No. 88. — Ste
urimo, poglejte ni v \Iova u dan, ko \ oče. V teh časih ^ ^ cen, potrebu-0	njo. Skušajta
o % rej plačano.
\ % j——■
\ > -=
GLAS NARODA
^ ,	List sloveftakih delavcevv Ameriki
X—Mwt M BtmA Omi Matter 8<»u«tu Mih. if4« «t tbr Pmi Offfe* m Nn N. uiei Aet «r Otm^tm «f March M. Iti«.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, FRIDAY, MAY 7, 1943, — PETEK, 7. M^JA, 1943
PRODIRANJE PROTI MORJU
X
Ameriške in angleške čete so s pomočjo uničujoče zavezniške zračne ofenzive, ki je pregnala osiška letala iz zraka, razHHe sovražno črto pred Bizerto in Tunizom ter so zavzele Massicault, 15 milj jugozapadno od Tuniza.
Amerikanci, ki napredujejo navali« močnemu sovražnemu odporu, r-o vdrle globoko v sovražnikovo Črto. Nemci in Italijani se pred silnimi zavezniškimi vdarci naiglo umikajo proti Bizerti in Tunizu. "Medtem ipa jih silovito obstreljujejo ar-tilerija in aeroplani.
Associated Ppess pravi, da se je pričela "povračilna" bitka, ki pomeni predigro za evropski vpad.
Amerikanci §e nahajajo komaj 8 milj oddaljeni od Bizer-te i<n stalno prodirajo proti Ferryville ab Bizertskem jezeru. Ameriška artilerija je že razbila pomole in pristaniške naprave v Ferryville.
Na 40 milj dolgi fronti so <?e ibili boji celo noč in zavezniki sovražniku niso dovolili nobenega časa.
Na povelje vrhovnega poveljnika na Osrednjem Vzhod u generala Alexandra so zavezniki pričeli streljati z vsemi topovi in v zraku so bile cel« jate aeroplanov. Tako koncentriranega ognja ni videla niti prva svetovna vojna in sovražnik se proti njemu nikakor ne mor# držati. <	" — ~
V kratkem času so bile razbite vse skrbno pripravljene u-trdbe in skrite artilerijske postojanke.
Angleži so zavzeli Djebel bou Ao ukaz, edino že višino pred TVvombo* in je « tem odstranjena nevafrnost, da bi Nemci mogli vdaj-iti na angleško levo krilo.
Amerikanci so odbili vse sovražne protinapade ob dhrežju blizu Bizerje ter so zasedli Djebel Ceniti, ki kraljuje nad obsežno planoto, in Djebel Ach-kel, od koder se odpira cesta proti Ferryville in dalje proti Bsizerti.
Ameriške leteče trdnjave so ab severni obali Sicilije zasledile nek velik o s taki paraik. Ena bomba je zadela parnik ravno v sredini. Nastala je strahovita razstreiba in oblake dima so mogli aeroplani videti na razdaljo 60 milj. Pozneje so aero-plani napadli konvoj treh par. nikov; en parnik je bil potopljen, eden je gorel, eden pa je bil znatno poškodovan.
Bombniki so tudi napalli šest italjanskih transportnih aeroplanov, katere je spremljalo 16 zasledovalnih aeroplanov. Bombniki so se spustili nad nje in v kratkem času je bilo uničenih vseli šest transportnih aeroplanov in ravno tako dva Messer-schmidta in en Macchi.
Maršal Josip Stalin, ki je jasno povedal, kaj misli o odnošajih med Rusijo in poljsko.
Poroča Jugoslav Information Center, Hew York
Iz Slovenije
Nova nameščenja v italijanski upravi ljubljanske pokrajine
(Izvirna vest iz domovine.)
General Gastono Ombara je prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko okupacijsko armado —zamenjal je v tej funkciji zloglasnega fašističnega krvnika Mario Robotti-a,
Alojz Jamnik je v mesecu' novembru 1942 postal komisar občine Dobrava.
Miloš Gabrijan je bil kneno-j van v decembru 1942 za župarai mesta Kočevje m okolice Kočevja.
Josip Likar je bil v mesecu decenlbru 1942 imenovan za komisarja v občini Kostanjevica.
Enriko Ashaghi, fašist, je imenovan v Ribnici za komisarja v zameno Marka Rudeža.
------- ^ —- ■ _ __
Misija v MoskvijMihajlovič V novi luči
Davies spet odšel na misijo v Moskvo
Washington, 4. maja. — Jo-sepli E. Davies odhaja te dni spet v Moskvo in sicer kot posebni odposlanec predsednika Roos-evelta, da. se pogovori s Stalinom. To se je izvedelo po-
London, 5. maja. (ONA.) — Zadeva bodočnosti Draže Mihajlovica je zavzemala danes med zamejskimi vladami tukaj drugo mesto za poljsko-sovjetskim sporom in krožile so govorice, da bo Mihajlovič eliminiran, kot politična osebnost, katero predstavlja s svojim činom vojnega ministra zame j ne vlade Jugoslavije.
VOLUME LL — LETNIK IX
Razne vesti
Gayda bi ravnal z ujetimi zavezniškimi letalci po japonsko
Virginio Gajda, ki je poznan kcnt Mnssolinijevo trobilo, je izjavil, da bi bilo po njegovem mnenju primerno ako bi se ravnalo z zajetimi zavezniškimi letalci tako, ikot so ravnali Japonci z ameriškimi, ki &o prišli bombardirati Tokijo. To poročilo je bilo podano <po ibritskem radiju in citirano po CBS. — Gajda je to svojo sugestijo prinesel v uradnem listu "Giorna-le d'Italja", katerega urednik K-
toni merodajnega vira, ki ga je smatrati za točnega. Uradno sicer stvar ni bila objavljena v Beli hiši, toda vkljub temu je znano, da^bo Mr. Davies skušal pregovoriti aziloma pridobiti Stalina, da se" sestane s predsednikom Rooseveltom.
Premier Stalin in predsednik Roosevelt bi se pogovorila o problemih, ki jih bodo morali zavezniki skupno reševati, če naj se po vojni vzpostavi res trajni mir.
V splošnem se smatra, da je Mr. Davies najpripravnejsa o-seba za to novo misijo v Moskvo, ker je bil "par let za naše-
Miednarodni zavezniški krogi sicer niso potrdili teb možnosti, niti niso nudili natančnih informacij glede te zadeve.
Komunistični List " Daily Worker" je poročal, da se pri-ipravijajo v diplomatičnih krogih ukrepi, ki so namerjeni na Miliajlovičevo politično karije-to, katera je bila prikazana kot nezadovoljiva tako za sovjetsko kot za rusko vlado. Britska vlada, piše omenjeni list, se je izrekla na 4'docela formalen način" proti Mihajlov^ču.
List je tudi ponovil obdolži-tev, da je Mihajlovič pred ne* davnim pod-al protibritske in proti-sovjetske govore, iz katerih je tuldi citiral, obenem pa ponovno omenil že prej objavljene obdolžit ve, da je Mihajlovič mešetaril z Italijani ter izmenjaval vojne ujetnike za m uničijo in orožje.
'Med sovjetsko vlado M
vembru 2.50 dolarjev za funt— dnevni delež je bil takrat približno pol funta — tako da so plačevali dnevni delež kruha z zneskom, ki je odgovarjal povprečni dnini neizvežbanega delavca.	—JIC.
ga poslanika v Sovjetski Rusiji in so mu Rusi tudi zaupali.
Miožnost obstaja, da bo baš do-Fegel tO. kar se drpgim ni posrečilo, namreč, d* bo povabilo
predsednika Roosevelt a Jožetu Stalinu to pot sprejeto in se bodeta ta dva moža osebno sestala na konferenci.
V Rusijo odhaja ta tedem tudi Maksim Litvinov, sovjetski poslanik v Zdr. državah, ki se ni bil na obisku v svoji domovini od 7. decembra, 1941, ko je dospel v Ameriko, kot poslanik svoje dežele.
Mario Reschnigg je imenovan za komisarja v zameno Franca Majcena.
Andrej Glisti n je imenovan za komisarja občine Fara v za-imeno Mataja Bukov ec-a.
RUSKA FRONTA
Bdeča armada je včeraj zopet napredovala severno od Novo-rosiska ter je zlomila pet-nemških protinapadov. ITbitHi je bilo 1500 'Nemcev samo ne enem kraju. Uničenih je bilo 6 sovražnih tankov in 15 poljskih topov, 33 strojnic, 13 zakopnih mornarjev ter 6 municijiskih skadišč.
Ko so Rusi zavzeli Ne/ber-džjafc, 10 ^mfijj severovzhodno od Novorosiska, so zopet prebili nemško črto. Nemci so izvedli več protinapadov ker so «e vasi za vsako ceno hoteli polastiti, toda vsi napadi so bili
odbiti.
Beda in pomanjkanje v Jugoslaviji
Najvplivnejši newvorski list New York Times prinaša v številki iz 5. maja dolg članek o1 bedi hi pomanjkanju v Evropi,! v kateri poroča o Jugoslaviji I naslednje:
V Jugoslaviji mleka sploh ni dobiti, a kavo in čaj plačujejo oni, ki imajo dovolj sreče, da jih najdejo, po 10 dolarjev funt. Črna borza je seveda tudi v tej deželi cvetoča—podpira jo nemško vojaštvo ki seveda naj*?tro-žje kaiznuje vsakega domačina, ki se pritoži, češ, da blati čast nemške armade. V Beogradu je bila cena kruha v mesecu no-
MATERNI DAN
Skoro po celem svetu olihajajo drugo nedeljo v maju Materni dan, v spomin na matere, ki so rodile in trpele za svoje otroke.
' Ta dan se svojih mater spominjajo sinovi in hčere in jim prinašajo ali pošiljajo darove, ali saj kako voščil-no pismo. In matere so vsega tega vesele, bolj se vesele tega dne kot svojega rojstnega dne, kajti tega dne je vse njihovo srce pri njihovih otrocih in se kar taja v ljtibezni.
Prihodnjo nedeljo bo Materni dan. Marsikatera mati je ali pa še bo pfejela voščilo od svojega sina-vojaka in mati bo vesela, ker se je je za ta dan sin spomnil, pa vseeno se bo v njeno srce zažrl Črv, ki ji bo govoril: •'Tvoj sinje padel!"
. In miljone in miljone mater po celem svetu bo v nedeljo pra<znovalo ta praznik s pekočo bolečino v svojem srcu.
"Ali je še živ?" se bo vpraševala v tihti bojazni in
po licu ji bo spolzela grenka solza.
• • *
M-aterni dan je zamislila Miss Anna Jervis, praznik, ki naj bo posvečen materam,- Njena misel je tudi biia, da bi bil ta dan obhajan drago nedeljo v maju. To svojo misel je priporočila mnogim vplivnim možem in organizacijam in prvi materni dan so obhajali v Philadelphia i 10. maja, 1908. Kot državni praznik, posvečen materam pa je bil za državo Pennsylvania razglašen leta 1913. Od tedaj so tudi ostale države ena za drugo sprejele ta praznik in 8, maja 1914 je kongres s posebnim odlokom pooblastil predsednika Woodrowa Wilsona, da je drugo nedeljo v maju za vse Združene države raizglasil za Materni dan ter obenem odredil, da so tega dne po držav-. nih poslopjih razobešene zastave.
V vel kem spoštovanju se klanjamo našim materam, ki so žive; molimo pa za one, ki so nas že zapustile ter jih hranimo v btagem spominu. Okrasili bomo njihove grobove, komur bo le mogoče.
Mati, o mati. Ti d le ena in Tvoj spominski dan bo ves posvečen Tebi!
Boji v Jugoslaviji
Dne 21. marca 1943 je javil radio Moskva, da 50 jugoslovanski gerilci v področju Konjiča, južno od Sarajeva, po srditih borbah, ki so trajale več dni, razpršili močne oddelke osiščnega vojaštva.
V bližini mest Jajce in Gla-moč, v Bosni, vrše guerilske skupine drzne nočne napade na sovražna oporišča in prometne linije in prizadevajo sovražniku v teh bojih težke izgiibe.
SENAT SPREJEL PREDLOGO PROTI STAVKANJU
Washington, 5. maja. — Danes je 'bila v senatu sprejeta sr 63 glasovi proti 16 predloga, ki I .odreja, da bo sjitatrana za kri-
Ameriški general ubit
General Franik M. Andrew?, leteči general in vrhovni povelj nik ameriških armad v Angliji, je bil v pondeljek libit, ko je njegov aeroplan treščil na tla na Islandn. Kratko poročilo o tej nezgodi samo pravi, da je aeroplan padel nia tla na nekem samotnem kraju in da natančnih podatkov še ni.
Skupno z gen. Andrewsom je bil utbit tudi metodistovski
škof Adna "W. Leonard, ki je
< 7
obiskal ameriške postojanke o-koli sveta.
General Andrews je že osmi ameriški general, ki je bil ubit v sedanji vojni.
mejno jugoslovansko vlado je bil Mihajlovič že večkrat vzrok napetosti odnosajev in komunistični tisk v Angliji in v Ameriki ga je često kritiziral. Nje gov a navzočnost na terenu je radi njegovega mesta v vladi in spričo dejstva, da je poveljnik armade, ki se bori proti osiaču, izredno kočljiv problem za zaveznike, ker druge odporne skupine partizanov v Jugoslaviji se bore proti sovražniku neodvisno od Mihajloviča.
Mihajlovič je sedaj vojni minister v vladi premierja SI obod ana Jovanoviča, kateri je za. pan-srbsko gibanje v jugoslovanski politični sferi, odobravajoč vzpostavitev velike srbske države v povojni Jugoslaviji. Justični minister, Milan Govrilovič in minister P ros vete, Miloš Trifunovič, se nagibljete v isto smer.
Tem elementom v ubežni jugoslovanski vlakii v Londonu nasprotujeta Milan Grol, minister za transportacijo in vodja .srbske demokratične stranke, ter Ivan Subašič, ban Hrvatske, ki propagira federativno Jugoslavijo. Ker Jugoslavija obstoja iz treh narodnosti, Srbov, Slovencev in Hrvatov, izgleda, da ti medsebojni elementi go je nekako ljubo siunn je glede svojih posameznih privilegijev v okviru svoje narodnosti.
Japonska predloga za izmenjavo internirancev
London, 5. maja. — Vnanji tajnik Eden je danes povedal -nižji zborncii, da proučujejo za- ' vezniki japonsko predlogo gle-' de nadaljne izmenjave civilnih internirancev. Dejal je, da je prišla tozadevna ponuldlba pre-: ko Švice in Japon.i so pripravljeni izmenjati 1600 internirancev.
gaeija stavkanja v vojni indu striji in v premogorovih, kjer prevzame obrat vlada.
Predloga je bila poslana v zbornico po treh dneh debatiranja. Senator Conally, (dem. Texas) je moral pristati na mnoge popravke in dodatke te predloge, katere osnutek je on predložil.
bo ta novi zakonski o-čvriutek sprejet in uveden, bo i-mel \VLB polno pravico reševa nja delavskih sporov glede mezd. itd. Vlada pa bo lahko nemujdoma prevzela obratovanje vsake tovarne ali premogo-rova, kjer bi pretila splošna stavka ali zaustavljanje za vojno važne produkcije. Potrebna bo samo tozadevna predsednikova izjava ali. proglas, da je v tej in tej vojni tovarni ali majni prekinjena produkcija zaradi delavske stavke.
Stalin se zahvalil Standleyu za magazin
Moskva, 4. mjaja. — V ameriških diplomatskih krogih je Črto rečeno, da je prejel amen-" aki poslanik Standlev osebno zahvalo od premierja Stalina za poslano mu-izdajo magmzina "Life", katera je bila posvečena Rusiji in katero je ameriški poslanik poslal v Kremlin ko hitro je dospela v Moskvo.
LEWIS VZTRAJA PRI SVOJI TRMI
New York. 6. maja. — Vse izgleda, da bo prišlo do nadalj-nih. nesoglasij med premogarji in operatorji ter WLB., ko bo potekla 15. dnevna doba pre-
Seyss;Inquartova hči ugrabljena
London, 4. maja. — Holand-ski patrijotje so ugrabili edino hčer Arthur Seyss-Inquarta, vrhovnega nemškega komisarja za Nizozemsko. Kakor se glasi poročilo, ki je bilo podano preko francoske novinarske agencije A. F. I., drže patrijotje dekle kot talko.
Agencija je citirala turška tozadevna poročila, ki pravijo, da so naciji prenehali z nabiranjem talcev na Holandskem odkar je izginila edinka bivšega avstrijskega naedja Seys-In-quarta. Dekle je menda staro okrog 18 let in Gestapo si prizadeva s pomočjo tajne policije priti na sled ugrabiteljem.
Poročilo švedskega radija tudi navaja, da sta bila najdena mrtva dva nacijska zaupnika v norveški prestolnici: oba sta
mirja, ki je zdaj v teku.
John L. Lewis noče namreč nič slišati o tem. da bi se sestal z odborom VVLB in vzajemno z njim delal za izravnavo spora. Njegov unijski odbor je z njim vred "šel domov", ko je bil povabljen, pride in prisostvuje konferenci WLB., katera se je sestala z namenom,
da prične razgovore o poravnavi premoga rske zadeve.
Med Lewisom, administracijo, ter WLB je torej nastala nekakšna "živčna vojna" in vsa znamenja kažejo, da se drži Iokes prav tako trmasto, kakor Lewis in bo nemara končno obveljala beseda prvega. •
Operatorji, posebno južni, se
bila usmrčena z bodalom.
Istočasno je bilo tudi poro-eano, da imajo holandski patrijotje na svoji listi 47 imen izdaj ic, ki so zapisane smrti. Štirinajst od teh jih je že padlo.
Japonci spremenili katedralo v tempel
Stockholm, 4. maja. — Po poroČ:lu Religius News Service so Joponei spremenili bivšo angleško katedralo v Hon g Kongu v japonski tempel. Nadškof Roland Hall, ki je tam pasti-roval, je sedaj v Angliji. Katedrala je bila nekajkrat zadeta po bombah, toda ni bila posebno poškodovana.
Sova izvalila pisčeta
Williamsburg, Va. — V drevesni duplini blizu doma R. A Rose prebiva sova, ki je že zvalila dve gnezdi piščet in sedi že na tretjem
nočejo pogajati z Lewlsom, do. čim so oni s polja trdega premoga izjavili, vse, kar je v njih moči, da bo stvar izravnana po želji vlade, s katero želijo kooperirati.
Lewis trdi, da je WLB proti-
delavski in tega mnenja so tudi nekateri njegovi pristaši, ki da bodo storili so tozadevno Vojni urad za delo že ostro kritizirali.
VsekakoT pa je Lewis izjavil, da ne bo kršil kontrakta premirja.
I aa MOLU Trt KOT ^ na dan dobfrtfl.,, JJC 'GLAS NAŠ ODA1' I
po poŠti naravnost na dom
f/ Jf (bncfl »obt, BWMJ in prymlkw
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
• ___' '	m
ClTATET	osimO, poglejte ni 1
itevi1' ^ * xlova sa dan, ko Vaia. t \ eče. V teh časih I Kploint \ \ cen, potrebuje list \ 0 ^ nje. Skušajte ] imeti nai rx*"* ^ rej plačano.
Icacije "Yugoslavia", katera u-rejuje in iadaja Vašo Trivano-vitch v Bidgefield, Conn., tudi brošura, "The Problem of Trieste", katero je spisal dr. Ivan M. Čok, predsednik Narodnega odbora Jugoslovanov pod Italijo ali takozvan<?gn Emigrantskega iidmženja v .Jugoslaviji.
Brošura, katero je pomagal urediti v angleščini Vaso Tri-vanoviteh, je zelo važna z ozi-rom na naše zahteve — upravičene zahteve — glede Tr^a, ki je za Slovenijo in Jugoslavijo t»ko važen, kakor so važna v človekovem ustroju pljuča.
Razveseljivo je dejstvo, da je financiral izdajo brošure SANS in kakor je razvidno iz zapisnika aprilske seje glavnega o<l6o-ra, se je odobrilo izdanje na-daljnih dveh knjižic, katere bo tuidi sestavil dr. <Ook na podlagi Vermeljeve knjige "The Life and Death Struggle of National Minority", ter iz lastnih izkušenj in poznanja tega problema v Primorju. | Prva brošura o Trstu nudi ( čitatelju v izčrpno in dobro po-' danih f aktih vse, kar je v gla-| vnem najvažnejši argument, potom katerega moremo zgodo-! vinsko in drugače dokazati, da Trst spada Slovencem, ter da j je življenske važnosti za vso j Srednjo Evropo, d oči m je pod j j italijansko oblastjo zapisan j propasti, kar je tudi dokazala I zgodovina zadnjih'par desetle-[ ti j.
j Brošuro bodo nedvomno s "t hvaležnostjo sprejeli naši mladi " ljudje v Ameriki, ki se zan>ma-1 jo za problem Slovenije in .Jugoslavije. Upati je, da bo brošura dosegla potrebne uspehe f tudi na važnih in ■odgovornih mestih, kjer se sedaj o Trstu in o jugoslovanskih manjSinah raje molči. — Avtorica te kolone bo podala od časa do časa | slovenski prevod kakega važnega dela te brošure.
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
^.MW.-^,«,	- FRIDAY, MAY 7, 1943	---------------- .	. .	wmmwub. L. MM
C
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega
3935 West 28th St., Chicago, Dl
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
liUn-Na Marijane«, polka Kje w> moje rafice Ifari&a pegja—polka Dnqoene Ualveralty uunborfca orkester
ŠL M575—Tereriuka polke
Na planlncah—valček Jerry KoprlrSek In orkester Za to*, cenik in cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH. I*, 463 W. fM SL, New York
Materinski dan	]
V nedeljo ibo praznovala i Amerika Materinski dan, pra- n anovanje katerega se je, od kar ^ je dorasla slovenska mlada generacija v tej deželi, udomačilo J tudi med nami.	<
Naša društva in druge sku- ] pine rade prirejajo na ta dan i (koncerte in zabave t počast ma- i terani. In tako vidim, da bodo naši tamfbnraši iz Brooklyna i- 1 meli v nedeljo, 9. maja svoj koncert v Slovenskem domn v Broklynu.
Kakor je razvidno iz progra_ -ma, ibo prireditev pestra in pri- , vlačna za vsakogar, ki rad prebije kako uro oib poslušanju na.
>	sega pet ja in godbe.
! Na priredbo naših tambura-' še v in tamburašic opozarjamo ' zato, ker so ti mladi ljudje ak-" tivni v našem javnem življenju 1 tukaj. Naša Slovenska šola ima " med tamburaši lepo število u-j čencev in učenk. Pa tudi drugod ' se udejstvujejo ti delavni mla-
■	di ljudje.
To pa m ni vse — na koncu " tiskanega programa, ki se bo * pričel predvajati v nedeljo ob ~ štirih popoldne, je navedel uči-"'teij "Tamlburašev", Mr. Ivan " Oerjovieh imena članov in članic tamburaškega zbora, kateri so sedaj v službi svoje domovi-1
>	ne Amerike. Devet jih je —osem t . mladenicev, ena dekle (Sablje-' tr va Pavla) in Mf. Gerjovichi jr pravi, da je ponosen nanje.
p- Mislim, da bi bilo lepo in i prav, če bi v nedeljo pokazali tudi mi ostali Slovenci m Slo-' i* venke v New Yorku m Brook-i e lynu, da smo tudi mi j>onosni
■	na to našo slovensko mladino, ki nam pomaga ohranjati in
. vzdrževati kar imamo našega, istočasno pa so ti mladi n*ši . ljudje vrli državljani in drža-_ \ljanke svoje rodne dežele , Amerike.
i V naši naselbini bomo naj-, lepše proslavili Materinski dan 5 »ko se udeležimo koncerta Slo-. venskega tamburaškega zbora, ter spodbudimo mladino v njenem delu.
Vstopnina na koncert je pro-" stovoljna. T	___
j Dr. Čok o Trstu
Te dni mi je bila poslana ' zaeno z aprilsko izdajo publi-
Stresljaj Vašej$a Življenja!
PRIČNE SE JUTRI V
R IVO L I Theatre
Broadwa.r In 40. cesta. New York
^Tyrone Power in Anne Baxter, fci nastopat«, v filmu "Crash ki je že drugi teden na vaporedu v Roxy gledališču na 7. ave in 50. cesti v New Yorku,
Italijanski general ubit
London, 5. maja. — Kimski radio je danes poročal, da je bil ubit v letalski nesreči general Mario Piccini, poveljnik po k Italiji zasedenega ozemlja Ju-I goslavije.
AMERIŠKO SLOVANSKI KONGRES
-"■j ::.■■■ ■	ZA GREATER NEW YORK
®M®i "UNITY FESTIVAL"
V NEDELJO, 9. MAJA OB 230 POPOLDNE V MANHATTAN CENTER
34th Street med 8. in 9. Ave., New York City
llED DRUGIM TUPT NASTOPAJO NASLEDNJI UMETNIKI IN UMETNICE:
MIm Ann Kepic, priznana slovenska sopran isti nja; Mr. William P. Šimek; Bitu Sophie Faster; RftdiBev Ruski Zbor; >fl«s Margaret in MIm Mildred Hupfa* id boste igrali na koncertno harmoniko, peli id plesalk	Glavni govornik bo:
Mr. Look Karpinaki, profesor na Hichifanski Univerzi.
VABLJENI SO VSI SLOVAKI! . ;	Vstopnfaa 55 centov. 4
Naše gibanje.
Od 17. do 26. aprila so s-ustanovile žtiri nove podružnice in sicer: št. 34- 5ANS v Presto, Pa.; št. 35. SAKS v Gary, Ind.; št. 36. SANS v Waufkegan Ko. Chicago, 111. in št. 37. SAMS v Joliet, m.
Od 17. do 2 . aprila so poslale svoje "prispevke sledeče podružnice: št. 9. SANS $9.42; St. 37. SANS $56.71 št. 17. SANS $76.00; s*. 2. SANS $50; in St. 11. SANS $53.00.
Kakor je povzeti po poročilih iz rasnih virov, se bas sedaj snnjejo nove podružnice po raznih naših naselbinah, zlasti pa v Clevelandu, Ohicagn in Milwaukee. Nekaj jih je pa že tndi ustanovljenih, a Se ne prijavljenih. .
Nai imenik.
Zaeno s tem pisanjem bo poslan tndi imenik naših odborov in podružnic vsem slovenskim istom v objavo. Vsi naši listi se pixwijo, naj objavijo ta imenik pnvic dne 5 maja ali pa čim prej potem in nadalje kar največkrat morejo ali pa vsaj enkrat na mesec. Imenik je stalen, le nove podružnice se mu bodo dodajale vsak teden.
-V imeniku za ta teden je le 36 podružnic. Št. 37. SANS še bo to pot v njem, ker ni se urejena zadeva podružničnih u-radnifcov, daei je bila podružnica ustanovljena že na javnem shodu dne 18. aprila.
Naše narodne organizacije.
Kakor je že znano, naši javnosti, so nekatere naše narodne organizacije na svojih polletnih sejah dovolile vsaka po svodih močeh denarno podporo SAMSfci iz g], blagajne.
ifed temi je prva poslala Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu $300,00, kateri znesek predstavlja del dovoljene vsote $11,000,00.
Itonga je dne 24. aprila podala Ameriška bratska zveaa, Ely, Minn. $1,000,00 ki jih je njen gl. odbor dovolil SANSu v pomoč. .
Iz morja, pl«mt»e«ga nevarnosti in
phe*neSenJ . . . prihaja votika ra'-'
anlfina slika leti ... in vojna!
TYRONE POWER
r svoji začasni poslovilni vloci! —
"CRASH DIVE"
v TECHNICOLOR S
ANN C BAXTE R—O AN A ANDREW® Osebno na odru
JIMMY DORSE V In-rtjepav or*. »Ur . v gala odsrskl predstavi.
ROXY Theatre
j 7th Avenue to SOth St.. New York
i t
i *
44 - LETNO preiskuSnjo
IMA
i AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
i
i s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA
KI IMA
28,000 PLANOV IN TRI MUJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je drnitve AJJ.Z. v vaii našel- % bini, vpraSajte krajevnega tajniks za pojasnila, Se ne, pifils na gteftti urad, Ely, Minnesota.
STALIN POLJSKI PONUJA ZVEZO
Mnogo so svetovni časopisi razpravljali o prelomu diplomatskih odnošaj«v med Rusijo in Poljsko. Citateljem je znano, ' da je Rusija prekinila diplomatske zveze s poljsko zamejno vlado v Londonu, ker je Poljska naprosila Mednarodni Rdeči križ, da ugotovi, kdo je leta 1940 v nekem gozdu pri Smolen-sku pobil 10,000 poljskih častnikov. Ker je po mnenju sovjetske vlade poljska vlada to storila v zvezi z nemško vlado, je Rusija s Poljsko vlado v zamejstvu kratkomalo prelomila diplomatske j zveze.	.
Sedaj pa je maršal Josip Stalin jasno povedal, kaj misli o odnošajih med Rusijo in Poljsko.
Poročevalec newyorSkegsf lista "The New York Times") Pirrker je Stalinu v tej zadevi predložil dvoje vprašani, na katera je Stalin odgovoril naslednje:
"Dragi Mr. Parker:
1. maja sem prejel dve Vaši vprašanji glede poljsko- j sovjetskih odnošajev:	'i
Tukaj so moji odgovori:
1.	Vprašanje: "Ali vlada'U. S. S. R. želi videti močno m neodvisno Poljsko ko bo enkrat premagan« Hitlerjeva Nemčija t''
Odgovor: Brezpogojno to želi.
2.	Vprašanje: "Na kaki podlagi naj bodo po Vašem mnenju turejeni odnošaji med Poljsko in . S. S. R. po' vojni 1''
Odgovor: Na podlagi trdnih in doforih sosednih odnosa je v in medseibojnega spoštovanja, ali p®, »ko poljski narod tako želi, na podlagi zveze, M bi določala xnedseft>oj<no pomoč proti Nemčiji, kot poglavitni sovražnici Sovjetske unije in Poljske.
S spoštovanjem
J. STALIN.1
4. maja, 1943.'»
Besedilo v ruskem jeziku je bilo pisano na belem papirju, Stalinov podpis pa je bil v zeleni barvi.
S tem, da je Stalin pojasnil najvažnejša povojna načela TA poravnavo po vojni, je Stalin mnogo prispeval k izboljšanja rusko-poljskih ©dnošajev. Stalin na prvo vprašanje jasno in krat. ko odgovarja, da želi imeti močno in neodvisno Poljsko, kakor je obljubil predsedniku poljske, zamejne vlade Vladislavn Si-korsfkemu v decembru leta 1941.
Na podlagi te Stalinove zagotovitve bo mogoče poravnati spor med Rusijo in Poljfko. Ako pravi Stalin, da želi po vojni videfci "močno in neodvisno Poljsko, tedaj tako tudi misli.
Stalin tudi želi med Rusijo in Poljsko po vojni tesno vojaško zvezo proti Nemčiji, ki je poglavitna sovražnica obeh dežel. Toda glede,te zveze pravi Stalin "ako poljski narod tako želi".
Stalin ne vpraša poljske zamejne vla<ie, ako želi po Vojni :metj z Rusijo vojaško zvezo proti Nemčiji, temveč bo o tem poljski narod sam odločil. Stalin želi s Poljsko živeta v tesnem prijateljstvu, kajti na sovražno Neroč;jo gledl po suhih tleh, ne pa čez kak ocean, zato mu je mnogo ležeče na tenu da bi bila Poljska zaveznica Rusije v skupni obrambi proti Nemčiji.^
Pričakovati je, da bo sedaj tudi Poljska spoznaJa, Mo je njen p.:ja tel j in kdo njen sovražnik. Dosedaj je bila Poljska vr no prijateljica Nemcev, tako v stari Avstro-Ogrski, kakor P'-< prvi svetovni vojni prijateljica prve socjalistične in pozneje uacijsbe Nemčije.
Čas je, da Poljska najde svojo dušo in se nasloni na svoje slovanske sestre in se naj tudi čuti slovansko državo.
ALI VESTE?'
Kot zvesti Amerikanec bi moral redno prihranjati si denar vsak teden — v Vojnih Hranilnih Bondih in
.... ,
"GLAS NARODA" ~
(fan rma mru>
I'	T ■ ■ ■
Owaaft «ad FnhM^m by eiormle PoMUtaimc Ooamany, (A Oorporatioa) ituk Saftsar. Pmidanf; lanac Hude. Tnuora; JomoH Lopajg^Ba«.
ZU WSBT um STKWBT. N»W XOBX, M. X.
50th Year
"«aa Naroda" to tMoad «rery day mami* ktudv, BamOmya m4 BoUdaja
Zrn. eek> lato llaC * Ameriko In Kaiurto !«.— ;• m pol leta 18.— I m htrt late SLfllu — fla Ne« Tork ae oelo leto »f«—; ae pol lete NM Za tauiiMt™ aa eeto teto 17.-1 aa pel lete m
"Olee Naroda" lsheje tkU dan iwrumtnSl sobot , sedel] ta praanlkor
-OLAfl NARODA", Bi« WIST 1Mb STUCK, NEW YOBS. N. X> Telophase: CHelaee S—IMS
Našim naročnikom!
Vsi veste, kako velfka je sedaj draginja v vseh ozi- i rih, posebno še pri papirju. Zelo nas bo veselilo, ako | bi zamogli po možnosti imeti naročmao vedno vnaprej plačano. Poglejte datum poleg Vašega naslova, kateri dokazuje, do kdaj imate naročnino plačano. Ako je Vam naax>cnina že potekla, ozir. bo v kratkem potekla, skušajte isto kakor hitro mogoče poravnasti. S tem, da ne čakate na naš opomin, nam prihranite na stroških, kar je bal v tem času listu dosti poma-gano.	Uprava.
nih pomočil o njegovem števihi. Le nekaj podružnic nam je doslej naznanilo, koliko šteje njihovo članstvo.
(Nelkaterim podružnicam smo poslali članske izkaznice, ki so' kaj praktične ali pripravne in ki obenem služijo tudi za reklamne namene. Ali vse pa še' nam niso nafcnanile, koliko bi jih rade. Do dne ^6. aprila stno jih razdelili okoli 2.200.
Če se bodo vsa naisa društva I m »vse druge slovenske organizacije zavzele za to, da si ustanovijo naše podružnice ter privabijo vse svoje Članstvo vanje. bo štela naša ustanova več kakor 100,000 članov in članic. To bo potem močna in resnična predstavnica slovenskega žev-Ija v Ameriki. Kdo bi ne gledal s ponosom in trdnim zaupanjem nanjo! Delo našega narodnega sveta se bo potem silno razmahnilo in uspehi bodo naravnost imenitni, uspehi, ki bodo prinesli nesrečnemu slovenskemu narodu $ stari domovini rešitev, in svobodo slovenskega oaemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo.
Obhajaaje Slovenskega dneva.
(Kakor je bilo naznanjeno v vseh slovenskih listih, je okli-cal SANS "Slovenski dan" 18. i aprila, ko naj so naše misli poletele v nojstno domovino, kjer aasužnjeni slovenski rod ječi pod tujčevo peto, se po vseh ; svojih močeh čudovito upira > sovražnim silam, umira v tistem vsega občudovanja vred-, nem odporu ter hrepeni po tisti t neizogibni uri, ko mu napoči svetla zora zlate svobode in ! dan tako zaželjenega odrešenja.
Obhajanje se je vršilo z javnimi shodi in izrednimi sejami naših podružnic v mnogih naših naselbinah Ustanovilo ee je nekaj no»vih podružnic in nabrale precej prispevkov za naiš narodni svet.
I
Na teh javnih shodih in iz-; rednih sejah so govorniki in eovornice slikali strašno trpi je-j nje slovenskega naroda v starem kraju ter krepko poudar-
jali nujno potrebo pomoči, ki mu jo hočemo dati slovenski Ainerikancf z delovanjem SAiNBa za njegove rešitev in osvoboditev. In sprejemale so se resolucije v smislu onih, ki jih je svetov predsednik Etbin Kristan predložil narodu za vzorec. .
(Podrobnih poročil o tem obhajan ju žal še nimamo, ko to pišemo. Resolucije, ki so bile sprejete, na tistih shodih in izrednih sejah, so nam doslej poslale sledeče organizacije, oziroma podružnice: Podružnica 3t. 2. SANS iz Chicaga; podružnica št. 17 SANIS iz Uniontown, Pa.; podružnica št. 21. SANS iz Cleveland. O.; podružnica št. 37 SAMS iz Joliet, HI. (tu je bil . javen shod, na katerem so usta-. novili »podružnico), javni shod ameriških Slovencev v Moxha-ran pri Johnstownu v Pennsyl-, van i ji m pa javni shod Slovencev na Eveleth, Minn.
Zgradba naše organizacije. h
Človek je že tak, da se z vso ^ vnemo zavzame za kako stvar ! šele potem, ko jo temeljito pozna. Zato je zelo dobro in pametno, če si od bliže ogledamo j sestavo Slovenskega ameriške- , ga narodnega sveta. .	,
T*o referatnem zaanutku, ki je IbH predložen in soglasno sprejet na Slov. narodnem kon- ' gresu v Cleveland lani, sestaja 9AN6 iz enajstorice izvrševal-naga odbora s častnim predsednikom, nadalje iz osrednjega1 ali širšega odbora, ki šteje 40 članov in članic, potem ia odbora slovenskega tiska, ki ga tvorijo uredniki, oziroma urednice slovenskih lietov v Zdr. državah, in pa iz podružnic, ki se jih je do 36. aprila t. 1. pri-. javilo 37.
V smislu sprejetih resolucij imata isrvpševalni in osrednji odbor v dobi, ko ni kongresa, vse pravice in vso oblast narodnega kongresa, podružnice pa pravico do zastopstva na vseh narodnih zborovanjih SANBa.
Izvnševalni odbor vodi vse posle s pomočjo svojega urada v Chicagn in rešuje vse zadeve, ki ae tičejo nalog SANSa.
Osrednji ali širni odbor ima raeno z izvrševalnim postarvo-davno pravico v času, ko ni nanodnega kongresa, in iz njegove srede izbrani, oziroma izvoljeni tročlanski nadzorni od-, sek ima pregledati vsakih šest mesecev poslovne- in računske kni»e SANSa. ' Podružnice imajo skrbeti za redna denarna sredstva, ki so , -notr^bna za izvrševanje nalog ■ SANBa in za vzdrževanje njegovega naroda pa sploh pomagati svetu pri njegovem delu.
Članstvo šalih podružnic.
Taksna organizacija, kakor je naša, je le potem močna in kTepka, če ima veliko število Članstva, ki se zbira in deluje v območjih naših podružnic. .
[Koliko je članstva v doslej ustanovljenih podružnicah, še ne vemo, ker nimamo popol-

FBIDAY, MAY 7S 1943
FR. MIIjCENSK3:
V&a&i se nisem brigal za Banje. Zbudil sem ee, za hip sem h« jih morebiti spomnil, pa jih takoj zopet pofcabii. Kaj mi bodo: se za šaljiv dobitek nieo, sem si mielil. .
Zdaj sem pa owe njen. človek zju-t raj vstane, treba, da je prijazen z ženo in kaj govori — 'vseeno kaj, da le beseda teče — pa govori o sanjah.
iŽena md je rekla:
4*Ti, čuj, srlej naše literate: polovica vsake knjige — nič kot sanje. Lep denar si aluzijo s sanjami, veš, da ne pišejo za^onj. Ti, ki se ti težko sanja, bi tndi lahko kaj napisal, ne bi ti škodovalh kaka kronica postrani. Nove suk nje si močno potreben — sram me je že s tabo."*
Suknja se dobra,'' sem odgovoril, "saj ima iše oba ro-. kava. Ali galos mi je treba, galoee so skozi. Ni napačna tvoja misel."
Tako se je zgodilo, da sem si začel zapisovati sanje. .
Tn izdaj jib postavljam na prodaj.
SANJ E
peljala domov; Bil sem v galo-<šah in sram me je bilo pred voznikom, da so* raztrgani.
Torej prosim: sanjal semy da ee mi sanja; da eanjam! Neverjetno! Toda resnično. Ali imam tri duše? Jai nič ne rečem. Nemogoče ni nič pod božjim nebom, zalkaj moderna fehnika m veda in pploh kultura stoje, smelo trdim, na izrednem vrhuncu. '.
— j.__
Žena pranji, naj ustavim pero in neham pisati.
"KakoT Zakaj?"
ISmielo trdim, da jih imam še celo skiadnloo na razpolago, dolbro aportirano, sanj veafce vnste, po »vsaki ceni, za vsak okus.
f'Zato," pravi Sena, "ker tvoje sanje niso piskavega o-roha vredne. Čudne so pae, bedaste pa tudi. Nimajo ne glave ne noig. Kdo bi jih kupil? Te sanje ti ne prim«o gains. Kakega imam moža! Ali nič ne bere«. Vzemi te prosim, le "Trudne rože** v roke, v vsakem poglavju so sanje, beri jih; po tri, štiri,strani so dolge, imajo svoj lep začetek in pameten konec, emisef in jedro in sploh literarno »vrednost. Tvoje sanje pa--**
""'Moje sanjo — kakršne so, takšne so! Sanj si ne morem naroČiti, kakor se naročajo kisla jetrca v gostilni."
"Zakaj pa imajo drugi lepe rn pametne sanje, sanje, sanje tTedne časti in denarja, kaj? Cankar in Meško in vsi!" z
4"Kaj vem zakaj? .Taz nisem kriv."
"ifar sem jaz kriva?"
•"Mogoče. Sanje, pravijo, prihajajo iz želodca. Bog ve, kake imenitne dobrote večerjajo Canikar in Moško in vsi, potem se jim pa lahko kaj boljšega sanja. Če bi jih pa pitali z močnikom, kakor ti mene, pa
tudi ne bi sanjali cekinov. Yi-
_
IZa pristnost in točnost se: jamči tri leta. Cena po dogovoru. Prekupoem popust.
Prve sanje. — (Sanjalo se mi je škorpijonu. Ta škorpijon je. bil sila čudnega rodu, podoben je bil zobni krtačici, na hrbtu je imel vdelane tri rdfče drage kamene in skaikal je po tleh, po listju kafkor nervozna kobilica. Strah me ga je bilo — ne? če me piči besfija — tudi gnu&il se mi je, kajti smelo trdim — ta "smelo trdim" sem o i ta't v knjigi in mi je všeč — torej smelo trdim, da škorpijonov nisem nikdar Ijnbil. Pa se mi je sanjalo, da sem 6e vendar ojunačil in se spravil ga lovit. Za orožje sta mi služili dve veliki krtači. Previdno pem se plazil za njim, sreča mi je bila naklonjena. Jop! sem ga pritisnil ob tla, in sflačil, da je izdihnil svojo strupeno paro. Tačas pa zapazim, da ima ubita zVer za rep privezano vStirioglato škatljico. Hola! Odprem jo: kaj je bilo v njej? Lekarniško zdravilo zoper njegov lastni strup. — Ti prika zen, ti! To mi ni bilo le malo po volji in sem si rekel v sanjah:
"Olej, v kaki smeri se po neskončni dobrOti in modrosti nebes i^izvija živalstvo v prilog človeštvu."
Tako se mi je sanjalo.
In zdaj vprašam: Ali niso ■čudne te sanje? Smelo trdim, izmisliti «i jih človek ne bi mogel, pa če bi ves dan pero gij-zel. V istini zanimive. Dam jih prav poceni. Sprejmem zanje v zameno tudi par d^bro ohranjenih galoš.
lino, preudarim, tako in tako, da imava do doma še debeli dve uri in da bo toliko hoje nemara presedalo ženi. Za-| smilila se mi je. Kaj storiti?] Pa mi pride sijajna misel: Saj hodiva le v sanjah; ako žena težko hodi. jo sfcudim, pa boj hoje konec. In res, ravno po gozdni poti sva jo sekala —, pa jo primean prijazno okoli glave in ji zatrobim v uho:
" Micka, če težko hodiš, saj ti ni treba — se pa zbudi!"
V drogi roki sem držal dežnik, brez dežnika ne grem nikamor, tudi v sanjah ne. Ura-mil sem torej ženo in se mi je sanjalo, da sem se s&udil že sam in sem se znašel namesto na gozdni poti pod Črnim' vrhom doma v postelji, in kar sem objemal, ni bila gla*va moje žene. ampak tak o rekoč bla-aina. Toda glej fold o dežnik sem pa le še držal v rofki. V postelji, pa dežnik v roki.
Uvignil se mi je dvom, ali sem zbujen ali še sanjani. Re-' kei sem sam pri sebi — čudno je, kako je nekateri človek premeten celo v sanjah — rekel sem torej: "<Če si se resnično zbudil, ibi li pravzaprav moral tak dežnik izginiti iz rok." Gojil sem pa hfcratu vendarle vročo željo, da mi lepi dežnik ostane, čeprav se zbudim. To se mi ni zdelo nemogoče. Predrzne neve misli so se mi križale po možganih, in že sem v snu koval naklepe, kako bi se dali talki in enaki ko-
«■ u«	1 — —--'--—	nam M/Wi /lTMl f «
RAVNATELJEV UKAZ JE PRISILIL IGRALCE "THE OX-BOW INCIDENT", DA POSTANEJO ZAVRŽENO!
Tri besede, ki jih je izgovoril ravnatelj, so naprarvfle iz Henry Fonda puščavnika in še mnogo drugih velikih igralcev iz Hollyvw>odu.
Neizprosni ukaz, ki ga je razglasil William A. Wellman dva tedna, predno se je prijelo vprizarjanje "The Ox-Bow Incident" je bil: "Ne brijte ser,r To je bilo potrebno zaradi strogo realističnega značaja filma in Wellman je sklenil izdelati ta fifan popolno v vsaki podrobnosti. Poslušni naročilu, se Fonda Bana Andrews, Anthony Qtiinn, Henry Morgan in mnogi drugi postali dejansko nedotakljivi v družbi.
Dva tedna so skoro popolnoma ostali sami za sebe. Henry Fonda je šel enkrat v prodajalno po sendvič. Dana Andrews je s tem/nimi nadčnlki prefoil večere v 'bolnišnici pri svoji ženi z mlado hčerteo. Anthony Quinn je navadno obiskoval sosedno gledališče, Henry Morgan pa je hodil kaj kupovat na Hollywood Boulevard. .
Quinn je rekel: "Za dobo filmovanja smo bili izločeni ks družbe.**
V filmn nastopajo tndi Mary Beth Hugfres in Jane DarwelL Besedilo za ta film je spisal Lamar Trotti po najboljšem romanu, ki je bil napisan zadnja leta. .
MATERNI DAN.
Dlruge sanje: — Včasi se po kosilu zleknem; da laže za-<1 remi jem, pa vzamem knjigo v roko. §melo trdim: to so najlepši trenutki mojega življenja! Čitam, čitam, pa me premaga zaspanec; zatisnem veki, pa meže čitam kar naprej. Ali kar čitam v sanjah, ,je vse le^te in zanimivejše, kakor je v knjigi. Ni, da bi go yoril: sami Sherlock Hbhnesi se mi sanjajo. Fino!
.Zadnjic sem tako Čital in zadremal in v sanjah nadaljeval 'berilo in ko pridem do konca strani — ali mi roka ne obrne kar sama od sebe lista? Na častno besedo, da je res! In pri tem se zbudim. Pa koj zopet zaspim in se mi sanja, da odhajam z doma s klobukom na glavi in z dežnikom v roki, pa se spomnim, da se nisem poslovil od žene — žalostna bo! In gTej, v sanjah sem modroval. "'Kaj bo žalostna, saj še less na dfvanii in se ji lahko vsak hip opravičiš z dobro besedo, zakaj si kar tako odšel brez slovesa.**
Ali ni čadaeudno: človeku se sanja, da sanja. Meni se to zdi strahovito zanimivo. Kakor da una človtek dve duši, tako rekoč drugo v drogi, in ena se -je zbudila, toda ne v letini, zbudila se je le v sanjah drtrgfc, spita pa Obe! Človek ni učenjak, ali vendar smelo trdim, da so te sanje vele-j pomeirfben prispeyek k duše-slovju.
Beseda gre sedaj učenjakom. Slovenski dnŠeslovci, pozor!
Redka prilika. Svoji k svojim! Cena meščanska. .
Tretje sanje: — Sanjalo se tnf je, da sva z ženo napravila izlet na goro; podobna je bila GolM In ne *em, zakaj ji je bilo ime črni yrfc. Ko sva se *vračala in dospela zopet v do-
rmtni predmeti i« sanj reševati v neznosno draginjo praktičnega življenja. Kafk velikanski preobrat bi to bil v narodnem gospodarstvu. Konec socialni bedi! Le fiksirati bo treba sanje na kak način — kaj vem, kako. Morebiti tako, kakor fotograf fiksira slike. Vse to sem prendarjal v •sanjah — samemu se Čudim, da sem bi! talko pretkan, po navadi nisem tak.
V teh preudarkih se mi je pa pričenjal krčiti dežnik v roki. Polagoma in vidno je ginil in ostala je še iztegnjena prazna roka. N«! Spričo tega jasne-•ga dokaza sent bil sedajle prepričan, da sem riwjeo. Pa se mi je takoj dalje sanjalo, kako je naju,, mene in ženo, na gozdni p6ti došel voz ill sva se
▼ PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
s* vključene ihdMSe
slovenske pesmi:
I.	Podotuilca — mofikl rbor s bari.
ton ■amrtnppvom S. Pozdrav — mofikl »bor S. Lahko nofi — mofikl rbor C. Otoikt svon — iueflB.ul C. Pomladnska — mešani zbor, z
bariton samospevom S. ttra i. — »a soio »p«V*, molki
in meSani »bor 7. LJra n. — ca mefianl «bor S. Al tan taki odmevi — «a mofikl ln i«nrikl »bor, ■ bariton samospevom f. Kan tata 11 ps&lraa 136 — molk!
»bor
10. Soffl — *a samospeve, meivti <bor In spremijevanjem (iMovlra
II.	Paalm — ca aamospeve, me-
tli! «bor Ui «t*wtii}«van3*
glaeovtra all o real CENA SAMO
90 centov
KOMAD
T« m kenccrtoe pesni za m9m ta meSane Me, katere je
ni J iouu«, muM h >mei»i|« prt nr. VWtt, Chw u-j okla 19S&.
NudCKb to eMrko pri:
iMteUCftffiOVfiOC PfBL.
C»MPAJTl fit W. lKh tt NMr ¥«ft
di5, tafteo jet**
"O, ti grdoba!" je vzkliknila žena. "Enkrat samkrat je bil močnik, kar ava poročena."
I^ežal sem in ne vem, kaj je se povedala.
Na cesti sem srečal Zorana, tistega, ki je spisal "Trudne rože."
"Servus,," sem rekel. "Ali imaš kaj časa?"
"S^-rvus," je odgovoril. "Ali imaš kaj denarja? Cas je denar jaz imam čas, ti imaš denar, ■greva na liter vina, plačava vsafe pol ; jaz dam cas, ti de-
ZNIŽANA CENA KNJIGE —
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Ker pfcatdj te krnice REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK teU. da pride ta važna in vdexanfmJva knjiga o razmerah in trpljenja nafcefa naroda v stari dotnvrfni V Bm naj ve* MS*po vseh nwdktuk Strom Amerike, Ji Je tniial eeno na $2.—, da ako omofoei nakup {ha vti rojakom.
Vsaka od teh knjig bo potem kakor stalen gost in agitator v
dotted hiši za obuditev in povečanje tnnhnanja naših tukajšnjih rojakov za njihove trpeče in zasužnjene brate v Sloveniji, ki zaslužijo vse naše simpatije, Unbezen hi pomoč. Iz tega	«Jll in Uukezai se bo bns dvoma rodila tudi požrtvovalnost, ki Je zmožna nuditi jim vso gmotno in tudi
Dosti na&ib rojakov se še vedno ne »veda v pobil meri, kake strašne stvari so ae dogodile v tešem starem kraju, a knjiga pa Jim bo dala Jasno in pregledno sliko s straSnlh dogodkih, Id so spremenili lepo in evetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki peče, ige in mori naš slovenski narod na njegovi lastni remiji.
Kakor številni dosedanji kupci poročajo, nobena knjiga ni samo enkrat prebrana, temveč gre li rok v roke, le hiše v hišo In tako od hiše do hiše vrši svojo važno misijo, te je db vzbuja zanimanje in oživlja ljubezen pri ameriških rojakih do njihovih nesrečnih rojakov doma.
Upamo, da bedo rojaki sedaj, ko Je eena znižana, še v dosti večjem številu poseg« po tej knjigi, ki Je prva in do sedaj knjiga svoje vrste, ki Je izšla v slovenščini o dogodkih v i niji m ostali Jugoslaviji teza časa sedanje vse-svetovne vojne.
Knjiga je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana ▼ platnu.
Knjiga stane sedaj samo $ O
Poštnina In zavarovalnina plačana.	■■■
Knjiga se naroča pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
2J6 West 18th Street	New York City
nar

Tako se je zgodilo in pri tej priliki sem ga natančno izpovedal, kako in kaj je z literarnimi sanjami. .
"Beži no, pastirček bethlem-ski," je rekel Zoran. "Se v sanjah se mi ne sanja, da bi take sanje sanjal, kaknšne pisem. Sanje pišem talke, da se prilegajo povesti in da mi narede poglavje ravno prav dolgo. Saj moj založnik se jetzi; pravi, da moji romani n»«o romani, ampak sanjske bukve in da mi sanj ne bo več honoriral — ta guueat. Naj le poizkusi. — Imam že toliko predujma, da mora biti vesel, če sploh kaj dobi izpod mojih parkljev. Tako i je! Veš, z resničnimi sanjami
Materni dan bomo v nedeljo 9. maja obhajali v drvorani na 0<»nu v New Torku. Priredili bomo dve igri, eno v sloven-kem in eno v angleškem jeziku. Nastopila bodo tudi dekleta v zbora. v dvoepevih in samospevih. Pa tudi mnogo več 4rugjh sanimvvoeti bo, da kar najbolj dostojno praznujemo dan, iki je poeveoen nafiim ma-Keram.
Zlasti letos naj nam bo ta praznik pose»bno pri srcu in skn§a jm o materam prirediti "kar najprisrcnejso zabavo, kajti marsikatera inrn svoje sree daleč proč pri svojem sinu, ki se bojuje za svobodo sveta Bog ve kje. .
©okažimo jhn, da jib spo-štuiemo, kajti na oltar dežele so prinesle največjo arte v.
Na svidenje v nedeljo 9. ma ja Ob 5. popolefne na Oami!
Poročevalec.
m
druge tekstilne izdelke na je "ikarte" (ration books) toda le kadar bodo popolnoma gotovi z oddajo odrejene količine svojih poljedelskih pridelkov in živine."
Iz privatnih virov smo prejeli naslednje cene zagrebške črne borze: 1 kg sladkorja 800 kun; 1 kg masti 800 kun, 1 kg kave 5.000 kun« par čevljev 4,000 tam.
ni nič. Edine sanje, ki so bile -kaj vredne, sem imel lansko leto. Sanjalo se mi je, da sem na sv. Jožefa praznik, ki je moj rojstni dan, otal pred glavno pošto in sem videl tri dimnikarje, ki so se sredi ceste pretepali med sabo."
t4Nn> — in t" ■ ■ "Stavil sem in zadel ambo: 4.70 Kr. Vse droge sanjo pa »o bile od muih." V
Nepotrebno troSenje denarja v vojnem času je podzavestna " safeoUža. Vojna ptodukcija . potrebuje vade dolarje, zato kupujte vojne boude, namesto, da troSite denaT po nepotrebnem.
•GOSPODARSKE VESTI IZ HKVASKE.
. (JIC.) — "Deutsche Zeitung in Kroatieu" prinaša dne 21. marca dopis, v katerem poročevalec tega nemškega lista priobČuje podrobno sliko živilskega trga v Zagrebu. .
V preteklem tednu — pravi dopis — je bila ponudba mleka rare dno slaba in tudi meso, klobase in slično je primanjkovalo. Nedavna uvedba novih maksimalnih cen za jajca, je o-stala popolnoma brezuspešna, Še manj jih je prišlo na trg kakor prej.
Svežega mesa sploh ni bilo videti. V jako malem obsegu so trgovci prinesli na trg konjsko meso, toda ikupcev je bilo preveč in silno omejena ponudba je bila nesadoatna. Malo je bilo tudi perutnine, bodisi žive, bodisi zaklane. Prodalo se je nekaj krompirja, toda tudi tu je bila zahteva tako velika, da ponudba niti od daleč ni zadostovala po vprašan ju.
Ponudba vseh vrst sadja se je ofbČutno zmanjšala..
""Wiener Tagblatt" prinaša v svoji Številki od 23. marca naslednji dopis:
"Hrvaški minister za narodno gospodarstvo je izdal na-redfeo. da bo pofenši s 1. aprilom, prodajanje tekstilnih izdelkov zopet dovoljeno. Kmetje bodo mogli kupovati blago in
Koncert Materinskega Dne v St. Brigit's Cerkvi v Brooklynu, N. Y.
Rt Rev, Monsignor J. C. York, župnik cerkve sv. Brigi-te v BročfeljTiu sporoča, da se bo vršil spomladanski koncert v počast Materinega dneva v soboto in nedeljo, 8. in 9. maja, ob 8 .-40 zvečer, v šolski dv<*-ra.ni sv. Brigite, na St. Nicholas Avenue in Grove Street v Brooklyn«, N. Y.
Koncert prireja "St Bri-gid's Choral Society", ki šteje 50 peeev in pevk ill j© pod vodstvom Jerry W. Koprivška, ki je toda organist v omenjeni cerkvi.
Na programu bo nastopil« tudi naša znana pevka Ann Kepic, Id bo pod»la solospev.
Vstopnina na koncert je 55 centov.
Vsi Slovenci ste* vafefjcni, se udeležite tega koncerta.
Rojake prosimo, ko
pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročne

Kratka Dnevna Zgodba
"GLAfl NAWMIA* — Mm Utk
mtlTOTUn L f
Važno za naročnike
Polef naslova je rwvldno d« kd»J
imate plačano naročnino. — Prvm številka pomeni mene«, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranit« nepotrebnega dela in «t*»-£kov, Vas prosimo, da skušate pravočasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravpofct nam aM jo pa plačajte natemu zastopnika v Vašem kraju. Zaatopntk bo Vaaa Uročil potrdilo za plačano naro-■*"	inino.
California:
Han Franciwo. Jacob I-anshin* Colorado:
Pueblo, Peter Culig Walaenburg, M. J. Bajnk* Indiana:
Indianapolis: Fr. MarWob Illinois:
Chicago, Joseph BevCiC*
Chicago. J. Fabian i Chicago, Cice- 1
ro In IlUnota > Joliet, Jennie Uambicb ]ji Salle, J. Spelich Musooutah, Martin Dolenc North Chieafco in Waukegan, Uath j Warfieb Maryland:
KHsmllter, Fr. Vortoplvec MtHkigan:	.
Detroit, L. Plankar*	]
Minnesota:
Cblsholm. J. Lakanleb Kly, JOB. J. PeAel Kveleth, Lonis OooXe Gilbert, Lool« Vessel	i
Montana:	.
Rnnndop. M. M. Panian Waahoe, L, Champa	i
Nebraska^
Omaha, p. Broderlck
N«w Yark:	«	*
Oowanda. Karl Stvnlaha«	]
IjlLtle Fall a, Frank Marte* Worcester, Peter Rode* Ohio:
Barbertoo. Frank Troha*	J
Cleveland. Anton Bobek, Charles '
Karlineer*, Jacob Restiik CJlrard. Anton NagodO Lovaln, Loois Balant, John Konie Yoanggtowo, Anton Klkelj Oregon:
Oregon City. J. Koblar Peamaylvaaia: Bessemer, John Jevnikar Conemangh, J. Bresovoc* Covertkble in okolica. Joa. Paternel Export, Lonia SupanW* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln* Frank "
Btodulkar Oreenaburg. Frank Novak Bomer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Paldch Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant TauielJ Lasen«; Frank BaHoch * Midway, John Žust* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrtor* ^W^^Newton, Joseph Jovan
Milwaukee, We* Allls, Frank Skok* ^8h«hoj*an, Joseph Kakef*
DiwuwdviUe, Joe Rotofo*'* (•Zastopniki. H imajo pole« Imena so upravičeni obiskati tudi druge naseJblne v njih okraju, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.)
prlporočsms—Uprava "01«« Naroda".
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO
$2.so
Pri naročbi ae poelužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime --• - — ---
Št, nliea ali Box Št.-
Mesto in' država	- - ■ - - - - - - ; - - - *■ ■ -
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda*
216 WEST 18& STREET NEW TOBK ———--—■—--. . . , •
FKIDAY, MAY 7, 1943
NEBO
GORI
VSAKEGA MALO
I .
ROMAN. — Spisal: IVAN ALBRFXJHT. 22
Mojca bi se rada branila, loda roke so kakoi uklenjene pod tovorom noge so Okorne in teeike, gad je pa pošastno ple-■~ejo pred njo. Cel kolobar jih je že, samih gadov modrasov, ti ae vedno bolj urno prepletajo in jezno dvigajo glave. Med strupen km sikanjem ji pojema dih, ko se ji bolg in bolj bliža iladni žar gadjih oči Pisan modras jo je že z repom opazil ijo členkih. Po vsem životu jo spreleti mraz. Joj, to so . tndar Šimnove, so rodnega brata 6bxl
Ti! — stoka Mojca, ko se vali proti njej cela tropa gadov — ljudi. Vse jih spozna po očeh, sami ljudje iz trga so in rudi Kornbrenner je vmes.
Mati! — krifkne dekle v"smrtni grozi in začuti dlan na licu. Da, to je materina roka in materin glas tolaži:
"Saj pride Foltan.'
In že se ree Foltan požene med gade in modrase. Cisto si.m in z golimi rokami bije po sikajočih glavah. Gomazeča golazen se rmi opleta okrog nog, vedno više in više, do života mu že sega in se ni kraja. .
Mojci od studa in 'groze ledeni kri. Airmen — modras se je vrg. 1 proti Foltanu, v bliskovitem loku se je pognal Čez vse gade in ga bo zdajle pičil naravno6t na usta!
O — o — o! davi se dekle v smrtnem obupu. Vse sile napne, plane, se opotoče in se ujame za Foltanovo roko. Tedaj s; i oko zastnni, obraz je krčevito spačen in oči so polne groee
"Foltan — ali si — ali si — ree ti?"
šele polbratov sočutni pogled jo docela apel obudi v suho resničnost
"Kaj misliš. kaj naj to pomeni?" -še vsa polna skrbi in drgeta pove svoje eanje. "Se nikoli se mi ni sanjalo o očetu."
"Preveč trudna si in žalostna," se polbrat umika z očmi, "Tu je kar tako. In nemara se ti je tudi zato pritaknilo ker jo bil predsinočnjim Miha pri nas."
Skazi okno boža prvi jutranji svit, ko se fnnt domisli:
Šimen je že prišel "Zaikaj ga pa ni nič sem?" "Bo prišel, počakaj ko se vrne." _ * Dekle se češ?. Toda glavnik ji zdrkne na ti« in roke o.nahnejo ob životu, ko izve, kaj sta govorila Šimen in Foltan. Nobene besede ne more r?či, tako jo pre>une brezimna bole* t ina. Polbrat in sli*pa Kranjeička odideta k rani maši in Mojca ostane sama pod streho z mrtvo materjo, spečo evetar-nico in s svojo grenko žalostjo..
Grede sreča Foltan davfoarja Seelinsehegga, ki ga celo ogovori, kar se Foltanu še ni ugodilo, odkar je na svetu.
"Že tako -zgodaj na nosrah?" kima davčni gospod in zatopi Gomilarjevemu pot. "Kam pa. kam!"
"2ebrat, gospod," ga Foltan pogleda po strani, "žebrat, ko je prišla k nam smrt vasovat.**
Jernej Seelinsehcgg čuti ob nehlinjeni preprostosti skoraj resnično sočutje in toliko, da se ne obrne in ne odide s tem trkljatim človekom v cerkev, toda greha je že biol dovolj in preveč; zdaj je treba pokore. Davkar si zato poravna nao£ Take, in se skuša koliko*" mogoče vzravnati. "Pa kar sami greste?"
"Čudno," misli Foltan, "kaj ga je danes prijelo, da se mu zdim tako važen," naglas pa:
"Kaj hočemo; moran-o vsak zase, da bo Bog za vse." "Tako je pametno, r s," poflcima Seelinschegg in seže Foltanu v roko. "Srečno!"
Fant ostrmi. Tak gospod, ki ga prej še pogledal ni. Pa kar tako na lepem, sredi ccste; zgodaj zjutraj — meni nič, tebi nič, kakor da sta izpod istega klobuka.
"Kako stm kratke prmeti," se domisli šele čez čas; "zavoljo bratranca je ta prijaznost. Završan, kakopak, palača davka nič koliko,* in Šterjak tudi. Zdaj je to vse ena vez. — Kako so naglo zavohali, da se završki in dolaneki Gomilarji ne gledajo več križem! Ko bi mati Zala mogla tole videti, bi lastnim Očem ne verjela" — razpreda Foltan in srce mu je tako polno te misli, da je ne more zamolČati. Ker ni nikogar drugega blizu, jo pove Kranjčički, ki s palico tipaje štorklja kraj njega ,	, "
"Mmartm," zateguje tsarka, "to pa nam velja. Kjer j« kup, je koj vse ena dreta"!
Oba molče z a/vi jo ta k cerkvi. Jernej Seelinschegg pa se še dolgo ozira nazaj, češ:
"In ima res opriekane dlani. Kdo bi si bil mislil." Sinoči, že pozno, sta prišla k njemu dr. Lecker in nad-učitclj. "Samo na (kratek skok," 9ta dejala in se skraja vedla tako tajinstveno, da je davkarja že zaskrbelo. Podoba je bila kakor za dvoboj, v lesnici pa je išJo le za bunke, ki jih prejšnjo noč dobil Kornbrenner. Jernej Seelinschegg nju jih je prav za prav iz dna srca privoščil, bolj kakor sebi povišanje plače, vendar Rueppneggu in zdravniku ni mogel odreči, ko sta mu po kratkem pojasnilu, kako je pravo sled biž-čas nevede odkril in nehote izdal napadalcev polbrat Simen, dejala, naj bi ikakor dane* dopoldne malo pogledat. "Samo toliko, če ima fant res opraskane roke." Davkar je čutil ponižujočo ost, todadogodki prejšnje noči pri Kleberju so bili preveč črna pika zanj in jo je bilo treba vsaj zabrisati, ko se že ne da popolnoma izprati. Zato je obljubil svojo pomoč.
Po slaibo prespani noči je že z dnem vred vstal in hodil po sobi kakor jetnik. ' Oprava, zavese na oknih, medlo sivi svit dramečega se jutra, lastne misli, in Mijina nežna zaskrbljenost, vse ga je davilo.
"NJč," je nahrulil ženo, ki mu je ponujala zajtrk, "človek jc kakor pes."
šele zunaj mu je odleglo, ko je noga kakor sama krenila proti Dolem. No — in zdaj že ve, kako in kaj.
"Kako so ti ljudje enaki, drug drugemu!" ga obhaja, ko grede srečuje delavce, ki hite na delo in ga pozdravljajo vsi z istim značilnim pozdravom ustrahpvanega in napol ponem čenega slovenskega žiVlja..
"Pozdravljen!"
"Kakor jas,'? si tope priznava. "Po obrazu
(Nadaljevanje.)—«-
Tirolci so bili dobro plačani, od 2—3 goldinarjev dnevno. In tako se je začela tista niržnja do tujerodstva. Pokupili so ves najlepše parcele, pa naj si bodo za tovarno, njivo ali travnik. Denarja so imeli dosti, in to je marsikaterega posestnika premotilo, da je prodaL Imeli so lasitno šolo, svoje nemške maše, tudi v občinskem odboru so bili. Leta 1905 se je raznesla novica, da bodo Tirolci na nedeljo slavnostno v po-vorki nesli nemško zastavo v cerkev blagoslovit. To je bilo pa še malo preveč predrzno za Domžal ce in Slovence sploh. Kot Nerrtčurji so si priskrbeli žendamerijo, da jih varuje, pa ni vse nič pomagalo. Ae z večernim vlakom pridejo orožniki iz Jesenic, ki so kmalu pokazali kaj znajo. Vojaška godba ljubljanskih fcanaHekov jo je brez godbenih instrumentov popihala po skrivnih potih nazaj v kasarno, ker Domžale so jim bile prevroče. Glavar iz Kamnika, ki je bil tudi Neinčur in njegova boljša, sta -mirila ljudi, in v zahvalo ha jih obmetaval i z gnilimi jajci.. Zapostavljalo se je Slovence povsod. Ce si imel opraska na
glavarstvu, na sodniji, ali deželni vladi, povsod ena in ista metoda. Nemec je imel povsod predrost. Spominjam se oglasa v ljubljanskih dnevnikih, da se sprejme delavna moč v tobačno tovarno, ki je bila pod državnim nadzorstvom. Prosilcev je bilo 13 za dotično mesto. 12 Slovencev in eden Nemčur. Nemec je dobil, ki še ljubljanske domovske pravice ni imel.
širokoustneau že pri pnvi priliki usta zamašili.
Leta 1907 sem slučajno dobil delo v Komnu na Krasu kot pomočnik, kjer sem ostal sko-ro deset mesecev. Okolica mi ni bila prav preveč pri srcu, radi tolikega kamenja, aili kaj da mlad človek, ko dobi dobre prijatelje. In tako sem videl tisto poletje nekaj, kar se mi še sanjalo ni.
Že od nekdaj imam gotov strah do kač, in je bolje,, da ne mislim nanje. Kraški fantje pa so kar s palicami v podobi vilikj šli nad gade ali modrase po skalovju. Pa mislite, da eo fantje bežali, ko je izpod skale sikalo po 4 ali 5 modrasov? Kaj še! Modrasi so jo ucvrli' po 5*voje, ali malo kateri jim je. liSel. Župan je plačal eno kro-j no za glavo ubitega gada ali| modrasa. Ce je v slučaju ka*, menskim fantom primanjkalo v aepu, so si hitno pomagali iz zagate. In kraške črešnje,:— kako so sladke proti našim nn Kranjskem! Niajlepši čas pa je v času trgatve. Takrat je vse veselo in prepeva po vinogradih. Tisto leto je bilo precej suho, da so morali gospodarji voziti vodo iz Nabrežine. Kar ni moglo do tako zaželje-nega dežja, čeravno so se večkrat črni obla'ki -podili po nebu. Bila je ravno nedelja, solnce je žgalo kakor za na lašč. Pri zgodnji maši, katero je bral župnik sam. je bilo vse tiho o kaki procesiji. Ob koncu desete maše pa pride župnik in oznani, da bode popoldne ob 3. uri procesija k Sv. Križu za! dež. To je bila nekaka podruž-nrška cerkev, ali lična. Doma povem očetu mojega mojstra o
delavstvo vse povsod. Avstrij ska vlada je roko v roki delovala s klerikalno stranico, ki je imela veliko zasloiribo pri
kmečkem ljudstvu, da zaustavi napredni element, ki je vse povsod silil v ospredje in tudi bil že v večjih krajih v sedlu. Na Primorskem je bilo vse drugače. in zakaj? Tam so vsakenrji

Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo
AMERICAN
WILD LIFE
znavacno, po srcu smo enaki vsi, kar nas je ponižanih.1
/
(Nadaljevanje prihodnjič.
se raapo-
r knjigi Je natančno popisano *lv-
ijenje posameznih živali, JireClh na «ubem, * morju in t zraku, tako da bo Ttsakdo, ki Unbi naravo ln njeno pootro živalstvo, knjigo bral ■ vellkLn canltnanjem, ker bo v njej n&fiel marsikaj is iivUenja divjih živali, kar eno dooedaj Se ni bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjl£ IsSla v eni sami knjigi, kJ pa pri vsem svojem skrCenJn prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lame, ker odvtojk to popisuje vse Hvali, ld Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane živali, ld na polja koristijo ali Škodujejo ter slednji* ribič, ker so v knjigi naštete VSB RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fo-tografij); I slik t naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter tam T» rt rani. Velikost knjige je 9 x C imtew. Knjiga opisuje seaavee, ptite. ribe, ks. te in ilrali, Id so ravnotako m subea kot t vodi doma. — Vezana je t močno platno s zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO;
Sedaj $3.50
Naroflte pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda;
216 WEST 18th STREET HEW YORK
-NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
|e nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM.
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaše svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. -
ZrostJepUnl svetovalni odbor jo i*nrt r«t tiso« slik um nftjboijte barvane olike— I« zbirk* je Uko popolna, ds je za tntkrp bo> •bbadiM potrebna tekom vojne in po rajni. • Vkljuimi flo mnulednji zemljevidi: — twti, fil»H Cdanrs), osrednja Evropo (ob Izbruha vojne), Anglečko ototje, Kranelj*, Nem-fijn, ItjUijn, grim, Holandskn, Belgija. Šved ska. Norveška, Danska. Unija osvjetsklb socja. ti stičnih repo bilk. Bolgarski, Romunska, Jogo-otavijs. Or«ta, .Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otefje In Malajski polotok, Indija, Bnnm, Kitajska, Japonska. P »»H flit Jttžna Amerika (severni del). J nI na Amerika (joini dri). Afrika. Severna Amerika, Kanada. Zdruiene driavr, Mehika, O-srednjn Amerika in Zapadna Indija.
Tako se je zatiralo slovensko tem, pa <prari: Poglej tega starega lisjaka, kako se razume ti a barometer. Ker je tndi on imel nekaj slišnega in mi raz-tolmači, da živo srebro že od sinoči pada, in da bode,še danes ploha. Tndi jaz se odpravim s par prijatelji za proces i-jo. ki ni ibila obHna. da vidimo, kako bode lilo. Ko smo bili na polovico pota, se pa vlije ka-Ikor iz škafa. Mi, ki smo samo zijala prodajali, smo bili tudi deležni nekaj tega blagoslova. DWrli fimo jo nrnih korakov v prvo zidanico, ki ni bila preveč oddaljena. Tuti tisto poletje se -agodil slučaj v Ricma-nrh. katerega je kranjsko klerikalno časopisje tako pobijalo kafkor kraJški fantje modrase, da to ie le izvor liberalnega hujskanja. .
S dotično karoco ali kočijo sem imel tudi jaz precej dela, da sem jo spravil na stran, da sem jo spravil na stran. Va-Ski možje so enostavno zaprli oeikev, ker tako bogoslužje je slo že predaleč. Tisto jesen so bile tudi volitve za v" državni ®bor. Za napredno stranko je kandidiral obče znani Komen-čan Alojzij Št reke L kot profesor kmetijstva. Bil je tudi izvoljen z veliko večino. Njegov protikandidat je bil klerikalec, doma iz Treta, Dir. Lahajnar. Še mi je dotična popevka na jesziku, ki smo jo fantje prepevali pred.volitvami. Glasi se: "JOjulb protestu farovskib de-k"el, zmagal bo Alojzij Štrekel — čeprav gorici gremo vsi v pekel — in Lahajnar pred ka non, bum!"
(Nadaljevanje prihodnjič.)
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo • starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, lms namen vefilti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v raanlb razgovorih. Strani ao ridsdi&te svetovnega znanja ln podajajo ras-
seSnom Kemije, prvine sonCnega sestava, pokrajine ln globotlno oceanov ln jezer, dolgom najdaljših rek in prekopov, površino poglavitnih otokov In rt«nko*t svetovnih gora. Tu so odgovori na canoga diinaftuja vprašanja.
SEDAJ
40
centov
PO POSTI V URADU — 36 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18tb STREET
NEW YORK, N.
SMRTNA KOSA
Danes, zjutraj je v Bellevue bolnišnici v New Yorku umrl poznani rojak Louis Perne, v starosti 58 let Doma je bil iz Trzina pri Domžalah. Njegovo truplo leži v pogrebnem zavodu Anton Ki nt, 514 E. 6th St. ^Pogreb bo v pondeljek ob 10. uri iz cerkve sv. Cirila na pokopališče s»v. Trojice. .
Tnkaj zapušča sestri Antonijo Rupnik in Johanno Pilich, v starem/ kraju pa enega brata in eno sestro ter več sorodnikov.
(Blag mu spomin — ostalim pa naše iskreno sožaljet
BOLNI &OJAKL
Ctfaš simpatični g. župnik Rev. Pins J. Petric je že nefcaj dmi bolan, ter je stalno pod stalnim zdravniškim nadzorstvom na svojem stanovanju v župniseu: 62 St. Marks Place, New York. —1 Nadalje sta na svojem stanovanju pod zdravniško osfcrbo tudi znana rojar kinja Mjrs. Helen Corel, 67 Scholes St. Brooklyn N. Y., kakor tudi nje® sin Jerry;
Želim vsem trem. da čimprej mogoče okrevajo.
\ A. F. Svet.
V	Sheboygan, "Wis., je ne davno umrla po dolgi bolezni Cecilija Zagorc, stara 52 let. V Ameriki je bivala 30 let. Zapušča moža, sina, ki je pri vojakih in omoženo hčer.
*
V	Chicagu, HI. j^ pred dnevi j umrla Jennie Stern, stara 63
let. Kje je bila gojena ni bilo sporočeno. ZapiKČa žalujočega moža. .
+
V	Jacksonville, Kans., je dne 24. aprila preminila Mrs. M»ry Tertep, roj. Selak. doma od Skocjana na Dolenjskem. Zapušča moža Johna, pet sino»v in dve hčeri ter dva brata
t
V	No. Braddock, Pa., je dne 18. aprila po dvoletni boleeni
inmrl Oeorge JMiketič, star 47 .let in rojen v Preloki pri Vinici v Beli Krajini. Tnkaj ne zapušča nobenih sorodnikov, t
V	Manor, Pa., je pred dnevi umrl Peter Habjan, star 77 let in rojen v Sivcih nad Škof jo Ldko na Gorenjskem. V Ameriki je živel 42 let in tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov.
t
V	Yukon, Pa., je pred dnevi umrl Frank Znidaršiš, star 67 let in rojen v Begunjah nad OeUknico. Bil je vdovec in ftar naseljenec, ki zapušča več sinov in hčera. ,
Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia
Mnogo rojakov je nas vprašala ako je mogoče še dobiti knjigo:" " Modern Rneydope-dio"' (v angleškem jeziku),' ki smo jo oglaševali pred dvema letoma. Ravno zdaj je izšel novi zvezek Enclopedije. ki je razširjen tudi na to, da vzame vpo-štev dogodke in osebnosti, ki so prišle v javnosti v letu 1941-1942. Knjiga vsebuje 1,180 Strani, 1,300 slik in risib Ln je trdo vezana v platnu. Črke ki tisk je popolnoma nov; Knjiga tehta 3 funte. Stane $3.98, Poštnin* in zavarovalnin® plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Encylopc-di* — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarni Slovenic Pub lishmg Company, 216 West 18th Street, New York.	*
SLOVENCI, KUPUJTE BONDE DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA.
Roja'ki v celi državi New York naj vsak nakup Vojnih b->ndo«v naznanijo zakladu i ikemu. oddelku Združenih držav ter so v ta namen pasi ožijo spodaj prioboenega kupona.


WAR BOND PURCHASE ADVISE COUPON
,,War Saving Staff U. S. Treasury Department, 1270 Sixth Ave, New York. N. Y-
Thi.^ is to advise you that during present Second War Bond Campaign I (we) have purchased Bbnd(s)
amaunting to $............of maturity values as my
- (our) contribution towards1 buying the PT Boats alloted to residents of Yugoslav origin in the State of New York.
- Respectfully
Name	.................................
Address .......................................