščencev in občinskega mezdnega osebja za njihove plače in mezdo, čeprav ni na razpolago denarnih sredstev, ki pritičejo občini. Za taka izplačila ima davčni izterjevalec pravico zaračunati obresti po najmanj toliki meri kakor je določena od bančnega luírtela ter kriti izdane predujme z obrestmi vred od prvih pobranih občinskih doklad.“
POVRAČILO NEIZTERLJIVIH DAVKOV, VPISANIH V DAVČNE SEZNAME
Člen 87 enotnega besedila zakonov o pobiranju neposrednih davkov, odobrenega s kr. odi. z dne 17. oktobra 1922 št. 1401, se s tem nadomesti z naslednjim :
Davčni izterjevalec ima pravico na povračilo davkov in doklad, vnesenih v davčne sezname, ki jih ni mogel izterjati, če dokaže :
da se.izvršba ni mogla uvesti, ker dolžnik nima nobene premične imovine, ali
da se je izvršba izkazala za brezuspešno ali nezadostno.
Za povračilo zadošča dokaz, da je davčni izterjevalec izvedel eno samo izvršbo v šestih mescih od dneva zapadlosti četrtega obroka, ki ni bil plačan, če gre za izvršbo na premičninah, ali v desetih mescih od dneva zapadlosti zadnjega letnega obroka, če gre za izvršbo na nepremičnine.
V	kolikor gre za ta člen, izgubi davkoplačevalec, ki ne plača štirih zaporednih obrokov, pravico plačati davek v rednih obrokih, določenih v zakonu, davčni izterjevalec pa sme uvesti izvršbo za ves dolg vštevši obroke, ki še niso zapadli v plačilo.
V	kolikor gre za ta člen, je pri zamudi tretjega ali naslednjih obrokov dovolj, da davčni izterjevalec dokaže, da je uvedel postopanje za poravnavo neplačanega dolga kakor je obstojal • na dan zapadlosti zadnjega obroka.
Pri izvršbi r.a davkoplačevalčeve terjatve ali njegovo imovino pri tretjih osebah mora davčni izterjevalec dokazati, a jo je uvedel v štirih mescih od dneva ,ko je dobil potrebne podatke in da je bila sodba izvršena v istem času.
Vendar davčni izterjevalec, ki je zarubil še nepobrane plodove, ne izgubi pravice na povračilo, če odloži predajo do enega mesca po žetvi oz. trgatvi.
Pravtako sme davčni izterjevalec pri najemninah ali zakupninah, ki bodo šele dospele v plačilo, čakati z izterjevanjem en mesec po zapadlosti, ne da bi izgubil pravico na povračilo.
Če je vročevalec pri vročanju plačilnega lista ugotovil in pesvedočil, da davkoplačevalca ni mogoče najti, mora davčni izterjevalec zaradi povračila davkov ob zapadlosti četrtega obroka vročiti isti plačilni list. Če se znova potrdi, da davkoplačevalca ni mogoče izslediti, ima tozadevni spis veljavo obvestila o zamudi in zapisnika o neznanem bivališču davkoplačevalca ta spis se mora predložiti v potrditev županu in na to ustanovi, za katero se davek pobira, v šestdesetih dneh po drugi vročitvi. V istem roku se mora predložiti davčnemu uradu originalno poročilo o prvi brezuspešni ali nezadostni izvršbi.
Zaradi zgornje potrditve se smejo predložiti namesto plačilnega lista obvestila o zamudi ali, proti odobritvi finančnega intendanta, seznami za vpisnik davkoplačevalcev z neznanim bivališčem, ki jih sestavi davčni urad.
Davčni izterjevalec sme opustiti prijavo o neplačilu v smislu člena 35 kr. odi. z dne 17. septembra 1931 št. 1608 in člena 13 zakona z dne 16. junija 1939 št. 942, če je bil že prijavil davkoplačevalčevo zamudo glede plačila davčnih obrokov, vpisanih v davčne sezname za prejšnja leta in če zamuda traja naprej.
Če finančna uprava izve, da poseduje dolžnik, proti kateremu se je izvršba izvedla brez uspeha, nepremično ali-premično imovino, mera te podatke sporočiti davčnemu izterjevalcu, če se ti podatki sporočijo po vložitvi prošnje za povračilo, se sme davčnemu izterjevalcu, priznati začasno povračilo, ki postane dokončno, kadar dokaže, da je brez uspeha opravil izvršbo na vsej imovini, ki mu jo je označila finančna uprava.
Kadar finančna uprava oprosti davčnega izterjevalca njegove obveznosti, obdrži v vseh primerih pravico seči po dolžnikovi imovini kjerkoli v coni.“
DOLOČITEV VARŠČIN
Za določitev varščin, ki jih morajo položiti davčni izterjevalci in p j kraj inski pobiralci za desetletje 1043-1952 po členu 18 enotnega zakonskega besedila z dne 17. oktobra 1922 št. 1401. ter varščin, ki jih morajo položiti davčni izterjevalci, imenovani za petletno razdobje 1948-1952, se računa izterjani izredni davek na izredne dobičke v višini 15%.
ČLEN VIII
IZTERJAVANJE TERJATEV IZ NASLOVA ZASEŽENJA REŽIMSKIH DOBIČKOV
Odstavek 3 člena 29 splošnega ukaza št. 88 z dne 15. februarja 1947 se s tem nadomesti z naslednjim :
..Razen v kolikor jo določeno v členih 41 in 42. se izterjavanje terjatev iz naslova za,se-ženja režimskih dobičkov ravna po določbah prvega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka čl. 19 enotnega zakonskega besedila o vojnih dobičkih, odobrenega s kr. odi. z dne
3.	junija 1943 št. 598. vendar no velja dolžnost plačati državi tudi neizterjane terjatve.“
ČLEN IX
NEPLAČILO TREH ZAPOREDNIH OBROKOV
Člen 30 splošnega ukaza št. 88 z dne 15. februarja 1947 se s tem spremeni tako, da se ima glasiti :
„Ivo je odmera dolga iz naslova zaseženja dobičkov postala dokončna in dolžnik ne plača treh zaporednih obrokov, se mora na predlog finančne intendance uvesti nad njegovo imovino stečaj neglede na to, ali je trgovec ali ni.“
ČLEN X
PREHODNE DOLOČBE
Odstavek i. — Pri vseh davkih, vpisanih v davčne sezname, ki so bili razglašeni v letu 1948 in v prejšnjih letih, se tisti del, ki zapade v letu 1949 in v kasnejših letih, nadalje pobira v prvotno določenih štirimesečnih oz. dvomesečnih obrokih.
Odstavek 2. — Pri glavnih davčnih seznamih prve serije glede davkov, plačljivih v letu 1949, se rok plačila prvega dvomesečnega, obroka odloži do 10. aprila 1949. tako da sovpade s plačilom drugega obroka.
Pravtako se podaljšajo za dva mesca roki. določeni v členih 24 in 25 enotnega zakonskega besedila z dne 17. oktobra 1922 št, 1401 za razglasitev zgoraj omenjenih davčnih seznamov in za vročitev tozadevnih plačilnih listov, ter roki po čl. 4 kr. zak. odloka z dne 14. februarja 1927 št. 125.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne -31. marca 1949
Ref. : LD,. I ji) 5_'
Ukaz st. 65
POSEBNI PREDPISI 0 PLAČILU DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA LETO 1949 ZA NEKATERE VRSTE DOHODKOV
Ker sodim, da je primerno izdati posebne predpise o plačilu davka na poslovni premet za leto 1949 od nekaterih vrst poslovnih dohodkov, v tisti coni Svobodnega, tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo brksko-ameriške sile, (ki se tu dalje kratko označuje ,,conau),
zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, g moralni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
DEL I
PLAČEVANJE DAVKA V DOGOVORJENEM PAVŠALNEM ZNESKU, SORAZMERNEM
S PROMETOM, IN V OBROKIH
Člen i
Spodaj navedeni podjetniki plačajo davek na poslovni promet pri pristojnem registrskem uradu v dogovorjenem pavšalnem znesku na podlagi skupnih kosmatih prejemkov v letu 1948, ki jih prijavijo, in sicer v skladu s predpisi naslednjih členov tega ukaza :
1)	gostinski obrati
2)	obrtniki brez obratovališča
3)	rokodelci
4)	imetniki taksijev ali posojevalci vozil in motornih vozil, motornih čolnov in čolnov
5)	pripadniki prostih poklicev
(i)	borzni posredovalci in menjalci denarja
7)	spedicijski in pomorski agenti, agencije državnih železnic, potne in turistične agencije in uradi, nosači, podjetja za nakladanje in razkladanje
8)	trgovci na drobno
9)	krošnjarji.
H. P. P. ROBERTSON
brigadir. O.B.E. za RIDGELY GAITHER
brigadnoga generala ameriške vojske generalnega ravnatelj za civilne zadeve
GOSTINSKI OBRATI
•Poseben način obdavčenja po členu 1 tega, ukaza, velja-za naslednje gostinske obrate:
—	hoteli in penzije za vse njihove dajatve, razen prenočišča in hrana, ki jo dajejo zasebniki ;
—	kavarne in bari, tudi glede postranskih obratov (biljardnih prostorov, igralnih prostorov itd.) ;
-— lokali za prodajanje piva, vina v steklenicah in sladoleda ;
-— vinarne s policijsko licenco, glede prejemkov, ki ne izviraio iz prodaje vina. za ketero se plačuje davek na poslovni promet po predpisih ukaza š'. 131 z dne 27. janurja 1948 ;
—	prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih, ki imajo dovoljenje za to;
—	grill-rooms“; „pizzerie“ in podobno ;
—	restavracije, gostilne, krčme, vštevši kolodvorske restavracije ;
—	slaščičarne z ali brez policijske licence, za vse blago, ki ga prodajajo ;
—	mlekarne z ali brez policijske licence, za vse njihovo blago, razen za prodajanje mleka za potrošnjo izven lokala ;
—	kioski, z ali brez policijske licence, za prodajanje pijač in jedil;
—	biljardni prostori, ki niso priključeni kavarnam, barom itd. ;
—	kopališča ;
—	javne hiše.
Ta način obdavčenja velja tudi za bare, kavarne itd., ki so priključene trgovinam z raznim blagom. V tem primeru se plača davek od celotnega prometa v tem obratu, ki ga mora davkoplačevalec prijaviti registrskemu uradu z eno skupno prijavo v smislu člena XV tega ukaza.
Nadalje velja ta način obdavčenja za restavracije, kavarne in bare v klubih, zabavnih prostorih, na dirkališčih itd. Davek od poslovnega prometa od drugega poslovanja teh kavarn itd. se plačuje na redni način, ki velja za druge prejemke teh obratov.
Za lokale, kjer se predvajajo predstave, koncerti in druge zabave, podvržene erarni pristojbini, se davek odmeri v skladu s predpisi tega dela ukaza na podlagi Vseh kosmatih prejemkov podjetja, odštevši prejemke, izvirajoče iz teh zabav, za katere je bil davek plačan skupaj z erarnimi pristojbinami v smislu členov 47 in 58, zadnji odstavek pravilnika k zakonu z dne 19. junuja 1940 št. 762.
ČLEN III
OBRTNIKI BREZ STALNEGA OBRATOVALIŠČA
Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za obrtnike, ki krožijo pri prodajanju svojih lastnih proizvodov (bodisi da jih prodajajo na stalnem mestu ali ne), neglede na vrsto blaga in prevoznega sredstva (motorno vozilo, ročni voziček ali konjska vprega, kolesa, ali da nosijo blago v rokah ali na rami itd.), ali ki na ta način nudijo svoje usluge (čistilci čevljev, kleparji, dežnikarji, čevljarji, brusilci, fotografi itd.).
Obrtniki, ki na ta način prodajajo poleg lastnih proizvodov tudi blago, nabavljeno od tretjih oseb, morajo plačati davek na način, naveden v tem delu, od vseh prejemkov v svojem obratu. Te prejemke morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo v skladu s členom XV tega ukaza.
ROKODELCI
Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za vse obrtnike, ki nudijo usluge občinstvu na drobno, neglede na kategorijo, kateri pripadajo v pogledu pridobninskega davka (brivci, frizerji, manikuristi, pedikuristi, krojači, kovači, čevljarji, kleparji, steklarji, podkovači, mizarji, zlatarji in urarji glede svojih popravljalnic, barvarnice, pralnice, likalnice, mehaniki in mehanične delavnice, fotografi, krznarji in modistinje glede svojih popravljalnic in za dela po naročilu, mlini za mletje žitaric na račun tretjih, stiskalnice oliv na račun tretjih, pekarije za peko kruha in drugih jedil na račun tretjih, podjetja za mlatev in sušenje žitaric, stiskalnice sena in motorno pluženje na račun tretjih ; tiskarne-obrtniškega značaja itd.) bodisi da obstoja usluga samo v delu ali obenem v delu in materialu.
če služijo obrtni lokali tudi za neposredno prodajo blaga občinstvu, se plača davek v skladu s predpisi tega dela tega ukaza od vseh prejemkov podjetja, ki se morajo prijaviti registrskemu uradu po predpisih člena XV z eno samo prijavo.
Plačevanje v pavšalnem dogovorjenem znesku ne velja za nadrobne usluge, ki se dajejo na podlagi pismenega dogovora ; zanje se plačuje davek v navadni izmeri in na reden način.
Prav tako ne velja ta način plačevanja za kakršnokoli obdelovanje ali popravilo blaga ali proizvodov, ki jih naročnik izdeluje ali z njimi trguje ; v teh primerih se davek plačuje na podlagi fakture za delo z upoštevanjem predpisov členov 16 in 17 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10.
ČLEN V
PRIPADNIKI PROSTIH POKLICEV
Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I velja za tiste pripadnike prostih poklicev, katerih dohodki spadajo Vpogledu pridobnine v kategorijo C/l, čeprav vršijo prosti poklic obenem s kakim nameščenskim poklicem (odvetniki in pravni zastopniki, kemiki, komercialisti, geometri, inženirji, zasebni učitelji katerekoli stroke vštevši umetnost, zdravniki, notarji, babice, pravni zastopniki, izvedeni cenilci, industrijski izvedenci, računovodje, kmetijski tehniki, veterinarji, diplomirani bolničarji, aktuarji itd.).
ČLEN VI
PREVAŽANJE OSEB S TAKSIJI IN IZPOSOJANJE VOZIL
V pogledu plačevanja davka na način, naveden v členu I, velja za prevažanje oseb s taksiji ali za izposojanje vozil prevoz oseb bodisi na kraju samem ali med raznimi kraji, ki jih opravlja davkoplačevalec s kakršnimkoli motornim vozilom, čeprav se poleg tega ali priložnostno ta vozila uporabljajo tudi za prevoz blaga. Davek se plača na način, naveden v členu I, od vseh prejemkov obrata.
Če se pa motorna vozila redno ali prvenstveno uporabljajo za prevoz blaga in le priložnostno ali v podrejeni vrsti za prevažanje oseb, se plača davek od prejemkov iz prevažanja oseb, v skladu s predpisi člena I tega ukaza, dočim velja za prevažanje blaga redni način plačevanja davka na podlagi listine, predpisane za prevoz blaga.
Ostanejo v veljavni predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10 o plačevanju davka od prejemkov iz prevozov na koncesio-niranih avtomobilskih progah.
Člen vii
SPEDICIJSKA PODJETJA, POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE ITD.
Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I tega ukaza pri davkoplačevalcih, navedenih pod t. 7 člena I, ne velja za prejemke iz transportov vseh vrst, ki se izvršijo s prevoznimi sredstvi davkoplačevalca samega. V teh primerih se plačuje davek po veljavnili predpisih z ozirom na posebni značaj prevoza.
Člen vtii
Zneski, ki jih spedicijsko podjetje predujmi na račun stranke za plačilo davkov, prevoza, zavarovanja itd., ne veljajo za obdavčljive prejemke in jih zato ni vključiti v prijavo registrskemu uradu po členu XV tega ukaza. Ce so pa ti predujmljeni zneski postali podvrženi davku v teku poslovnega razmerja med špediterjem in dotično stranko, je špediter dolžen, da s primerno listino dokaže, da je bil davek za posel, opravljen na račun stranke, plačan.
Posebne določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za špediterje, ki zaračunajo davek s tem, da ga pripišejo v svoj račun stranki.
Člen ix
Razen v kolikor je določeno v zadnjem odstavku tega člena, morajo špediterji in turistični uradi, ki izdajajo listke za prevoz potnikov s prevoznimi sredstvi tretjih oseb in ki pobirajo dotično voznino, vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, poleg drugih prejemkov iz svojega obratovanja tudi prejemke, pobrane od takih potnikov.
Zneski, ki jih ti špediterji in turistični uradi morajo, plačati lastnikom omenjenih prevoznih sredstev, niso podvrženi obdavčenju ; vendar morajo zaradi kontrole ta plačila biti razvidna iz posebne listine, ki se mora sestaviti v dveh izvodih in, ki je podvržena redni kolkovni-pristojbini po členu 52 preglednice A, priložene h kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3268 s kasnejšimi popravki.
Pri voznih listkih za javne avtobuse, pomorsko, rečno in zračno progo morajo špediterji in turistični uradi vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, samo tiste prejemke, ki izvirajo iz omenjenega posla, dočim morajo podjetja, ki opravljajo prevoz, plačati davek na poslovni promet v skladu s predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, tudi od prejemkov iz prodaje voznih listkov po tretjih osebah.
Člen x
Turistični uradi, ki na lasten račun prirejajo potovanja in izlete z ali brez hrane, prenočišča ali drugih uslug, morajo plačati davek na poslovili promet od kosmatih prejemkov iz tega poslovanja v skladu s predpisi člena I tega ukaza, neglede na davek, ki se plača za posle, ki so jih sklenili v zvezi z izvedbo teh potovanj ali izletov.
176
Uradni list Z.V.U. - S.T.O. - Zvezok II, št. 10 - 11. aprila 1949
NEPOSREDNA PRODAJA OBČINSTVU
Način plačevanja davka na poslovni promet, naveden v členu I, velja za vsako prodajo neposrednim potrošnikom, ki jo opravlja kdorkoli, vštevši poljedelske proizvajalce, trgovine za občinstvo, ki imajo tozadevno obrtno dovoljenje, ali ki prodajajo brez stalnega obratovališča.
Ta način plačevanja pa ne velja za prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih v prostorih, odprtih občinstvu, če je vino namenjeno za potrošnjo izven teh prostorov. V tem primeru se davek plačuje po predpisih ukaza št. 131 z dne 27. januarja 1948.
Prav tako ne velja ta način plačevanja za prodaje in dobave, ki se opravijo na podlagi pismenega dogovora ; zanje se plačuje davek v redni izmeri in na reden način.
ÖLEN XII	r
Trgovci, ki poleg prodaje raznega blaga občinstvu vršijo eden ali več poslov, omenjenih v členu I tega ukaza (bari, kavarne in podobno, obrtniško delo itd.), morajo vnesti v eno skupno prijavo registrskemu uradu v smislu člena XV tega ukaza vse prejemke svojega obrata.
ÖLEN XIII
Trgovci, ki obenem prodajajo na drobno in na debelo, morajo plačati davek po predpisih člena I tega ukaza samo od prodaje na drobno, dočim se davek od prodaje na debelo plačuje na reden način na podlagi predpisanih listih.
Pri prodaj^ v trgovinah, odprtih za občinstvo, ki imajo obrtno dovoljenje za prodajanje občinstvu, veljajo za prodaje na debelo tiste, ki se izvršijo trgovcem, ki namenijo kupljeno blago za nadaljno prodajo, ali industrijcem, ki uporabljajo kupljeno blago za izdelovanje drugih proizvodov.
Pri teh prodajah morajo kupci obvezno zahtevati od prodajalca izdajo fakture ali druge enakovredne listine, pri kateri mora prodajalec sam zaračunati davek v redni izmeri in na reden način.
ÖLEN XIV
Trgovci, ki prodajajo občinstvu tudi blago, ki je oproščeno davka, morajo navesti v svoji prijavi registrskemu uradu po členu XV tega ukaza samo prejemke iz prodaje blaga, podvršenega davku.
Pri prodaji blaga, za katero veljajo različne izmere davka, se morajo dotični prejemki navesti posebej.
ČLEN XV
PRIJAVE — ODMERA DAVKA — PLAČILO
Davkoplačevalci, ki v smislu tega ukaza morajo plačevati davek v pavšalnem znesku v razmerju s poslovnim prometom, morajo zaradi odmere davka za leto 1949 vložiti pri pristojnem registrskem uradu najkasneje v marcu 1949 prijavo, v kateri mora biti naveden sedež podjetja, značaj obrata in znesek kosmatih prejemkov v letu 1948.
Pri davkoplačevalcih, ki so začeli z obratovanjem v teku leta 1948 ali ki niso obratovali
vse leto, se vzame za podlago odmere davka za leto 1948 samo promet, dosežen v času dejanskega obratovanja, do čim se odmeri davek za 1949 za vse leto sorazmerno s prometom, doseženim v letu 1948.
Davkoplačevalci, ki začnejo obratovati tekom leta 1949, morajo vložiti prijavo po prvem odstavku tega člena v dveh mescih od začetka obratovanja in v prijavi navesti promet, o katerem računajo, da ga bodo dosegli v tem letu ; na podlagi tega zneska registski urad davek začasno odmeri in izterja. Najkasneje v februarju 1950 morajo ti davkoplačevalci prijaviti dejansko dosežen poslovni promet za leto 1949 ; na podlagi tega prometa se dokončno odmeri davek za leto 1949.
V primeru sezonskega poslovanja (mlatenja in sušenja žitaric, stiskanja krme, motornega pluženja na račun drugih, kopaliških podjetji, stiskanja oliv na račun drugih itd.) morajo davkoplačevalci v enem mescu od začetka obratovanja prijaviti pričakovani sezonski promet, na čigar podlagi registrski urad davek začasno odmeri in izterja. V enem mescu po koncu sezonskega obratovanja morajo davkoplačevalci prijaviti dejanski promet, ki so ga dosegli v sezoni, na kar registrski urad dokončno odmeri davek od prijavljenega zneska.
ČLEN XVI
Na podlagi prijave v smislu prvega odstavka člena XV tega ukaza odmeri registrski urad davek za leto 1949 v skladu s členom X splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947 in vpiše to odmero v svoje knjige ter ga sporoči davkoplačevalcu z zahtevo, da naj plača dotični znesek v obrokih in v rokih, določenih v členu XVII tega ukaza.
Če so davkoplačevalci dolžni plačati davek v pavšalnem dogovorjenem znesku po določ" bah tega ukaza in če ne predložijo zgornje prijave, odmerijo registrski uradi davek uradoma in obvestilo o odmeri vročijo davkoplačevalcu, dočim v zakonu predvidene kazni ostanejo v veljavi.
ČLEN XVII
Davek, odmerjen po določbah prejšnjega člena, se mora plačati potom poštnega tekočega računa neposredno na tekoči račun registrskega urada v štirih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo zadnji dan mesecev marca, junija, septembra in decembra 1949. če davek ne presega 500 lir, se mora plačati ves znesek naenkrat tekom mesca marca 1949.
Dopolnilo davka, ki se morda mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati obenem z obroki, ki dopsejo v plačilo v preostalem razdobju leta.
Davek In zvišani davek, ki bi se moral plačati na podlagi odloče pristojbine davčne komisije, se mora plačati na način in v rokih, določenih v členu XIII splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947.
Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave v svrho odmere za leto 1748 v primerih, omenjenih v drugem odstavku člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1949 ; dopolnilo davka, ki se v takih primerih mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati obenem z obroki za leto 1949, ki dospejo .v plačilo v preostalem razdobju leta.
Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave, vložene v februarju 1950 zaradi izmere za leto 1949 v primeru predzadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30, junija 1950 ; dopolnilo na davku v takih primerih, ki se mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati v letu 1950 na koncu preostalih trimesečnih obdobj leta 1950.
Začasni davek, ki ga morajo plačati davkoplačevalci s sezonskim obratovanjem v smislu zadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih mesečnih obrokih, ki zapadeta v plačilo zadnji dan mesca, v katerem je bila vložena prijava in zadnji dan naslednjega mesca. Dopolnilo na davku, ki je bilo odmerjeno glede prometa, ki ga je prijavil davkoplačevalec ob koncu sezone, se mora prav tako plačati v dveh enakih mesečnih obrokih, ki do-speta v plačilo zadnji dan mesca, v katerem je bila vložena prijava o dejansko doseženem prometu in zadnji dan naslednjega mesca ; razlika na davku, ki jo mora plačati davkoplačevalec v posledici poravnave, se mora plačati najkasneje en mesec po sklepu poravnave.
DEL II
TRGOVINE Z ZELENJAVO, CVETLICAMI, SADJEM, RIBAMI, JAJCI, PERUTNINO,
KUNCI IN DIVJAČINO
Člen xvm
Za trgovanje z zelenjavo, cvetlicami, sadjem, ribami, jajci, perutnino, kunci in divjačino se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v času, ko se to blago stavi v potrošnjo, in sicer na podlagi predpisov naslednjih členov. Za stavljanje v potrošnjo velja :
a)	nakup tega blaga po trgovcih na drobno in krošnjarjih, vštevši prodajamice podjetij, tovarn in podobne, ter pri neposrednih proizvajalcih prenos blaga iz kraja proizvodnje v njihove trgovine zaradi prodaje občinstvu ;
b)	nakup tega blaga po osebah, ki ga neposredno potrošijo v svoji lastni trgovini ali industriji (hoteli, restavracije, kavarne, slaščičarne, penzije, menze podjetij ali tovarn in podobno) ;
c)	nakup tega blaga po privatnih potrošnikih pri trgovcih na debelo ali komisij onar j ih ;
d)	nakup po iridustrijcih v svrho proizvodnje ali obdelave ;
e)	nakup po trgovcih na debelo, ki blago obdelujejo ali kakorkoli podvržejo procesu, ki menja fizično naravo blaga.
ČLEN XIX
Blago, za katero velja način plačila davka,na poslovni promet po določbah prejšnjega člena, je naslednje :
sveže cvetlice, vštevši okrasne liste in rastline ;
sadje in zelenjava v naravnem stanju, čeprav konservirano v naravnem stanju, da se prepreči razkroj, v kisu in podobno (kapri in drugo tako blago), vštevši obeljeno posušeno sadje in posušeni kostanji, toda ne posušena zelenjava, suhi orehi, rozine -katerekoli vrste in blago, konservirano ali obdelano, na drug način ;
sveže ribe, čeprav, zmržnjene, toda ne suhe, nasoljene ali drugače konservirane ;
jajca, perutnina, kunci in divjačina, živi ali mrtvi.
Člen xx
Davek na poslovni promet od trgovskih poslov, naštetih v členu XVIII se plačuje:
1)	od poslov, naštetih pod a), b), c) in d) v izmeri 3% za sveže cvetlice, za perutnino, kunce in divjačino ter v izmeri 2% za sadje in zelenjavo, ribe in jajca ; davek plača prodajalec na način in v obrokih kakor pri rednem plačevanju davka na podlagi fakture ali druge listine, ki se mora vsakokrat izdati v dvojniku.
Če se nakup vrši pri proizvajalcih, plača davek kupec na podlagi posebnega registra, v katerega se morajo dnevno vnesti količine kupljenega blaga ločeno po vrstah z navedbo igena in naslova prodajalca in nakupne cene. V ponedeljek vsakega tedna se morajo navesti delne vsote nakupov za vsak dan prejšnjega tedna in od skupne vsote plačati davek, kakor je določeno v členu I odstavek 2 ukaza št. 355 z dne 3. novembra 1948.
Register, omenjen v prejšnjem odstavku, se mora pred uporabo predložiti registrskemu uradu, da opravi obličnosti, predpisane v členu 112 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 20. januarja 1940 št. 10.
2)	Od poslov, naštetih pod e), v izmeri 3%, ter se mora plačti v času prodaje obdelanih proizvodov po trgovcu na debelo na podlagi istega documenta in iste cene, ki velja za prodajo obdelanih proizvodov, ter poleg davka, ki se mora plačati od prodaje tega blaga, Če je obdelano blago namenjeno za izvoz, se plača davek od nakupa prvotnega blaga v izmeri 3% prodajne cene obdelanega blaga kakor je razvidna iz fakture, ki se izda inozemskemu kupcu ali v primeru po členu 21 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 domačemu izvozniku.
ČLEN XXI
Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega odstavka, vsebuje tudi davek, ki bi se moral plačati od poslov glede zelenjave, sadja, cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine ki so se izvršili pred poslom, od katerega je bil davek pobran, vštevši uvoz svežih rib, tudi zmrznjenih, razen če so jih neposredno ujeli ali neposredno tfiabavili od inozemskih tvrdk tuzemski industrijci, ki jih uporabijo v svoji lastni industriji. Ne obsega pa ta davek davka od uvoza zelenjave, sadja, jajc, perutnine, kuncev in divjačine ter svežih rib, tudi zmrznjenih, ki so bile neposredno ujete ali neposredno nabavljene v inozemstvu v industrijske namene ; v tem primeru izterja davek carinski urad v izmeri 3% od svežih cvetlic, perutnine, kuncev in divjačine ter v izmeri 2% od drugega zgoraj omenjenega blaga.
Od nadrobne prodaje sadja, zelenjave, cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine, ki jo vrši kdorkoli, vštevši neposredni prodajalci v svojih lastnih trgovinah ali na stojnicah, se plača davek v dogovorjenem pavšalnem znesku po določbah dela I tega ukaza neglede na davek, ki je bil plačan po predpisih o posebnem načinu obdavčenja, ki jih vsebuje ta del tega ukaza.
DEL III
ZDRUŽENJA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE ŽIVINE
ČLEN XXII
0<1 premij, ki jih prejemajo združenja za vzajemno zavarovanje živine za živino, zavarovano leta 1949, se plača davek v stalni izmeri 15 lir za vsako glavo živine, sprejeto v zavarovanje v tem letu.
Davek se mora plačati v gotovini pri registrskem uradu na podlagi prijave, ki jo ta združenja morajo predložiti do vštevši 31. januarja 1950.	/
DEL IV
PIVO
ČLEN XXIII
Od piva domače proizvodnje plača davek na poslovni promet proizvajalec enkrat za vselej v izmeri 5.50% v dogovorjenem pavšalnem znesku pri registrskem uradu. Davek se plača po predpisih poglavja XXV pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 20. januarja 1940 št. 10,
v razmerju s količinami, proizvedenimi v letu in na podlagi cene na debelo franko tovarna. Zneski, ki jih proizvajalec posebej zaračuna kupcu za prevoz, za pakiranje in podobno, so podvrženi rednemu davku, plačljivemu v redni višini in na reden način.
Pri inozemskem pivu se davek prav tako plača samo enkrat v izmeri 9% in ga pobere carinski urad v gotovini pri izresitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po predpisih člena XVIII zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
ČLEN XXIV
Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega člena, obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh poslov glede piva, tako domačega kakor inozemskega, razen od prodaje po trgovcih na drobno in gostinskih obratih.
DEL V
KAVA IN K A VINI NADOMESTKI
ČLEN XXV
m Davek na poslovni promet od kave, bodisi surove ali pražene ali od kavinih nadomestkov inozemskega izvora, se plača enkrat za vselej v izmeri 12% ter ga odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po določbah členafXVIII zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Davek na poslovni promet od tuzemskih kavinih nadomestkov se plača enkrat za vselej na reden način v izmeri 9% po proizvajalcu v času prodaje in na podlagi skupne cene na debelo, ki se zaračuna kupcu.
Člen xxvi
Davek, ki je bil plačan po določbah prejšnjega člena, obsega davek, ki bi se moral plačati od poslov glede kavinih nadomestkov, potem ko so bili prodani po proizvajalcu, ter od poslov glede kave, surove ali pražene, in kavinih nadomestkov inozemskega izvora po uvozu, razen za prodajo po trgovcih na drobno in gostinskih obratih.
Praženje in kakršnokoli drugo obdelovanje kave za račun tretjih strank velja za trgovski posel, ki je podržene obdavčenju po veljavnih predpisih.
Poseben način obdavčenja po prejšnjem členu ne velja za posle glede kave, če je blago, bodisi surovo ali praženo, v hermetično zaprtih posodah, ki jamčijo konserviranje.
DEL VI
UMETNA GNOJILA IN ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA
Člen xxvii
Od poslovnega prometa umetnih gnojili in antikriptogamnih sredstev, domače proizvodnje, naštetih v členu XXVIII tega ukaza, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v izmeri 5% ; davek plača proizvajalec pri prodaji blaga na podlagi celotne kosmate cene, ki jo zaračuna kupcu, v rednih rokih in na reden način.
Ce se pa v fakturi posebej računa cena pakiranja, se plača davek od te cene v redni izmeri.
Če je zgoraj navedeno blago inozemskega^ izvora, se davek prav tako plača enkrat za vsele j v izmeri 5 % ; davek odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vred -nosti, računane po določbah člena XVIII zakona z dne 19. junija 1940 št. 752.
ČLEN XXVIII
Za naslednja umetna gnojila in antikriptogamna sredstva se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v smislu člena XXVII tega ukaza :
Umetna gnojila :
a)	nitrogenska gnojila: amonijev sulfat; kalcijev nitrat 13/14 — 15.50% amonijev nitrat 15/16 — 20/21 — 33/35% ; sodin nitrat ; biamonijev fosfat ; kalcijev cianamit.
b)	fosfatna gnojila: mineralni superfosfat ; organični perfosfat z vsebino nitrogena ne nad 3%, tomaževa žlindra ; fosforiti (zdrobljen mineralni fosfat).
c)	kalijeva gnojila: kalijeva sol 40/42 — 30/32% ; kalijev klorid 50/52 — 58/60%; kalijev sulfat 48/50%.
Antikriptogamna sredstva:
bakrov sidfat ; bakrov oksiklorid in druga antikriptogamna sredstva z vsebino bakrovega sulfata 64%, zmleto čeprav ventilirano žveplo ; zmleto in tudi ventilirano rafinirano žveplo ; žvepleni sublimat ; zmleta in tudi ventilirana žveplena ruda ali to žveplo z bakrom ; rafinirano žveplo v kosih in palicah.
ČLEN XXIX
Davek, ki je bil plačan po predpisih člena XXVII tega ukaza, obsega tudi davek, ki bi se moral plačati od vseh poslov, vštevši nadrobno prodajo, po prodaji s strani proizvajalca ali po uvozu, če je blago inozemskega izvora.
DEL Vil
PETROLEJSKI PROIZVODI, GORIVNA IN MAZILNA MINERALNA OLJA
ČLEN XXX
Od poslovnega prometa spodaj naštetih petrolejskih proizvodov, gorivnih in mazilnih mineralnih olj se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v naslednji izmeri :
a)	Gorivna mineralna olja: 8%
tarifna postavka 643/B/l — bencin „	„	643/B/2 — terpentin
„	„	643/B/3 — petrolej
„	643/B/4 — plinska olja
„	„	643/A in ex 643/B/6	— surova naravna
petrolejska olja in ostanki od obdelave mineralnih olj (gorljiva olja), izključivši olja, ki so določena za obdelavo in za neposredno uporabo kot gorivo v pečeh.
b)	Gorivna mineralna olja: 4.50%
tarifa postavka prej 643/B/6 — ostanki od cbvelave mineralnih olj za neposredno upo-bo v bojlorjih in pečeh.
c)	Mazilna mineralna olja: 9% tarifna postavka 643/B/5.
Če so ti proizvodi določeni za notranjo uporabo rafinerij in obalnih naprav, znaša izmera
davka 2%.
ČLEN XXXI
Odstotki davka, določeni v prejšnjem členu XXX. se odmerijo :
a)	pri gorivnih mineralnih oljih : na podlagi polne cene samega blaga, razvidne iz cenika, določene za prodajo občinstvu, brez vpoštevanja katerega koli zvišanja ali znižanja te cene ; če gre za primer ugodnosti v pogledu davka od proizvodnje, se odšteje razlika med normalnim in znižanim davkom;
b)	pri mazilnih mineralnih oljih : na podlagi povprečne cene 260 lir za kg.
Ta načela veljajo tudi za odmero davka od proizvodov, ki so določeni za notranjo porabo rafinerij in obalnih naprav.
ČLEN XXXII
Davek, ki se plača v smislu prejšnjih členov, se plačuje :
a)	za gorivne in mazilne petrolejske proizvode, uvožene iz inozemstva ali vzete iz carinskih skladišč : neposredno v gotovini carinskemu uradu pri odvzemu blaga iz carinarne ;
b)	za tuzemske in z njimi izenačene proizvode, podvržene davku od proizvodnje, ki se vzamejo iz tuzemskih tovarn in skladišč : po osebi ali trvrdki, ki proizvode prevzame, neposredno na tekoči račun pristojnega registrskega urada.
V ta namen mora tehnični urad za davek od proizvodnje ali carinski urad (pri nadzorovanih skladiščih) ugotoviti, predno odobri prevzem proizvodov, da je bil prometni davek plačan v višini in na podlagi cene, predvidene v prejšnjih členih ter mora vnesti podatke o vsakem poedinem plačilu v svoje knjige.
ČLEN XXXIII
Proizvodi, našteti v členu XXX tega ukaza, ki so določeni za bunkerje ali za zaloge na ladjah ali letalih, ter izvoz teh proizvodov po osebi ali tvrdki, ki jih je prevzela od tovaren ali carinskih skladišč neposredno ali po izvozniku, (pri čemer se morajo v zadnjem primeru vpoštevati predpisi člena 21 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762), niso podvrženi prometnemu davku pod pogojem, če so oproščeni davka od proizvodnje.
Prav tako so oproščeni prometnega davka proizvodi v nadzorovanem tranzitu od rafinerij ali carinskih skladišč v drugo rafinerije ali carinska skladišča.
ČLEN XXXIV
Davok. naveden v členu XXX tega ukaza, obsega davek za vse posle o proizvodih, naštetih v navedenem členu, vštevši nadrobno, prodajo, Vendar način obdavčenja, določen v tem delu tega ukaza, ne velja za prodajo v trgovinah z mešanim blagom (špecerijskih trgovinah, trgovinah z barvami itd.).
Zgoraj navedeni odstotki davka obsegajo tudi prometni davek od uvoza — če gre za blago inozemskega izvora — ali od prenosa — če gre za v tuzemstvu proizvedeno blago — naslednjih proizvodov :
1)	surovo naravno petrolejsko olje, ki je določeno za obdelavo ;
2)	ostanki od obdelave mineralnih olj, ki so določena za predelavo ;
3)	druga mazilna olja, ki so določena za izdelavo belih olj in za predelavna sredstva.
ČLEN XXXV
V primeru, če se cena spremeni za več ko 25% bo, povprečna cena, določena v členu XXXI tega ukaza za mazilna mineralna olja, spremenjena s kasnejšim ukazom.
DEL VIII
PREMOGOVA GORIVA
ČLEN XXXVI
Od poslovnega prometa spodaj naštetega promogovega goriva se plača daVek na poslovni promet enkrat za vselej v naslednji izmeri :
a)	uvožena premogova goriva : 6%
premog in druga naravna premogova goriva ; koks ;
h) domača premogova goriva: 4%
premog in druga naravna premogova goriva ; ti odstotki se odmerijo :
1)	pri prodajah, ki jih izvrši zavod za preskrbo s premogom (Ente Approvvigionamento Carboni) od skupno cene, zaračunano kupcu, če ta zavod premog proda pod pogojem, da kupec plača mejni davek, računa zavod davek od ceno, ki jo zaračuna v fakturi, kupec pa mora plačati davek od zneska mejnega davka obenem s plačilom tega davka, ko izreši blago ;
2)	pri prodajah, ki jih izvrši tuzemski proizvajalec : od skupne cene, zaračunane kupcu ;
3)	pri uvozu iz inozemstva, izvršenem brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom : od uvozne vrednosti, ki jo mora carinski urad računati po predpisih člena XVIII zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Pri prodajah, ki jih zavod za preskrbo s premogom ali tuzemski proizvajalci izvršijo napram ustanovam državne uprave, se davek plača na podlagi nove izmere 3% ; če pa te ustanove blago prodajo naprej, veljajo izmere davka pod a) in b) tega člena.
Davek po prejšnjem morajo plačati :
a)	zavod za preskrbo s premogom ali tuzemski proizvajalci v času prve prodaje, neglede na osebo kupca, na podlagi redne fakture ter na reden način in v rednih obrokih ;
b)	v'gotovini carinskemu uradu v višini mejnega davka, če je bila prodaja izvršena po zavodu za preskrbo s premogom pod pogojem, da kupec plača carinske pristojbine ;
c)	v gotovini carinskemu uradu, ob izrešitvi blaga pri tistih uvozih, ki jih kdorkoli izvrši brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom.
ČLEN XXXVIII
Odstotna izmera davka, ki jo določa člen XXXVI, obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh trgovskih poslov glede tam navedenega blaga, gleda koksa, ki ga proizvajajo koksarne in plinarne in glede stisnjenega goriva (briketi iz premogovega praha in podobno), ki je bilo izdelano iz uvoženega ali domačega premogovega prahu, vštevši nadrobne prodaje. Nadalje obsega djavek, ki bi se moral plačati cd kasnejših trgovskih poslov glede blaga, ki so ga imeli trgovci na debelo ali na drobno v zalogi dne 31. decembra 1048 ; vendar se ne povrne davek, ki je bil od takih poslov že plačan.
DEL IX
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN XXXIX
Računi ali fakture, ki se izdajo glt de trgovskih poslov. od katerih je davek po predpisih tega ukaza plačan v dogovorjenem pavšalnem znesku ali kjer davka ni plačati, ker je že obsežen v skupni izmeri davka, ki se je j lačal enkrat za vselej, so podvržene kolkovni dolžnosti po členu 24 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi popravki. Če so v teh listinah posebej zaračui ani stroški prevoza, pakiranja ali podobno, se plača davek na poslovni promet od teh zneskov v redni izmeri in na reden način.
DEL X ČLEN XL
Iz naslova odškodnine za davek, ki je bil plačan na podlagi člena VI splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947 od zalog pri trgovcih na drobno, ki so do dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, plačevali davek od prodaje na drobno na podlagi nakupnih faktur, se sme priznati 10%-no znižanje promet za leto 1948, ki se upošteva pri odmeri davka za leto 1949.
ČLEN XLI
Ta ukaz stepi v veljavo na dan. ko se objavi v Uradnem listu in ostane v veljavi v letu
1949.
V Trstu dne 31. marca 1949.	H. P. P. ROBERTSON
brigadir, O.B.E. za RIDGELY GAITHER
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/AI49/65	generalni ravnatelj za civilne zadeve
SPREMEMBA UKAZOV ŠT. 105, 105 B IN 67
Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti člen IV, odstavek 2 ukaza; st. 105 z dne 5. aprila 1949. ki je bil spremenjen z ukazom št. 105 B z dne 4. maja. 1946, či. I, ter s členom VIII, odstavek 3 ukaza št,. 67 z dne 26. novembra 1947, v pogledu posebnega odbora za nadzorovanje sklada za dopolnitev zaslužka industrijskih delavcev, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, RIDGELY GAITIIER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
SPREMEMBA ČLENA IV UKAZA ŠT. 105
Določbo odstavka 2 člena IV ukaza št. 105 z dne 5. aprila 1946, spremenjenega s čl. I ukaza št. 105 B z dne 4. maja 1946 ter s čl. Vlil* odstavek 3 ukaza št. 67 z dne 28. novembra 1947, se nadomestijo z naslednjinli :
,,a) Za nadzorovanje tega sklada se s tem ustanovi posebni odbor, obstoječ iz predsednika. pet članov in pet nadomestnih članov.
b)	Predsednik odbora je inspektor državnega zavoda za socialno zavarovanje, če pa je odsoten ali zadržan, drug funkcionar, ki ga ta zavod določi.
c)	Enega člana in enega nadomestnega člana predlaga ozemeljski delovni urad, dva člana in dva nadomestna člana delodajalci in dva člana ter dva nadomestna člana sindikalne organizacije. Te člane in nadomestne člane imenuje Zavezniška vojaška uprava.
d)	Kot tajnik odbora posluje funkcionar omenjenega zavoda, ki ga le-ta določi.“
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trst, dne 31. marca 1949.
H. P. P. ROBERTSON
brigadir, O.B.E. za RIDGELY GAITHER
brigadnega generala ameriške vojske
Ref. : LDf A j 49 j 69	generalnega ravnatelj za civilne zadeve
IMENOVANJE ČLANOV CONSKE DAVČNE KOMISIJE
Ker je funkcijska doba conske davčne komisije, postavljene z okrožnim upravnim ukazom št. 23 z dne 23. maja 1946, potekla, dne 31. decembra 1948 in je portebno postaviti novo komisijo za dobo 1949-1 g52 v smislu čl. IV ukaza št. 56 z dne 7. decembra 1945 inči. 21 splošnega ukaza št. 88 (popravljenega ukaza št. 70) z dne 31. januarja 1947,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik P. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve.
UKAZUJEM:
1. — od I. januarja in za štiriletno dobo 1949-1952 bo conska davčna komisija sestavljena sledeče :
A) Sekcija I : za osebne davke in davke od premičnin :
predsednik. člani :
namestnika. :
dr. SANTOMASO Vittorio BELTRAME Giovanni dr. ANDREUCCI Rodolfo rag. LA CORTE Antonino rag. CASTELLAIST Luigi STEINKÙ.HL Bruno dr. VERSALE Antonino
B)	Sekcija II: za davke od zgradb in od prenosa nepremičnin . podpredsednik: dr. S A N T A N A S T A S O Franeeseo
člani: ■	dr. GENEL Maric
dr. BOIANOVK H Matteo ing. Id KZ ANI Vittorio ing. FRANGIPANI Giovanni namestnika:	ing. MEYER Bruno
dr. ing. LA JACONA Umberto
C)	Posebna sekcija: za odločanje v prvi stopnji o spornih pravnih vprašanjih pri prenosu imovine :
podpredsednik: dr. BARATRI Umberto člani:	odv. LALTRI Franeeseo
odv. PALE SE Raoul dr. BROI Giuseppe odv. SILVESTRI Luigi namestnika,:	odv. KNEZEVICH Gino
dr. MICHELI Sebastiano
D)	Posebna sekcija: za. zaseženje režimskih dobičkov: podpredsednik: dr. NARDI Nicolo
člani:	dr. ZERBONI Gioacchino
odv. SILVESTRI Luigi dr. GENEL Mario odv. LAURI Ferruccio
namestnika:	ing. PINZANT Vittorio"
KOSHIR Iginio ' dr. FACCINI Giuseppe odv. PALE SE Raoul
2. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 30. marca 1940.	VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni, ravnatelj pri
Ref.: LDfBf 49)14	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni Ukaz št. 15
IMENOVANJE ČLANOV POSEBNE SEKCIJE ZA SPORE O DAVKU OD PRENOSA DELNIC IN KAPITALA INOZEMSKIH TRGOVSKIH DRUŽB
Ker sodim, da je priporočljivo in portebno imenovati člane posebne sekcije conske davčne komisije za spore o davku od prenosa, delnic in od kapiatla inozemskih trgovskih družb, predvidene v členu I splošnega ukaza št. 21 z dne 23. oktobra 1945 in v členu IV, odstavek četrti ukaza št. 56 z dne J. decembra 1945,
zato jaz, VONNA F. B URGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	— Od 1. januarja 1949 daljo in za leto 1949 bo posebna sekcija za spore o davku od prenosa delnic in od kapitala inozemskih trgovskih družb, ki je bila ustanovljena pri conski davčni komisiji s čl. I splošnega ukaza št. 21 z dne 23. oktobra 1945 in ki je omenjena v členu IV, četrti odstavek ukaza št. 50 z dne 7. decembra 1945 sestavljena sledeče :
podpredsednik : dr. HO SCHLNT Francesco. člani:	HILTY Attilio
IVE Pietro JAUT Guido dr. FACCINT Giuseppe nadomestni	ROM AN" S Antonio
člani	KOSCHER Iginio
DE GIOVANNI Mario dr. VERSACE Antonino
2.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 30. marca 1949.	VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD/Bf49/15	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
IMENOVANJE ČLANOV OZEMELJSKE PRIZIVNE KOMISIJE ZA SPORE IN REKURZE GLEDE UGOTOVITVE REŽIMSKIH DOBIČKOV
Ker sodim, da je v smislu odstavka 2 člena 21 splošnega ukaza št. 88 z dne 31. januarja 194J, s katerim je bil popravljen ukaz št. 70. potrebno imenovati člane ozemeljske prizivne komisije za spore in rekurze glede ugotovitve režimskih dobičkov,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	Z veljavo od 1. januarja 1949 in za štiriletno dobo 1949-1952 bo sestavljena ozemeljska prizivna komisija za spore in rekurze glede ugotovitve režimskih dobičkov sledeče :
Predsednik:	dr. Giovanni SCOMERSI, svetnik apelacijskega sodišča
Člani:	dr. Antonio GIUPPANI, finančni podintendant
dr. Iginio RAUDI, finančni podintendant odv. Giuseppe CELE1STTI odv. Piero SLOCOVICH
2.	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 30. marca 1949.
VONNA F BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri
Ref.: LD\B\49\i6	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 17
DOVOLJENJE ZAVODU „ISTITUTO DEI CIECHI RITTMEYER DI TRIESTE ‘ ZA SPREJEM
VOLILA
Ker je zavod „Istituto dei Ciechi Rittmeyer di Trieste“ zaprosil Zavezniško vojaško upravo, ■ da se mu dovoli sprejeti volilo, ki mu ja je zapustila gospa Giulia Rustia vdova Radivo z oporoko z dne 3. aprila 1940, notarski akt Rep. št. 4g notarja dr. Silvia Quarantotto, razglasšeno dne 23. marca 1948 glasom zapisnika o razglasitvi št. 6y8g istega notarja, in
ker je prošnjo pravilno odobril conski predsednik in proti njej ni zadržkov,
zato jaz, VONNA F. B>URGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
-Uradni list Z.V.U. S.T.O. Zvezek II, št. 10	11. april 1949
189
UKAZUJEM:
ČLEN I
DOVOLJENJE ZA SPREJEM VOLILA
S tem se dovoli zavodu „Istituto dei füechi Rittmeyer di Tri«ste“, da sprejme pod pogoji spodaj navedene oporoke volilo, ki mu ga je zapustila gospa G-iulia Rustia vdova Radivo z oporoko z dno 3. aprila 1940, notarski akt Rep. št. 49 notarje dr. Silvia Quarantotto, razglašeno dne 25. marca 1948 glasom zapisnika o razglasitvi št. 6789 istega notarja.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 31. marca 1949.	VONNA F. BURGER
polkovnik F. A izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD/B^g/iy	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 18'
IMENOVANJE NADOMESTNIH ČLANOV POSEBNEGA ODBORA PRI SKLADU ZA DOPOLNITEV ZASLUŽKA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV
Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno imenovati nadomestne člane posebnega\ odbora pri skladu za dopolnitev zaslužka industrijskih delavcev v smislu čl. IV, odst. 2 ukaza št. 105 z dne 5. aprila 1946, spremenjenega z ukazom št. 105 B z dne 4. maja, 1946 in št. 67 z dne 26. novembra I9'47> ter ukaza št. 66 z dne 31. marca 1949,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	— S tem se imenujejo za nadomestne elane posebnega odbora pri skladu za dopolnitev zaslužka industrijskih delavcev v smislu ukaza št! 105 z dne 5. aprila 1946, spremenjenega z ukazom št. 105 B z dne 4. maja 1946 .in št. 67 z dne 26. novembra 1947 :
a)	dr. Ovidio Pietro Postet. kot zastopnik ozemeljskega urada za delo ;
b)	odv. Bruno Mari in dr. Luigi Lumbelli, kot zastopnika delodajalcev ;
c)	g. Rino Mengaziol in g. Andrea Turcovich, kot zastopnika delavskih sindakatov.
2.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 1. aprila 1949.	VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD/B/4918	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
PODRUŽNICE ITALIJANSKIH TVRDK V TRSTU
Vsa podjetja, vštevši podjetja, ki imajo svoj glavni sedež v Trstu, tor tržaške produžnice podjetij, ki imajo svoj glavni sedež v Italiji, se opozarjajo na zakonske predpise, po katerih so dolžne tvrdke in podružnice tvrdk, ki poslujejo na področju Svobodnega tržaškega ozemlja, 1
biti registrirana in voditi pravilne trgovske knjige o svojih poslih, kakor je predpisano y el. 2.190, 2197. 2205, 2214, 2215, 2217 in 2220 državljanskega zakonika.
Zavezniška vojaška uprava je doznala, da številne podružnice tvrdk, ki imajo svoj glavni sedež v Italiji, ne ravnajo v skladu z zakonskimi predpisi in ne vodijo pravilnega knjigovodstva o svojih poslih v skladu z zgoraj naštetimi predpisi.
Če te tvrdke ali podružnice tvrdk no bodo vodile pravilnega knjigovodstva o svojih poslih, se bodo izpostavile kaznim, ki jih 'določa zakon.
Obvestilo št, 1 z dne 26. januarja se razveljavi.
V Trstu, dne 29. marca 1949.
B. M. SMITH
Ref. : LD/C/4915
načelnik oddelka za proizyo,lnjo
VSEBINA
Ukaz	Stran
št.	59	Ustanovitev upravnosodnega prizivnega sveta........................... 161
št.	60	Omejitve v porabi električnega toka .......................................... 163
št.	61	Volivni imeniki — Sprememba ukaza št. 345...................... 164
št.	62	Sprememba ukaza št. 33	  164
št. 63 Sprememba pravilnika o socialnem zavarovanju nameščencev davčnih izte-
rjevalnic ..................................................................  166
št.	60	Predpisi o pobiranju neposrednih davkov ...................................... 169
št.	65	Posebni predpisi o plačilu davka na poslovni promet za	leto 1949 za nekatere
vrste dohodkov .............................................................. 173
št.	66 ' Sprememba ukazov št. 105, 105 B	in	67 ........................................ 186
Upravni ukaz
št.	14	Imenovanje članov conske davčne komisije ..................................... 187
št.	15	Imenovanje članov posebne sekcije za spore o davku	od prenosa delnic in
kapitala inozemskih trgovskih družb ......................................... 188
št.	16	Imenovanje članov ozemeljske prizivne komisije za spore in rekurzo glede
ugotovitve režimskih dobičkov	............................................. 189
št.	17	Dovoljenje zavodu „Istituto dei Ciechi Rittmeyer di Trieste“ za sprejem volila	189
št.	18	Imenovanje nadomestnih članov posebnega odbora pri	skladu za dopolnitev
zaslužka industrijskih delavcev	............................................. 190
Objava
št.	7	Podružnice italijanskih tvrdk v Trstu ........................................ 191