Chicago, HI., arada, 2. junij« (Juna 2nd) 1020. STEV.—NUMBCR 129. mm NI TEGA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE ■C......... •Url: M07 & Uwa4sl« sv. 4 N8T Ao. LewaM» sv«. ToUphuu« i l*wn: | Patoma je tukaj. - -V* M Drugi vpraAhjejo drug druge ga, kedaj pa pride panika? Med njimi ho tudi optimisti, ki upajo najboljAe, in ti pravijo, *ia dn se denarna panika lahko odvrne. Članki, ki jih prinašajo velo-hizniftki listi o teaa vpraAanju, so tako skrbna sestavljeni, da jih ljudstvo ne razume in da ne ve. " ge dogaja v finančnem svetu, pvnik "Chicago Tribune" je y«f ftU«Hoy o t^n vprašanju, a vsi so bili tako previdno i videni, da so jih do pike ra PEKOVSKI POMOČ-SO SE PRI-■MBllI STAVKI V STAVKO KUHARJEV IN HO TEI4K0I USLUŽBENCEV JI PKIftUD NOVO ŽIVLJENJE Odprav« ponočnaga dala zahtava-jo pekovski pomočniki v Seattlu. Chicago, I1L — V stavko kuharjev, hotelskih in restavracijskih uslužbencev je prišlo novo življenje, ker ao se slavki pridružili pe kovski pomočniki. To je bila logična posledica trmoglavosti ho-telskih in restavracijakih ravna-tel je v ij) laatnikov. Gospodje so odklonili pogajanje z delavci iu najeli so stavkokazc, da za silo vzdržujejo svoje hotele in restav-racije. 'Nekateri gospodje, ki ima jo bolj zvrhano denarna mošnjo, so celo »poslovali sodnijsko prepoved proti atsvkajočim hotel-skim in vnstavraoijskim uslulben eem. Tako postopanje je vplivalo na druge organizirane delavce in prvi ho he simpatije sastavkall pe Jtovslfi pomočniki. Izjavili so, da uc morejo delati poleg stavkoka-zev. Zastopniki organizacij elek lile tisti,, ki spadajo v loko- tričarjev, mehanikov, Jjurjačev strojevodij in voznikov obdržava jo konferenco in pretresajo vpra-kanje, na kakAeh način bi najbolje nost, da razume. Oglašali so se tudi drugi dnevniki in fin** časnikT in čitali je bij« 4a se finančniki in .bankirji za tega-snidejo v Wsehinglouu, s.. preprečili,. da ljudsko ne m zvaal finančni svet. Kdor. je čital te članke, se spominja, da so go vorili o pdviAanju obrestno meie_ ■ dn se znižajo cene. To.jc bilo vje, pomagali stavkujočim hotelskim k$r i* 4za SirAo jt^vi ja restavraoijakim uslužbencem A 1 v — da jim pripomorejo do zmage. Gospodarji to pričeli spoznava da'izlivajo bitko in postali lio razkačeni. Najeli so profesijb nalpe pretepače, ker upajo, da jim taki-«udje pripomorejo do zmage. Ntki natakar je bil uetre-l*en v hrbet, ;fCregla< je Nastopila ,firi palec pod srcem. Njegovo fttv ljenj* Je v nmrnoati. / Harry Pcterson je bil obatre-I jen <&i policaja John Dodda, ko je bil na stavkovni atraži. Poli-eaj trdi, da je stavkar imel ste klpntcA v fvojl roki in da je ho tel zdrobiti lipo. Ben. P. Parker, predsednik organizacije, pa pra vi;t da je stavkar le mirno hodil gorlttdol. Ssattie, Waih. — Pekovski mojstri in tovarnarji v Taneou-verju, B. C., Tacomi, Wash., ii.1 Portlandu, Ore., bi radi za vsako ečno zdrobili organizacijo pe kovfkih delavcev, ki se bojujejo za zboljfianje razmer v pekovski obrti. ki ao napovedovale na pr., čila o prihajajoči paniki, je pH šel do zakljtička,' da so privatni podjetniki' izfcosojevoli denar kot zapravljivi in,, pijači podvrženi gospodarji, dokler ni izposojena vHota tako sjlno.narasla, <*S ugno ža strmoglaviti vso strukturo. ,'V Wall Streefn kroži vest, di finonita panika vzame med 1 jud stvmn zaupanje do tiste stranke. Ivi je na krmila, In k«"' finančnik in bankirji menico, da je flnanč oa, panika neizogibna, tedaj na; Mdc po,sodbi profesionalnih političarjev, dokler jc demokra |i»'na stranka v aedhs, kar bi pri poraoglo republikanski stranki de zmage. Poiitičarji starih strank «c nmo nič naučili, ker se učiti noče jo. Oni niti ne računijo i dej stvam, da bo lahko izid volitev v* jeseni popolnoma drugaAen, <*« pride panika pred volitvami, kot sodijo aami. f Belivci imajo seveda tudi rs čuniti » paniko, kajti če pride do finančne frartiA, bodo zadeti de lavei. Panike povzročajo, da de-lavske mezdo padajo in da so velike delavakc množice brez dela. Zaradi tega ne ame deUvsko g» 1 banjo dovoliti za nobeno ceno, de se znilajo mezde, kajtiT^/'" • so za delavce vaeeno ugodne, nmti, da ■m ^ ta" ^IMUfFiP ' delavsko mezdo ia een«. lahko male iajednači m komi delav u psevdolegalni značaj. Btavke so na dnevnem redu ne samo eua stavka »temveč tisočo stavk. Hamo v kovinarski in teks tilni industriji jc Mlo v onem me secu 400,000 Atrajkov. Ni ga p4d jet ja, ki bi ne bilo prizadeto vsM stavke. Vse stavke so s malimi izjemami politične. Ako je en atm voditelj delavstva aretiran, ji* takoj generalna stavka v dotič Delavei zahtevajo, da se d|Jav-; ni Čaa zniža, pekovski mojsm in tovarnarji pa menijo, da morsjo delsvci toliko ur delati, kot uka-žejo gospodarji. Delavci izjav-Ijajo, da ao za odpravo ponočno-ga (lela, ker je dandanes tehnika tako izpolnila pekarne, da je ne-zmiselno, da se kruh peče ponoči Jtfali mojstri so večinoma podpisali pogodbo, hranijo se odprave ponoftiega dela le tovarnarji, ki imajou tehnično najbolj dovrto-ne pekama in ki hi najložje od-pravili ponočno delo. Pekovski tovarnarji so se po-služili relebiznlikegs časopisja za svojo propagando. V velikih o-glaiiih zabavljaj« organizaciji pe-kovskih porotnikov in kriče, da hoče organizacija uničiti pokov-sko obrt s svojimi zahtovami. Stara pose«, ki jo pa podjetniki ved no in povaod ponavljajo kot novo, ki ima namen ibegati javnost, da ae aimpatije občinstva obrnejo pro* od delavcev. VBLIK fOUM V nmiMv OaJveetan, fmL - Va pomolu Morgsnove parobrodno družbe je aastsl ogenj, ki se je kmelu rs/ 6kr\\ v veHk poiar. ZgoreU so raz-na akladUča ia Ikoda. znala ruul dva miljona dolarjev KAKO SE RAZVIJA REVOLUCIJA V ITALIJI. 400,000 mfl V SNBM SAMEM MESEUU. t K m« take in delavike organiaadje osvojile tiao6e akrov zemlje in mnogo tvorni«. _ Rim, I. jun. — Italija se nahfc.in v položaju revolucije, ki vedno bolj Htopa na povHije. Italiianska vlada obstoji le fto vsled vi«čnih kompromisov z revolucionarnimi organizacijami, ki jo polagoma iz-podjedajo in nekega bližnjegu dne hO padla kot suha vejica z dre vesa. Oospodgrski in finančni položaj v Italiji je stokrat slmlrii od onega Franciji. Italijanske delavske organizacije so veliko močnejA* In radikttlucjie kakor francoske, do čint ho konservativni elementi \ Italiji disorganizirani in neodločni. Vlada neprenehoma izgublja oblast. V zadnjih žeatih meaecih so kmetsko in delavske revoiuoio name organizacije osvojile na tisoče akrov aveta in mnogo tovarn, toda vlada ni mogla preprečiti tega in komproinlai, ki so sledili, so dali tciriu kmetsko-delavskenju pota med glavuim mestom iu Je tarej trga, »tali nem mest u, ^trajki so itali delavcem tako rfftfttiO oroi njimi lahko strmoglnvijo To so storili zadnjič, ko je podel Ni tU je v kabinet; prekucnili so ga pofitni in telegrafski nameščenci. Organizirani delavci in kmetje v Italiji čutijo v sebi takftno silo, da smatrajo svoje odbore za'večjo oblast, kot pa vlado v Nimn. Lah-ly> sc reče, da je italijauaki prole-tarijat danes najbolj organizirau in močncj&i kot v kateri drugi državi na avetu, izvzemli v Rusiji, (ieneralna delavska zveza, ki ja ob koneu vojne Štela 250,000 članov. ,e narastla do konca leta 1019.. na »oldrugi miljon članov in danea fiteje že dva mMjona. ftocialistiono delavske unijo na kmetih imajo 760.000 članov. V si ndika I (stičnih uaijah je organiziranih pol miljo-na delavcev.'; Rdeča kooperativna družtva imajo tri do Atlri roiljone odjemalcev. Naražčajoča sila socialistične stranko v Italiji s<> jc najbolj po. kazala pri zadnjih volitvah ko so socialisti dobili več kot dva miljo-na glaaov hi Itevilo njihovih poslancev v parlamentu je poskočilo od 42 na 156. Zadnji teden je več voditeljev socialistične stranke in (Ieneralna delavske zveze odpotovslo v Moskvo, kjer bodo konferirali z ^eninom. Ravatarfja v Italiji je neizogih-na toda razvija se drugače kot ruska revolucija. Razvija se tako, kakor zahtevajo italijanske raz-iin-n-i in zato bo drugačna, čeravno ima yak cilj. KAPITALISTI 90» SBDUJBJO NAJVB0 MEHI ftKBOA BOGASTVA Milni odaek priporoča, da riika vlada diktira ustav« ■ mehiški republik!. * ^ ■> • ' * -kmmL^^mm . % , I Washiugton, I). ('. - PallovMf natni odsek, ki je malone leto dni preiskoval razmere v Mehiki, je zadnji pondeljok predložil senatu svoje poročilo o preiskavi; o.Kck — ki obstoji iz seuatorjev Falla Iz Ntfve Mehike, Hrandegeeja iz Con-ueetieuta in Hmitha Ia Arizone je priporočil, da SSdruiene drŽava ne smejo prlpoanati nove mehiitke vlade toliko čaaa. dokler dotična vlada ne garantira, da plača od-lik od n lun $64,000,000 prizadetim ameriškim interesom da ae odpove sedanji ustavi v Mehiki in da uvede takfine zakone ki ue bodo ugro-žali ameriAklh In drugih inoaem-sklh interesov v mehiAki repuhli. ki. Ako pa mchiika vlada na zadoati tem zahtevam, tedaj naj Združene driave po pripofočih) omenjenega odseka napadejo Mehiko a oboroženo silo, ki M naj drži odseka bi to ne -bila vfljna( I) proti mehiško mu ljudstvu, temveč le "Samoobrana amerlžklh življenj in interesov". Hituacijm >ki jo je naslikal preiskovalni odaek, je zelo črna. 04 čaaa Madera je bilo v Mehiki In na mehUki meji ubitih 461 Američanov In Akoda, ki ao jo pretrpeli amoriški kapitalisti vsied revolu-lijauskim in Cairanaovih zakonov, M na SOB atiljonov dolarjev o vlado.'' ;Miiii iT m anglija ka2e pest stavkar jem na irskem. DELAVCI 0§VQJIU IEMUI •0A ORAJftOAKOV Nova krixa vsled delavske re volte proti armadi *' SjB(ložaj na irskem je vsak dan bolj kritičen, Kal je vlada sklenila, Ae ni mano* vendar pa kažejo (nnoga zna menja, da se je vlada odločila za akoljo sile. Revolta Irskega delav stva proti armadi bo zdrobljena v krvi, *«• bo treba. Dubllu, Irska, i, jun. — V Weatportu je okrog 200 delavcev zaaeglo 5« akrov |MUnik* ki jo laatnina lorda Sliga. Delavei iu kmetje ao apodili grajsko živino s Mnlka in pognali svoje kravo ua zelehe trate, Ix>ndon, t jun. — VojaAka patrulja na k jc .poslttžll pri odileji pozdravaogt strela oatrih nabojev, čeA, da bo bolj počilo. Poledica tega nespametnega dejanja je bilo/da Je bilo dva in Atiridosat oseb ranjenih. rani drUvel. Ce \hm\o tnln« za-htovali v kratltem čaau brezpo Mrtnmi«« kar iim gre, jim ne bu itMtiik« Akodila. Ce se bodo deli miraAiti z lažnjivimi poročili, ki Jih bodo čitali ^ vriebizniAkeiP časopisju, hodo jrlavoi tepenl »tsde ae kodo zntfale ia delavei bedo priAU ia dežja pod kap. PROHIRICIJONISTI SE VOSI JO PO MOKEIE POTIH D. 0. ^elezai-Akl agentje Izjavljajo, ds je pre. eej kongresnikov, ki ae glaeoraii sa arohihielja In se pelješ na de-iMraOife* konvencijo v Men Fraaeieeo, kupilo voznr listke za k*n*d»k< železnice. Gospodje pra. vijo. da žele videti kenedske p.»-krajine, hud^imnAnož. pa da v Kanadi ui račun, ki ga mora plačati inehiAko ljudstvo amerlAkim induatrijalnlm in finančnim interesom, oko noče, da bo politično podjarmljeno. Od* Akodnina za 461 izgubljenih živ-Ijenj je določena na $14675,000, aa »kodo na lastnini pa $50,000,000. Zanimiv ja oni del poročila« ki pokazuje, kdo je pravzaprav go-spodar naturnih bogastev v Mehiki. Vse naturno bogastvo Mehike ae ceni na dve miljardl In 494 miljonov dolarjev; ameriAki kapi tallatl posedujejo eno mlljardo in 57 miljonov tega bogastva, angle-Akl in dnigi Inozemski kapitalisti m miljonov, Mehikanci pa 79.1 miljonov. Američani torej posedujejo več tnehiAkega bogastva, kot Mehikanci in val drugi skupaj. Kal lov odaek priporoča, da mora ameriAka vlada zahtevati, da nova mehlAka vlada zavrže Carranzovo ustavo Iu olivi ono iz leta 1857. Ako pa Mehika ne mara zavreči vae sod I n je ustave, tedaj jo mora brezpogojno apremenlti toliko, da odpade 27. člen, ki dovoljuje konfiskacijo lastnino nAiržavljanov, In pa 130. člen, )fi prepoveduje tujim misjonarjem katerekoli vare prost vstop v Mehike. Ako odpa deta ta dva člana .tedaj je kapita-liatom v inozemstvu, ki alao mehiAki drkavljani, in pa jezuitom in drugim verakim Izseaavačem ki ao bHI Izgnani Iz Mehike, zopet aro hodno, da izkoriAčajo mehiAko ljudstvo do skrajnosti. V slučaju pa da nora mehlAka vlada na u-vrle Omenjenih dreh členov, tedaj sledi intervencija in okupaeija Mehike MehiAko Iju^rivo je obsojeno v sažnost v enem In drugem Mit Preiskovalni odsek je sestsvO R Mati psglsvnr V tnkajinjem železno letalo milj va uro Atlantic (.'It/, S. J. — Mons. ki je na Mpominaki dan le tel ne svojem novem letalu Iz samo kovine je v enipreletel 12» milj od tukaj v ttladelfljo in nazaj, ne da bi se kje ustavil. in okolico: V četHek nestalno in hlaiiliilz1 Hevefaaa-l>adni vetrovi. Temperatnra v zadnjih 24, urah t najviftja 75, Solnce Izide ob 4:17, zaide oh 7il#. \mvmm±.,m ^Ommimk^atšk meatu niso boljl, kot kje drugje. Tudi »alt jih ne dela bolje aH slabeje, ampak.taki so, kskrAna jc vzgoja v danaAnjih dneh. ; Tolpa zamorskih paglavcev je metAla kamenje v avtomobile in kamen je prifrčal v avtomobil, V katerem Je sede! lajtnaut Ulazier. Zdrobil fh AČit iz stekla lu ranje-na jo bila lajtnautova soproga. Mod pomorAČakl se je kmalu raz-Sirila ta reet. MaAČevatl se nls< mogli nad zamorskimi paglavci, ki so tekli, kar so jih nesle noge ko so vldnll, kaj je povzročili, njih ta« I o pridnost, Iu Ali so prei Bhermanov Jjotel, v katerem hi nastanjeni zamorci. Na lice mesti Jc kmalu pridal policijski kapital Ike Ijvsn* ki ae je a svojim ljudmi proril skozi muožfeo mor1 nsrjov in zasedel vrata hotils Mornarji niso hoteli odnehali. Po lieaji ao potegnili avoje samokre ae, namerili jih na gnečo, toda u zaradi tega, da bi atreljall r mor narje, ker bili taki streli uho depolnl In zahtevali človcAke Ar tvo, ampak da ao aretirali pet naj bolj alttilh mornarjev, ki ao m najbolj predrzno obnoAall. Ta pa ateina akcija je vplivala na drti ge pomorAAake kot mrza) *»trel j v«»de In umaknili so se, da so se rs zde IIII r grupe, da loAJc love na motrsa. / Neka grupa J« zagleilala za-»rea in takoj Je tekla za nJim. IViAla sta drA policaja, ki sta veda prekrUala račun bojaželjne tolpe. Ifitro je bilo ml posla ni li tudi dve ato poniorAčakov Iz kasarne aa pomoč, ki ao ae razdelili v patrulje, tako da ao bili nemiri potlačeni, praddn Je priAlo do več- PROFITARSTVO Z OBLEKAH BUJNO CVETE. CENA IA OELEKO JE SKOitAJ SE ENKRAT TAKO VISOKA KOT FK0DUK0IJ8K1 TR0SKI, Trgovec na drobno vzame po-vpre4no največji dele* od profila WaahingtonTi!rO, W. .le. t Lanek, bivAi tajnik delavskcgu vojnega >t*pdll da Je pogledal, kolika zuaAajo produ k-• ijski stroAki »a obleko lH kako visok je profil iistih gospmlov, ki venomer kriče, da so viaoke de- • lavske mezde povzročile visoko cene. Pri tej preiskavi je proua-4ei, da znaAa profit skoraj polo-vieo cene, Mr. Uiuek ni (mstavil le trditev, da je tako, kot je to v navadi pri profitarjlh, ampak svoje trditve je dokazal s neovrg. Ijivimi Atevilkami. Mr. Uuck pravi, 4a prodajajo daudatios obleko po jaM iu Aest-deset dolarjev, ki Je v Iclu IH10 stala le pet Iu dvajati.dolarja*. Produkcijski trofiki za tako „blc ko, pri kateri so . seveda vitel i S letalom SO ODKRILI TI-eotapce V GOROVJU, Denver, Oolo — Davčni urad-nlkl ao se posluftili letsls, ds so zaaedll tihotapsko gne^o v gorovja hllzo Idaho Hpringse. Colo. Zasegli ao kotef za .kuhanje Aga nje. v katerem ae Jk dalo vsaki daa skakati ato galon Agaaja DELAVSKA SOLIDARNOST MtV Tkk, W, T. - y elektrarnah Pahllc rtllitios korp*>raoije aa aagroslli .električarji, ,ds za stavkajo, Ae bo drafbe oddlaiek, Jolel Ha«. Viktor® Ureftnt, Karol feejracia in kamnolome* Vrtne fkrtuik. Val to bili v nedeljo po. potdn«* oddani driavnemu prav-niltvu v Ljubljani, POZIV, in ranoceln(k ▼ Pmnajlva- zenaKn m noiKf no le sni. »Uradne uw a*J 10 ure ijutffcj do t tre popoldan. Bell Telephtmn Cedar 2888 Ms E. OUtStr*«,. Mali — V 9Šm »plo-n lelcuni-barake atavka ao ae na deitH u vriHli Atevilnl vlomi in tatvi,^" deti® ao v ljubljeni temni e|r-""i* pertvali. Urabljajo« aaatnJ r javnem prometu in iaredne ne-prilik«- ao" raani vlomilci in tatovi plenili in kradli po vaab odda Umejilh krajih Želo Alcvttiu t«. Vsi k « predstavi t n . KI JO VPRtZORI •lov. dram. druitvo v Chicagu V dvorani je aelo hladm> Hi Mm ee^tflacijn. Prt PROSVETA **nhlng in Foohrtt bila v kon * Pariz. — Vojaški kritik Haj* mond Recouly je v svoji knjigi f*4Fochove bitke" prvič raskril javnosti dejstvo, da ata se gene »alisimo Foch in ameriški Reueral Pershing večkrat sprla ob času zadnje velike ofenzive proti Nem v juliju leta 1918. Foch je parkrat poakuail razkropiti ameriško armado na več delov fronte, toda Peraking ni puatU. Hukrat je Focb poslal generala Petaina •k Perahingu, da bi pomagal voditi amerilko ofenzivo, katera po mnenju Focha ni ftla gladko, ali. Pershing je obrnil Petainn Urb*i in 111 u dejal, da ne potrebuje po močnika. ' la Arija) ja bilo t torek sklenjeno dvajsetdnevno premirja. Po sadnjih poročilih so bili turftki vstaii tepeni v Aintabu. Slo?eiski Narodna Podporna JcdioU. Dan ln noč. Ako hočete do eela ušivati Šiv-Ijenje, imejte Trtoerjev,o ameri-Ako grenko adravllno vino doius pri rukftht Ako ga malo savlije-te pred jedjo, boste imeli dober tek; to vino tudi pospešuje prebavo ter pomaga molganom, du •bolj hitro delujejo, Ako gs pijete prodno leiete k počitku sveder, boste sladko in mimo spali, naslednje jutro boste pa vstali čili in okrepčani. Vedno pa zahtevaj-te priatno Trinerpevo amerilko itu-nko sdrsviluo ...... (Triner\ American Klizir of Bitter Wine), ki je snano Sirom Združenih držav kot v resnici zanesljivo zdra-vilo in ki je bilo odlikovano / najvišjimi nagradami, zlatimi kolajnami in "grand pri*" na rasnih mednarodni razstavah) v Londonu in Bruslju 1910; t Pa-risu in Rimu 1911; v San Franci scu 1915; Panami 1916. Tekom sadnjim mesecev je prišlo na trg ve* novih Mgr«nkih vin*'| ista raatejo kot gobe po del ju. Našili prijateljev ae pa vseeno ne more ▼aratV kajti ti inajo ceniti vred noat Trinerjevega amerlškefta «• Liksirja in ne bodo jemali ponarc* jenega blaga. Vaš lekarnar a4i tr govee s sdraVilt ima vsa Trlnerje-va sdra vila v salogi. Joseph Triner Company, 1383*45 So. Ashland Ave., Ohioago, II. — (Adv.) UoUmvIJmm I. *»riu i* Imkmr^ IT.>«U« t M? laOO. ^^^^ v drUvi lllhivU. OLAVNI STANi 1087-S9 SO. LAWNDALE AV»„ CHICAGO. ILLINOIS. Irnianlni odbor. ^^ UPaAVNI OOSKK rnteM VSmm Amum H«**«, IN ISe, C*«M*Wrfl. p», ESS^AS? *** uimVk stTimsU * y»n.|Ml |U«iU PUt» G*«.«. POHOTNI ODSSK. ... ^ 499 M«, su S»taf (UM, lil. Mm««- t»lw>>r, $m f1- ^ SSS. Mik«, r^ Prask tank, SSSO r*mm Av«, amhii Oku. aOLNlftKI ODSEK. sesT-ss t. UfMi a*„ CkiMCK * VtMOOHO OKftOtlZ, RuMI CM.ri.k. »« 4H SrM^vVk. P«. TlPMi - lt>AnNn B«n,WM Htm, trn ZAPADNO OKAOŽJZ, Krnim. i„Ur. In 104. Om«, Km, m J inJ 3 asa m OUk*rt. Mi«.., M NNNNM. Nadzorni odbor. 4IS Nm st„ Inka, M t-.. J«. IUIm, iser K. V4* a*, OMfc ^ Tiskovni odbor. Nova Čehoalo vaška vlada. Praga, Čehoslovakija. Via-stimil Tusar je organiziral uvo vtfdo, v kateri je šest socialnih demokratov, dva narodna soeiali-^t« f«t agrarcev in trije nad strankarjl Prelom mod Čehoslovakijo ln Poljsko? Pariš, 1. jun. — Tukaj se je raznesla vest, da je poljska narodna skupščina sklenila prekiniti diplomatične stike s Čehoslovu kijo zaradi konflikta v Tefiinju. Tukajšnji poljski poslanik pravi, da ne ve nič o tem. Združitveni odbor. ratosKDNiic, Pn.ii AM, SIS4 a*. CmwUH Ckkm *km Tr4«lJ, I« I SI. U^inh, H. Orn S4S tn„lwoo4. O.irvlt, Ml* •••«/ »taA. B. ea. M, CWv«U»4. oa Mwr U4»vM, 1S44 S*. R.IIm A«V CSI KHOVMI IMAVNIK. Dr. f. J. Kar«, SSOS St. CUlr Av^ OOOOVOBMI URKDNIK "gaoaVKTt*. J«|» ^ POZOKI »m IINIMIIIIII ■ «L Mfctmas, M Maj« T . ^ •• - M* f«- Nn« 1 h- j^ u«m* a^ chimm, is. vtb iamvk bolniški podpobi sk naslovk, sesr^a U. UnMi av*h niNit, IU. dthabnipoilljatvl IH.9TVAMI, hI M gi vm m ssiIiimi tajniiiv* a. n. p. j„ sser-sa aTiuw< . ^ v »v«" * u-aoajn.lklmi pobu •un« f n. p. j, sesT-aa a^ l.wn«uw a^ ok^ n Premirja med Turki in Franoozi. London. Med turškimi in francoskimi četami v Ciliciji (Ma- M CENA VOZNIH LISTKOV. 1. NEW TORK—TRST. "BRITANIJA" S. JuntJ«.-.........................• '•smmBt, vtRbi"«. jfijsa..... .. ..,_.,., ... 1 PLSARO 8. junija. "ITALIA" 8. junija« .•,«•• »«..•••*••••• •••«•••«! "patria" 10. junija,............................I "panonia" 10. junija......U...................I "providbnce" 1. Jalija....................i....i 11. NEW YORK—HAVREj 4la 8avoie" 5. junija..........................| "la loraine" 7. iunijs........................| "ROCHAMBEAU" 12. junija...............$ S« mSsJ Immmi' M m p«nilk imSoIUio prostorov. Kor Jj irar "s"tom ai tgdl*pHhp«nH» n.potr.fe.no tekanj« v Now Vorii«. PbmMm la vašaje IUUw daUla pri aas U da W9k valJUb nas! v J«ae«Uvijl. Vsa pa*M iitnmilsi la davalMa n na t sovjetskega komisarja. London, 1.' jun. — Ministrski predsednik Lloyd Oeor»e je vfta-raj sprejel Oreforlja Krasina in njegovega tovariša Kliško v svoji uradni rezidenci v Downing Htreetu Konferenca s Krasinom, trgovskim komisarjem aovjetake Rusije, je trajals eno uro in četrt in rasun Lloyda Oeorga so bili na* vsodi Curson, minister zunanjih cadev Bonar Law, Eohert Home in Ceeil P, Hannsworth. Uradno poroftilo ne pove, o čem se je govorilo na konferenci. DrugI sestanek se vrši prihodnji teden. Londonsko žssopisje špekulira, da je Krasln predlošil načrt hov-jetske vlade za nakup loknmotpi na Angleškem, ki bodo plačane t zlatimi rubljL Parit, t jun. - Francoski po-lltlčarji strahoma opasujejo ae-sunke Llojda Oeorga t sastopnl-ki aovjetake Rusije v Undonu. Nekaj se' govori, da bodo tudi frsneonkl trgovski sastopniki v Londonu konferirall s Krasinom. Frencosks vlada je še vedno na stališču, da s bolJiovM «« biti pogojanja ln da pod nobeno eeno se ne sme dovoliti kvot ruskega »Ista v »meno sa blsp*» idil Francozi smatrajo, da so • tem zlatom zsjomčena po^»J'i« stsrc Rusije ln največ teh poeoJU oa dali francoski bankirji. (Dr.lt.) 8edaj Hvimo v času In Stonto, vsak skuša posuti hitro bogst, na giede na svojega bUinjega. Rosni agentjo in r.nkot-ni bankirji rssUjo povKid, kakor gobe fro dežju >t V teh Časik se stavijo v denarnem prometu nepričakovane /« preke starim iskušaaim ln pramoftttlm tvrdkim; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogočo izpolniti svoje neutemeljene obljube, je vallko vprašanje. 4f Naše denarna pošiljatve sa aidoji las po novi svesi in na not| način primerno sedanjim razmeram v Kvropi dovolj hitra in ljiv" ''joo krM . $3.30 .000 Ur« » .0.00 Pari*. — General Tabouis je objavil ogorčen protest v časopisih proti veaeljačenju turistov, domačih in tujtti, ki obiskujejo podrti-ne na bivši zapadni fronti v aever-ni Franciji. Med napol zasutimi ntrelakimi jarki in zakopi se vrše pikniki in ruap druga zabave, (eaar bi ne amelo biti po mnenju omenjenega generala, ki pravi, da l>i ae turkti morali obnašati kot romarji' ne pa kot veseljaki. Ns vrhu hriba Hartmana-Weilerkopf, ki ja bil pat lat potorišče nepre-terganih krvavih bojev, je bil prad kratkim plea z velikimi orgi-jsmi. R n«mbi broa nadaljajogs Denar nam je poslati nšjl New Tork llsiik^Draft. ^ Po mest lr Myney Order, sli pa ; SAKSER, denar v staro domovino Maj lahko poiljamo denar ▼ vao kraja ta Avstriji. Dunaj. — Ta teden se vrši ns Dunaju kongrca avstrijskih daltv-•kil svetov. <4Der Morgan" piše. da zborovanje svetov pomeni za čotak političnega preobrata v Avstriji, Drngl liaU napovedujejo kooaa aadanje koalicijske vtade v Nadalje poftiljamo danar todl f Srbijo, Balgarako to Ruraunako. Jamčimo aa wm poalaal danar, aaaka kot prad rojno, da bode hitro to totao izpU^an. KASPAR »TATE BANK 1SP> Sto Umi Afo, CUmto, DL KO/A KI I VaroMU m m k»)l(* Kai mnu IbtlM t. U. T, t. M*. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote LASTNIMA SU)VENSKE NAROpNE PODPORNK JEDNOTE Caaa po dogovoru. Rokopisi ao m m&Jo. NarašnHu: Udinitw drtava (laven Chleaffo) in Carwement Sabseription: United Stota« (eseept Chkage) and Chfcage 96.10, and foraiga conntries 97.00 per jrear. Oansde 94 par faar; Dmtum v •UUfM.ju a. pr. (mkj. 31 — 1020) p« pnlmfmgl, do wmm |« i^imJmvni >«>sMs mi Ua vaša rMMaik. PoMvito ja KAKO 50 PODJETNIKI SPREJELI ZASTOPNIKA ? DELAVSTVA. Ko je ameriška trgovska zbornica obdržavala svoje zborovanje, katerega se je udeležilo do tri tisoč delegatov, je na tem zborovanju govoril tudi Matthew Woll kot zastopnik "Ameriške delavske federacije." Mr. Woll ni ra-dikalec, ampak je cek> konzervativen ki ne verjame, da je za delavce potrebna samostojna politična organizacija. Govoril je uro in pol. Naslikal je "Ameriško delavsko federacijo" kot organizacijo, ki verjame v pravico, potrebo in dobroto privatne lastnine in mezdni sistem. Ta urod so poslušalci burno pozdravili. Wol) je za terh tažvil uspešen boj svoje organizacije, da napravi boljše državljane z zboljšanjem delavskih življenskih razmer. Aplavz je utihnil. Woll se je zopet dotaknil patriotičnega dela, ki ga je izvršila "Ameriška delavska federacija" v vojnem času. Narisal je, kako so se delavci žrtvovali, da pomnože produkcijo. Označil je člane l W. W. in socia PIOgVETA pokriva rob pittsburške premogove žile štev. 8 čevelj na debelo. ~ Ko so se zedinili zaradi te točke, je bila uravnava dru-i:ih zahtev, ki zboljlujejo delavne razmere v rudnikih, lahka reč, ker podjetniki niso kazali več tiste trmoglavosti, kot pri zahtevi zaradi povišanja mezde. Denar, ta ne gre i>odjetnikom izpod palca! liHHMAHiBlftfMfil "" IT I ' _ šliri miljoDe otrok umi- Ljiblfna brez nesa, ra lakote. Strašne posledioe vojn® ▼ Evropi in Mali Ariji. Ženeva, Švica. — Štiri miljoue otrok je na poti v grob vsled la- zijtJ Tukaj sledi površna, ali l«Ža ia, katero je podal Cen biro madr^arodne unije sa podpo-ro otrok pod avspieijami mednarodnega Rdečega križa: Ukrajina. — Natančnih števik ni, toda priblrlno 20 odstotkov prebivalstva trpi na legarju, ma: lariji, sifilisu, osepnicah itd. 0-troei umirajo kot muhe. Južna Kusija. — Umrljivost oi trok je dosegla 80% . V Kuban* se nahaja 600,000 beguncev, ki nimajo ničesar. Mnogo jib je ptf-ginilo na begu v Novorosijsk. (>-troci najbolj trpe. Armenija. — Na tisoče otrok se potepa okrog. Nimajo starišfv ne doma. Kot plahe živali le skrivajo v gozdovih in uživajo korenine, divje orehe in travo. Kavkazija. ~ Samo v Kri vami je 250,000 osirotelih otrok. Med njimi razsaja legar. Poljska. — Štiri miljone ali 37% vseh otrok je bolnih ali pod- (,van*jBtem in tal. ne pa v sredini. Od mesarja bitja. Deklice v štirinajstem letu so primorane prodajati svoja teleaa no kruha in capo obleke (Kljub temu pa poljska bur zija vodi vojno proti Rusi j ur.) tmig^mm Bolgarska. (j Umrljivost h-trok je velika radi pomanjkanja mleka. Srbija. — 200,080 malih si htajo povprečno po Štiri funtjf. 75,000 otrok je bosih in v cijnjak. delavsko federacijo" s pravega pota. Poslušalci so ga poslušali in molčali. Toda Woll se ni mogel izogniti delavskemu principu, kajti v dvorani je bil navzoč kansaški govemer Allen. Pričel je razpravljati o obveznem industrijalnem razsodišču. In takrat je prišlo življenje v poslušalce, ne da ga pozdravijo, da mu ploskajo, ampak da protestirajo proti njegovemu nadaljnemu govoru. "Cas je, čas", mu je grmelo od vseh strani. "Gentle- Tl T° 552 % Je| aIi °dg0V!lrjal1W in staršev in .... SO mu Od vseh strani, ....... , ~ , (fcd lni|osei„e. Med otrto* Woll je končal, kajti nemogoče mu je bilo govoriti tika. . dalje. In komaj je Woll stopil z govorniškega odra, so pri- ~ čeli od vseh strani prihajati klici: "Allen, Allen! Govemer Allen naj govoH!" In tisti, ki so kričali naj sede ponižni zagovornik delavstva, niso biU fihančniki, bankirji in veleindustrijalci 1« W*ll Streeta, bili so Ukozvani mali "biznismani", bankirji iz malih mest, mali trgovci delničarji, ki nahigajo denar v razna podjetja itd. In kaj je razkačilo te male biznismane, da so Kričili navskriž, naj sede in molči? Dotaknil-se je prisilnega razsodišča za delavce. Ce bi bil Woll govoril pred finančniki, bankirji in industrijalci iz Wall Streeta, bi ga mogoče po-slučaji is radovednosti, da dokonča svoj govor. Nekateri delavci verjamejo, da so mali "biznismani" njih prijatelji, ker se jim laskajo, kadar delajo t njimi kupčije. Nestrpnost, ki so jo pokazali zastopniki teh malih "bisnismanov" na zborovanju ameriške trgovske zbjbnrice proti konzervativnemu zastopniku delavstva, mora strezniti delavce in jih privesti do spoznanja, da so mali biz-nismani vobče nasprotniki strokovno organiziranega delavstva. Med njimi so seveda tudi izjeme, a te izjeme ne štejejo nič, ker ena lastovka tudi ne prinese spomladi. Delavci nimajo prijateljev med velikimi in malimi podjetniki, bankirji, denarnimi menjalci, trgovci ali "biznismani" vobče, ker nimajo ti "biznismani" skupnih interesov z delavci Naravni zavezniki delavcev so le farmarji, ker privatni "biznis" sedi ravno tako na farmarje-vem tilniku kot na delavčevem. mleka in moke. Prejeli amo; Zadnje čase obču tirno meatni prebivalci veliko pomanjkanje mesa, mleka in moke. Cena teh treh najvažnejših živil jsa življenje raste od dne do dne, ki bo taka, da je uraduik in dela 'vec ne bosta mogla plačati. Po glrfrip naš mes. trg! Od dne do dne jjf bolj prašen; pred stojni-< arni; kjer je kaj meaa na razpolago, stoje dolge vrste leUsk in pripravljeni moramo biti, da bo v prihodnjih dneh sploh prazne. Živihe se kolje zelo veliko, toda na trgu je ni — kam izgine to meso, je vprašanje. Mesarji zahtevajo prosto kupčijo za živino. Na drugi strani zvišuje kmet dan na dan ceno iivini. Kar se uvozi- mesa v mesto, se ga veliko proda po hotelih in restavracijah po ceni 30 K in še več za kilogranif veliko ga gre v klobase, ki se jih na stotine utihotap-Ija preko naših mej, ostanek pa pride na trg za ljudstvo. Mesaf ji zahtevajo zvišanje een mesa, po udarjajoč, da po današnji ceni 22 K ni mogoče prodajati, ker je ee-na živini 17—19 K. Odaek za do-ločanje cen se je postavil na sta lišče, da ne dovoli nikakega no-Vega zvišanja, ker če bo ilo tako dalje, bodo cene rasle ad infini- kilogram. In vsa ta J<.>j sladkosnedeše, za de-uarne mogotec, ki ti plača vs^k denar, za te je dovolj mleka. Dej-stvo k da prodajajo slaščičar-mleko po 5 K razdim |0kMp>.ki ga rabijo za otroke. Ijle nekaj kot nkfl Če se gre zjutraj na dQlenj»ki.ali glavni kolodvor, ali pa na ielezniške pre-Tkae; j>rj gfsvnih cestah, pripelje-, je ki ekoliee esle vozove, naloše-nc t Vrči, polnimi mleka. Ustaviš vprašaš, kam peljete mleko: h Kirbischu, v kavarno Slon. Kvro o, k Za lami k 11 itd. t To ni v re-♦lul Najprvo treba skrbeti sa na-tk de«*, d* bo krepka in zdrava, pote$ trofejo na vrsto Šele ka-varne, sladkosnedeši in dr. Veliko še Izdela, posebno v okolici Škofje loke, surovega masla, ki se ga pošilja preko demarkac. črte lvw1tjo. Kar se tiče mizerije r moko* je ta splošno znana. Greš enemu maka r ju — imate kaj moke t — odgovor: nič! Greš k ;Jl Brat ^aiftfilr je mueij^^ Carranzo zadeU kazen božja Sam Bogi^tKfpotianir pnikb v r«, banditu Herreru in mu velel „ biti starca # »radi njegovih glT- hov, ker se raznim nunam in , , nirn menihom v Mehiki ni ,,()S( , no dobro godilo za časa Carrau 90ve vlade. - Zadnjič je streW udarila v neko cerkev v Arizoni duhoven je bil ubit z več dru-gimi osebami. Vzroki te bpžje ek sekucije Še niso razloženi. • • Kaj je z nebeškim kraljestvom? Ali je posUvao aH jf proti-f 7 ustavno? Kaj jfe's postavnostjo in ustavnostjo nebeškega kraljčstva? Ali se v republiki lahko agitira za kraljestvo, za tuje kraljestvo, pa naj pod ali nad oblaki? Ali mar ni agitaeija za neško -kraljestvo kršenje protišpionažnega za konaf Radi bi imeti odgorvor na ta vprašanja. Ni nism do tega, da bi mi odgovarjali. Mimogrede smo zadeli na ta vprašanja in Jrer stvar ni tako malenkostna, smatramo, da je skrajni čas, da ču jemo odgovor od ljudi, ki agitira jo za nebeško kraljestvo, dočim žive v republiki in se zatekajo v varstvo njenih zakoftov. % Pravkar se vrši velika propa ganda za nobeno kraljestvo, k se naj bi preneslo iz nebes na zemljo. Agitatorjivsi so priznan internaoionalci -r- se imenujejo ^Medeerkveno svetovno gibanje. Kolikor nam je znano, niso ti a gitatorji še pritisnili za pridržke v ameriškem senat u, dasi jil da ustava lige narodov ne onjStja' Boga. Ustava Združenih drŽaTtu-di ne onjenja Boga, am<)šk na se jim je že m rastra: Oni trajo, da je očenafr več vrede kor. Mon»oj^Yavfdi>ktrina, in (figi na^--geW jife ^je nad vsa! Aiio hivla ^primer mi priporočali kakšno ;kraljestvo bod Sladkor, sladkor, kje je slad .. kor? V skladiščih ga je toliko, da bi bil lahko po dvanajst centov, JJjSc bi' vsega vrgli na trg, ampak idržke ne, molčimo raje, kaj ti U je na^ad na republiko Zdru-^eriih drlav! . jJ^pf 0 katerem bi se osi -f i boljše od drŽav, bi bili takoj obtošeni izdajstva po vojnem zakonu iir^b-' sojeni y dvajsetjetnp ječo. lWl] h Tako pa — kaj vidimo T gatorji nebeškega kraljjbStv previjajo svoje izdajsko delo polnoma neovirano; ne eden hovih voditeljev ni v ječi. vi bogatp opremljeni stani ,'»iso napadeni po Palmerjevih detektivih. Nikomur ne pride na misel,* da bi odstranil križ iz njihovih "kvartirjev" in ga nadomestit z zastavo prog in zvezd. . i- J «Kaj to pomenil Ali je nebeško kraljestvo navsezadnje res boljše od republike Zdrušenih držav? Kaj, če se trisdajalska misel prime večine ljudstva f Kaj bo potem z našimi čestitimi institucijami i T Pravijo, da v nebeškem -kraljeatv« ni profita, obresti in drugih ntlza slnienih dohodkov, iii zakladov, ki jih Iro mol^l in . den nekoth^;'^e bo izvoljen? V nekaterih deželah vlada aristokracija, v drugih' avtokracij.,. v tretjih demokracija, v četrtih lažidemokracija, * v petih bkokrji čija, v šestih bunkokracijs, v nekaterih' pa dblarokrafcijli;''' • • ? • • ,7 m** Vojria med Poljaki in Rus,, vojna med Poljaki iii Čehi, vojna med Poljaki in Nemci, vojna vraga ! Kam se obrneš, pOvsod ho Poljaki, in če'se zopet obrncS, jih ni nikjer. h- e • e ' •<» '':"«■< • Papež je rekel, da bo dal Bog republiko Ircem. To se pravi; da po mtaenju papeža ne 'bodo Irci nikdar imeli republike, ' • • • Kabolgcam iz-Belgrada: V sta-.ootssarjui njega ekscelence dr. Ko rošca strašijo mrliči . . . • • # 1 MfthiM—nijs t Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je mobilizirala armado. Pojasnilo za notra jasnilo za iikianje diplomate pa js.;^a'jo ugroža notranji sovraž- U • • • i,, V^raj „ni bilo nobenega, poročila, da je sovjetska vlada * # • jf Vprašujemo: Kje je jadransko vprašanje! • • • Jeza, s katero .j? Senatni odsek sa vrgel o^andat Armenije, je «ra zumljiva. Za božjo voljo, kdo se ne bi jezil, ko Wilson prpdlaga mandat Armenije, molči pa «> mandatu Mehike, katerega bi pograbili z vsemi štirimi! y , * t ■ " Nekaj, kar m nikdar ne igodi. Senat (kandidatu stare stran-kč): Koliko ii potrošil za volitve? Kandidat': Ne centa, gospodje, iM,ti enega ce'rita. . ' • • • Še nekaj,,kar se nikdar ne »godi Janez: AH vešte, kaj je resnica Mr. Pire T Mr. Pire: Ne vem, Janez, še nikdar nisem slišal te bes&i».* * Oorapers priznava, da "prija tel ji in sovražniki" le dvajset let vlečejo delavec v AmcHki za nos, v isti sapi pa apelira na de-svce, da naj 'še volijo "prijete je," ki sc takoj no volitvah iz-premene v Sovražnike. • 4 • Kultura Pevski zbor "JČrfepa" v sloven ski metropoli je priredil igro "Zi belka" in dramatično društvo drugemu -7- istotako nič! Če se Bomo 1i — Po newyor- . 1___škem 4trsllu w . • « Pariš. — Francoski polki Čr«o> košnih Henegalrrv, ki so .pomagal pri okupiranjn frsnkfurts in katerih je Ae dosti v Porenjn, sapu- posreči, da jo dobiš, plačaš jo po|lkf® 1« do 18 K sa kilogram: in ko M t-1- dobil sa to ceno V resnici moko! Jugoslavija mobittarra armade: To nI moka. to je zmes mola., Bim."— "Giornale^Italija^ graha, koruze in dr. in sploh bog objavil poročilo isTrsta, da Juo-v^tosa! Kruh. narejen it te mo Navija mobilizira svoje "ftkerj snec" je med akti zapelo ke, prebavi le res lačen proletar-skl ielodec. —. To je golo dejstvo! In sakaj treba vsega tega? N» dolgo temu. ko je bila odrejc- na revizije mlevskih izdelkov----- „irtIJii ^ J>n. takratni reviziji sc je baje 'mobilizacij naperjm našlo v nmik akladiščih i>d 130,- liji ui „|„A«j. da Itslijs ra Trlalki poročevalcema rektne informacije> is Bclgradt. MoMHsaelja.se vrši pod pretvezo, da zatrjp komunistično gibanje, toda po mnenjn , poročevalca je Itn* ste Kvropo okrog 1 junija Tako 000 kg. pristne bele moke in do'gojr glede jadranskega spJSl j^ro.. "Journal" Francka ^a- W000 kg pšenice Ta moka in RT^ki Ibti da pošlje črnce v Malo Arijo i>r«». j nšen ca ivrimt. S. I. a... l- :__________- " . ti Tnrkom Arijo l»ro Pšenic, izvirata še Uča^ k. je rektne pogajanje s Jngoslgti^h ✓ | bila kupljena po ceni 7.50 K za šepet ponovi ,toda ne v PalUn* nekaj pokrjavljenih narodnih pesmi. Moralni in materijalni uspeV je bil takšen, kakršnega jc bHo pričakovati. r t* . -« e • e ' R^V Slmwm v Ohioafn. V^lVoraht Č. P. 8. na 18. ee-• J sff bliso Kocine ^ve., je navadno rstopinj hlarliue, kadar je sn-ni j HO gradov vročine. To se pra mt tla Je > dvorani vroče posimi iW hladno poleti. Kdor si tot*j Hoče ohladiti telo in razgreti du *>. pride prihodnjo nedeljo v dvorno m gleda Oorldjevo drs iHo "Ne dnfc.-Tam m vidimo vei. o • • • Njlfcnv program (m) - (H$) - (m)i . K.TM. i i VETA A. M. WILSON, Register«* Pateat Attornsf, 312 Victor Bldg.. VVashington, d. C P0S0JUJEM0 DENAR n^ prvo vknjlibo do 75% vred* nosti,l% na messfina iaplačlla, ali regularno po 6% interea. DAN L. PARSONS Pirat National Bldg., ' John»town, Pa. (Pilit« sa pojasnili v slovenskem jaslku na Stephen Zabri-' sa, Park H1U, P*.)_ lllllllllllimilllUHiniltllMIHMIlIHIHHflU PROLETAREC je slovansko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Viak delavec in rojak, ki se aanima sa socislisem, bi «s moral redno č i ta ti pravo sliko .socializma. Naročnina snaia MSO na leto. $1.50 sa pol leta. Naslov: PROLETAREC, M3» W. 2flth St., CHICAOO, ILUNOiS. . iHtisiiiiiaiiiMHiutiiiftiiiaiimiitMfiamiHi 0 iAObib \ "7" rojak Matb Oreno, hišni priimek PERIOIN, roda is Vrha, okraj Črnomelj, Kranjiko, Jugoslavija. V letu 1916 m je nahajal v PMs-• burghu, Pa. Omenjeni ima dobiti del po-, imrtnine aa avojtm umrlim bn* I lom JaLn drsnemu, i Ako kateri ismed rojakov ve sa i njegov naalov, ali ako tam šita ta oglas, naj aa nafflfTT* aa urad Slo* [ vensko'trvataka Kvase, Oth' ftt., p OftlttMtft) , Anton Oeahal, $ glavni tajnik 1X1 ..................M PRAVE LUBASOVE HARMONIKE bom zopet dobil iz starega kraja. Popravljam, kupujem ii\ prodajam tudi itare te rabljene harmonike, kateregakoli izdelka. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plač*, Brooklyn, N. Y. .....MM.............. UPRAVNliTVO opoaaria vae narošnlka ta druge čitatslje* aaj nikar ne kupujejo nohMih noiabnoitl 1a doa&memih oglasov, k «e nahajajo v liltu, ker nekteri .o direktno aapeljtvt Vaak tej bo salo previden In ae vatla j, Aa le mofoše predno kaj kupi la ofisaov, prspriča. Za vat •» . " ••v;-'- t Sr'C*" 't■ * *'••.»»<• Gremočez most in.amo.&; /. »- pet na polju. Q* Poti j« napelje n 1 telefon, ki veže občin« z » okraj-nim glavarstvomimajo;ga tudi! celo nekateri veleposestniki ' i r 4 Zopet raVno polje in oddalečlja opaziti velike perutnice '"♦aha}-nok" Mteov^attett*)1. * bUšhji 'vaat' K$rpwt ik>iUjkU ,nkl6 boljša, smo bili kmalo taui.' 'J5a-vill smo jo ca vas, "de bi, se nI t4 način izognili vaškim lušefc :iit pot nas( pripelje mimo pokopali' šša, ki pa Ugleda* salo ' Šalo*tnb. Hem pa t je stojijo. rSvm lesHii krili in celo pokopališče je fcara-»čeno in isgleda kot kaka hosta, Grobovi so nenavadno selo zanemarjeni. Dalje nas pelje pot mimo to* varne sa špirit. VprSšam> čegpve je. Povedali so mi, da je "knj*. zevo" (knezovo). Izdelovali *o špirit is krompirja, katarega Je knes prideloval na svojem salo obširnem polju. Pozneje je bilo vposlenih v tej tovarni tudi veli* ko vojnih ujetnikov, ker »o bili bolj po ceni, kot pa domači delavci. V času revolucije pa so polje posejali z žitom, špirit pa »plohi ves čss vojne niso veš ku. hali, ker je vlada še v začetku vojne prepovedala vsako isdeio-vanje in seveda tudi predajo o-pojuih pijač. Zopet smo šli čres most; blatna cesta oziroma pot je naša /nanka. Blato ae nam je nabiralo na kolesa, da smo mogfi iti le korakoma. Bila je zelo dqjf mobllem pa pojdite po MUwaukeii A ve,, Kentl Itoad, l!srliwt<"i in do Alironqulns. Uljudno se priporoča za MMum-mer resorts" lastnik AKTOV MLADIC, Talsphona 10 Rlrer Boed, Algonqum, HL' Vslsd velikih popravkov nsleca potlopi«, smo se ss«i«no pr«s«llli v poslopje ravno aasproU preko ulle« pri ^Otfl. Ns* urad se bo nahajal v tem sašasnsm poslopju mogo«* do jalri msssis, ker bole vsolo nsjmsnj tako dolgo,^da se vse pravreli ♦ našem staram*poslopju. * M Ml uljadao povsbtmo vso Jagoslo-vene v Chlsholmu la okollel, da ae poshišlja naša heake. ^spomnite si, da vaš sorajak I. Osboli, Ima samo eno ddlo la te Je tošno straši s vsami Banka Je odprta od a do I ura. V sobotah pa tadl od 7 do • ura MProsvota" piše sa blagostanje* ljudstva. Ako sa atrlrtjsš s njeni* ml idejsml, podpiraj trgovoe, ki oglašajo v 1'roevatl. — V sslogi Imsm vse blago sa vsakdanje po-|Hm +f fmnd mnl < f AVTOV SOKVIK, OU0T CAaLCON, Pres. 0. L, TRAIN, Cashier. B. MATUai, Vise P ras. 1. OS HO I/T, AMiet. Ceshier. 323 4th Avcnuc, ptttsburgh, pa. fllOTBL SKMHBV. Najboljše jedila, prenočišče In točna postraiba. Val, ki votujeU preko Clevelanda, ste dobrodošli, Torej kadar ae mudite v Oieve-landu sli Collinvirood, Ohio, tu sa vam uudi lepe prilošnoet prit HOTBL B£BBH8V. «04 E lMnd Btr, OU/elaad, Oolliniroed, Ohla. Vsomlte Oelliniroed St. Olalr ali pa m. (Islr CollInH-ood ro. ulično kare. T* je^aaJIraMJs jB^n«jt,olj^p„ HselJ S1«®^ Knjiga trdo la okuooe v plota« 14*» .i imel v mi. •lih proUsitantska s«mli>i*ča, kajti v rim« k o kutol.Aklli seminlftlll) riglHii»p«h vedno, gospoda rake nauka po ukazih i« (tirno. ,, r. Volik "navedual > pa Hlnmoii, I* prav aa jo Maha** svojm sna-njem pred "Vlteol Kolumba," č#4 jk Jfc, odfcr# Jokaj novega, kn ji i aoaia liram u#e na tmi venah ko! xuanost ft«*|&nenj trideOof lat. gprva m pHAeii raslatstl m* elalisem lo na nekaterih unlvor. uh, kasneje sa je roslatfanjo m* eiaiiiNM tako^rMAlrilo, da ga done« rnUmm ^fredavaJo o njem oa vsaki iinlvml, ki do te. kaj no »veje ime, do aa as o ji We«hin*to«i. % C -fejmised-trik Wllanii jc velefipnaUti b je-fe mano SoeialiStkb fcat- Kiehard« OTIarrfjrVo, ki je Mlo tekom vfr 'nO dh«ojena no pri Jat /apora, ker Je govorila pt^U vojni OHRANITK^nilCKOA Md6 WaOhington, 00, t Pol Jedil' «kl »le|»a»rniOftt jO |>» i|»oroč||. da ol mHm a*NrK ki aa nokajo v jugovzhodni Oe-orgiji lil ki meri *edem «to »lirj« Kn«er«*ijeliii interesi bode Is štimU ves l«s, ako se ne pedvto-a*Jo HOfr« koraki iii as no nnpro vi konee lemn početju Močvirje «0 nahaja lr»% naravne« stanju in nima menda p«r# na svatu. Qleveland, Ohio, ZDRA mmmmmm vmmamsaamaamamimizzsszTi Pile vrhovni zdrtvik P. J. Keru. Nervosnost ali šivana raxdra£-Ijivost je ena najbolj sploauo raz« tirjenih bolezni. , čeravno na videz ne -kaže |mwb»iih znakov o onemoglosti, je najbolj lahka diagnoza nervoznoMt. ' Kaj je nervoznostf Nervozno*! je zunanji pojav razdražljtvfh oziroma prvoblut- Ijivih iiveev in možganov. \rr. vozen človek je žila občutljiv za nujmanjAe zunanje dražljive vplive in mike ali pa nasprotno — ne raornih vtisov, ki bi zdramili zdravo osebo. Fiziene in pailiolo • Ake vtUe r-uti nervozen človek po pojnonis <1 nikh»V kot drugi, ki pri dobre m zdravju. Majhen ro. pot nervoznega bolnika preziru ni in upravi ob ravnotežje; uree mu mi't\Q rnofrio utripati kakor •I« bi mil hotelo zle*ti v grlo; u trlpajo mu velike žile'v trebuhu, knterih normalen človek ne čuti. Nervozen bolnik čuti bodi jajc po raznih ileljh telesa, zbaila gu to in tam, mrgoli mli pod kožo, po. euli Me kot 4»i mu "niHU" Švigale po h\n\t, kot ae nekateri izruzijo. Hoji jo t f, da bi zhlazuili, in ai do mišljajo Imjfe ^olatml kot jih nu vaduo v reaniei imajo. Zanimivo je namreč to, da je na amri bolmi " človek redkokdaj nervozen; M* niki, ki Irpe na antfoi ali na raku m k n žejo peeafcnli znakov rtef voznozti. $ •Kaj povzroča to bolezen! Vzrokov je zeveda vse polne. Nekateri zmo rojeni h slabejJHmi gi. Nekaterim hipen strah pusti aledi madrelljive Uvoe itn kalerih trpe leta in leta. Drugim akutne bolezni kakor legar ali in-fluetiea pok varijo JHvČevje in notranji organe, ki jih je težko up ra viti v nt ari red.'; Vendar bi ae tiržkone ne zmo lil, če bi trdil, da je pri mo&kili polovic« nervozuoHti valed «pol-nili problemov, pri : ženskah pu vzled m rednega delovanja notranjih ^»lovjl. Koliko Iona in sta lejftlh deklet postane nervoznih ko pridejo v leta. Doba med Afi-rideaetem in petdesetim letom je za vsako ženo huda preizkužuj«. ker i oda j živci največ trpe. Veliko l»i lahko ftiplsal o h.t voziiomI), o vplivu strahu in skr-hI na človofcko' zdravje, pa uaj par vzgledov zadostuje. Ko jo /nani zdravnik Vesaliu* disrelvnl neko žensko truplo, je repenil« da je sree le vedno poč«, al bilo. u I presenečenju valed t P* gs odkritja se je srufiil mrtev na tla. Znan je »lučaj Louis liour-Imun, ki se je mrtev zgrudil pri <>Odkop«vanju konti svojega očeta. , fo je nečakinja tknanega flfcv zofa l.iilmitza po njegovi smrti nalla pod posteljo velik ko* zlata, je ml zamega veselja nad tam bogatit vom pri priči umrla. Pri-poveiJuje ne, da je Marie Antoni ette, franeoska kraljiea. od namili skrbi dobila ta noč sive lase. Ti vzgledW čudim, da se naši Člani tsko inalo zanimajo za le volitve. 1'onebuo se čudim, ker ae nikdo ne potrudi in da bi poslal kak dolier dopis o tej zadevi in v prid onim kandidatom. ki so še bili naši odborniki in katera dobro pocaamo, da so dobri in pošteni in vredni vsega tfdeu tak i V kandidatov je br. John Vogrieh, bivši gl. predsednik KNIM in ki ne, bo ka-Moraa pa pravilik — A. Mt»t1J». IlilBHBmiilfl PIOSVETA T la b-Mlo p" J rideaet tovarnsrjev je,reklo, produkeija ni znižala/pa ! lajnik. easr 01t7, W. V a. — CAmm draAlv« '' Hlovraaki raiaariu it. M\1'J naj »«• udeležijo polno4t*vilao )>rikodnje rr«iaa k*mt*u» junija, k*r imrnnti NM ti Mji r*lo vatpik rmdet ntfiti in pot»g -taca je ta tudi podrtn«. Kd«»r m ae udAleii te *yt, bo ka/oo-vaa |»o pravilik, kot i* bilo aldaajrao ■„zadaji latni aaji denaatbrs . « — Joalp eissnft. |.n>dM-duik. ■ »T s da ■HumII ne povišala, deaet tovarnarjev >' pa dejalo, da ho delavci rava< tako produHtivpi kot v predvoj nem čaeu. Iz trga ji' razvidno, da je^e 4es odatotkov tovarnarjev dejilo, d; so delavei manj produkt i vet. Danes je pa dokazana stvar če prične pešati' produkcija, tla to nI krivda delaveev, ampak jr tega krivo ravnateljstvo, ki ui zna voditi tovarttr. ,'i lV ; Največji zlatarsk i slovenska a trgovina. PRAZNI IZOOVOEI PRITOŽBA KJAJfJA Ohieege, Dl — Nearamnbst tekstilnih podjetnikov^ segajo ba, kajti zdaj dolŽe deiavee, on-tajpč jim lenobo, da ae podražili obleko. Tovarnarji pravijo, da se daj delavei produeirajo 4(f mlsto!-kov manj ko! pred šestimi leti. Heveds gospodje podjetuiki previdno molče, da je letošnji dobi. ček v prvih šSstih meaeeflg tsko visok, da jim garantira štiri od-ztotno dividendo. čc bodo tiiUe t ene ostale skozi vse loto. O'J produktivnosti pa stvar malo drugačne vort tekstilni |pijiftf4R tivtios! delaveev ie je in jr znizala. Tega ne goče delavci agitaToi«, tako i/.javlja "Narodna zve/.a po Hojevaleev." Tu zvez* jtr hižpf^ nlata pole 10? tovarnarjem, ki st) na vprašanja odgovorili takole: Hedem iti petdeset, tovarnarje v •je odgovorilo, ila delavei v ZAJLAOI PEKO A RDECKAJtflV." ampak Waahington, D. C. Judson King,1 eksekutivni tajnik ''Ligt za .uarodm) ljudsko vlado/r je o-lielodanil poročilo posebnega ad vokatakega odbora, zaradi preg.t njanja tujezemskfli deleveev, ki so bili obtoženi radikalne propagande. '/.'J1 > | Poročilo (rbtožuje justični de partmenl sledečih nelegalnih aV vm r-^CMi Sirovega in izrednega kaznova -nja, eretaeije^bVez tiralniee, ne» spaine t ne preiskave in zaplemhr/ prisfljenja oseb, do so |>ričale Jrotijfcbi, propagande po fuMli5-nefft ^[epartmentu. titTsm'* _ Frank Cerne, 6033 ST. CLAIR AVEn CLEVELAND, O. Zvet, broške, zapestnice, diamantne prstane in lavalirje, Teritic^ i t j 2vea, brašks, sapestaiee, diamantne praUne la lavalirje, veriiic« i u" POPRAVLJAMO: ure la druge zlatnino po niski ceni. dueirajo kot pred tremi njfseei. deset tovarnarjev je ■ njf* itflzj.. vilo. 'ild ZDRAVNIŠKI B^CBPTI ZA 20 AH JE (JKEJENI. .; D. C. — Davčni komisar Wllliams.je izdal odredbo. pp, kateri je zdravniku dovo-Ijeno v enem moseeu napjpoti Ramo ji to na k azu ie za žganje. Tf je produkeija ni narasla, tri in Šli- ma.velja le za izredne slučaje. -- •___>_«_ ie /.možen J^le enkrat apeliram na vse čla-Ite S\IM, da glasujejo /.n In John Vogrieha in da ga Izvolijo M* ftl. blagajnika Slovenske na-rodki* podporne jed note. ^ Atfaiio mi je tudi. da kandidira za gl. blag. br. BruiiHe.htnied, za katerega pa kot delegat zadnje redne konvencije SNI M v Spriug-fieldu, III., vem, da smo mu dali ruo odbortuftko mesto, namreč bil je Izvoljen v odbur^za ptSvila, opominjam ge tudi djdno, da jo bilo obče mnenje vseh delegutov na zadnji redni kouveneiji, da v odbor za pravila ne muk biti izvoljen noben gl. odbornik, ker bi potem izdelali pravila Inko, da bi 4.ila ugodna in po volji njuno gl. odbornikom. Jaz mislim, da je dntta Članov, da se hrlgateo naše Jednote, ziite, stojimo mi straži ter dobimo v gl. urad imajo ("MST<> pretep naša jednota obran vzgled in da se izO_ ujav, kakoršne je Že i m Volimo torej sa tiste, ki jih posnamo in Id so še pokesali, te so ivesti boritelji in delavci th Slovensko narodno podporno jed-noto. — Joe Mreiar, tajnik In blagajnik društvu št. 811 SNPJ. e»eoosesse»»ee»»eee»»s»e»»#ee»»»»»»o»e»e»e»e»e»»eeee ; DRUŠTVO Sltv. 6t S. N. f. J. V RACINE, WIS., priredi dne 13. junija t L Veliko Vrtno Vese v prostorih brata lCf\AC KUSLJANA iw Rawson Avenue, lokalna poeUja Chic. Norih West. PODRUŽNICA COLUMBIA GRAMOFONOV te gramofonskih plešš..81oveiiskih hi dragih. Prodajano ea lahka me-s^na odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno, ali pa oeebno vprašaju za cene predno drugod kupite. NajMtfe blag«. N.j.iij« «... pli|vcč|a slovanska tiskarna v Ameriki jc *14e-4S-50 Blu« UUmd Aee.. CUeago, IlllaaU. U^&fflmjffl^gEn^''' 'i* '^j^jk^i' — *• ■%} ■ Ml tlsksmo v slovenskem, hrvaSkem, slovaškem, šeškem, poljskem, I kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. Neša posebnost So tisko-rine SS društvo in trgovce.-"PBOSVETA» se tiska v naši tiskarni. II..... Jil u MiUvasakee ielsmics. ''vi: NajuljudnejAe vabimo vsa sosedns in bratska društva, vse prijatelje zabave v prosti naravt: - Imeli bedo na razpolugo mnogo raznovrstne zabave, tgrals bode ^vane komade izvršna godba na plhtfla. ; Za dobro In to*no vse^ffinako postrežbo bode .skrbel veselični odbor. v j•■ j Prelite VSi in se sabaYa^a » nami vam kliče , ODBOR. (Vepaliea mo Vrni l/rvzir.jeme ob vsakem vremenu. PREDL004 PftOTI UVOZU SLADKORJA Waahtngton, D. 0. — Senatni poljiHleUki iMleek je sklenil s Š* »tirni proti dvema glasovom, da pripnnt«1! nenatu, da 1 sprejmr prnllog«! ki prevovtduje lzv»a »ladknrja Proti predlagi «ta gin-Mivala M>natorja llartrleitti U Mi« eUaipptja In Kemlrirk U Nebra akt Oba ata demokrata že I • S-Tij f 103 BAKENVgl.L Telefon urada: CanriMM, bi.^Telrfpn *a do mu: SeulUe W0~H. _ _ ' _ ^ Jik. — _ _ m ^ odoSijRn^im/ /Sar, ' - on«.^TTSBl",»t«ga niialovs. — Hejs se vr*i junija. Kdor ndoleli •• «»je, be knr.novmt po pravilih. — Oponarjant fin ue, dn naj ne u.lelršujejo dreitvenlb »rj ;t«*vilnejv in naj ludl ae takajo s m Mitom do sada je oiinute. — Ckiid, ki odpotujejo Is 1c nsaelhine la IHljo ime ti preatopee Ihte. naj ml poitjejo avoj pravi In p«lnl aa»lev ter Ime dru«tv*. k ksteremu Mlia pretopiti. —Ojsesarjam fleee, da vpo*t««v«j«. te nnrnaatlo, da n«< Sklk neprijetnih - ' i k nos 204, llmnrr ImmIo Imrli SSJfpa. + M M + * -K IMuža-Tonc "» ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■nea* TGAGE BANK iS.CSSl^ vUcmBj* M J REAL ESTATE "mmn*a ^^ S INSURANCE y"|f h«, naktstva. avtomobilov. *H> In a»U J "SARNA s-SMt Mrtvsffi: I vsaja abstraatav. | POŠILJAMO DENAR- M :H » Jaso^evUo. Avatrtjo ■ dpaft<^ la Otmko po U v omtrUklh dolarjih potom » V VSIH SLUČAJIH ZJfZStfJT*- "voi" ki9t b#,u • M. MLADIC Sl J. VERDEBAR, - 1334 W. lath St. (bliau Blue Island At«.)( Chicago, 1U. £ Telefon: Canal 2076. J ■■■■■■■■m....................... Idvtngeioa. druiivs valasanega" U. M.HNIM " Brat jo vati oa adeMMJe mami M la vsinth radrv ra n«4ltl la votUev ■•» vega dru*teaega tajnika. — Jea. T1C- MŠaUe ss>aša ro draMveea aolo e jsalje t. t., ker i.o imnrno en i »k rhel veMdl>al ".tKor, — Oltar. rraakfart, Via. - rta a t d... Hriljan '' fct Iti *Sff sej t . priAlo im *nmBMtitmm< B? IZ STAREGA KRAJA še mnogo oseb, katerim sem jas isdelal Je bUo mogoče dobiti potrebno dov Kdor teli poalnti tS|H o obrne na mene in ^m ' VSRH p ^ . _______n ALI v_____ Delo pevoljno, eene nitke na mene in Jat mu hodem zadevo povoljno ure A°.t^rskih zadevah, bodisi STAREM KRAJU, ae poelužujte moji' pisarne poaluiujte moje pisarne. ;f^NTON ZBAšNIK, nofr, sebe 102 ■•^•If Bldg., Pltub-rgh, Pa., vogal Diamond and Orants Sta., (nasproti Courta), domu, K688 BuUer Street. dtoiuaaeAtiii an-htim F. K. Bauzon, 5820 St. Cilk M ILEVUAKoJd n-TT—J--dfU» rauunjui, tU brarim brttf. *'.f*1' -r ^loh VN milno orod/fc V ulo(> lu. Mjt. .IMrtJk. In ,lnrnltr.j.k. Mt». hrti«* .tioj. (fa/Kj «J ter no ortvne prlpmva % aa J^nSUi" ^ Pm*U b agkta.okriNM- padati Ba pvtporo^am edini Slovenec v tej atw>kl • 4 m i mM t. re«l |Ht)nnSi e v tla« prtVotajo veao aojo IX. junija t. ««t.Ui< ..»» .|r»rtl nrl v iMVadaik ^tnlk. Na daevaeat rrdn latama v*. vr>#n.k l.^k, knlero le tre|a »r ■tli. A Meje aaj ae «eetfii)e gMov, | .................................-.............................. »to m* m a. r. e............ > iJft 1A Rflgelijein vsedr«! t ven* potf«b*far»e Ga ran« tremo deU» Izdeluje in 6033 St Cbir kn., Cimbal 0