V |OUIVIflt Leto XVmM št 16 LfaMlana, sreda januarja H37 Cena t Din J pruvmžtvo; ujuDijana, Knafljeva uhca 6 — telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. LaseratoJ oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. ti — Tel i3U2, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SU U — Telefon št. 2455. Poaružmca Celje: Kocenova ul. st. 2 Teleton št. 190. F^ačurn pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Izhaja vsak ^an razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Odmevi brežiškega sestanka Kakor je razvidno iz časopisnih poročil, politični krogi še vedno živahno razpravljajo o sobotnem brežiškem sestanku. Naravno se v časopisju odražajo le bledi odsevi raznih mišljenj in informacij, ki pa vendarle zadoščajo, da si javnost vsaj v glavnem lahko ustvari jtfribližno sliko o položaju. Mi smo na tem mestu nedavno opozorili, da bi šel predaleč oni, ki bi pričakoval od takega prvega razgovora že kak definitivni rezultat, podčrtali smo, da sta se predsednik JRZ in predsednik b. HSS pač sestala le na predhodni informativni razgovor, ki na] ustvari jasnost, ali sploh obstoji možnost za stvarne razgovore in morebitna poznejša stvarna pogajanja. Ali se je ta stvarna možnost našla? Beograjsko »Vreme« poudarja v svojem včerajšnjem zagrebškem poročilu, da po oceni hrvatskih političnih krogov ideja dr. Milana Stojadinoviča, kakor je bilo predložena g. dr. Mačku, ne obsega kompletnih teženj Hrvatov za rešitev hrvatskega vprašanja. G. dr. Sto-jadinovič se ni razgovarjal z osnovnega stališča, s katerega presoja dr. Maček naša notranjepolitična vprašanja. Toda dr. Stojadinovič je govoril realno in praktično, tako da je mogoč modus vi-vendi, pa tudi več. Ce bo JRZ izvedla ukrepe, kakor si jih zamišlja in kakor jih predvideva njen program, potem je s tem izvršena nekako prva etapa. »Vreme« pravi, da smatra dr. Maček predvideno pot za prepočasno in da misli, da ne vodi k rešitvi hrvatskega vprašanja, kakor ta problem pojmujejo hrvatski kraji. Oficiozno glasilo prihaja zato do zaključka, da sicer za enkrat še niso predvideni novi sestanki, pač pa je dosežen sporazum za bodoče stike. V tem vidi tudi bistveno razliko v odnošajih med dr. Mačkom in JRZ na eni strani ter dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo na drugi strani. Razglabljanja »Vremena« niso povsem jasna. Toda iz informacij v drugih listih se vidi, v čem so obstojali realni predlogi, ki so bili stavljeni dr. Mačku, a jih dr. Maček ni smatral za sprejemljive. Iz govorov poedinih članov vlade je javnosti znano, da smatra JRZ za najboljšo pot do rešitve naših notranjih vprašanj, ako se dr. Maček odloči za pozitivno sodelovanje pri zakonodajnem delu in pri vodstvu državnih poslov, Kakor je razvidno iz beograjskih in zagrebških glasov, so bile na tej podlagi tudi zgrajene sugestije dr. Mačku. Beograjska »Politika« objavlja, da so bili dr. Mačku stavljeni konkretni predlogi, ki se nanašajo na aktualno politično situacijo in na takozvane politične zakone. Ni razloga dvomiti, da so te informacije točne in da se je torej razgovor v glavnem kretal na terenu, ki se dr. Mačkovega načelnega stališča ni neposredno dotikal. Tako postanejo izvajanja »Vremena« bolj razumljiva in v tej zvezi je tudi jasno, kaj hoče reči glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«, ki opozarja, da je komunike politične pisarne dr. Mačka ugotovil samo, da je bil brežiški razgovor dolg, a nič drugega. Ce se pomisli na to, česar v komunikeju ni, potem — pravi »Hrvatski dnevnik« — pove to sporočilo dovolj. V polemiki z beograjskimi poročili, ki so izšla v »Petit Parisienu« in drugih francoskih listih, ugotavlja dr. Mačkov službeni organ, da za trditev o ogromnem pomenu brežiškega sestanka za nadaljnji razvoj notranje jugosloven-ske politike ne navajajo nobenih konkretnih argumentov. »Hrvatski dnevnik« podčrtava, da francoski tisk oči-vidno ne pozna našega političnega položaja, če veruje, da bi dr. Maček vodil neke brezkončne razgovore in se spuščal v dolgotrajno izmeno misli. Saj je hrvatsko vprašanje v svojem jedru zelo enostavno. Iz vsega tega sledi torej, da brežiški razgovor stvarnega približanja še ni prinesel. Poudariti je seveda treba, da se v tem oziru niti z beograjske, niti z zagrebške službene strani ni ničesar nasprotnega niti pričakovalo, niti po sestanku trdilo. Pomen brežiških razgovorov je bil, kakor smo na tem mestu že poudarili, bolj v tem, da so se razčiščevali medsebojni odnošaji med vladajočo stranko in njenim režimom ter dr. Mačkovim taborom. Z drugimi besedami: šlo je za to, da se oba pogajalca prepričata o tem v koliko njihovi načelni nazori in pogledi nudijo izglede na možnost kakega stvarnega sodelovanja pri urejevanju naših notranjepolitičnih problemov. Ali sta si danes dr. Maček in JRZ bližja, nego sta bila pred brežiškim sestankom, to je v trenutku najbolj važno vprašanje. Odgovora nanj še ni in ga bo prinesel šele bodoči razvoj političnih dogodkov. Italija bo podpisala dardanelsko pogodbo Ankara, 19. januarja. AA. Ker je tureka vlada sklenila izpremeniti svoje poslaništvo v Adis Abeb v konzulat, so med Rimom in Ankaro pogajanja, da bo Italija istočasno podpisala dardanelsko pogodbo. Po rimskih razgovorih Čl J A PREDLAGA ITALIJI ZVRŠENO DEJSTVO"? ^Temps" o pravem ozadjn Goerlagovih razgovorov z Mussolinijens Pariz, 19. januarja, b. Pau Gentizon, dobro informirani rimski poročevalec pariškega oficioznega organa »Temps?«, ki je z italijanskim zunanjim ministrstvom v dobrih stikih zaradi svojega znanega ita-lofilskega zadržanja, poroča svojemu listu naslednje zanimive informacije o ozadju Goringovih posvetovanj z Mussolinijem: Tako na nemški kakor na italijanski strani še vedno molče o značaju in vsebini Mussolinijevih razgovorov z Goringom. ze ta molk je nadvse značilen, ker upraviču-je domneve, da je šlo za zelo važne razgovore. Konec molka bi utegnilo pomeniti spet eno izmed onih izvršenih dejstev, ki niso v nemški politiki nič nenavadnega. Je torej zelo verjetno, da se pripravljajo pomembni politični dogodki. Ne more se verjeti, da bi tako pomemben nemški državnik, kakor je Goring, ki ima vse polilo odgovornih funkcij, mogel zapustiti Nemčijo več kot za 10 dni, ako bi ne šlo za daljnosežne sporazumne odločitve Italije in tretjega rajha. Oba državnika sta se gotovo dotaknila vprašanj, ki so v zvezi z italijansko-angleškun sredozemskim sporazumom, toda razčiščenje takih vprašanj je mogoče ie po daljših posvetovanjih obeh zunanjepolitičnih uradov. Zato je bolj verjetno, da je prišel Goring v Rim že s kakim idealnim nemškim načrtom glede bodočega zadržanja tretjega rajha v španski zadevi. Znano je, da je imel Hitler v zadnjem času več posvetov z nemškimi vojaškimi krogi in da je pred kratkim prišel v Berlin tudi nemški diplomatski zastopnik pri vladi v Burgosu, da osebno poroča Hitlerju o položaju v Španiji. Na podlagi teh razgovorov je Hitler izdelal s svojimi po-svetovalci nov nemški načrt, ki ga je sedaj Goring predložil Mussoliniju, da doseže italijanski pristanek nanj. Iz italijanskega in nemškega odgovora na angleško noto o vprašanju španskih prostovoljcev se bo dalo že precej razbrati, kaj tiči za tem novim nemškim načrtom, še bolj bo nato pojasnila ozadje Goringovih rimskih razgovorov skupna in vzporedna akcija Italije in Nemčije na španskih tleh. Italija še ne ho odgovorila Rim, 19. lanuarja. b. Včerajšnji dan je prinesel dve veliki presenečenji za tukajšnje- politične kroge: nenaden odhod nemškega poslanika Hassela v Berlin in odgo-ditev italijanskega odgovora na angleško prostovoljsko noto z dne 9. januarja. Italijanski odgovor so celo v zelo dobro informiranih krogih pričakovali najkasneje snoči. Zdi se torej zelo verjetno, da je odhod nemškega poslanika, posebno še, ako se upošteva istočasni odhod angleškega poslanika Drummonda v London in prihod italijanskega poslanika Cerrutija v Rim. v neposredni zvezi z nepričakovano odgodit-vijo. V diplomatskih krogih domnevajo, da sta Goring in Mussolini na podlagi prvotnega nemškega načrta izdelala nov kompromisni načrt, ki ga ie sedaj odnesel poslanik Hassel v Berlin v potrditev Hitlerju. Pet nemških pogojev Pariz, 19. januarja. AA. »Figaro« poroča iz Londona, da bosta po snocnjih informacijah Italija in Nemčija v svojih odgo-vorih postavili naslednje nogo je za sporazum o preprečenju vsakršnega vmešavanja v špansko državljansko vojno: 1) Točno naj se določi rok. kdaj naj stopi v veljavo odlok o prepovedi pošiljanja prostovoljcev na Špansko; Srn dur V eitera London, 19. januarja, br. Akcija za prepoved pošiljanja prostovoljcev v Španijo in za uvedbo uspešne kontrole na španskih mejah in v španskih vodah zadnjih 24 ur ni v nobenem pogledu napredovala. Nasprotno bi se moglo reči, da so nastale nove težave. Sedaj sta namreč prispela odgovora madridske vlade in generala Franca na predloge angleške vlade v zadnji de-niarši, naj se takoj določi čim krajši rok, ko naj stopi v veljavo prepoved pošiljanja prostovoljcev in uvede kontrola. Dočim madridska vlada v načelu pristaja na te predloge in le zahteva, naj se kontrola še bolj izpopolni, da bo resnično služila svojemu namenu, je general Franco gladko odklonil vsako kontrolo kot vmešavanje v španske notranje zadeve. , Zaradi Francovega negativnega odgovora vlada v Londonu splošno prepričanje, da so angleški načrti o uvedbi mednarodne kontrole nad uvozom vojnega materijala in prostovoljcev v Španijo, postali brezpredmetni. Politični krogi naglašajo, da je Francov odgovor skoro popolnoma negativen, poleg vsega pa je ton njegove note izredno polemičen. Posledica Franeovega odgovora je lahko le ta, da se bo moral ves načrt o kontroli nad inozemskim sodelovanjem v španski državljanski vojni opustiti. 2) Določi naj se tečen rok za evakuira-nje prostovoljcev iz Španije; 3) Sprejmejo naj se odredbe, kako naj se prepreči vsaka posredna ali neposredna inozemska propaganda v korist enega izmed vojujočih se taborov. 4) Izvedejo naj se ukrepi za zaščite osnovnih finsjičnih koristi Španije, zla:ti za zaščito zlata iz španske Narodne banke sihranjenega v tujini. 5) Izvoz vojnih potrebščin v Španijo naj se brezpogojn-i prepove. Nadalje pravi j,Figaro«: Nedavni Mussolinijevi intervjuji in najnovejši Goringov govor jasno kažejo Angležem, kakšno taktiko si izbirata Rim in Berlin. Po vsem tem ne more biti več dvoma nad zadržanjem Londona glede na te manevre, katerih neuspeh se lahko že sedaj napove. Naj bo tako ali tako, reči se sme, da se bližnji diplomatski razgovori ne bodo gibal', v smeri novega pakta štirih, ali pa vsaj ne bodo šli po tej poti, dokler se ne doseže načelen sporazum o španskem vprašanju. j-Excelsior« pričakuje, da bo italijanski odgovor med drugim navajal metode naglega in nezakonitega sprejemanja prostovoljcev v špansko državljanstvo in sicer na podlagi izredne uredbe, ki jo je o tem izdala valencij:ka vlada. Prav tako bo italijanski odgovor po vsej priliki poudaril, da ni v francoski in sovjetski noti nikjer omenjeno vprašanje zlata in španske Narodne banke. Angleži razočarani London, 19. januarja, b. Ker italijanska in nemška vlada še vedno nista odgovorili na angleško noto z dne 9. t. m. se Foreign otfi-oea polašča polagoma pesimizem glede ureditve vprašanja španskih prostovoljcev do 22. t. m., kakor so to v angleškem zunanjem ministrstvu prič-k oval L Navzlic temu v Londonu še vedno niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za izvedbo blokade španskih luk. da si se zdi, da smatrajo sedaj v Parizu uporabo tega sredstva za edini izihod iz sedanje španske krize. Berlin o odgovoru Pariza in Moskve Berlin, 19. jainuarja. b. Francoski in ruski odgovor na angleško noto 6 španskih prostovoljcih ni;ta naletela v tukajšnjem časopisju na enako tolmačenje, dasi smatrajo v Londonu oba za enako pozitivna. Dočim navajajo listi iz francoskega odgovora vsaj nekaj značilnih stavkov, se pri ruskem odgovoru omejujejo samo na uradno poročilo, ki zavzema čisto negativno stališče in polemizira z onim od tav-kom ruskega odgovora, v katerem zatrjuje sovjetska vlada, da sama itak ni pošiljala svojih prostovoljcev v Španijo. Vsi obenem opozarjajo tudi na sovjetski pogoj, da morajo prohibicijske ukrepe sprejeti vse prizadete države. Vrednotenje francoskega odgovora je za nekaj nijan? ugodnejše, vendar listi obenem z nekakšnim zadovoljstvom ugotavljajo, da tudi francoski pristanek ni brezpogojen, ker je vezan na istočasno izvajanje enakih ukrepov s strani vseh prizadetih držav, kar pcmani po njihovem mnenju, da je tudi francoski odgovor v svojem bistvu prav za prav negativen. Da! Franco: Ne! Sedaj manjkata samo še odgovora Italije in Nemčije. V Londonu pričakujejo, da bosta prispela najkasneje v teku tega tedna. Glede vsebine pa nihče več ne dvomi. Tako Itaiija kakor Nemčija bosta po sodbi londonskih krogov, sledeč po svoji dosedanji taktiki, v načelu sprejeli stavljene predloge, postavili pa celo vrsto pridržkov, tako da se bo zopet vsa stvar zavlekla. V tem primeru sta Anglija in Francija trdno odločeni, uvesti kontrolo ob sodelovanju ostalih držav, ki so na to pristale, ne glede na to, kako stališče bo v tem pogledu zavzel londonski odbor, ker se zavedata, da bi nadaljevanje sedanjega stanja moglo dovesti do resnih zapctljajev. V tem primeru bi se izvajala kontrola izven španskega ozemlja in izven španskih teritorialnih vod, tako da se s tem ne bi kršila španska suverenost. Rusija za blokado španske obale Moskva, 19. januarja, b. O vsebini ruskega odgovora na angleško noto z dne 9. januarja o sklenitvi sporazuma glede španskih prostovoljcev, se doznavajo naslednje podrobnosti: Sovjetska vlada opozarja najprej na svoje pismo z dne 4. decembra 1936, naslovljeno na predsednika londonskega kontrolnega odbora, v katerem predlaga razširjenje obveznosti o nevmešavanju tudi na pošiljanje prostovoljcev in dodelitev nadzorstva nad tem pošiljanjem istim agentom, ki jim je že poverjeno nadzorstvo nad uvažanjem vojnega materijala. Prav tako opozarja na svojo noto z dne 29. decembra 1936, v ka- teri je pristala na sklenitev sporazuma o špansKih prostovoljcih, na čimprejšnje izvajanje sporazuma in na uspešno organizacijo kontrole. Glede oblike kontrole je sovjetska vlada mnenja, da bi bila najbolj uspešna, ako bi jo izvajale pomorske sile nekaterih ali vseh držav, zastopanih v londonskem odboru. Ker se oblika kontrole lahko določi najkasneje v 10 dneh, želi sovjetska vlada, da bi podpisniki sporazuma takoj naročili svojim agentom in ladjam v Španiji, naj že sedaj budno pazijo na dovažanje novih prostovoljcev v Španijo. Končno poudarja sovjetska vlada, da je slej ko prej nasprotna samo enostranskim prohibicijskim ukrepom, ker ne morejo predstavljati rešitve problema nevmešavanja. Taki enostranski ukrepi so razen tega za sedaj preuranieni tudi zato, ker nacionalistična vlada še ni pristala na izvajanje kontrole glede uvažanja vojaških kontingentov. Dramrnondova misija Italijanski predlogi za obnovo načel pakta štirih velesil Pariz, 19. jan. »Oeuvre« poudarja, da je angleški poslanik v Rimu Drummond odpotoval v London z Mussolinijevimi predlogi za sporazum med Anglijo, Nemčijo in Italijo. Na osnovi teh predlogov naj bi se pričela nemudoma diplomatska pogajanja, ki bi se nanašala predvsem na španske zadeve v drugi vrsti pa tudi na ostala mednarodna politična vprašanja, n. pr. o novi razdelitvi sirovin in kolonij ter raznih drugih gospodarskih in finančnih zadev. Šele pozneje naj bi se k pogajanjem pripustili tudi Francija in Poljska. Sporazumu, do katerega bi morda prišlo, naj bi se priključile kasneje še druge države razen Rusije. Goring je baje že prevzel nalogo, da o priliki svojega že napovedanega februarskega obiska na Poljskem, pridubi Moscic-skega in Rydz Smyglyja za te italijansko-nemške načrte. Obenem naj bi poljskim državnikom podal tudi pomirljive informacije o nemških utrdbah na vzhodni meji in predvsem o avtomobilski cesti, ki jo gradijo iz Glogaua proti Kiistrinu. Pariški diplomatski krogi kažejo za Drummondovo potovanje v London veliko zanimanje. Splošno so mnenja, da se predlogi. ki mu jih je izročil Ciano. nanašajo na obnovo načel pakta štirih velesil, ki naj bi jih sprejela vsa Evropa razen Rusije. Polslužbeni krogi zatrjujejo, da francoska vlada v nobenem primeru ne bo pristala na ta načela in sicer prav zaradi Rusije, ki se ji sedaj za nobeno ceno ne more odreči. Francija bi lahko pristala le na to, da bi se dosegel splošen mednarodni sporazum v okviru Društva narodov, pri katerem bi sodelovala tudi Rusija. Delbosova posvetovanja s Clerkom Pariz. 19. januarja. w. Zunanji minister Delbos je imel z angleškim poslanikom si» rom Georgejem Clerkom političen razgovor, ki mu pripisujejo politični krogi velik po« men. Razpravljala sta o stališču Anglije glede odgovorov, kj bi morda prišli iz Rima in Berlina o obnovi pakta štirih držav. Boji pred Madridom Važen strateški uspeli republikanskih čet na južnem delu mesta Madrid, 19. jam. AA. Po srditih bojih, trajajočih vso noč, so republikanske oet,e obkolile Los Angeles. Prodiranj« čet. ki se je začelo zadnje čase v odsekih Sierri in Vil-laverde. je s to akcijo dobilo šele pravi pomen. Ivos Angele*« je grič, ki obvlada mnogo vasi. med drugimi Getafo in Caraban-ehel Al to. kjer so se nacionalisti utrdili. Grič brani kakih tisoč upornikov, ki so popolnoma obkoljeni in odrezani od sleherne oskrbe. Obkolitev je izrednega strategične-ga pomena, posebno za nadaljnji potek operacij, ker obvladuje ta postojanka ves kraj daleč naokrog, predvsem pa ozemlje med Madridom in Aranjuezom. Republikansko vojno poročilo Odbor za obramibo Madrida je opoldne izdal naslednje poročilo: Slabo vreme onemogoča operacije v večjem delu madridskega bojišča. Na jugu prestolnice so republikanske čete uspešno izvršile napad na važne postojanke upornikov na griču Los Angele«, jih po živahnem boju obkolile in pri tem zajel* enesra majorja. eneira frfvročnika in več vojakov. Na astu-rskem bojišču je naše topništvo uspešno obstreljevalo orožarno Lavego in severno postajo Ovieda. V odseku airagonske fronte ružno od Ebra je prešlo k nam nad 50 upornikov. Izpraznjevanje mesta Vlada skuša z vsemi sredstvi pospešiti izpraznitev mesta. V ta namen se poslužuje radija, letakov in časopisja. Po mestu krožijo raren teza avtomobili z zvočniki, ki pozivajo civilno prebivalstvo naj zapusti prestolnico. Policija izvaja mjstjmje ukrepe proti sumljivim osekam. Med preiskavami v hotelih je našla 35 pristašev skrajne desnice in jih aretirala. Iz nacionalističnega tabora Salama nca, 19. januarja. AA. Na cesti Iz Escoriala v Madrid so nacionalne čete izvedle* učinkovit napad. Vladno topništvo so prisilili k molku. Nacionalne čete so zajele en top. Azana pojde v Valencijo Barcelona, 18. jan. AA. Iz okolice predsednika Azane poročajo, da se namerava v najkrajšem času preseliti v Valencijo. 10 km pred Malago Gibraltar. 19. jan. o. Kakor vse kaže. bo nacionalistična ofenziva proti Ma.la.gi uspela. Posamezni oddelki nacionalistične vojske so zavzeli včeraj in danes več strateških postojank, predvsem Fuengirolo. končno železniško postajo stranske železniške prog«, ki vodi tja h Malage. Disciplina j° med branitelji Malacre znatno popustila. Včeraj so kar celi oddelki republikancev prestopili na nacionalistično stran, med njimi tri čete miličnikov, 120 karabinjorjev in 37 civilnih gardistov v popolni bojni opremi. Valencija. 19. jan. o. Uspehi nac.ionalif.tov na fronti pri MaJaffi so izzvali v vb d ni ji krogih precejšnjo zmedo. Vlada je povelj-sfvom na posameznih frontah odredila, naj odpošljejo takoj v&e razpoložljive rezerve na pomoč vojski pri Maiagi, da hi se za- jezilo nadaljnje prodiranje nacionalistov in preprečil padec te luike, ki je velikega pomena za republikance. Vladne sile v MaJa-gi so dobiLe nalog, da morajo vzdržati za vsako ceno vsaj še dva dni. dokler ne pride pomoč. Prav za prav je nevarnost le ▼ tem, da bi se pričeli nacionalista e svojifa vojnih ladij izkrcevati okrog MaJage na krajih. kamor ne sežejo granate obalnih bate-rij. Vlada je pozvala tudi madridskega poveljnika generala Miaja. naj odpošlje vse svoje rezerve na južno fronto. Na madridski fronti so &e republikanci sedaj dobro utrdili, tako da bodo v primeru nove ofenzive nacionalistov vsej nekaj dni vzdržali brez večjih rezerv. Gibraltar, 19. januarja, g. Po dospelih vesteh so čete generala de Liana samo Se 10 km daleč od Malage. Splošni napad nacionalističnih čet na to važno južnošpan-sko pristanišče se pričakuje vsak čas. General Liano hoče pred odločilnim napadom privoščiti svojim četam krajši odmor, ker se zadnja dva dni prehodile velike daljave. Sedaj so pri Torre Molinos, ki je zadnja važna postojanka miličnikov pred Malago. Francoske represalije proti generalu Franca Pariz, 19. januarja, br. Dočim je Fran-cova mornarica zadnje dni mirovala in ni ustavljala tujih ladij, je bil včeraj popoldne docela nenadno in brez prejšnjega opozorila bombardiran francoski torpedni ru-šilec »Maille Breze«. Rušilec je bil na poti v neko južno francosko luko. Ko je plul ▼ višini španske obale, se je nad njim nenadoma pojavilo neznatno letalo, — pozneje so ugotovili, da je bilo v službi generala Franca, — ter brez vsakega opozorila začelo francosko ladjo bombardirati. Letalo je vrglo šest bomb, ki pa niso zadele rušilca, marveč so padle precej oddaljeno v vodo, tako da niso povzročila nobene škode. Letalo je nato naglo izginilo v smeri proti Burgosu. Poveljnik rušilca je o dogodku brezžično obvestil poveljstvo francoske vojne mornarice. Francoska vlada je danes po daljšem posvetovanju pooblastila vojnega ministra, naj ukrene vse potrebno za zaščito francoskih interesov. V skladu s tem pooblastilom so dobile vse francoske vojne ladje nalog, naj na vsak napad takoj odgovore in napadalca brezobzirno preganjajo. Obenem je bilo sklenjeno poslati v španske vode v varstvo svobodne morske plovbe še pet francoskih vojnih ladij. Istočasno je francoska vlada poslala generalu Francu oster protest. Beck na poti v ženevo Varšava, 19. januarja. AA Noooj je odpotoval zunanii minister Beck v Ženevo kjer bo predložil svetu DN poročilo o mi6iji, ki jo je svet DN poveril Poljski v svrho razči-Ščenja razmerja med Poljsko in svobodnim mestom Gdanskom. V dobro poučenih krogih govore, da s« bo Beck jutri dopoldne na potj preko Berlina sestal z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Možnost odpovedi nemškega konkordata Posvetovanja nemških kardinalov v Rimu naj bi pripravila teren novi diplomatski akciji Vatikana v Berlinu Rim, 19. januarja, b. Nenadna pojava vseh vrhovnih glav katoliške cerkve v Nemčiji v Vatikanskem mestu, njih posvetovanja z vatikanskim državnim tajnikom Pacellijem ter avdienca pri bolnem papežu predstavljajo važen dogodek v vatikanski politiki, ki v tukajšnjih cerkvenih in diplomatskih krogih ni ostal brez zanimivih komentarjev. Kakor znano, sta prišla v soboto zvečer v Rim najprej kardinala Faulhaber in Bertram, kmalu za njima pa še kardinal Schulte ter miinsterski škof Galen in berlinski škof Preyslng. V nedeljo dopoldne so se vsi ti nemški cerkveni poglavarji sestali z državnim tajnikom Pacellijem, s katerim so imeli zelo dolg razgovor. O vsebini ni bilo mogoče zvedeti ničesar pozitivnega, vsekakor pa je moral biti predmet razgovorov zelo važen, ker je kardinal Pacelli takoj po konferenci prosil papeža, da bi navzlic bolezni sprejel njega in nemške kardinale v posebni avdi-enci. Avdienca je bila v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah in je trajala skoraj eno uro. Papež je bil po razgovorih z nemškimi kardinali zelo razburjen in močno utrujen. V ponedeljek dopoldne so se posvetovanja s kardinalom Pacellijem nadaljevala in je bil o njih poteku papež spet takoj obveščen. Pravi namen prihoda nemških kardinalov V dobro informiranih krogih domnevajo, da. je bil sestanek nemških kardinalov in škofov v Vatikanu v neposredni zvezi s sklepi nedavnega posvetovanja nemškega episkopata v Fuldi. Spričo nove zaostritve odnošajev med cerkvijo in državo zaradi trdne namere nemške vlade, da izvede novi zakon o vzgoji nemške mladine, ki dopušča odslej eno samo mladinsko organizacijo v državi (Hitlerjeva mladina) so nemški škofje v Fuldi prišli do zaključka, da bi bilo nadaljnje notranje protestiranje proti verski politiki vlade v obliki pastirskih pisem, kakor so to delali doslej, brez vsakega pomena in navadno Sisifovo delo, ki bi položaja katoliške cerkve v Nemčiji ne izboljšalo. Zato so se sedaj vrhovni katoliški poglavarji odločili, da sprožijo intenzivno diplomatsko akcijo, ki naj bi jo podvzel sam Vatikan z namenom, da doseže spoštovanje konkordata, glede katerega so se prav v zadnjem času znova razširile govorice, da ga namerava nemška vlada enostavno odpovedati. Položaj katoliške cerkve v Nemčiji je po mnenju cerkvenih krogov toliko bolj resen, ker se sedaj nemški episkopat boji, da ne b! nemška vlada izkoristila interregnuma, ki bi nastal pred izvolitvijo novega papeža, ako bi Pij XI. nenadoma umrl. Nemčija bi v tej prehodni dobi lahko odpovedala konkor-dat, obenem pa tudi izvedla novi zakon o enotnem šolstvu, ako bi se do tedaj razmerje med cerkvijo in državo ne uredilo. Iz vseh teh razlogov je po mnenju nemškega episkopata čimprejšnje posredovanje Vatikana med cerkvijo in nemško vlado nujno potrebno. V cerkvenih krogih opozarjajo v tej zvezi, da bi se v nemškem obrambnem zidu proti komunizmu utegnile pojaviti nevarne razpoke, ako bi prav sedaj prišlo do nenadnega preloma med katoliško cerkvijo in nemško državo, kar bi ne moglo ostati brez posledic na zadržanje katoliške Italije, katere prijateljstvo je Nemčiji v sedanjem mednarodnem položaju tako dobrodošlo. Uradno poročilo o obisku Rim, 19. januarja, b. Snoči je izšlo naslednje uradno sporočilo o obisku nemških kardinalov v Vatikanskem mestu: Avdienca pet članov nemškega episkopata ori papežu je zbudila v Rimu izredno pozornost. Papeževo stanje se je vsekakor znatno iz boljšalo vendar j,e v zadnjem času imel le maio avdienc. Avdienca nemških škofov je Tajala nad eno uro Preuranjene kombinacije so poizkušale spraviti prihod nemških škofov v nekakšno zvezo z obiskom pruskega miinkstrskeHambur-ger Fremdenblatt«, ki prav tako ne prikriva želje po zbližanju s Francijo, vendar izpodbija francosko tezo, da mora Nemčija najprej privoliti v politične koncesije in šele nato sama zahtevati gospodarske. Glede razorožitve, ki jo v načelu sprejema, zahteva enakopravnost nemškega orožja z orožjem Francije in njenih zaveznikov. Gospodarski odbor ministrov Beograd, 19. januarja, o. V kabinetu finančnega ministrstva se je vršila danes seja gospodarsko-finančnega komiteja ministrov. Med drugim so razpravljali" o nabavah petrojela za državo, c organizaciji instituta za proučevanje gospodarskih problemov, o pocenitvi špirita, ki se rabi za vino, namenjeno v inozemstvo, o načrtu uredbe glede kmečkih zbornic, o pogodbi med državnimi železnicami in »Putnikom«, o povračilu stroškov PRIZAD-u za nabavo in privoz živil v pasivne kraje, o podporah kmečkim posestnikom ki so bili oškodovani po elementarnih nezgodah, po obveznem zavarovanju posevkov v posameznih banovinah in o pospeševanju proizvajanja in izkoriščanja električne sile. Predlogi Zveze mest Beograd, 19. januarja, o. Na konferenci mestnih f.nančnih strokovnjakov iz Zagre* ba, Ljubljane in Beograda je bila sprejeta cela vrsta sklepov. Konferenca se je v glavnem postavila na stališče: 1. Potreben je zakon o financiranju me« stilih občin Zakon naj bi sestavila Zveza mest; na vsak način pa naj se Zveza vsaj pozove k sodelovanju pri sestavi zakonskega načrta Zakon bi se moral sestaviti v skladu 7 načelom popolne avtonomije mest. Držav naj bi ostala le pravica, da maksi-mira mestne davčne doklade. 2. Navodila in odredbe glede sestavljanja mestnih pro* računov ne smejo biti preveč formalistična. Često se predlogi mes>tnih proračunov zavra« ča o zgolj iz formalnih razlogov. 3. Mestnim občinam je treba dovoliti, da povečajo svoje dohodke. Potrjena obsodba na dosmrtno ječo/ Zagreb, 19. januarja, o. Stol sedmorice je kot najvišja prjzivna instanca potrdil sod bo ogulinskega okrožnega sodišča, s katero je bil Štefan Pejnovič obsojen na dosmrtno robije «*radj ras^r* sesianca Karla Brklja« Papeževa bolezen neizpremenjena Rim, 19. januarja. AA. Papeževo zdrav« stveno stanfe je neizpremenjeno. Bolečine, ki iih je čutil y nogi, so zadnja dva dni na« rasle po precejšnjem olajšanju, kj je nastopilo zadnje čase. To povečanje bolečin pri« pisujejo atmosferskim vzrokom, ki so zelo neugodni posebno zaradi vlage- Papež prebije svoj čas ohičajno pri delu. Dopoldne je sprejel kardinala državnega tajnika msgr. Pacellija in 6e pomudil z njim v daljšem razgovoru. Za boljšo razdelitev surovin ženeva, 19. januarja, b. Tudi Amerika in Japonrka, dasi niata članici DN, sta obvestili tajništvo DN, da sta pripravljeni odposlati svoje zastopnike v posebno komisijo, ki naj prouči možnosti nove in boljše razdelitve surovin in ki jo bo izvolil svet DN na svoji seji v četrtek. Kakor je znano, je pobudo za ustanovitev take komisije v okviru DN dala s svojimi predlogom Velika Britanija prvič v jeseni leta 1935, nato pa še ponovno v preteklem letu. Razen držav-članic DN so bile povabljene k sodelovanju pri delu te komisije tudi vse države, ki stoje danes izven DN, tako Amerika, Japonska, Nemčija tn Brazilija. Ameriška in japonska vlada sta že odgovorih, pričakuje se sedaj še pristanek Nemčije in Brazilije. Verjetno je, da bo ponovno in še posebej povabljena k sodelovanju tudi Italija Sovjetski proračun znaša 102 milijardi rabljev Moskva, 19. januarja, b. Osrednji izvršni odbor Sovjetske unije je odobril sovjetski proračun za novo finančno leto. Proračun znaša 102 milijardi rubljev. j Kupujte domače blago! Beležke $ Nacionalisti in sporazum Parkrat smo že ugotovili, da jugosloven-ski nacionalisti pozdravljajo vsako akcijo in vsak poskus, ki naj bi privedel do zadovoljive ureditve našega notranjepolitičnega problema. V tem so 6ložni pristaši jugoslovenske nacionalne misli v vseh pokrajinah države. Tako na pr. objavlja novosadski »Dan« članek senatorja g. Dake Popoviča predsednika senatskega kluba JNS, o sestanku dr. Stojadinoviča z dr. Mačkom. Na koncu pravi: »Mi bi se veselili vsakega uspeha, pa tudi uspeha JRZ. ker tu ne gte za kako kaprico, marveč za veliko in usodno narodno zadevo. Zaradi tega smo tudi napram JRZ na lojalnem stališču čakanja. Ako prinesejo razgovori z dr. Mačkom trdnejšo in solidnejšo osnovo za sporazum od one, na kateri stojimo mi, bomo mi prvi, ki bomo ta sporazum priznali Ne bi pa želeli, da bi morali še dolgo ostati na stališču čakanja, ker čas teče in nam vsem nalaga storiti vse, da se naše notranjepolitično življenje premakne z mrtve točke.« Posvetovanja šefov beograjske opozicije Zemljoradniški voditelj Joca Jovanovič se je v nedeljo vrnil z Dunaja, kjer je bil pri zdravnikih specialistih. Po njegovem povratku so se zopet takoj začeli redni sestanki šefov beograjske združene opozicije gg. Davidoviča, Joče Jovanoviča in Mi-še Trifunoviča. Novinarji bi od njih radi izvedeli, kaj več glede sedanjih odnošajev med beograjskim in zagrebškim opozicijskim krilom. Opozicijski voditelji pa so zelo rezervirani in le zagotavljajo, da so z razvejem politične situacije zadovoljni. Na vprašanja, kaj pravijo o sestanku med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem, odgovarjajo, da še nimajo avtentičnih informacij o njegovem poteku. Izjava dr. Kukovca V »Jutru« smo zabeležili polemiko, ki jo je v zagrebških listih izzvala izjava g. dr. Vekoslava Kukovca, objavljena v beograjski »Politiki«. Po tej izjavi na] t>i bil g. dr. Kukovec dejal, da ne gledajo vsi člani zagrebškega opozicijskega vodstva enako na pogajanja z JRZ, marveč da so eni bolj radikalni, drugi bolj zmerni. Včerajšnji »Obzor« priobčuje sedaj pismo g. dr. Kukovca, ki pravi med drugim: »Prosim vas, da izvolite objaviti, da jaz tega nisem govoril, niti nisem nikogar pooblastil da v tem smislu piše o reševanju usodnega hrvatskega vprašanja. Nasprotno, izvršni odbor kmetsko delavskega pokreta v Sloveniji je izrekel tudi na sestanku v Celju dne 10. t. m popolno zaupanje g. dr. Mačku ter pooblastil njegovega prisotnega delegata, da o vsem, kar se je govorilo, takoj osebno in točno obvesti g. predsednika.« Brezbrižnost ? V uvodniku »Slovenca« prošle sobote či-tamo med drugim naslednji ljubki stavek: »Ako opazujemo delovanje cerkve v zadnjih letih, se ne moremo ubraniti vtisa, da je za svoj lastni obstoj postala nekako brezbrižna in da se je prepustila božjim rokam.« Čudna vernost, ki pravi, da je brezbrižen, kdor ne zaupa božjim rokam... Ako bi mi kaj takega napisali, bi nas »Slovenec« in za njim mnogi duhovniki po priž-nicah zopet enkrat proglasili za krivover-ce m brezverce. Sv. Trije jerarhi Že včeraj smo zabeležili »Samoupravin« uvodnik, ki se zavzema za spoštovanje tradicij stare radikalne stranke in med drugim toplo priporoča, naj bi pristaši JRZ po vseh krajih praznovali praznik sv Treh jerarhov, ki je bil tudi praznik radikalne stranke. V ponedeljski številki »Samouprave« vnovič razpravlja o tej stvari in opozarja, da so lansko leto skušali praznovati praznik pristaši Ace Stanojeviča in Miše Trifunoviča, ki pa za to niso niti najmanj upravičeni. Letos se kaj takega ne sme več zgoditi, kajti edini legalni naslednik bivše radikalne stranke je sedaj JRZ in samo ona ima pravico praznovati dan Treh jerarhov kot svoj praznik. Preko nedelje so se pri »Samoupravi« oči-vidno spomnili, da je ta praznik le pravoslavni praznik, v JRZ pa so tudi muslimani in katoliki. Zato omejuje sedaj svoj poziv za praznovanje le na pravoslavne pristaše, ki naj za Tri jerarhe prirede plesne in druge družabne prireditve. Katoliškim in muslimanskim pristašem prepušča, naj si sami določijo kak primeren dan v letu, o katerem mislijo, da bo strankina »zabava lahko najbolje uspela.« Kmet in gospod Sarajevski nadškof dr. Sanč je znan kot navdušen pristaš dr. Mačka. Zato je vzbudilo v hrvatski javnosti precejšnjo pozornost, ko je v najnovejši številki nadškofo-vega glasila »Katoliškega tednika« izšel članek, ki ostro zavrača nazore nekaterih voditeljev bivše HSS glede odnošajev med kmečkim prebivalstvom in inteligenco. Članek nosi naslov »Kmet in gospod« in pravi med drugim: »Katoličani ne moremo odobriti formul nekaterih naših samozvanih kmečkih ideologov, ljudi z zelo ozkim obzorjem, ki rešujejo odnošaje med gospodo tn kmetom ekstremno in dogmatično. Pa njihovem mišljenju je kmet vse, gospoda pa nič. Kmet je brez sence, gospod pa golo zara-kavanje vsega, kar je prosvetnega in moralnega, delotvornega in pozitivnega To so mišljenja, o katerih je jedva mogoče razpravljati. Ako nekdo nosi suknjič in ne orje, more biti še vedno človek. Izobrazba in sprememba zunanjih pogojev življenja še nikakor ne uničujeta pri človeku onega, kar predstavlja duševnost. Pripad-ništvo kmečkemu stanu nikakor ne more biti že tudi vir in merilo moralnosti in pro-svetljenosti.« Dalmatinski Matija Gubec Pred kakimi 400 leti so se kmetje tla-čani iz Južne Dalmacije uprli svojim du-brovniškim gospodarjem Upor se je ponesrečil. Voditelj upornikov, kmet Mato No-vakovič iz Trnovice pri Stonu. je padel v odločilnem zadnjem spopadu. Kakor poročajo listi, so začele sedaj južnodalmatinske organizacije bivše HSS akcijo, da bi dalma- j Izjava Nj. Vis. kneza namestnika London, 19. januarja. AA. Veliki in Ugledni londonski list »Daiiy Tele-graph« in »Manningpost« prinašata v svojih današnjih številkah pod naslovom »Jugoslovanski knez namestnik govori o miroljubni politiki Jugoslavije« naslednjo izjavo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla zastopniku Reuterja v Beogradu: »Ne verjamem v vojno. Verjamem, da se da mir ohraniti in da se bo ohranit Krivo je hipnotiziranje narodov z ve ro, da je vojna neizogibna. Mislim, da je najboljše sredstvo za ohranitev miru ureditev razprtij in zboljšanje razmerja s sosedi. Če bi vsaka država vse storila v tej smeri, kar je v njeni moči, Iskreno in odkrito, bi bil uspeh tega avtomatsko: splošni mir. To je bil in je glavni cilj Jugoslavije. Mi smo ne samo okrepili in ohranili obstoječe zveze z našimi prijatelji, temveč smo celozbolj-šali naše razmerje z državami, s katerimi smo v preteklosti imeli nekatere tež-kooe. To zboljšanje razmerja bo obrodilo, prepričani smo, pravi prijateljstvo, ki ne bo prav v ničemer škodljivo dosedanjim zvezam Jugoslavije.« Zanimiv spor pri gasilski župi v Kamniku Iz gasilskih krogov nam pišejo: časopisi so poročali o razrešitvi starega in imenovanju novega vodstva gasilske zajednice za dravsko banovino. Sledila so poročilo o razrešitvah uprav nekaterih gasilskih žup. »Slovenec« in njegova opoldanska izdaja sta zavijala svoja poročila tako, da bi se r javnosti naredil vtis, kakor da so razrešene uprave postopale pristransko, protizakonito in nepravilno in da so bile samo zaradi tega razrešene. Zato smatramo za potrebno, da v pravilno informacijo javnosti navedemo neke ugotovitve. Po preteku triletne funkcijske dobe bi se morale uprave gasilskih organizacij obnoviti z volitvami. Do volitev pa ni prišlo, marveč je bila najprej razrešena zvezna uprava v Beogradu in v njo imenovani novi ljudje. Pri tem so zavzeli najvišja mesta v gasilstvu tudi taki, ki doslej v tej važni panogi niso mnogo delovali. Nova zvezna uprava je dobila od ministra za telesno vzgojo, v katerega delokrog spada gasilstvo, izrecno navodilo, naj izvršuje samo najnujnejše in neodložljive po;le, dokler ne bodo izvedene volitve za redno zvezno upravo in starešinstvo. Po zakonu bi se moralo to zgoditi v dveh mesecih po razrešitvi, vendar pa je ta rok že potekel. Med prve ukrefpe novega vodstva gasilske zveze je spadala razrešitev legalno izvoljene gasilske zajednice dravske banovine. Razrešitev ni bila motivirana, marveč je razrešitveni odlok vseboval samo nalog novi upravi, naj v najkrajšem roku popravi vse »nepravilnosti in nezakonitosti«, ki so bile izvršene od razrešenega starešinstva. Nič ni bilo navedeno, kake so te nepravilnosti in nezakonitosti, in tudi ni bilo odrejeno, da bi se proti razrešenemu starešinstvu uvedla disciplinska preiskava, ki naj bi ugotovila morebitne nezakonitosti v potovanju. Novo vodstvo gasilske zajednice za dravsko banovino je smatralo za najnujnejšo nalogo, da prekliče vse ukrepe in navodila dosedanjega vodstva glede reorganizacije in strokovne usposobljenosti. Za neodložljiv posel je smatralo tudi, da razreši uprave gasilskih žup za sreze Kranj, Kamnik in Metliko; a drugih razrešitvah zaenkrat še ni poročil. Kamniški župni upravi očita razrešitve-nl odlok, da je postopala nepravilno in nezakonito, da ni dovolila ustanavljanja novih gasilskih čet, da ni potrdila nekaterih članov v četnih upravah, nekaj članov pa da je celo brez povoda Izključila. Končno ji očita, da nekatere čete v tej župi niso sprejemale novih članov. Kaj je na stvari? Pri stremljenju za ustanavljanje novih gasilskih čet v kamniškem srezu ni šlo za razširjenje požarne varnosti po naših gorskih naseljih. Z ustanavljanjem novih čet naj bi se namreč pridobilo potrebno število glasov za večino v župi, da na ta način pridejo do oblasti v gasilstvu ljudje, od katerih nekateri za gasilstvo niso storili še prav ničesar. Tako naj bi se ustanovile čete v nekih gorskih vaseh, ki nimajo vode in kjer ni eksistenčne možnosti za gasilske čete. 2upna uprava se je postavila na pravilno stališče, naj se v teh vaseh za poskušnjo najprej ustanovijo pomožno čete; če se bo izkazalo, da bodo zmožne za samostojno življenje, Gonja proti ČSR Praga, 19. jan. br. Nemški listi in nemški radio še vedno nadaljujejo s svojo kle-vetniško kampanjo proti Češkoslovaški, ki jo skušajo prikazati kot žarišče komunistične nevarnosti v srednji Evropi. Dočim francoski in angleški listi brez razlike politične smeri odločno zavračajo ta obrekovanja kot popolnoma izmišljena, jih pridno ponatiskujejo sedaj tudi madžarski listi. Vsi današnji budimpeštanski vladni listi so polni »nemških razkritij« o boljševizaciji Češkoslovaške ln navajajo, da so vsa letališča v Češkoslovaški na razpolago ne samo ruskemu, nego tudi letalstvu vseh ostalih zaveznikov Češkoslovaške. Praški listi smatrajo, da se ne izplača več polemizirati s temi klevetniki potem, ko je Nemčija odklonila poziv češkoslovaške vlade, naj pošlje svoje vojaške in letalske strokovnjake, ki naj na mestu pokažejo, kje so tista letalska oporišča za rusko letalstvo, o katerih zadnje dni toliko bese-dičijo. Tudi francoski in londonski listi smatrajo nemško odklonitev za jasen dokaz, da Nemčiji ne gre za resnico, marveč samo za kampanjo, ki naj bi odvrnila pozornost nemške javnosti od drugih dogodkov v Nemčiji. Predavanje „0 krizi naše srednje šole" Profesorsko društvo priredi nocoj ob 20. uri v dvorani OUZD javno predavanje o krizi naše srednje šole (predava prof. E. Boje). K obilni udeležbi vabi — odbor. tinskemu Matiji Gubcu, kakor često nazi-vajo Mata Novakoviča, postavili lep spomenik. se bodo lahko osamosvojile in delovale kot samostojne čete. Po mnenju >Slovenca« se je s takim ukrepom ubogemu slovenskemu ljudstvu napravila grozna krivica. Slične so tudi druge očitane nepravilnosti tn nezakonitosti. Tako na primer je žup a razrešila upravo neke čete, ker se je izkazalo, da so člani dotične uprave po-neverili društveni denar. V takih primerih so pač tudi upravičene izključitve posameznih članov in zaradi tega o kaki nekorektnosti ne more biti govora. Lahko bi se župni upravi očitala nekorektnost zato, ker takih članov ni izročila sodišč«; toda takrat bi bil šele ogenj v strehi! Da pa bi kaka četa ne hotela sprejemati novih članov, župni upravi ni bilo nikoli znano in tudi ni nikoli dobila nobene pritožbe v tem pogledu. Pri takem stanju stvari razrešeno vodstvo gasilske župe ob še tako skrbnem spraševanju vesti ni moglo ugotoviti, da bi zakrivalo kako nekorektnost, še manj pa kako nezakonitost. Zato je odobrilo stališče župnega starešine g. Antona Ce-rarja, da ne more priznati razrešitve s strani starešinstva gasilske zajednice, posebno še, ker je bila vložena pritožba na pristojnega ministra za teleano vzgojo in ta pritožba še ni rešena. Dne 11. t. m. je prejel g. Cerer od sre-skega načel:tva v Kamniku odlok, da mora v 24 urah skuono s tajnikom in blagajnikom župe izročiti funkcionarjem začasne župne uprave vse Imetje, vse zapiske in vse posle žu.pe. V odloku je bila zagrožena globa 2.000 Din. župni funkcionarji so fresk emu načelstvu odgovorili, da odloku ne morejo ugoditi, ker jim to brani gasil tka zaprisega, položena razrešenemu vodstvu gasilske zajednice s starešinom g- Josipom Turkom na čelu. Razrešeno vodstvo zajednice Je vložilo pritožbo proti razrešitvi. Dokler ta pritožba ni rešena morajo funkcionarji župnega vodstva smatrati razrešeno vodstvo zajednice za legalno predpostavljeno starešinstvo, kateremu o v smislu zakona položili prisego poslušnosti. Le če jih sresko načelstvo oiveže te prisege, bo mogoče njegovemu pozivu ugoditi. Funkcionarji župne uprave so nato prejeli nov odlok, da morajo do 14. t m. ob 17. uri izročiti župne posle novi upravi, sicer bodo kaznovani z globo 2-000 Din. žuipni funkcionarji fo zopet odgovorili enako kakor prvič, pristavili pa še, da tudi razrešitev župnega vodstva še ni pra-vomočna in da bi se nova župna uprava marala obrniti na savez v Beograd, ne pa na sresko načelstvo, od katerega ni upravičena zahtevati tako dalekosežnih izvršilnih ukrepov. Sporočili so tudi, da bodo proti odloku sre^kega načelstva nastopili redno instančno pot. Prizadeti funkcionarji kamniške župe so dobili v odgovor od sreskega načelstva odloke, s katerimi se kaznuje vsak na 2.000 Din ali na 10 dni zapora, ako globa ne bo v 48 urah plačana. Obenem so bili vnovič pozvani, da v 48 urah izroče župne posle, drugače boao drugič kaznovani, sedaj vsak s 3.000 Din, odnosno z odgovarjajočim zaporom. Kako se je stvar razvijala dalje, še nimamo poročil. Proslava rojstnega dne kraljeviča Tomislava Beograd, 19. januarja, p. Na dvoru so danes obhajali rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Na Dedinju je bila služba božja, ki so se je udeležili kralj Peter IL, kraljevič Andrej, knez namestnik Pavle, kneginja Olga ter kneževič Nikolaj, nadalje dvorne dame in člani civilnega in vojnega doma Nj. Vel. kralja. Velike poplave v Ameriki London, 19. januarja, br. V Zedinjenih državah severne Amerike ie nastala zaradi velikih poplav prava katastrofa. Poplavljene eo velikanske pokrajine v državah Pensil« vaniji, Ohiju, Kentukiju. Indiani, Illinoisu in Misouriju. Obrambni nasipi na rekah so porušeni in so se morali prebivalci iz mnogih naselbin v največjem begu izseliti. Doslej se še ni posrečilo zajeziti vode in zavzema poplava vedno večji obseg. Voda je zalila tudi mnogo rudnikov, ki so naibrže popols norna uničenj. Promet v poplavjenih pokrajinah je docela ustavljen, ker so vse železniške proge porušene, ceste in mostovi pa po večini razdejani. Vremenska napoved Zemunska; Oblačno, dež ali sneg z dežjem Temperatura bo še zrasla. Košava bo popustila. Zagrebška; Višje temperature in dež posebno v severnih kraj h. drugod oblačno. Dunajska: Oblačno, padavine, v nekate« nh dolinah, v gorah morda še mraz. Maši kraji in lfudje 60 let notarja Antona Zevnika Ob nedavni 60-letnici dr. Nika Zupani-ča je ostal popolnoma v senci enakovredni jubilej dr. Zupaničevega tovariša iz visokošolskih let, moža, ki so ga notarski akti močno zvezali z našim ljudstvom in je zlasti ob svojem bivanju v Višnji gori zvesto stopal po Jurčičevih stopinjah. To je javni notar Anton Zevnik, ki zdaj že nekaj let deluje v Kamniku. Doma je iz Čateža pri Brežicah, kjer se je rodil 6. januarja 1877. V gimnazijskih letih v Ljubljani se je kmalu razgibal in je vodil na Gubčevem Brežiškem polju počitniško društvo, imenovano, »Branibor«. £b maturi je Sel študirat ju« na Dunaj m danes nam vč rr kopice spominov prijetno kramljaje obujati mnoge prigode, še posebno, kako sta z Nikom Zupaničem na Dunaju nekoč veleživahno sama fizično debatirala in dala duška svoji dolenjski vročekrvnosti. kako je prevajal njegovo »Macedonijo« v slovenščino za Slovensko Matico, kako se je pomagal vojskovati za slovensko univerzo v Ljubljani, kako ga je tovariš Niko seznanil s Petrom Koci-čem, čigar več stvari je potem Zevnik prevedel v slovenščino, med njimi tudi »Jazbeca pred sodiščem«;, slovečo narodno politično satiro, ki bi morala najti mesta v naših čitankah. Že iz srednješolskih let ga je vezalo toplo prijateljstvo s tovariši iz srednješolskega skrivnega literarno orato-ričnega društva Zadruge, posebno še z društveniki Cankarjem, Kettejem. Župančičem in Murnom. Prav pri teh mojstrih »e je naučil v Zadrugi sukati pero in bil je med njimi prav za prav edini mladinski pisatelj, svoje plodove pa je objavljal v »Vrtcu«. Ko ga je slednjič pot povedla v Višnjo goro, ga je prevzela strastna ljubezen do raziskovanja zgodovinskega ozadja Jurčičevih tipov. Z vso ljubeznijo je spoznaval ljudi in kraje, kjer je Jurčič zajemal snov za svoje povesti. Zaradi svoje sve-žosti in neposrednosti so njegovi izčrpni prispevki v »Jutru« in v »Življenju in svetu« v teku zadnjih desetih let vsakokrat vzbudili veliko pozornost in ostanejo med najtehtnejšimi prispevki k spoznavanju Jurčičevega dela in življenja. Duhovit, miren in ljubeznivo šegav je notar Zevnik ostal zvest samemu sebi in svojemu prepričanju od prvih početkov v dijaškem gibanju vse do danes, ko že nekaj let vrši dolžnosti javnega notarja v Kamniku, kjer je medtem že tudi doživel to čast. da je bil razrešen kot podžupan in kot ban&ki svetnik Kakor v časih dunajske »Slovenije« in potem v vrtincu primorske-in koroške tragedije, preko večletnega starostovanja Sokola v Višnji gori. marljivega uradova-nja in prijaznega občevanja z ljudmi, je ostal notar Zevnik enovit, vedno v vrsti naših nacionalnih in naprednih mož, na katere lahko vedno s ponosom pokažemo. To storimo tudi to pot ob njegovi 60-letnici, čeprav dobro vemo, da notai Zevnik nikakor ni pri 'atelj javnih proslav. Pa nam bo v svoji dobrodušnosti gotovo oprostil to izjemo, ali pa se nam bo maščeval s kakim novim iepim prispevkom iz Jurčičevega kraljestva, da nam vsem ponovno dokaže. kako je še čil in veder in vedno na delu. N'a mnoga leta! »Dajte nam dostop do sodne prakse!" Pravosodna uprava ne mara niti zastonjske pomoči Ljubljana, 19. januarja. Kakor znano zahtevajo zakoniti predpisi od vsakega, kdor se hoče posvetita sodniške« mu, odvetniškemu ali notarskemu poklicu, poleg drugega tudi to, da prebije eno leto v brezplačn; sodnj praksi. Isto zahtevo postavljajo na prosilce služb tudi zasebna podjetja, zlasti banke in drugi denarna zavodi, kar je strokovno popolnoma razumljivo. Kakor je dandanes povsod, so sčasoma tudi v sodnj stroki kmalu bili izčrpani vsi kredit; za nova službena mesta ;n čeprav so bile nove namestitve le redke, so se vendar prošnje novih reflektantov vedno bolj kopi« čile. Da bi zavrli ta naval na sodeča, je z odločujočega mesta prišla odredba, da do nadaljnega ne sprejmejo nikogar v sodno prakso kot pripravnika za sodnika. S tem ukrepom ee je res delno ustavil nov dotok prošenj, vendar pa je bil to prav neprijeten udarec tistim, kj niso šli v prakso zaradi sodniškega poklica, temveč le zaradi možnosti zaposlitve v zasebni službi. Tem je ostala na izbero edino pot odvetniškega ali pa notarskega pripravnika. Prva je socialno šibkejšim, ki eo že težko zmagovali izdatke za univerzitetni študij, nemogoča; za sam vpis v imenik odvetniških pripravnikov je treba plačati 1000 Djn. ta vsota dandanes pomeni že težek denar. Na ta način je ostala odprta le pot notarskega pripravnika in las ko doživljamo zadnje leto groteskno sliko, da Čudovito hitro narašča število novih notarskih pripravnikov, ki so postali to le for« melno, po sila razmer. Tako je samo v Ljubljani že skoraj vsak notar vpisal vsaj po dva taka pripravnika in pravijo, da tudi po i deželi že ni mnogo drugače. Dokler to ne-" naravno in nepotrebno dogajanje dobro« hotno trpi Notarska zbornica, že še gre, čeprav mora vsak reflektant potrkati na številna vrata, preden mu kje uspe. A kaj bo potem, če bodo enkrat vsa mesta zasedena oziroma, če se Notarska zbornica takemu vpisovanju postavi po robu? Če upoštevamo, da ,ma država z institucijo enoletne brezplačne sodne prakse na razpo« lago mnogo delovne moči, za katero ji ni treba dati niti beliča, da je v končnem efektu omenjeni odlok brezuspešen, ker je možno pridobiti si enoletno prakso kot odvetniški ali notarski^ koncipient in kasneje vendarle vložiti prošnjo za službeno mesto na sodišču, vidimo, da je bil 7 njim pravzaprav prizadet le tisti, kj ne zmore ali pa V6aj ne brez prikrajšanja pri drugih naj« potrebnejš;h potrebščinah plačati visoke takse za vpis v imenik odvetniških pripravnikov, a dejansko ne reflektira ne na sodnj. odvetniški ali notarski poklic. Smatramo, da bj se ta odlok o odklanjanju sprejema novih sodnih pripravnikov brez škode mogel uki« niti. In če se že hoče preprečiti naval prošenj za službe na sodiščih, naj se to ukreni drugače. S tem se ne bo samo odpravilo nenaravno naraščanje notarskih pripravni« kov in s tem zvezano izgubljanje časa in trošenje denarja, dana bo s tem tudj možnost, da dobijo tud; nepremožni in vendar sposobni diplomirani jurjsti potrebno kvali« fikacijo za zasebno službo. Toliko mora že tudi država, odnosno pravosodna uprava uvideti, posebno ker ima od tega 6amo dobiček! —D j Tragična smrt planinca Reteče, 18. januarja Vse Reteče so pod vtisom tragične 6mrti priljubljenega mladeniča Janka Jenka, ki ga je pobralo v par dneh. Prejšnjo nedeljo je bil pokojnik še na Osovniku, v torek pa je prežala na marljivega uslužbenca nesre ča. Kot strojni ključavničar je popravljal pri strojih na ljubljanskem glavnem kolodvo ru, ko je nenadno padel s stroja. Sicer so ga ujeli, ali zaradi prestanega strahu ga je za* dela kap. Pomagati so mu skušali v ljub« Ijanslci bolnišnici, ali zaman. V ponedeljek ob 9. se je preselil v večnost. Pokojnik si je s pridnostjo lastnih rok zgradb tik kolodvora hišico, kjer si je pred šestimj tednj ustvaril družinsko ognjišče. Star 33 let, je bil od mladih nog vnet plat-ninec in skoraj ga v Julijskih Alpah ni vrha, da ga pokojnik ne bi bil obvladal-Ponovno je preplezal severno triglavsko steno in tudi Špiikovo steno. Polhovgrajski Do« lomiti so mu bili znana do zadnje steze. Njegova ljubezen do narave nj poznala meja. V 6lužbi je bil do skrajnosti točen, ▼ vseh 15 letih ni zamudil nitj ure. Brl je in* teligenten in načitan, pravi tip 6amouka. Svojemu domu najskrbnejšj gospodar je jzred no ljubil mater, ki ji nikoli ni pozabil prinesti šopek cvet ja, kadar se je vrnil s planin. Mladega moža, ki je zapustil vdovo Pavlo iz znane Malandeževe hiše iz Hoste pri Škofji Loki in neutolažljivo mamico, bo« do pokopali v sredo ob 8.30 v Retečah. Por kojniku bodi ohranjen blag spomin! Zadnje počaščenje mladega idealista Škofja Loka, 18. januarja. V nedeljo ob 16. je nastopil idealni mladenič, sodni uradnik g. Ivo Berčič svojo poslednjo pot. Pogreb je bil pretresljivo lep izraz tople ljubezni in hvaležnosti širokih vrst našega prebivalstva do pokojnika, ki ga je bila sama dobrota in plemenitost, žalni sprevod v katerega so se uvrstili nešteti, nele iz škofje Loke same, marveč prav tako iz okolice, Sorškoga polja in obeh dolin, se je razvil pred Mestnim trgom, kjer je opravil župnik g. Podbevšek z oo. kapucini pogrebne molitve. čim so odpeli sokolski pevci, pod vodstvom br. Debeljaka »Usliši naš«, so dvignili Sokoli krsto in pričel se je pomikati veličasten sprevod. -Za križem so nesli okrog 20 krasanih šopkov in vencev, med njimi od Strel rke družine, »Za godbo »Ljubnik«, ki je nenehoma svirala žalo-stinke, so se zvrstili Sokoli. Spredaj clva prapora, za. njima je stopal nosilec z vencem, ki ga je poklonil škofjeloški Sokol, Cedili so Sokoli v kroju, nato sokolski pevci, za njimi pa se korakala dolga vrsta ostalega sokolskega članstva v četvero-redih v civilu z znakom. Za duhovščino in krsto, ki je bila prav tako v ovetju in zelenju, so se zvrstili globoko skrušeni svojci, potem pa ostalo občinstvo. V prvih vrstah so stopali zastopnik dr. Alberta Kramarja, tajnik in novinar Drej-če Verbič, ljubljanski poslanec Rajko Turk, bivši narodni poslanec Ivan Lončar, zastopnik predsedstva okrožnega sodišča, svetnik dr. Gregorc, tajnik banovinskega odbora JNS dr. Marjan Zajec, nadalje močno zastopstvo orgamizafinih predstavnikov z gg. Ziherlom, Kuštrinam in Tav-zesam, potem bivši vodja sreake izpostave, Ivan Legat, sreski načelnik Matej Kaki, major Ivan Oblak, direktor mlekarske šole inž. šabec, posestniki in bivši župani Anton Hafner, Doltnar Pavel in Be-nedik Franc, polnoštevilno je bilo navzoče uradništvo, ki je poklonilo tovarišu ogromen venec rdečih in belih nageljev. Prisotni so bili zastopniki škofjeloških kulturnih, dobrodelnih društev, ostalega prebivalstva z ženstvom vred pa toliko, da tako lepega pogreba škofja Loka že dolgo ni videla. Pred grobom so zapeli pevci »Človek glej«, potem pa so se od pokojnika, poslovili za Sokola I. podstarešina br. Horvat, za narodno javnost notar šte-vo šink in za sodišče sodni svetnik Franjo Ustar. Govorniki so v najizbranej-ših besedah iznova očrtali vse redke vrline, ki so krasile br. Berčiča. Zdrsnila je krsta v domačo žemljico, in še so se klanjali prapori nad grobom nacionalista, v očeh stoterih pa so se porajale solze, ko smo zapisali nepozabnega prijatelja in tovariša! Dve smrti: eden se Je ubil, drugega so ubili Maribor, 19. januarja. Svoječasno smo poročali o usodni smrtni nesreči, ki se je pripetila v takoevanem Danijelovem grabnu pri Prevaljah. Zdaj je postal 54 letnd hlapec Matija Zobej nova žrtev tega klanca. Zobej Je bil uslu-žben pri lesnem trgovcu Francu Kuncu in je okoli 6. ure zvečer stopal pred dvo-vprežnim vozom, ki je bil natovorjen s hlodi, proti domu. Danijelov klanec je zelo nevaren zaradi prepadov ob cesti in morajo vozniki biti na tem mestu zelo previdni. Tudi Zobej je korakal pred vozom, da ne bi konja z vozom vred treščila v prepad. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je Zobeju na poledenelih tleh spodrsnilo in Je treščil na tla pod konjska kopita. Kolesje je šlo preko prsi in nog. Konja sta pripeljala voz sama domov, nakar so domači postali pozorni in takoj zaslutili, da se je nekaj zgodilo. Takoj so pohiteli proti Danijelovem klancu, kjer so našli Zobeja mrtvega. Smrtna nesreča je zbudila splošno sočutje z usodo ubogega hlapca. V Podgoricah v ormoškem okraju je padlo mlado življenje pod nožem. Fanje fo bili Zbrani pri pijači in iz malenkostnega povoda je nastal med njimi pretep. V gneči se je zrušil v krvi kmečki sin Franc Stamaršek, ki Je kmalu zatem 'zdihniL Za danes je mariborsko drž. tožilstvo odredilo obdukcijo v mrtvašnici pri Sv. Lenartu. Orožniki so takoj uvedli poizvedbe in so zaenkrat aretirali kmečkega fanta Franca Krajnca iz Lasigorvcev. Glorija na Rjavini Na gori Brocken (1142 m ), ki je najvišja v gorovju H ar z v Nemčiji, so prvič opazovali nenavaden pojav, ki se po gori sami imenuje Brocken. Ta prikazen je senčna slika visoko stoječega opazovalca, ki jo vrže nizko stoječe sonce na megleno steno. Eden izmed takih pojavov je pri nas na glasu kot glorijaki jo kdaj pa kdaj opazujejo turisti na Rjavini. V prvi številki letošnjega letnika »Planinskega vest nika* opisuje ta pojav inž. Rihard Sever takole: Oblaki so se podili po nebu; tu ki tam je pokukalo sonce izza triglavskih obrisov, veter se Je sukal okoli vogalov, skal in stebrov, padal po grapah in zagatah. Rjavina pa Je bila zastrta z megleno peno, ki jo je vzhodnlk metal na njo s Krme. Le v redkih trenutkih se je raztrgala ta pena, tako da nas je ogoljufala za razgled na vrhuncu; toda na poti nazaj nam je darovala redek pojav, ki je vreden, da ga opišem. Bilo Je na povrattcu, okrog 18. ure, ko smo stali v zaseki škrblne, kjer se cepita grebenska pot proti Staniče vi koči in plezalna pot doli v Pekel. Posvetovali smo se, kam naj jo uberemo, kar nas Je zmotil čudovit pojav: megla na strani Krme je tvorila globoko steno, ki je valovila, se zvijala, redčila ln se zgoščevala, se kro-tovočila in plastila, se bližala ln oddaljevala. Nalikovala je živemu vodnemu toku, v katerem se zdi, da vidiš gladino liki zrcalu, ki pa le ni zrcalo, ker — no — ker je pač voda globoko prozorna in se ti oko ne ustavi na nemirni površini. Ta megleni vodni tok nas je obdajal srednje gost, zmešal je vse razdalje in zverižil vso perspektivo. Bil je globok in brez dna in obenem kakor filmsko platno. In na tem živem filmskem platnu sem zdajci zagledal mavrico, lepo, kakršne še nisem nikdar videl. Bila je okrogla, popolnoma lep zaključen krog — v razdalji, da, v kateri razdalji? En meter, dvajset metrov? Bila je daleč in blizu, kakor hočeš. Globoka brezdemja megla jo je nosila; v vsaki točki presečne ploskve si jo našel, ,v vsaki razdalji, na kateri se je ustavilo oko. Le premer mavrice je bil bolje ocenljiv. Mogoče je bilo 5 metrov, mogoče 4, toda večji ni bil od zornega kota: oko in glava sta bila mirna in sta mavričin krog v celoti dojemala, ta krog hi Se amgr MedeJH fai slabejSi mavrlčlni krog, k| se je dotikal glavnega kroga. Naglo sem se okreoiL Sonce je stalo že nizko hi Je le zelo motno sijalo skozi meglene valove, ki so se redčili in zgoščeva-M, prelivali, dvigali in padali. Toda mavrica je stala mirno in ostro na svojem živem platnu, v krogu pa sem zagledal živo Sliko, črno silhuetro risbo, črno rezanko s škarjami, ki pa je bila živa. Kakor film samih senc se mi je zdela- Iztegnil sem roko — Slika jo je iztegnila. Megleni črni jaz Je delal isto kakor jaz, ki sem stal na .meji dveh meglenih morij, sam v morju. Toda and jaz je stal v mavričnem krogu nad brezdanjo globino, jaz pa na trdni Skali. V mavričnem okviru sem videl še oba svoja tovariša, ne, njuni sliki, ki pa nista bili tako ostro rezani. Sončne škarje so menda otopele in se skrhale na neštetih drobcenih vodnih delcih. Cim bolj je bil rob slike oddaljen od središča kroga, tem medlejši je bil, vendar pa nikakor ni bil razmazan. Prav lepo bi to ponazoril 3 sliko, kakršno naredi debela steklena leča, ki v sredini vrže še kolikor točeio sliko, na robeh pa jo zveriži. Sebe sem videl ostro, tovariša pa tem slabše, čim bolj sta se oddaljevala od mene. Onadva sta videla isto tako vsak sebe, popolnoma ostro, sosedove sence so se pa nekako razpršile. Nemo smo .'tali in občudovali. Nato sta zaropotala fotografska aparata mojih tovarišev. Upanja ni bilo nič — slik pa seveda tudi ne. Izgovorita se, da so slike prehitro izginile in da sta pač fotografirala le meglo. Vendar je sončni žarek čaral najmanj dve do tri minute; časa bi bilo torej dovolj. Končno se je slika počasi razblinila, se razlegla in izginila. Ostala je le megla in te vrstice kot spomin na redek dar boga Sonca in boginje Megle. i na španski fronti Ljubljana. 10. januarja GlasiAo emigrantov i7. Julijske Krajin« »Istra« je objavilo več p;sem rojakov, ki se borijo v vrstah španske narodne vojske. Tako je listu opisal njegov naročnik Jože Vergan, ki se bori v Španiji že od začetka oktobra. Ne borimo .se s^amio za španski narod. je pisal, borimo s-e tudi za vse narodne manjšine, borimo &e za svetovni mir. Navedel je v svojem pismu. kako nwi je odgovoril baški nacionalist,. ko ga je vprašal, zakaj se bori proti generalu Francu: »Premagati je treba v Španiji fašizem in poteni bodo tuda Baski dobili vse nacionalne. go-spodarske in politične pravice. Fašezein pomeni nasMje, vojno im glad. mi pa zahtevamo z ostalimi španskimi brati delo. 6voIm>-do, kruh in mdr.< Splitska »Nova doba« pa je t-e dni poto-čala da je postal žrtev španske državljanske vojne hrvatski rojak Ivan Raskovič -Kopjecki, Id je skoraj vse svoje življenj« preživel na bojiščih. Kot prostovoljec se jo boril na strani Srbije v balkanskih vojnah, ob početku svetovne vojne je spet zapustil domovino in ee potem vsa leta boril proti Avstriji. Po svetovni vojni je Raskovič sodeloval najprej v meščanski vojni na Bavarskem, potem pa na Madžarskem in. ko so bili fci boji končani, je odpotoval v Rusijo ter se udeležil rusko-poljske vojne. Iz Rusije je prišel v Afriko in se tam boril kot vojak tujske legije. Iz Afrike ?a je zaneslo v Azijo, udeležil s-e je bo je v na Kitajskem, pozneje pa se je boril tudi profi Japoncem. Ko je izbrutmola italij .nsko-abe-sdnska vojna, se je v Abesiniji boril proti Itadiiji. Od tam ga je njegov nemimi i duh privede! v Španijo in kot poioficir mednarodne brigade na strani španske vlado ee je v mnogih borbah ollikovn! 7. velikim junaštvom ter si pridobil med tovariši zaupanje in spoštovanje- Padel je kot branilec Madrida- Ljiihezm je bila, ljubezen še bo.. • Plameni srca v prerezu zgodovine — Slovenska ljubica in njen dragi pred polstoletjem Pet tisoč lot človeške zgodovine je mi-snilo in vso to dobo so bile žeja, glad, sanje, predvsem pa ljubezen vsakdanje spremljevalke ljudskega življenja. Je-li ljubezen ves ta čas o tala ista? Da-li je Egipčanka iz Tutankamonove dobe, Grkinja iz Homerovih čsusov. pa dama iz srednjeveške viteške dobe povsem enaka v svoji ljubezni? Seveda ne, saj je ljubezen bila in bo vselej odvisna od raznih družabnih činiteljev, kakor so suženjstvo, napredek tehnike in osebna svoboda obeh spolov. V dobi suženjstva se ljubezen v modernem smislu nikakor ni mogla razviti, ženska je pripadala zmerom močnejšemu in molče se je pokoravala takšnemu družabnemu redu. Lepa Helena je hladnokrvno gledala, kako je njen bivši soprog Mene-laj ubil Darisa. Res je ljubila svojega junaka, ki jo je ugrabil. Ali ko so Grki v vojni, ki se je vnela zaradi tega, osvojili Trojo, se je mirno vdala novi usodi in v četrtem spevu Odiseje že zadovoljna poje o svojih pu-tolovščinah. Kasneje je zamrla sila poedinca ln porajala se je ljubezen v modernem smislu. Najlepši tak primer v zgodnjem srednjem veku priča legenda Tristana ln Izolde. Ljubila sta se neslkoično. obenem pa oba spoštovala kralja Marka, Izoldinega soproga. Strast je bila močnejša in je sim- I bcliziTana v čarobnem smrtnem napoju, j od katerega ni več leka. Za Izoldino ljubezen ni bilo zdravila in šla je v smrt. Tako je nastala strašna, a obenem mamljiva misel, da je šele v smrti višek popolne ljubezni. Takšna romantična ljubezen, jamour passion« bi dejal Stendhal je preživela stoletja in marsikdaj še dandanes doprinaša k tragiki dnevne kronike. Tako zvana viteška ljubezen srednjega veka je vzcvetela v času, ko sta oba spola živela v družabnem življenju čim več ločeno. Glavna značilnost te ljubezni je bila skrajna požrtvovalnost viteza in oboža-vanje žene. Ljubeči se par je bil le redkokdaj skupaj in tako so ostajale senčne strani še večje lepotice manj opažene. Don Kihotova Dulcineja de Toboso je bila običajno kmečko dekle. Ali vitez mračnega obraza jo je imel za gospodarico svojega srca, ki ga je vodila skozi vse skušnjave k velikim dejanjem. Ker je nikoli nI videl, je bila zanj vredna prav toliko kot najlepša in najrazuimnejša ljubica. V prenešenem pomenu je takšno vi-teštvo našlo posnemalce še dandanes v Ameriki. Zaslužene dolarje polaga ameriški buedneasman pred noge svoji ljubici, kakor je nekoč poklanjal Lancelot svoji Ginevri premagane viteze ali sužnje. Cesto potuje ameriška žena sama po svetu, njen mož pa služi doma medtem denarje. Za- hvaljujoč se oddaljenosti med njima, je tako tudi ona gospodarica moževega srca. Srednjeveško trubadurstvo je v anglosaškem romanu pred vojno našlo svojega na slednika. Prikazovali so žene kot nadze-meljska bitja, ki imajo samo dušo, brez telesa. O junakinji romana se je vedelo le toliko, da ima lepe oči, rožnate u tne in — krasne dolge lase. O realističnem značaju žensike ljubezni o jakosti njenih nagonov in pogreškah ni bilo besed, žene so same prispevale, da bi zanje tako ugodna literatura čim delj ostala na krmilu. 2e Byron je ugotovil, da nežni spol samo zato črti nekatera njegova dela, posebno »Don Juana«, ker jih prikazujejo takšna, kakršna so in ne idealizirana. V Franciji 17. stoletja se je razvil salonski tip ljubezni, kjer so se shajali moški in ženske. Bogastvo je pripomoglo, da so saloni razkrili v načinu ljubimkanja stvari, o katerih se prednikom ni sanjalo. Umetnost fizične ljubezni je zamenjala zanosne ideale viteške dobe. Pojavili so se tedaj francoski moralisti, kot n. pr. La Rochefoucauld in La Bruyere. Sproščeno društveno življenje našega stoletja Je ljubezenski postopek zelo poenostavilo. Današnja mladina, ki se skupaj zabava, pleše, kopa ln zahaja na izlete. se vrača k primitivizmu starih Grkov. Preprosta ljubezen , brez večje duhovne primesi zavzema zmerom več prostora ▼ sedanji literaturi in življenju. Preveč je mladina okupirana z vsakdanjimi posli, športom itd., da bi utegnila misliti na Jdeakte poglede ljubezni viteške dobe. V času obče mehanizacije življenja je fizična sila človeka zmerom manj vredna, žena z browningom v roki je danes močnejša od najjačjega boksata. Nekdaj tako idealizirano žemsiko bitje, ki se bavi z istimi posli kot moški in ki je sposobno, da vrši ista dela, postaja dandanes materialno nezavisno. S tem se seveda temeljito menjavajo ljubavni odnošaji med obema spoloma in marsikatero dekle mora svojo emancipacijo drago plačati. Pri-roda je že sama na 9ebi vcepila razliko obeh spolov in v stopnjevani enakopravnosti dveh krajnih nosilcev ljubezni v javnem življenju podlega romantika srca neizprosni resnici naših dni. Kako je pa bilo v primeri s tem profilom preteklosti z ljubeznijo naših dedov? Saj vemo, da se je tudi našim očancem le prerado topilo srce ob pogledu na brhka dekleta. In ker je že običaj, da stari očetje in mamice tako radi pcuče svoje mlajše, kako vse lepše je bilo nekoč, poglejmo, kaj pravi izročilo. Ljubezen je bila. Pa ljubezen še bo, Ko tebe in mane Na svetu ne bo so peli že stari predniki, pridno vasovall in gnali svojo srčno kri po žilah >ko mlinske kamne tri«. Nepremagljiva je bila zanje moč ljubezni in kogar je ujela v svoje klešče, se je zlepa ni mogel rešiti. Oj ti prešmentana ljubezen, Kaj imaš ti takšno moč! Z glave te še spravim, Al m srca nemogoč je pribil naš očanec v fantovski družbi pred polstoletjem, ko so sa ob kupici ceki-naste kapljice vedrili glave. Zraven so menjavali svoje misli na dekleta in bili soglasni, da takšne je ni, kot je slovenska ljubica. Belo ima roko, drobne nožice, rdečo Sobico, usta kakor jagode, tenko golči, se sladko smeji. NosS rdeč robec, bele rokavce, pisano jopico. Dve dolgi kiti ima spleteni in povezani na koncu s trakovi. Je vrla, visokega čela. pa zmerom vesela. Nje lepota se sveti kakor solnce ln luna, pri plesu ja lahka ln mlada kakor kaplja. Trčili so fantje vse srečni in že spet zapeli: Je bela ko mleko, Zaljubljeno gleda, Rdeča ko kri, Na smeh se drži. Zavihali so si krepke brke, pomaknili klobuk na stran in že novo urezali: Je tanka ko konoplja, Bela kakor gavtrovža, Rdeča ko makov cvet Pa vroča ko peč ... Da so bili naši dedje že dokaj spameto-vanl zaradi goljufive lepote, poje pesem: Ktera hruška mekša — boljša je, Ktera d'vica lepša — hujša je. Poleg štemanosti so terjali fantje že takrat: Dekle mora znat' pisat no brat', No vsakemu odgovor dat*. Dandanes, ko so mnoga dekleta preskrbljena % zaslužkom, ne hrepene toliko po zakonu. Stare mamice pa so, čim se si »želele ljubčka: JI. Reprezentančni akademski ples" Pod pokroviteljstvom K Nj. VeL kralja Petra IL Kozino - 30. januarja Domače vesti Mrtvaški tiči V beograj-sikih listih čitarno o ftuctai nadlegi, ki tare bolne prebivalce Skoplja in zlasti njihove svojce. V južnosrbski prestolnici imajo več zasebnih pogrebnih zavodov, bi si med seboj hudo konkurirajo. VsaK zavod ima po več agentov, da mu preskrbujejo >kliente«. Ctm se izve, da je kdo obolel, že obsujejo agenti njegovo hišo, pa jo oblegajo noč tn dan, dokler nesrečnik izdihne. Ako se prikaže kje kak svojec. sorodnik ali obiskovalec, navale od vseh strani nanj z vprašanji, kdaj bo vendar bolnik že umrl. Fin ako je v bolnicah in v sanatoriju. Tudi tam je na »dežurstvu« vedno po nekaj agentov pogrebnih zavodov, vsak je v zvezi nekaterimi uslužbenci bolnice ali sanaitorija. Svoje nestrpne delojemalce obveščajo agenti telefoničmo o stanju kandidatov smrti. Tako so lastniki pogrebnih zavodov mnogokrat bolje obveščeni o pravem stanju bolnika kakor njegovi svojci. Vsiljivost teh mrtvaških tičev je baje tako predrzna, da so morali svojci in sorodniki že često prositi za pomoč policijo. Pravoslavna cerkev v Skopi ju se je zato odločila, da bo osnovala svoj lastni pogrebni zavod in pogrebni fond za siroma-3ne vernike, da bi s tem vsaj malo zavrla nelepe pojave, ki izvirajo iz konkurence zasebnih pogrebnih podjetij. A tudi občina se peča z mislijo, da bi po vzgledu nekaterih drugih mest ustanovila mestni pogrebni zavod. ♦ Jubilej beograj9ke medicinske fakultete. V svojem razvoju je medicinska fakulteta beograjskega vseučilišča dočakala svojo 151etnico. Ta jubilej je bil včeraj dopoldne proslavljen s slavnostno sejo profesorskega zfoora in z izdajo obširne spomenice, ki opisuje delo in napore pri ustanovitvi in organizaciji fakultete. Ideja uetanovtve medicinske fakultete v Beo gradu se je pričela realizirati že pred svetovno vojno in je le vojna vse preprečila, že meseca marca 1914 je namreč tedanji prosvetni minister, pokojni Stojan Protič odredil posebno komisijo, ki je pripravila načrte, in meseca maja je minister Protič podpisal odlok o ustanovitvi fakultete. (Pr4 hri&i, inffitettes. prehlad** se navadno priporoča tudi masaža Za masažo je dobra »ALGA« Pri hripi, influenci in prehladu namočite krpico z »ALGO« in nalahno masirajte bolniku prsa. hrbet, roke noge, vrat in čelo Masaža z »ALGO« ublaži bolečine- jači in osvežuje bolnika. Po ma-raži nastopi mirno in zdravo spanje. "ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica rt— Din * Uspehi filateiistične razstave v Vara-ždinu. V nedeljo je bila v Varaždinu prva filateli-tična razstava ki je zavzemala v veliki gledališki dvorani prostor 130 m. Razstavi varaždinskih in zagrebških filatelistov gta obsegali po 50 m, na prostoru od 30 m pa so razstavljali filatelisti iz drugih krajev, že dopoldne je obiskalo raz stavo nad 500 oseb. nevštevšj dijaštva srednjih in strokovnih šol. Tudi popoldne do večera je bilo veliko število obiskovalcev. V razstavni dvorani je bil urejen pošt ni urad, ki je spominske dopisnice žigosal s ;>osebnim žigom. * Predavanje »Narodnega doma« v Zai grehu, Kraljice Marije ul. 3. Danes 20. t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ. pristav dr. K. Lušicki >0 želodčni rani,« Vstop prost. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Smrt najstarejšega srbskega oficirja. V Beogradu je umrl upokojeni major Djor dje žujovič, ki je bil najstarejši oficir srbske vojske. Dosegel je visoko starost 91 let. Rodil se je v mali vasi Nemenikuču, kamor je bil njegov oče Mladen, bivši državni svetnik, iz Beograda izgnan. Sele, ko je njegov oče dobil nazaj svoje mesto, se je pričel šolati v Beogradu in v prvi in drugi srbsko-turški vojni se je že hrabro boril kot poročnik in kapetan. Udeležil se je tudi nesrečne srbsko-bolgarske vojne 1. 1885. Pod režimom kralja Milana Obreno-viča, ki ni bil naklonjen njegovi rodbini, je moral iti kot major v pokoj. Kot upokojenec se je podal na malo kmetijo, kjer je nekdaj njegov oče živel v pregnanstvu. Sele po osvobojen ju se je naselil v Beogradu. ♦ 9mesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo bo od 1. marca do 30. novembra pri banovinskih trsnicah in drevesnicah v Kapeli (p. Slatina Radenci) in v Pekrah (p. Limbuš pri Mariboru). V tečaj bodo sprejeti dobro razviti im zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu bodo imeli sinovi kmečkih posestnikov in viničarjev. Gojenci bodo imeli na zavodih brezplačno stanovanje iin hrano. Pridni in ubožni učenci bodo dobivali še mesečni prispevek 30 Din za nakup šolskih potrebščin. Lastnoročno pisane prošnje, opremljene j kolkom za 25 Din, je poslati najkasneje do 10. februarja upravi enega izmed gornjih dveh zavodov. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo in iziavo staršev (ali varuha), da dovoljujejo prosilcu obisk tečaja. Ta izjava mora biti kolkovana z 2 Din. Za nadpovprečno frekvenco tujih gostov pa prostori v dosedanjih hotelih ne zadostujejo In turistični strokovnjaki menijo, da bi moral dobiti šibenik še tri hotele: enega v mestu na obali, drugega ob slapovih Krke, tretjega pa pri kopališču Jadriji. Hotel ob Krki naj bi se zgradil po vzoru hotela v Jajcu. Pri kopališču Jadriji je moderno hotelsko poslopje neobhodno potrebno. Od njega je odvisna bodočnost kopališča. ARTIN RACE E S SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE JE MNOGO Resnično, lahko, normalno izpraznenje omogočajo ARTIN — DRAŽEJ E Dr WANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. * Afera pomlajevanja pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu je bo 23 t. m. vršila razprava proti novo-sadskemu zdravniku dr Slavku Uzelcu in beograjskemu zdravniku dr. Petru Koles-nikovu. ki sta lani pomladi mladoletnemu brezposelnemu delavcu Mariču izrezala sipolno žlezo, da bi z njo pomladila nekega bogatega starca iz Beograda. Delavec Marič se je sicer prostovoljno podvrgel operaciji, ker mu je bila obljubljena lepa denarna nagrada in ker mu je operater dr. Uzelac zatrjeval, da bo operacija brez bolečin in brez vsakih kvarnih posledic. Operirani mladenič pa je pretr- •fivfatfi na velesefititi 9 3§. fanua rja 1937 Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA — Velesejem. * Prvi bolgarski srbohrvatskl slovar. V založbi knjigarne Hrista G. Daneva, Plov-div — Sofija, je izšel nedavno prvi bolgarski slovar ;rboh r vat s>kega jezika pod naslovom: »Srbohrvatsko-bugarski rečnik s kratka srbcvhrvatčika gramatika«. Sestavil ga je Mihal K. Hadži. Slovar obsega 736 stran. Izdaja te knjige je gotovo tudi dobro znamenje jugoslovensko-bolgarske-ga zbližan j a. * Led na Dunavu. Pred nekaj dnevi se je na Dunavu pojavil prvi led pri Bratislavi, na našem področju pa pri Vukovarju. Zdaj je led tudi pri Zemunti že prekril tričetrtine rečne površine. Vodovje Dunav ja se je močno znižalo in je bil zaradi tega že pred dnevi ustavljen skoraj ves rečni promet. V prezimovališču pri Zemunu in Beogradu je že vse polno tovornih in potniških ladij, prihajajo pa še vedno novi plovni objekti. Pri Budimpešti je led po kril 80 odstotkov površine Dunava in na reki ni od Dunaja do Zemuna nobene ladje več v prometu. * V Šibeniku bi morali zgraditi še tri moderne hotele. Dosedanji hoteli v šibeniku imajo sicer prostora za povprečno število gostov in če bi nekateri hoteli napeljali še tekočo vodo v vse sobe, ne bi imeli povprečni gostje nobene pritožbe. 2ene zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca — »Franz-Josefova« voda — je davno pre-skušena. naitopleje priporočana in se dobiva povsod. Og-I. reg. 8. br. !6 466/36. pel hude bolečine in baje tudi kvarne posledice niso izostale. Tudi s plačilom 3000 dinarjev ni bil zadovoljen in zatrjuje, da mu je zdravnik več obljubil. Tožbo proti cir. Uzelcu je vložila Maričeva mati. * Skrivališče tihotapcev na samotnem otoku. V 14 dneh so organi finančne kontrole iz šibenika še sedemkrat zaplenili velike količine raznovrstnega vtihotaplje-nega blaga, ki prihaja po večini iz Zadra. Finančni organi so prepričani, da so se tihotapci utaborili na kakem samotnem otoku in tam uredili svojo skladišča. * Razkrinkanje nevarne tatinske tolpe v Valjevu. Več tednov je bila v Valjevu na delu dobro organizirana tatinska tolpa, ki je iz trgovskih lokalov odnašala raznovrst no blago ter vse =ilno spretno skrila in razpečala. številne preiskave pri raznih sumljivih elementih so ostale brezuspešne. Za tatovi ni bilo nobenega slediu Ko so nekemu trgovcu odnesli veliko količino sladkorja in ni bilo nikjer videti sledov vloma, je padel sum celo na trgovca, da je vlom fingiral in blago skril, ker je v gmotnih težavah. Da bi zavrnil sumnj če-nje, je trgovec pri odniji deponiral 27000 dinarjev, koliko je bil sladkor vreden, razpisal je nagrado za izleditev tatov in, ko to ni pomagalo, se je sam z nekaterimi svojimi ljudmi lotil zasledovanja. Ponoči so stražili in naposled so pred neko trgovino zalotili neko sumljivo žensko. Izkazalo se je, da je ta žena za tatove, ki so bili v trgovini, tala na straži. Tatove so obkolili ter jih prisilili, da so zdali svoje pajdaše. Tatinska tolpa je imela v svoji .služb nekaj šoferjev, ki so ukradeno blago /azvažali in razpečavali po okolici. Ko mala sem bila, Da b' skoraj dorasla, Sem p rosni a boga, Da b* fantovska b'la. Dčkle bi se rado omožilo in poje: Prosite, molite, Da bodem imela, Duhovni zainč. Kar druge žemč. Včasi so starši izbirali dekletu ženina. Narodna pesem pravi, da si želi dekle biti grlica, da bi se moglo potožiti bogu, *er ji ne dajo moža: Ni hujš'ga na svet, kakor moža ne imet. 5eprav je revnega stanu, se dobro zaveda, ia bo ljubčka dobila, saj pravi, da je »punca za to!« Ce ne drugače, ge je že takrat lotila koketiranja: Pod lipo bom =tala Na smeh se držala, To b* moral zlod bit' Da b' ga ne mogla dobit'. V zaljubljenem srcu naših babic sta tičala zmerom dva mlinska kamna in mle-la ljubezen. Dva bela golobčka sta prebirala v njen: ljubezensko srečo in dva mlada petelinčka 'ta ji v srcu prepevala večno lepo pesem sreče. Svojo ljubezen so naše zglednice skrivale, tajile. Le ljubi bog je vedel in drobna ptička, ki jo je videla poljubljati se z ljubim, je znala za njeno srečo. Zmerom si želi. da bi nje.ia ljubezen bila trajna, kakor drobna »rinii-ca« na prstu. Vsa razigrana in ponosna je na svojega ljubčka in veselo poje: Ljubček je lep rdeč, Ljubček ie men' všeč. Jaz sem pa bela, Jaz ga bom vzela. Njen izvoljenec še lepše gleda s prijaznimi očmi >kakor sveča gori«, prikupnej-ši je njegov glas >kakor struna brni« in še lepše gre, kakor »zna šolar Štet'«. Koder hodi njen ljubi, dehti rožmarin. Rada ima le mladega, star fant je kakor trda k't' H.j vode. če ji je ljubček nezvest, je nje žalost Laka, da bi skaio razklala: Drava in Mura. Jaz in moj fantič, Se a taka ta vkuip, ne prideva vkutp. Kadar dekletu, kakor so rekali včasi, bik venec požre, poje: Razcvetajte se rožice ali pa ne, Saj ne bom delala pušeljca več. Zelo so se dekleta bale matere, če bi zvedele, da bo tekla zibka. Vso nesrečno je pelo zapeljano dekle: O joj, o joj, Sinoč je bil, Moj deviški stan! Na slamo djan. Fantje od fare so bili naši očanci. Lepi kakor nageljev cvet, kužtrave lase in svetle oči so opevale dekleta. Pistan lajbeč so imeli na sebi, v žepu robec, ki jim ga je zarobila ljubica. Za klobukom srečnega vasovalca je tičala viržimka in vršič rožmarina. Na praznični dan je ponosen po-vedel svoje dekle v krčmo. »Le sedi kraj mene, da mi lice ne ovene« je dejal sramežljivemu dekletu. Hoče le veselo ljubico: Eno ljub'co sem dobi. Pa vesela nič ni. En pušeljc mi dala, Pa nič ne diši. Včasi je marsikateri ženin dolgo služil svojo nevesto: Tri leta sem služil, Tri leta še bom, Pa če mi dekle ni daste, Več služil ne bom. V nasprotju z današnjim materialističnim časom naši dedje niso toliko gledali na denar, kakor na pridne roke: Jaz nočem bogate, Da s* žlahta me sil', Da bo štela men' zlate. Pri vsakem kosil'. Dekleta so se tudi včasi rada poigrala i s fantovsko potrpežljivostjo. Pod oknom ljubice so peli naši dedje: Lahko je tebi v postelji ležati, Težko je memi pod okencem stati. Zunaj veter mrzlo veje. Tebe noter odeja greje. Marsikaj se je spremenilo, fantovska ljubosumnost na deželi je pa še danes taka kakor nekdaj. 2e pred polstoletjem toži vasovalec: Deklico jaz imam, Nimam nikdar e am. Drugi k nji hodijo, Mene proč gonijo. Suknjo mi slečejo, V mlako me vlečejo. Klobuk mi jemljejo. Mlako zajemljejo. Crevlje mi s' zuvajo, V mlako me suvajo itd. Ljubica v kamrici je želela biti le sama, nemotena s svojim dragim: Ce prideš le sam, Tačas te rada imam, V soboto na Tabor! Več tisoč članov in članic šteje Jadranska straža v Ljubljani. Prav veliko pa je tudi število onih, ki niso včlanjeni, a vedo ceniti propagandni pomen te odlične narodne pomorske organizacije. Velika družina je tako združena v duhu pomorskih idej. Ali ni prav, da se vsaj enkrat na leto — in to v času, ki je namenjen zimskemu razvedrilu in družabnim prireditvam, — sestane vsa ta velika družina k skupni zabavi? Se vsako leto so prireditelji poskrbeli za lep spored, za očarljivo okrasje dvorane in za dobro postrežbo. Letos lahko za jamčimo, da so se prireditelji še posebno potrudili. V soboto zvečer bo v vseh prostorih na Taboru lepo in veselo, kakor le mora biti na prireditvah Jadranske straže. Iz Lfubl]atie n— Fran GabrSek na po«!edn]> pot|. V ponedeljek popoldne se je vil po ljubljanskih ul cah dolg žalni sprevod, kj je pričeval o velikem spoštovanju do pokojnika, katerega so spremljali tolikeri pogrebci. Svojo zadnjo pot je šel upokojeni višji šolski nadzornik Fran (Jahršek, zaslužni vzgojni, prosvetn1 in dobrodelni delavec. Pred hišo žalosti se je poslovil od pokojnika nadučitelj v p. Lovro Perko, in to v imenu upokojenega učiš teljslva, čigar društvu je bil Gabnšek več let predsednik, kakor tudi v imenu Ijubljan« skega učiteljskega društva, kj ga je b»l pokojnik ustanovil jn mu dolga leta načeloval. Učitelji so zapeli žalostinko ičlovek, glej«. Ob grobu pr; Sv Križu pa se je prvi pošlo* vil v pesniško lepem govoru upokojeni ba novinski referent Andrej Rape, in nato v imenu Slovenske šolske matice, katerj je bil [>okojnik ustanovitelj jn podpredsednik, prof. dr. Stanko Gogala. Med pogrebci je bilo častno število pokojnikovih stanovskih tovarišev ia lovarišic. Prosvetno upravo sta zastopala oba inšpektorja. Odličnemu šolniku na, bo lahka domača gruda! u— Lep zaključek pravoslavnih božičnih praznikov. Kakor vsako leto, so tud» letos pravoslavni verniki včeraj dopoldne proslavili zaključek svojih božičnih praznikov — letos samo s to razliko, da se je obred bo* go.iavljenja ali blagoslovitve vode izvršil pred novo pravoslavno cerkvijo v Tivoliji. Pred cerkv jo so postavili oder s tremi gr-škimi križi iz ledu. Na odru je bil postavljen vrč z vodo. prota Budimir pa je opravil obred blagoslovitve. Tako blagoslovljeno vodo zajemajo potem Ijedje iz vrča, da bla» goslove z njo svoje domove. Svečanost bo» gojavljen a so slovesno oznanili s petimi topovskimi streli izza ššenskega vrha- Slo» vesnosti so prisostvovali predstavniki vojske z d vizijskim generalom Toničem in pomoč nikom divizijskega generala gen. Dod'čem na čelu. ves pravoslavni častniški zbor ljubljanske ga mizi je, predstavniki pravoslavne cerkvene občine z. g. Jurkovičean na čelu. vseuč. prof Jovan Hadžj in v imenu ruske pravoslavne občine vseuč. prof Evgen Spek; torskij. Dalje sta svečanostim prisostvovali dve četi vojakov v čeiadah z godbo na čelu in veliko število ljubljanskega občinstva. Stiglk? knjigovodstvo Ljubljana — Beethovnova 4* Nad 800 referenc v Sloveniji. u_ Svefosavska proslava. Na praznik sv. Save. 27 t. m. bo sveioeavska proslava, ki jo priredi pravoslavna cerkvena občina v Liubl.ian;. Dopoldne bo običajna proslava za šoteko mladino v dvoranj ljubljanskega So« kola (Narodni dom). Zvečer pa bo svečana beseda v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru z izbranim umetnišk m koncertnim sporedom, ki ga bodo izvajali priznani umetniki. Natančen spored se bo objavil pra5 vočasno. Domačin proslave bo g- general Mjloie Popadič, komandant artiljerje. Za pred pustne prireditve s! nabavite najrazličnejše čepice maske, girlande, serpentine, koriandoli in papirnate servijete pri tvrdki M. TIČAR Ljubljana Društva popust! Ce pride vas več. Vsi pojdete preč. Kratek je letošnji predpust, marsikatera dolga, pa na hitro roko skovana ljubezen bo zavezana pred oltarjem. življenje piše vsak dan romane, ki so dandanes kljub vsej razgibanosti zmerom bolj enostavni. Vedno redkeje izzvaneva iz srčnih strun pesem večne zvestobe,# kakor so Jo poznali časi stare naše romantike v legendi dveh nesrečnih zaljubljencev, ki so ju pokopali vsakega na drugo stran cerkve. .J Iz fantovega groba je pognala rdeča gartrovža, iz ljubičlnega groba devi&ka lilija. Prerasli sta roži preko cerkvene strehe, se spojili in pognali vekomaj zdru- u— Slavnj ruski pianist Alek"o 7Rnim;vo predavanje. Vstopnine ni! o— Tudi za Unočnj* predavanje g. dr. Petra Zenkla so bile vstopnice ie dopoldne razgrabljeae in se je unionska dvorana zvečer takoj ob peri 19. uri napolnila. Navzočih je bilo spet mnogo uglednih go-•tov, sicer pa so bili v dvorani zbrani poslušalci iz prav vseh slojev. Bilo je mnogo toplih ovacij, ko je podžupan g. R-Ravnihar predstavil in pozdravil odličnega gosta. (Popraviti moramo ob tej priliki neljubo pomoto v včerajšnjem poročilu: tudi predsinočnjem je gosta uvedel in pozdravil g. podžupan ▼ zastopstvu g. župana). Kakor predavanje, je tudi film žel v Ljubljani mnogo hvale, saj je izdelan res prvovrstno, jasno in močno učinkovito. Ko se je g. dr. Zenkl poslavljal od Ljubljane, moremo ob slovesu izreči le eno prisrčno željo: naj nas po možnosti čim pogosteje obiskuje, vedno nam bo med najdražjimi gosti TEL. 21 24 MATICA Pretresi)irr »in po roman« T. Sfera* »Der Schlmmelreiter« VALOVI LJUBEZNI KAKIAJnTE HOPPE, KATHTAS WIKMAXK SLOGA TEL. 27-3O ? Dum nepreklicno poslednjič! Hitite ln oglejte rf Slageropereto sesone • kateri govor} tu Ljub! J »o«! ROSE MARIE JBANETTE MAC DONALO - NEL80N BDDT IJUDE Veseloigra vedrega humorja io zabav« (nemški naslov (»Wieo aneverkanfte) VERONIKA Danes nepreklicno poslednjif! Hans Moser, Theo Lingen, Greti Theime* frjedutoAK oč: 21.1SajUU. _ u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo , da se v obilnem številu udeleži pogreba pokojnega g. Ivana Dachsa, dolgoletnega člana ta člana uprave združenja. Pogreb bo danes ob 16. Prule št. 23. Uprava. u— Slovensko zdravniško društvo r Ljub" Ijani priredi XXX. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1937. v petek 22. t. m. ob 18. uri v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani. G. pri« marij dr. Josip Hebein bo demonstriral cho-leeystografije s številnimi skioptičnim' slikami. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medij i! cinci u— 0 cvetlicah lončnicah priredi predavanje SVD podružnica Ljubijana^mesto danes v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. nadzornik Štrekelj. Prjčetek točno ob 19. Vstop dovoljen vsakomur, izvzemši zamudnike h— Gospodinje, pridite in prisostvujte predavanju o kuhanju na električnih reiojih danes ob pol 17., Gradišče 14. n— JNAD Jadran. Danes ob 20. uri seja plenarnega odbora. Vsi in točno! — Tajnik. u— Vlomljeno je bilo včeraj 19. t. m. v podpritlično stanovanje Domobranska c. 19 med pol 2. do 3. ure popoldne in med drugim ukraden radiioa para t Horndphon - Prinz. Zeisb - trieder (predvojno blago) in rakljasta mala kvadratna budilka. Pred nakupom svarimo. Kdor izsledi vlomilca., dobd primemo nagrado. n— Ne pozabite! Nocoj ob 20. bo lite rarni večer v Delavski zbornici- Svoia dela čjtajo gg. dr. Bogomir Magajna, Ludv;k Mrzel. Jože Kranjc in Tone Seližkar. Vstopni na nizka. o— Plesna raja slušateljev abiturienteke-ga tečaja v petek 22. L m. ob 20. Trgovski dom. Iz Maribora a— Drevi bo predaval dr. Zenkl. Z današnjim brzovlakom ob 15.52 prispe v Maribor znameniti socialni reformator dr. Zenkl. Predaval bo ob 20. uri v Ljudski univerzi o ureditvi socialnega skrbstva mesta Prage. Ni dvoma, da bodo njegova izvajanja s prvovrstnim filmom tudi v Mariboru zbudila vso pozornost. a— Mladinske organizacije JNS treza Maribor desni breg polagajo obračune svojega dela. Organizacija za občino Slivnico je imela občni zbor 16. t m. v Hotinji vasi. Za predsednika te številčno močne organizacije je izvoljen Lešnik Anton mi, za tajnika pa Sušterič Franc. Organizacija v Ho-čah jeMmela občni zbor preteklo nedeljo v gostilni pri Račiču, kjer je bil izvoljen za predsednika Vidovič Srečko. Istega dne se je vršil tudi občni zbor mladinske organizacije JNS pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Ob številni udeležbi članov je bil izvoljen za predsednika znani nacionalni delavec Vidovič Srečko. Na vseh teh občnih zborih je poročal o ciljih organizacije predsednik sreske mladinske organizacije JNS g. Prime Filip, medtem ko je obravnaval vprašanje politične vzgoje omla-dine sreski tajnik g. Prime Mirko. a— Društvo jugoslovenskin akademikov v Mariboru se najisikreneje zahvaljuje sa vso pomoč in veliko podporo častnemu damskemu komiteju, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad 16. akademskim plesom, dalje v-em plemenitim darovalcem (ga. E. Hutterjeva, g. Marico Roener, ga. Zinauer, ga. Nassimbeni, ga A. Reisman, g. Pinter, ga. Stickler) ter g. industrijcu Hutterju in g. dr. šariftu, upravniku zdravlliSča "latine-Radencev. Ta zahvala je zadnjič po pomoti izostala, kar nam naj prizadeti blagohotno oprostijo. Odbor. a— Iz mestne službe. Pri mestnem avtobusnem podjetju je na novo nastavljen g. Fran Jerebič, svoječasni ravnatelj tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke. 1. januarja t L je bilo odpuščenih več šoferjev mestnega avtobusnega podjetja. ženi visoko pod nebo. —!ne. Največja filmska umetnina mojstra Wfflyfa Forsta Burgtheater r^ I 0__ UNION | « a— Praznik blagoslavljenja so mariborski pravoslavci proslavili tudi letos zelo svečano. V krasnem sprevodu, ki »e ga je udeležilo toliko ljudi, kakor menda ie ne v Mariboru, so se udeleženci ob sviranju vo laske godbe in navzočnosti mariborskih odličnikov z mestnim poveljnikom generalom M. Milankovičem na čelu podali na Trg Svobode kjer je prota Ivoševič izvršil obrede. a— Popisovanje leta 1919 rojenih voj. obveznikov Vsi v Mariboru stanu jv..i mladeniči roj. leta 1919 brez ozira na kraj njihovega domovinstva se morajo v tem mesecu zaradi vpisa v seznam voj. obveznikov zglasiti v uradnem času v mestnem vo-laškeni uradu na Slomškovem trgu št. 11 in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One leta 1919 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive »zven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. a— Kako je na vrhovih. Putnikovo vremensko poročilo z dne 19. t. m. javlja ob 7. uri zjutraj naslednje stanje: Ruska koča: temperatura —8, 20 cm pršiča, sneži; Pesek: —6. 20 cm pršiča na stari podlagi 40 cm. skakalnica uporabna: Senjorjev dom: —8, 20 cm pršiča na podlagi 40 cm; Rimski vrelec: —8, 15 cm pršiča na podlagi 18 cm. a— Odgodena premiera. Zaradi odsotnosti režiserja J. Kovica se je premiera Nuši-čeve komedije »Dr« ki je bila napovedana za soboto, preložila na prihodnji teden. a— 245.760 potnikov je lani, kakor pričuje statistika tukajšnjega obmejnega prometa, potovalo preko na;c severne meje. a— Potrošnja piva narašča l.ani so popili Mariborčani za 1.914.400 litrov raznih alkoholnih pijač. Vina je bilo 1-351.000 litrov, vinskega mošta 68.000 litrov žganja 35.400 litrov, piva 460 000 litrov. Značilno je, da so popili Mariborčani žganja za 5000 litrov manj kakor leta 1935. in celo za 35.000 litrov mani kakor leta 1934. pač pa so popili lani 40.000 litrov piva več kakor leta 1935. a— Aretirani »ministrski odposlanec«. Tukajinja policija je prejela obvestilo, da so ▼ Dubrovniku aretirali 36-letnoga trg. pomočnika Rudolfa Vodopivca, ki je kni s svojimi pustolovskimi potegavščinami preveril več oseb in ki je med drugim naročil pri Sv. Lovrencu na Poh. za neko »visoko« damo apartmane ter nato izginil. »— Izgnanci. Avstrijska oblastva so včeraj izročila preko meje zopet 7 naših državljanov, ki so dolgo vrsto let bivali v Avstriji m bili tamkaj zaposleni. a— Avtomobilska nesreča pri prevažanju volilcev, ki se je pripetila dne 5. maja 1935 ' na Radiu pri Marenbergu. o kateri smo svo-ječasno poročali, se je obravnavala včeraj pred sodiščem in je bil šofer 31-letni Ladislav Ruter »z Marenberga obsojen na mesec dni zapora, pogojno za dobo 2 let. Gospodarstvo Iz Cella e— Šahovski klub Gaber je je igral v nedeljo v Celju prijateljski mateh na 10 deskah s simpatičnim moštvom Šahovskega kluba iz Ljubljane. Revanžni mateh bo v nedeljo 24. t m. v Ljubljani. Končne rezultate bo objavil zmagovalec. e— Sneg. V zadnjih dneh je padlo v dolini snega približno 5 cm, na hribih pa nekoliko več. Čeprav snežne prilike v celjski okolici še vedno niso prav ugodne, izrabljajo smučarji vsak dan za leto« močno zakasneli beli šport. e— Nesreča v kavarni. Ko je 24-letni, v kavarni »Merkur« nameščeni natakar Franc Mlakar v Celju v ponedeljek odpiral buteljko, mu je steklenico v roki razneslo, pri čemer se je močno porezal po levi roki. Oddali so ga v bolnišnico. e— Napad v hlevu. Ko je stopil 43-letni brezposelni delavec Anton Dermastija iz Huba pri Frankolovem v nedeljo v neki hlev. ga je nenadno napadel v hlevu skriti hlapec Josip Bučar iz Loke pri Frankolovem, ga udaril z lesenim drogom in mu zlomil desno roko. Dermastija se zdravi v celjski bolnišnici. e— Kino Union Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Junak dneva« s Heinzem Rirh-mannom in zvočni tednik. o I s f v o Ljubljanski Sokol stepa v 74. leto delovanja. Preteklo sredo zvečer je polagalo najstarejše jugosloven^ko sokolsko društvo račun o svojem delovanju v preteklem letu. Občnemu 7/lx>ru. ki bil zelo dobro obiskan, je predsedoval starosta br. Kajzelj-ki je nagovoril Slame t vo z lepim govorom, v katerem jie v krepkih črtah orisal delovanje društva. Zlasti je poudaril, da se je cela vrsta društvenih tekmovalcev udeležila v aavezniih vrstah berlinskih olimpijskih tekem pa tudi sicer je društveno članstvo naraščaj iin deca prineslo z raznih drugih tekem izred/no veliko število diplom. Omenjajoč Petrovo sokolsko petletko, je brat starosta napovedal da bo društvo leta 1041 poiožilo temeljne kamine svojemu domu. Zatem so podali njihova poročila društveni funkcionarji. Društvo je z vsema svojimi odseki prav ranrijivo izpolnjevalo svojo nalogo. Vaditeljski zbor šteje 2-1 bratov in 14 sester ter je v vsem letu telovadilo v 536 tel. urah 21.639 oseb. torej na uiro povprečno 279. Zlasti zanimivo je poročilo predsednika gradbenega odseka. ki je naglasi!, da društvo vedno bolj nujno jiotre-buje svojo streho, ker postaja telovadnica v Narodnem domu vedno bolj ozka. Ruski odsek šteje 54 pripadnike. Lami je Ljubljanski Sokol imel 1019 članov in 399 članic 83 narašč« jnikov, 87 narašči- jroic t©r okrog 200 dec-e tako d« šteje sokoska družina v Narodnem domu okroe 1800 pripadnikov. V zadnjem letu je pristopilo nanovo 143 oseb. izstopilo pe 244, znmk. da je čiščenje obrodilo dober uspeh. Ko je potem skupščina oclgi-sovala društveni upravi raz-rešnico ter odobrila nov proračun. izbrala za starosto zopef br. Kajzelja. Za namestnika hr. dr. Kandaret.a Frana im inž. Poženeda. za načelnika hr. Tomaža šavnika. podnačelnske br. PustiSka in Mailnaidča, za načelni 00 s. Hauptmiamovo, podnačelnke e. Kržanovo in Ste.gujevo, za prosvetarja br. inž. Pohanija. za člane uprave pa brate Ah-č.ina. Aihčinovo imfž- Finca. Germeka, Kwa-ča. Loserja. Mehtiga dir. Misa. Pavšliča. Ro-gla. Rusa. Simomčioa, Vrhov ca im Ziliča ter '•udi vse namestnike ter član? ostalih društvenih ustanov, zaupna uprava j>e bila na občnem zboru zastopana po I. polstaresti, t»r. inž. Beve.u. zastopnike pa so poklala tudi ostala ljubljanska gok« 4»'oi dni tv 1. SOKOL STEPANJA VAS. V nedeljo 17. t. ni. je bil leini občni zbor sokokkega dru« štva Ljubijanaištepaira vas. Zbor je otvo-ril znani ina.rlj.vi sokolski in nacionalni br. Stana France, ki deluje v tej sokolski edjiiis ci že 15 let in sicer je b:l najprej tajnik, nato blagajnik, a zadnjih sedem let e sla-rosta. Pod njegovim spretnim vodstvom se je število člarstva zelo pomnoži'o zlasti pa število mlajš h telovadnih oddelkov. Vs. funkcionarji so |>oda. izč pna poroVla. ki jih je član.stvo z zadovoljstvom v>e'o na znanje. Ko «*e je začela sestavljali kandi« datna lista za novo poslovno lelo- -e je po nudilo bratu Slani zo|>et mesto s.aroste. za katero pa se je zahvalil, ker mu zdrav e ne dopušča več upravljati taiko odgov-or <> in delapolno mesto. Izja.il pa je. da i>re »ie mesto predsednika v nadzorncir od'.oni Kand dacijski odsek je nato pred _;a! b. J Ivana Briclia. ki je od ustanovitve nagemu | društvu že mnogo let starostvoval ter ima že mnogo zaslug za štepanjskega Sok o a Disciplinirano je bil br. Briceli pripravljen prevzeti vodilno mesto ter je prosil izvoije-ne funkcionarje in vse ostalo članstvo za vsestransko podporo. Želimo štepanjskemu Sokolu, ki ima krasno in prostorno letno te. lovadišče k novem |K)slovnemu letu naj lepše uspehe. Občni zbor Sokobkega društva Ljubljana šiška. Vsenm članstvu sporoča uprava, da bo 35 redn: občni zbor v četrtek 21. t. m. ob pol 20. v Sokolskem domu. Zaradi važnosti dnevnega reda prosimo- da se občnega zbora udeležite fx>lnoštevilno Zdravo! Sokolski internat v Beogradu Ze delj časa «e je zvezno načelništvo pripravljalo, da bi osnovalo na sedežu zvefze svoj sokolski internat, ki bi omogočal vršitev raznih zveznih tečajev in šol. .^edaj. ko je matično društvo beograjskih aokolskih edinie otvorilo svoj ogromni dom in razpolaga tamkaj z zadostnimi prostori, za svesuo Šo- lo, so se pričele tudi priprave, da se misel načelništva v polni meri uresniči. Kakor smo izvedeli, sta ve« potrebni pribor in oprema za internat že nabavljena ter se bo v teku januarja vse tako uredilo, da bodo šole čimprej pričele s svojim delovanjem. Zbor župnih načelnikov in načelnic je v decembru odobril tozadevni šolski razpored ter bo torej v najkrajšem času uresničena tako dolgo gojena misel, da bo tudi naše Sokolstvo dobrlo svoje stalne šole, svoj Tvršev dom. Trgovsko potovanje okrog sveta Iz Zima se je 6. t. m. podal na pot okrog sveta g. Jan Bata, predsednik upravnega odbora Jugoslovenskih tvomic obuval v Borovu. Spremlja ga devet članov uprave velepodjetij. O svojem trgovskem potovanju okrog sveta je Bata takole pripovedoval: Svetovna trgovina je nemogoča brez svetovnih cest m prometa. Samo ljudje, ki sedijo pri topli peči, govorijo in modrujejo o nadprodukciji. Ali veste, kakšna je situacija v naši stroki? Za 2000 milijonov ljudi se napravi letno po 900 milijonov parov čevljev. Če bi te čevlje med vsemi ljudmi razdelili, bi hodil vsak človek z eno nogo obut z drugo pa bos. Nadpro-dukcije ni, pač pa je beda zavladala na svetu. Beda pa pomeni hiperprodukcijo najrazličnejših sporov. Ali bomo rešili mednarodno izmenjavo dobrin in tako odstranili bedo, ali pa bomo pomnožili mednarodno izmenjavo granat in s tem še bolj povečali bedo. Vsak človek, ki ima kako odgovornost, se mora truditi, da li vsaj v svoji stroki odstranil vse napake in zapreke, ki ovirajo svetovno vzajemnost. To je tudi svrha mojega potovanja. Ne hazar-dinam in ne borim se za letalske rekorde. Letim zaradi tega, ker aviaciji zaupam. V bodočnosti brez aviacije ne bo mogoče trgovati. Prepričan sem. da bo aviacija spet dvignila avtoriteto Društva narodov, kadar bodo tudi sinovi največjih narodov prišli do prepričanja, da niso nikdar in nikjer varni življenja. Avion, s katerim potuje g Bata, je od ameriške družbe Locked Electra ima 420 H P, hitrost n« uro pa znaša 300 km. Opremljen je z radio-postajo na kratke in dolge valove, vodita pa ga dva pilota. Poleg obeh pilotov tvorita posadko radiote-legrafist in mehanik, člani ekspedicije pa imajo pri sebi razen trgovskih kovčegov perilo in obleko v težini 11 kg m najpotrebnejši živež. Na letališče tvrdke Bata je spremilo predsednika več s>to oseb, med njimi je bil tudi ravnatelj Batinih podjetij v Borovu g Toma Maksimovič. G. Bata se je od spremljevalcev poslovil, potem pa takole nagovoril svoje nameščence in delavce: M-d gospodarskimi problemi, zaradi katerih potujem v svet, sta nakup in prodaja c"ako važna. Cene nekaterih sirovin so se skoraj štirikrat podražile kar je znatno podražilo tudi našo produkcijo in bi vse to lahko imelo nekoč neugodne posledice v nogledu va^e zaposlitve. Zdaj se še ni treba bati. Vam se sploh ni treba bati, a moia dolžnost, gledati za deset let naprej in zato moram v svet. da sam vidim, kakšne nevarnosti pretijo in da najdem pota nadaljnjega napredka Ne letim baš zaradi naročil. V svet se podajam zato da spoznam, kakšno službo vrši naše delo in kakšno bi moralo vršiti Podjetje, ki ga zdaj zapuščam, počiva na čvrstih in zdravih temeljih. Ničesar in nihče ga ne more ogra-žati, razen vas samih. Vašemu delu želim mnogo uspeha. Po tem slovesu je letalo odletelo proti Alpam v smeri Benetk, od tam pa vodi pot v Severno Afriko, Azijo in Severno Ameriko. Svetovno trgovsko potovanje je tur računano m Štiri mesece. Ustanovitveno gibanj« je oživelo Po podatkih Narodne banke je bilo v teku lanskega leta v naši državi ustanovi je uih 44 novih delniških družb z delniško glavnico 152.9 milijona Din. Vrini tega, je 33 družb zvišalo delniško glavnico sa 202.8 milijona Din. Ce primerjam© gornje zneske z ustrezajočimri podatki za prejšnja lota, tedaj opažamo, da je pri&o do znatnega oživljen^ ustanovitvenega gibanja, kakor sledi iz naslednje primerjave (po višini nove ali povečane delnišk« glavnice): giavTtiea novih družb povedana gl. 1930 271-1 351.6 1934 54-4 76.2 1935 49.7 102.8 1936 1529 202.9 Po višini glavnice odpade pri novo ustanovljenih družbah največji del na rudarsko industrijo, saj je bilo lani v naši državi ustanovljenih 6 rudarskih družb 1 71 milijonov Dim glavnice. v industriji prehrane so bile ustanovljene 3 družbe s skupno glavnico 26.5 miiiličona Din. Za parcelacijo zemljišč pa so bile ustanovljene 4 družbe 8 skupno glavnico 18.7 milijona Din. Nadalje je bilo ustanovljenih 17 trgovinskih delniških družb s skupno glavnico 13.7 milijona Din. V tekstilni industriji so bile uetanov-ljene 3 nove družbe z glavnico 5.5 milijona Din in v kemični industriji 2 družbi 1 glavnico 5.1 milijona Dim. Glavnica novo ustanovljenih družb je bila lani trikrat večja nego leta 1935. Narasla je tudi vsota povečanja delniških glavnic, in sioeir za skoro 100%. Tu seveda niso upoštevane družbe, ki 8« v teku lanskega leta zmanjšale delniško glavnico. Teh je bilo 25. ki so znižale glavnico za 145.8 milijona Dir. Po odbitku znižanih glavnic znaša torej nov dotok kapital« zaradi novo ustanovljenih družb in zaradi povečanja glavni^ 210 milijonov Dm. Ljubljanska borza v preteklem leta Ljubljanska borza za blago in vrednote je sestavila glavne podatke o svojem poslovanju v prejšnjem letu, iz katerih sledi, da se je promet po znatnem nazadovanju v letih krize zopet nekoliko dvignil. Predvsem je narasel devizni promet, in sicer na 240.5 milijona din, to je za 29.6 milijona din več nego v letu 1935 in za 110.4 milijona din več nego v najslabšem letu 1933, ko je devizni promet zdrknil navzdol na 130.1 milijona din. Pri blagovnem prometu opažamo neenotno gibanje. Dočim se je promet z lesom, ki je leto za letom nazadoval, dvignil od lanskih 153 na 214 vagonov odnosno od 1.47 na 2.83 milijona din, se je promet z žitom, ki je v prejšnjem letu narasel, ponovno nekoliko zmanjšal, ln sicer od lanskih 157.5 na 106.5 vagona odnosno od 1.67 na 1.25 milijona din. Gibanje prometa z devizami, z lesom in z žitom ie bilo v zadnjih letih naslednje: devize les žito 1928 953.8 20.5 4.0 1933 130.1 2.2 0.9 1934 173.4 2.2 0.6 1935 214.8 1.6 1.7 1936 240.5 2.8 L2 Omeniti je še promet z efekti, ki je znašal v letu 1934 le 294.000 din in se je v naslednjem letu dvignil na 558.000 din, lani pa na 988.000 din. Nadaljnji dotok deviz pri Narodni banki Poslednji izkaz Narodne banke od 15. januarja zaznamuje znova dotok zlaila »n de« v iz, in sicer za skoro 39 milijonov, medtem ko je že v prvi četrtini januarja znašal dotok 16.8 milijonov LHn. Zlata podlaga se je v drugi četrtini tekočega meseca povečala za 0.9 na 1630-4 milijona Din. medtem ko eo devize izven podlage narasile za 38 na 604 mili jona Don. Posojila na menice so se zmanjšale za 5 na 1434 milijonov, Ionu bardna posojala pa za 2 na 252 milijonov. Na pasivni etran. se je obtok bankovcev skrčil za 144 na 52i4 milijonov, to je za 477 milijonov več nego pred enim letom in za 949 milijonov več nego pred dvema lotoma. Obveznosti na pokaz so se v druga četrtini tekočega meseca še povečale za 151 na 1856 milijonov; prj tem so žirovni računi narasli , za 139 na 864 milijonov. Vrednost zlate pod-lage skupaj z oficietlno premijo je znašala 15. t. m. 2095 milijonov, kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaš pa 29.63% (prejsnjii teden 29.64%). Gospodarske vesti = K razširjenju uvozne kontrole. .Jutro« je že v nedeljski števiKki poročalo, da je finančni minister izdal odlok, po katerem se razšjrj uvozna kontrola na 6 nadaljnjih predmetov in sicer na amonijev nitrat (carinska tarifna š*ev. 201/2), na gotova zdravila (tar. št. 234/1). na umetne organ« ske barve (tar. št. 238), na svilene tkanine (tar. št. 331/1), na alumutfj tar. št. 500), in na parne črpalke, turbine, razne parne stro* je, motorna kolesa in motorne ekrezine in na vse stroje z motornim pogonom na nafto, petrolej, bencin, gazolin in generatorska goriva (tar. !fr. 650). Odlok finančnega ministra je bil objavljen v »Službenih novjnah« od 18. t. m. in stopijo 28. t. m. v veljavo omejitve, po katerih se sme to blago uva* žati iz neldirinških držav le, če ima uvozajk predhodno devizno dovoljenje- Po vesteh iz Beograda smatrajo to razširjenje uvozne kontrole kot začasen ukrep, ki bo veljal toliko časa. dokler ne pridemo do trgovinske« ga sporazuma s Švico. Uvoz predmetov iz gomjih .šestih tarifnih postavk je znašal ▼ letu 1935. 183 milijonov Din, od tega je od« padlo na uvoz iz n ©klirinških držav 41 milijonov. Največ smo gornjih predmetov doslej uvažali iz Švice Ukrep ima očitno namen, omejiti uvoz iz Švice, ki nam je odpovedala klirinški sporazum. = Zavarovalne družbe in Feniks. h Beograda poročajo, da je imel Savez zavarovalnih družb kraljevine Jugoslavije plenarno sejo. ki so ji prisostvovali predstavniki v»eh zavarovalnic. Po vsestranski razpravi o uredbi glede Feniksa je bila apiiejeta resolucija. ki pravi med drugim naslednje: Uredba od 16. decembra p-^ruvrnio. da morajo zava,rova'aiop ki Heiiujtejo na pedroj^n kraljevine Jugoslavije, zaradi dopolnitve pre- • majskih rezerv Fenifcaa plačati v 90 letih v»oto 36.8 matijona Din. Zavarovaicice ugovarjajo tej obremenitvi, češ da jim podova-nje ne dovoljuje takih bremen, premajskih rezerv pa v to svrho ne smejo uporabiti. Ta ukrep je bil izdan brez predfccdoega 4 koozultiranja zavarovalnic in ga smatrajo savarovaknoe kot neopravičenega- 8©š da niso imele z načinom poslovanja Fenikaa njkake zveze. Resolucija se tudi sklicuje na to, da država dmrim denarnim zavodom ni pomogala in jih je prepustila svoji ueoda. Končno an»teajo zavarovalnic«, da je uredba nestrokovno sestavljena in da je treba v upravo nove družbe pozvati ljudi, ki imajo tehnično in strokovno izobrazbo v zavarovalnih poslih. — Kolikor nam je znano, se je prav zaradi zahteve zavarovalnic, da nova družba, kri prevzame poslovanje Fe-nmksa. ne sme sklepa« novih poslov, povečal predvideni pomanjMjaj Feniksa in je prav za,radi tega na mestu, da »e h kritju tecra primanjkljaja pritegnejo vse zavarovalnice. = K prepovedi obratovanja veleblagovnice Ta-Ta v Beogradu. »Jutro« je že poročalo, da je trgovinsko miuietrstvo potrdilo odlok uprave mesta Beocrad. ki prepoveduje tvrdka Ta-Ta nadaljnje obratovanje. beogra;e«e veleblagovnice, ker je ustanovljena v nasprotju z uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Sedaj poročajo i* Beograda da je bil odlok izročen tvrdki Ta-Ta, ki je še istii dan vložila tožbo na državni svet. tako da je spor &edaj v razpravi pred najvišjim upravnim sodiščem. Istočasno je tvrdka Ta-Ta vložila prošnjo na trgovireko maaratist.vo. dia se izvršitev prepovedi! odloži toliko časa." da državni svet reši ta spor. Trgovinski! mi tvorijo dr. Emil F:scher. Rudolf Taupsig Franc SteueT, vsi iz Prage, ter František Kleisnv. indu-•strijec iz Češkoslovaške. Tako bo kontrola nad tem po.1j.etjem prišla v celoti v roke večinske inozemske skupine, ki bo tudi vsa važnejša mesta v podjetju zpeella s strokovnjaki iz Pragie- V ta namen je družba že zaprosila za dovoljenje za zapmlitev novega šefa nabavnega oddelka Josipo Skoupea 17. Pnure. V tej zvezi se je te dni mudil v Zncnebu predstavnik če5WovaSke finančne skupine Františck Klesnv. ki je tudi interesiram na neki tekstilni industrija v savski banovini in pri nekem denarnem zavodu v Zagrebu. % = Rekordni izvoz naših *vioj. Po nainor tejših podatkih iz Beograda smo v lanskem letu izvozili za 423.1 milijona Din «T>b svinj, dočim je znašala vrednoert tega izvo« za v letu 1935. 264.5 milijona Din, v letu 1934 pa le 164.0 milijona Din. V primeri z letom 1934 se je torej naš izvoz sivih svinj povečal za 259 miljonov Din al| za 152»/». = Dobave. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. t m. ponudbe za dobavo 20.000 kg fižola. Direkcija državnega rudnika v UgljeU Blair 77 _ 78, 8% 87 den.; delnice; Narodna banka 7000 den.. PAB 193 — 195, Trbovelj, ska 206 _ 220. Šečerana Gsijik 160 _ 161. Sečerana Veliki Bečkerek 690 den. Našice 410 den., Gutmamn 50 bi., Narodna šumska 90 bi, Dubrovačka 270 den., Jadranska 860 den., Oceaoia 240 dsih, OBdjetta Ijesaionica ICO Blagovna trZUSa uro + Chlcago, 19- januarja. Začetni tečaji: pšenic*: za maj 132.125, za j ulj j 115, zasept. 11150; koruza; za maj 109.25, za julij 10450, za sept 103.25. + Winnipeg, 19. januarja. Začetni te« čaji; pšenica,- za maij 13350, za julij 119.625. za sept. 109.25. 4- Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 167 — 170; bana tska 163 — 165, baška. ladja Tisa in Be-gej 168 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in srem. 64 kg 12750 — 130. jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza: baška in _srenit-ka, nova 73 — 75; bana tska 71 — 73; baška sušena par. Indija 83 — 85; moka: baška in banateka >Og« in *0grg« 245 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; »5« 207.50 — 217.50; »6« 182.50 — 192.50; >7« 147.50 — 157.50; »8< 105 — 110. Otrobi: baški, sremski, banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230. -t- Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.). Koruza: za maj 14.35 _ 14.40. BOMBA2 •f Liverpoo!, 18. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za jan. 6.23 (prejšnji dan 6.94), za julij 6-81 (6.82), za dec 6 46 <6.47). + Newyork, 18. januarja. Tendenca stalr na- Zaključni tečaji: za februar 12.46 (12.45), za julij 12.28 (12.27). Huda zima v Nemčiji in na Poljskem Berlin, 19. jan. AA. Preteklo noč je razsajal po vsej Nemčiji strahovit snežni mer-tež. Mnogo ladij, ki jih je vihar zalotil na morju, je pribežaJo v kielsko pristanišče in v druge nemške luke ob Severnem in Baltiškem morju. Zaradi kupičenja ledu je pretrgan rečna promet na Odri- Železniški promet je na mnogih krajih otežkočen žara« dj množine zapadlega snega. Varšava, 19. januarja. AA. Na Poljskem je zavladal strahovit mraz. V vzhodni krajih so zabeležili 23 etopnj pod ničlo. V Varšavi je Visla jx>polnoma zamrznila. V gdan* škem nalivu so ledolomilci neprestano za; poceni. V Lvovu je v bolnišnicah prijavljenih nad 80 ljudi, ki so jim zmrznile roke noge in ušesa. Kraljica Viljentina v smrtni nevarnosti fnomost, 19. januarja. AA. Danes se je nizozemska kraljica Vilje-mina peljala z avtomobilom po stari rimski cesti, ki drži na Brenner. Avtomobil je na nekem mestu zdrsnil tik do roba prepada, globokega 200 m. Le po zaslugi redarja, ki je na motor nem kolesu spremljal kraljičin avto, ni prjšlo do nesreče. Redar je skočil na stopnico avtomobila v trenutku, ko je eno izmed avto« mobilskih koles že viselo nad prepadom, in s težo svojega telesa preprečil, da ni avto zdrsnil dalje. V a-vtu so Me razen kraljice Viljemine še tri osebe. Kraljsčin avto je tar koj nato nadaljeval vožinjo v Matrei. Ustofičenje Roosevelta \Vashington, 19. januarja. AA. Pret»loLn,-ca ima sliko mesta, ki se pripravlja za kro* nanje kralja. Mnogo lesenih tribun so zgra« dili, da bodo mogli spraviti pod streho na tisoče ljudi, kj l»odo gledali Roosevelta, ko se bo peljal v Kapitol, kjer ga bodo jutri slavnostno drugič vstoličilli kot predsednika Zedinjenih držav. Pričakujeio, da ee bo zbralo pri svečanosti okrog 300.000 ljudi iz vse države. Roosevelt bo naiprei prisegel, nakar bo imel slavnostni govor, v katerem bo bržkone orisal tudi svoje bodoče načrte. Govor bodo prenašali po radiu. Eksplozija v tovarni orožja v Bratislavi Bratislava. 19. .jam. hr. Ob 11. p. se je pripetila v tukajšnji to-vami orožja in rrwi nicije huda mesreča. Pri odvažanju razme-ga bla Italijani v Abesiniji Podkralj Abeslnlje, maršal Graziani, se nahaja trenutno na inšpekcijskem potovanju po deželi. Z majhnim spremstvom napravi dnevno 50 do 70 km pota. Poročevalci listov, ki potujejo z njim, poročajo, da se Se vedno predajajo voditelji Abesincev, pa tudi majhne skupine oboroženih čet. Marto Appelius piše iz Irgalema, da se bodo zasedbene čete sedaj, ko so zavzete vse važne strategične postojanke, posvetile čiščenju gozdov, koder se še skrivajo uporniki in razbojniki. Zaradi razsežnosti Abe-sinije pa seveda ni mogoče zasesti vsake naselbine, tudi ne vsakega hriba z vojaštvom. Takšna zasedba bi zahtevala več milijonov vojakov. Izkustva v kolonijah pa uče, da je dovolj, če stoje v okupirani deželi močne posadke v strategično važnih središčih. Izgube praškega V dveh dneh so poginili: 1 Lansko leto je utrpel praški živalski vrt hude izgube. Sedaj poročajo, da so v dveh dneh poginili en lev, trije leopardi in dva tigra, same mlade živali od sedmih mesecev do enega leta, ki so prišle na svet v Pragi. 2ivali so nenadno odklonile vsako hrano in se jih je lotila huda driska, živinozdravnik zooja pravi, da gre nedvomno za težek črevesni katar, ki mu pa povzročitelja še niso dognali. Ni verjetno, da bi hrana povzročila ta katar, kajti vse živali dobivajo isto skrbno pregledano meso. Tudi pri O groteskni pustolovščini Je razpravljalo te dni neko sodišče v Monakovem. Neki 21-letni mladenič, brez posebne izobrazbe, toda a kopico kazni v svoji preteklosti, je neka monakovska zakonca kot kaplan in nezakonski sin nekega kardinala opeharil za večjo vsoto. Lanskega junija je Jima pokazal dve po-tvorjeni pismi berlinskega škofa in je lahkovernima zakoncema poleg tega dejal, da je po svojem očetu, kardinalu podedoval 20.000 mark. V presenečenje sodnikov in le ko je bila nekaj tednov pozneje sprejeta pri papežu, se je izbruh blaznosti ponovil in papež je bil primoran zadržati nesrečnico v Vatikanu v posebnih prostorih. Kalu nato so prepeljali šarloto na grad Miramar pri Trstu. Bilo je v tistih prostorih, kjer je Maksimiljan dve leti poprej j sprejel krono mehiške države iz rok posebnega odposlanstva. Kaj se je tukaj, na Mi-! ramaru, kuhalo v glavi šarlote? To bo ostalo večna tajna. Nesrečna Maksimilja-! nova soproga je zapadla fiksni ideji, da ji i strežejo po življenju in jo nočejo zastrupi-i ti. Zato ni hotela nič jesti. Vsako jed, ki jo je nesla v usta, je morala pred njo pokusiti mačka. Toda tudi v dneh, ko je bila še pri jasni zavesti, ni kazalo, da se bo stvar dobro iztekla. Zdravniki, ki so dajali slabe prognoze, imeli niso prav nič upanja na ozdravljenje. Zato so nearečn-co najprej prepeljali na grad Tervouren pri Bruslju, j potem pa na graščino Bouchot, ki Je bil s i svojim ogromnim parkom naravnost odrezan od sveta. Tam je dotekalo življenje nesrečni cesarici. Deset in desetletja je žive-; la V duševni temi. O tragičn? smrti Maksi-j milijana je sicer poprej še izvedela, ko je imela jasne momente. Pozneje je na to pozabila. živela je v družbi z veliko uniformirano lutko, ki je v nji videla cesarja Mehike. Z neverjetno dobrim spominom je ob-| navijala vse dogodke iz preteklosti. Igrala je tudi klavir in trgala cvetje v parku. Z natrganim cvetjem je krasila grajske sobane, od časa do časa pa je dala prižgati I vse svetilke v gradu. 19. januarja 1927. je končno ugasnilo njeno življenje in napravilo konec tragediji, s katero je sočustvoval ves svet. živalskega vrta lev, 3 leopardi, in 2 tigra preiskavi se je meso izkazalo za neoporečno. Kletka poginulih živali, njih Jedilno posodo i. t. d. so vedno skrbno desinficirali in tudi strežno osebje se Je moralo podvreči tem zaščitnim ukrepom, živali so se zelo lepo razvijale in so bile ljubljenke občinstva. škoda, ki jo je utrpel praški živalski vrt, je velika. Podobni primeri pa niso redki. Lansko leto se je na neld nemški farmi srebrnih lisic n. pr. zgodilo, da je kakšnih 40 živali nenadno poginilo z znaki iste bolezni. poslušalcev se je med razpravo izkazalo, da se je bil »kaplan« seznanil z obema v nekm — nočnem lokalu. Na Telovo se je pustolovec udeležU procesije in je zvečer z zakoncema odšel v neko kavarno, kjer so ostali do pol treh zjutraj. Potem so šli skupaj domov in kaplan je spal v zakonski spalnici. Možu je pozneje predložil detajlirano pogodbo, po kateri bi mož postal poslovodja nekega hotela ob jezeru in gozdu v bližini Monako-vega. Ta hotel je bil baje sam kupil. Na podlagi te ponarejene pogodbe je potem znal možu izvabiti večje vsote denarja. Neko nedeljo je lažni duhovnik v neki kapeli celo bral mašo, za kar so mu dali na razpolago ministranta. Pri tej priliki je zakonca tudi — obhajal. Prej je bil doma oba spovedal, najprvo moža, potem ženo. ženi je pri tej priliki sporočil, da mu je mož pri spovedi priznal, da ima ljubavnico, s katero jo vara. S to zlagano trditvijo je skušal razdreti zakon, da bi se približal ženi. Toda stvar se je razjasnila in slepar bo dobil sedaj občutno kazen. Umrl je zadnji finančni minister predvojne Rusije V nedeljo je umrl v Saint Pierre-les-Aubagneu v starosti 68 let Peter Bark, zadnji minister ruske carske vlade. Pokojnik vedno zavzemal j ako vidna mesta v ruskem bankarskem življenju. L. 1912. je bil najprej državni podtajnik v finančnem ministrstvu, 1. 1914. pa je prevzel vodstvo finančnega resora, ki ga je vodil do konca vojne. Po boljševiški revoluciji je zbežal Bark na Angleško, kjer so ga imenovali za ravnatelja Anglo-Internacionalne banke. Do zadnjega se je zanimal za finančna vprašanja, ki so mu bila vse življenje zadeva resnega proučevanja. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Zame so vsj moški zrak«. >Tako? In ee ne bojiš, da bj iti prečeeta menja«« zraka ekodarcato*** Točno plačuj »Jutru« naročnino Varu} svofcem zavarovalnino Ta pes je dobU na londonski razstavi pnf prvo nagrado ANEKDOTA Kralj Kristijan X. Danski je prffied T neko majhno mesto, kjer so mu prtredilV svečan sprejem. Med ljudmi, ki so se gnetli okrog njegovega voza, Je bila neka dama ,ki je rekla potihoma svoj prijateljici: »Lep baš ni!« »Ne!« je dejal kralj, se obrnil !n pogledal neprevidnico. »Zato pa zelo dobro sliši!« , v VSAK DAN ENA »Ne zamerite, 'gospod — aH vam smem ponuditi vzorec nezdrobljivega stekla?« <»Everybodys weekly Nesrečna cesarica Ob 10. obletnici smrti Maksimiljanove šarlote Nezakonski sin kardinala Sleparije lažnega kaplana v Monakovem Kulturni pregled Meštrovičeva Gospa od (4 Kdorkoli je preživel kakšen nepozaben teden v Dubrovniku ali na njegovi rivieri, je ohranji v 6vetlem spominu sikoraj neizo« gibni izlet v Cavtat. Starodavni Epidaurus, dubrovniško staro mesto (Civitas vetus), vabi slehernega tujca s svojo slikovito lego med morjem in bregovi sloveče Konavlje, vabi ga z nekričavim, antično preprostim čarom starih, idiličnih selišč. Posebno lep je, kadar ga gledaš iz enega izmed vinogradov ali oljčnih gajev v Tihi, kjer ee vonj morja združuje z vonjem zemlje in trave. Ce ti je kdaj bilo dano, da tu preležiš na blagem jesenskem soncu nekaj vedrih ur z razgle« doin na zaliv in daleč po rivieri in zdaj po« glabljaš duha v strani kakšnega velikega, antičnemu občutju prikladnega pesnika, zdaj potapljaš poglede v ubrano lepoto linij in barv, tedaj U je v srcu zapela na harfi minljivosti tiha melodija sreče in miru, ki jo boš še dolgo ponavljal v neprijaznih in praznih dneh vsakdanje eksistence ... Medtem je nekje nad morjem zatonilo sonce. Umirjen in spočit greš na sprehod po majhnem mestu, o katerem je Baltazar Bos gišič zaključil razgibano življenje slovanskega enciklopedista. odkoder je potekel sli« karskj pesnik morja in narodnega življenja, sloveči Vlaho Bukovac m kjer je Meštrovič postavil rodbini Račičev edinstveni mavzolej, smelo stvaritev arhitekta in kiparja. Ta cerkvica, kj jo Strzygowski primerja s Teodorikovim grobom v Ravenni, bi komaj mogla kje drugje doseči večji učinek kakor na cavtatskem griču nad zalivom. Tu je spomenik mrtvim ubrano vključen v vso scene« njo zemlje in morja, v ves mediteranski pejzaž Cavtata. v beg oblakov jn časa, v prelivanje jutrnjih jn večernih barv in v neizmerno polje zvezd ob jasnih južnih nočeh. Skrivnost življenja in smrti, ki diha okrog tega mavzoleja, ima — tako se ti zdi _ ne kako antično vedrino- Kdo bi pred tem hramom, ki so mu dali ime Gospa od Angjela, hotel imetj pascalsko prepirljivi monolog s smrtjo? Kje so meje življenja in kje je tem« no kraljestvo smrti? 6e vprašuješ. Tu le v sami cerkvici so nakazani njegovi mračni simboli obenem 6 svetlimi liki ljubezni in odrešjtve. Vrata na vhodu so posvečena veliki misli >o edinstvu cerkva«; solunsa bra* ta, Grgur Ninski in sveti Sava predstavljata apostolat krščanstva med južnimi Slovani. Iz medalionov gledajo glave dvanajstih apostolov in zodijakovi znaki dvanajstih mesecev. Potihoma stopiš v dom Gospe od Angje* Ia, ki varuje mrtve. V pročelju je aliar, na njem Marija z Jezuščkom: oba sta enako stroga, ne tu ne na krasnem reliefu »Obio-kavarje Jezusa« ali na podobah angelov, kj igrajo na instrumente, ni videti odbleskov zemeljske radosti, znakov antične življenj« ske vedrine. Kakšna razlika med vnanjim in notranjim vtjekom! Smrt je vladarica teh prostorov, vendar ne kot baročno pojmovanj okostnjak, marveč kot težka in neizprosna resnica, ki odseva s svojo resnobo z vseh obrazov in zapušča v gledalcu podoben vtis kakor turobna melodična linija Verdijevega »Requjema«. Nikjer ni vpodobljena prav ona — smrt. a v vsem je prisotna, na Križanem enako kot na sv. Roku z njegovim zvestim psom. Izpod kupole stoje na stenah štirje arhangeld, ki nosijo v naročju človeške duše in obenem drže samo kupolo, ki skozi njo pada luč v cerkev. Na kupoli je zvon in vanj je dal umetnik vliti svojo osnovno misel o hramu Gospe od Angjela; »Saznaj tajnu ljubavj, riješiti češ tajnu smrti, i vje-rovatl, da je život vječan«. Skrivnost ljubezni kot ključ k rešitvi skrivnosti smrti jn večnega življenja! Nobe» na luč ne more bolj kakor svetloba te izpove di osvetliti likov cavtatskega mavzoleja. Skrivnost ljubeznj je skrivnost večnega življenja; smrt je tu samo posredovalka in kajs krati rešiteljica. Ne abstraktna vera v ono stranstvo. temveč zemeljska pot skozi ljubezen in smrt vodj v večno življenje! Milost zrelega spoznanja in mirnega odpuščanja preveva te stroge obraze in sloka, skoraj brezmesna telesa. Ni to čista radost asiškega ubožca kakor na Giottovjh slikah, nitj rene« sančni evangeljski spev fra Angelica: spev barv in ubranih form izražajoč velikonočno veselje, da je premagana smrt in trohnoba. Vera, ki jo izražajo Meštrovičevi iiiki je starejša težja z bolio odkupljena. Ce si obujamo v spominu Michelangelovo Medicejsko grobnico s kipi očarljivih, telesno doživljenih in vendar v sproščujočo misel smrti vključenih figur, ki poosebljajo pre« bujenje in konec dneva, občutimo v 6ehj pomladno čuvstvo renesance. Meštrovjčev mar« mor govor j docela drugačen simbolni jezik. Njegove figure spominjajo na egipčanske m na starokrščanske: izražajo Leg od življe« nja in večno prisotnost smri. Zato niso lepe smislu klasfcne estei-ikč n ren- sančn>'» ga okusa. Njih lepota je skrita v ideji, ki ie ož v;.a r.armor: v ioeji brezp.»7o ne uožrtvo valnostj in strogosti, v idealu višje lepote ter r.ado^rbnega in radčasov-i.-ga reda. Tud' učinek plastke bi lahko označilj z rr.uziki.Limi izrazi, upoštevajoč imsa1 angleškega esteta Waltera Potra, da vse umetnostne forme streme dospeti v stanje muzis ke. Ton Meštrovičevih kipov in reliefov je bas. Moška stvarjalna sjla poje slavospev ljubezni in spravljivo pesem o smrti. Vse je maestoso, noben allegro ne razigra koralne glasbe plastičnih oblik. Zdi 6e nam, da ču-jemo zbor v antični tragediji. Cavtatski mavzolej predstavlja značilno razvojno stopnjo v Meštrovičevj umetnosti: ne le časovno, marveč tud; oblikovno najbliž* j j mogočni zasnovi kosovskega hrama. Kipar, ki je hotel v svojem kosovskem delu oveko-večitj dobo junaških žrtev za narod, je tu hotel s podobno, tiragično dož'vljeno monu* mentalnostjo upcdobitj večni religiozni problem; dušo, ki gre skozi življenje in ljubezen v naročje smrti. Doslej smo imeli samo posamezne posnela ke Meštrovičeve Gospe od Angjela, Zagrebška »Nova Evropa« je pravkar izpojx>ln:la svojo prejšnjo izdajo Meštroviča s krasno umetnostno publikacijo »Ivan Meštrovič: Go« spa od Angjela.« (Our Lady of the Angels. — Muttergottes der Engel). Izdaja je prirejena po Meštrovičevem izboru in z uporabo inozemskih klilejev. Opremljena je s študis jo prof. J. Sfrzygowskega v nemškem izvirniku z angleškim resumejem in s hrva'skim opisom cavtatske Gospe od Angjela. Koncert Slavka Popova V mali filharmoničai dvorani je koncer-triral čelist Slavko Popov,» ki je naši publiki že znan. Zunanje obeležje programa nam kaže tipičen spored, kakor si ga običajno izberejo virtuozni koncertanti. Glede podajanja notranjih vrednot posameznih točk pa je poslušalec vendarle navezan na sožitje, vži vanje in dognanje, če mu jih lahko virtuoz izzove. Tu gre seveda v glavnem za to, ali hoče koncertant položiti tehtne j ši poudarek izvajanih skladb v njihovo notranjo, muzikalno plat ali pa se zadovoljiti, da. kolikor moči podčrta ena mesta, kjer naj pride do veljave blesk njegove tehnike. Ukleniti obadva elementa v eno, enotno hotenje in dati jima izraz popolne enakovrednosti, pa je pridržano le redkim izvajalcem. Slavko Popov spada nedvomno v vr~to virtuozov, ki poslušalca vprav frapirajo z brilantnostjo svoje tehnike ln ki se kar igračkajo z najbravurnejšimi pasažami ter kompliciranimi prijemi. Pri Popovu pa je še .posebno treba poudariti absolutno čistost vsakega posameznega najmanjšega tona, ki se kakor biser zasveti iz celotnega sestava s tehničnimi težkočami natrpanih mest. V tem pogledu je Popotv na svojem instrumentu suveren, ki mu dražljaji tehničnih, bravuroznih fines rabijo za dosego priznanja njegove umetnosti. Beethovnova sonata za čelo in klavir v A—duru (op. 69) je bila prva na sporedu. Zaradi prerčne lepote, nevsiljive jasnosti ter globokega muzikalnega izraza, ki so zaznavni temelji te sonate, je njeno izva-vanje bolj odmaknjeno zunanjemu efektu, čemur se pa Popov ni mogel popolnoma izogniti. S svojim akademskim podajanjem pa je v polni meri pokazal vso zvočnost svojega lepega instrumenta, ki zveni posebno na strunah c in d izredno sočno in pastosno. Sledil je Saint-Saens s koncertom v a— molu v enem stavku, ki se je virtuozu mnogo bolj prilegel. Saj je mogel v ta koncert vložiti veliko več svojega obširnega tehničnega znanja ter ga prav spretno prikazati v vsej njegovi umerjeni, a vendar duhoviti originalnosti. Popov ga je izvajal z vsem svojim lagodnim zanosom. V drugem delu programa so sledile: originalna Bruchova »Kol Nidrel« z obširno obdelano staro hebrejsko melodijo! dalje v priredbah: Schumannova popularna »Sa njarija«, v kateri je Popov kljub spevni preprostosti skladbice za malenkost iztiril; Moskovskega »Kitara« — močno na zunanji efekt preračun komad — ki ga je Popov »igraje« odigral; Rahmaninova »Elegija« pa je že globljega značaja in je bila izvajana prav občuteno; Faure-jeva >Ha-vanera« nam je prav tako znana skladbica, ki io je Popov cxfcviral povsem adekvatno z njenim impresionističnim značajem. Za zaključek je bila na programu izvirna Popperjeva »Pesem«, ki nam poka- že v avtorju poznavalca vijolončelska teh nika »par excellance«. Da jo je tudi Popov izvajal povsem skladno, skoraj ni treba poudarjati. Na ponoven aplavz je moral umetnik dodati še dve kratki skladbi — ena od teh je bila »Papillons« od Popperja—, s katerima je Popov še enkrat posrečeno poudaril, da so mu izredno domače take kratke in efektne »pieces«. Popova je spremljal na klavirju prof. Marijan Lipovšek, ki ae je z občudovanja vrednimi občutkom za prilagodenje znal 3 solistom vzporediti. Ape. Zapiski Prva slovenska glasbena produkcija v p m riškem radiu. Dne 23. t. m. ob 4. popo!dne bo v radiu Pariš (dolgi val) ura kompozicij slovenskega skladatelja L. M. škerjanca. Uvodno besedo bo imel g. Ivan Markovih ataše tiskovnega urada našega pariškega poslaništva. nakar bo skladatelj L- M. Skerjanc osebno izvajal pet svojih Nocturn za klavir % nato skupaj z violinistom Brunschwigom in čelfstoin Huvelinon: svoj trio. 0 vplivu češke kulture na slovensko je v ponedeljek predaval v nacionalni uri radia naš urednik B. Borko. Češka filharmonija izvaja, dane* na VI. abonentaem koncertu v Pr.-uri »Papsacaglio in koral« Slavka Oskrea. Koncert dirigira Karel An Perl. Originalna knjiga o planinstvu. Založba »Grah« v Ljubljani je jzdaja knjigo Eda Der žaja: »Griih. Knjiga s podobami za odrasle«, 170 strani obsegajoči! publikacija je v naši planinski književnosti nenavadna jn za ni mi s va novost; Edo Deržaj, ki se je občinstvu predstavil z razstavo svojih pianinskih in angleških grafik in ki je med drugim ilustriral angleškj spis ge Copelandove o les poti naših Alp, je to knjigo ne samo ilustriral. marveč tudi spisal. S te Stranj je »Gruhs originalen jx>jav ne 6amo v planinski književ nosti, marveč v našem slovstvu sploh. H knjigi se ob priliki še vrnemo, za sedaj samo beležimo, da se naroča pri založbi »Gruh« v Ljubljani, poštni predal 172. Vezana stane 48 Din. Nje zunanja značilnost je v tem. da šteje okrog 150 lesorezov. Prvi slovenski esperantski mesečnik Je pričel izhajati z ns^lovom »Niaj vizagoj« (Naši oibrazi) v Ljubljani. Časopis, ki uvršča propagando za tujski promet naših krajev med svoje poglavitne naloge, izhaja v redakcija Damijana Vafana. Prva številka je prinesla tri esperantske pesmi D. Vafsna, iiijiskoprometini članek Minke Koma nove »Slovenijo — jugoslava Svislando«. Sterle-tova »Nepozabna potovanja«, članek dr. A. Gosarja »0 družbi«, pravljico J. ttrhove »Vile« in razne druge prispevke. Vmes so tudi številne slike naših krajev. Nova revija stane snmo Din 15.—. Kakor nam sporoča uredništvo, bo prihodnja številka posvečen? Ljubljani. Henrika von Leona »Zgodovino človeštva« in zgodovino momarištva (»Ladje in njihova pota«) je napovedala obenem s Semjonova »Bogastvom sveta« v hrvatskem prevodu založba Minerva v Zagrebu y svoji »Biblioteki opčeg znanja«. Konferenca akademskih oblasti FS Zagreb, 18. januarja Te M o ImeH tu konferenco delegati Akademskih oblasti Farijalnega saveza iz Beograda, Ljubljane ln Zagreba. Predsedoval je g. dr. Fran Zavrnik, univ. prof. v Zagrebu, Beograd je zastopal g. šerif Adjemovič, cand. iur., Ljubljano gg. Lipovec Vinko, cand. phiL in Sušnik Pavle, cand. phil., Zagreb gg. Tončdč Zdenko, štu dent šumarstva ln Kozjak Josip, cand. tech. Zapisnik je vodil g. Bula Konstantin, stud. EKVS. Na konferenci so se obravnavala vsa vprašanja, ki zanimajo akademsko mladino, včlanjeno v FS. V glavnem se je sklenilo: 1. Akademske oblasti bodo delale z vsemi sredstvi na to, da svojemu članstvu pridobe čim večje ugodnosti, istočasno bodo skušale znižati članarino tako, da se bodo mogli vpisati tudi najsiromašnejši akademiki. Veg denarni prebitek v svojem poslovanju bodo Akad. oblasti FS porabile za gradnjo akademskih počitniških domov tako ob morju kot v planinah. 2. Akademske oblasti bodo v 1. 1937. organizirale skupna letovišča in sicer r a) planinsko letovišče v Kamniku, Bohinju ah Kranjski gori. b) morsko letovišče v Orebiču, Makarski, Omišu ali Cavtatu. o) letovišče Inozemskih akademikov skupno z našimi v enem izmed navedenih mest Letovišča bodo odprta v mesecu juliju, eventualno tudi v avgustu. 3. Da se doseže zbližanje med akademi ki slovanskih, kot tudi ostalih- narodov, bodo Akademske oblasti posvetile posebno pažnjo izmeni akademikov v letovali-ščih, kot tudi potom ekskurzij. Do sedaj vzdržujejo Akademske oblasti g Poljaki in Cehi stike. 4. Da se čim uspešnejše izvedejo osnov na načela FS, ter da imajo člani Akademskih oblasti kar največ prilike in možnosti, da spoznajo razne kraje, ljudi in nji hove kulturne razmere, bodo Akademske oblasti organizirale ekskurzije; a) po naši državi zaradi medsebojnega spoznavanja in zbližanja, b) v inozemstvo zaradi sposmanja drugih narodov in njihovih kultur. V ta namen je izdelan poseben načrt. 5. Delo ln težnje Akademrkih oblasti vodi želja in trud, da akademiki dobe čim večje ugodnosti pri potovanjih doma in v inozemstvu, da se jim nudi možnost spoznavanja naše domovine, kot tudi tujih dežel, ter da se jim nudi prilika, da svoje počitnice čim lepše in ugodnejše prežive med svojimi tovariši. 6. Akademske oblasti Ferijalnega saveza zastopane po svojih delegatih na tej konferenci so prepričane, da bodo pri svojem delu našle pravilno razumevanje pri svojih akademskih oblastvih, pri merodaj-nih ministrstvih, kot tudi ostalih odločujočih faktorjih, a v prvi vrste med akademsko mladino. Ustanove trgovca Antona Kolenca Celje, 18. januarja. Ker je kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju dobil na razpolago zopet nekaj obresti, razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1936-1937. Za štipendijo smejo prositi dijaki slovenske narodnosti. Prednost imajo prosilci, ki so s pok. g. Antonom Kolencem v sorodstvu ali svaštvu in domačini iz Gornjegraj~kega sreza. Zaradi Izredno nizke obrestne mere so kuratoriju na razpolago le tako mali zneski, da bo v bodoiem letu mogoče oddati samo nekaj štipendij. Zato opozarja kuratorij, da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši dijaki. Srednješolci morejo dobiti štipendije le, ako študirajo v Celju. Izven Celja se more ustanova srednješolcem podeljevati le, ako so sorodniki Antona Kolenca. Vse prošnje se morajo vložiti Izključno le pisimeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju«. Visokošolcl morajo vložiti te prošnje na od kuratorija izdanem formularju, katerega dobe proti vpošiljatvi gotovih izdatkov v znamkah za en dinar pri podpisanem 'kuratoriju. Srednješolci vlagajo navadne prošnje brez formutarjev. Na vrhu vsake prošnje mora biti napisano šolsko leto: 1936-37. Prošnjam je treba priložiti spričevalo o izpitih, kolokvijih in po potrebi tudi listine, s katerimi izkažejo prosilci sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali da so rojaki iz Gornjegrajskega okraja. Vsem prošnjam je priložiti uradno ubo-žno spričevalo, ki mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosilca in njegovih starišev (pri uradnikih torej navedbo skupine, kategorije in plače, eventuelno premoženje in druge dohodke), število otrok, pri posestvu obseg posestva razpredeljem po njivah, travnikih, gozdovih ttd., število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okolščine, ki so važne za presojo imovinskega stanja. Prosilci, ki uživajo kakršnokoli ustanovo, podporo ali pomoč, ki imajo stanovanje ali hrano bodisi pri sorodnikih ali v kakem zavodu, morajo obseg take podpore ali dajatve natančneje razložiti bodisi da je brezplačna, bodisi da za njo kaj plačujejo. Prošnje, ki ne vsebujejo zahtevanih prilog ali v katerih so zamolčani predpisani podatki, se bodo brezpogojno zavrnile. Pripustne so samo pismene prošnje, osebna intervencija je v vsakem slučaju izključena. Pri vsaki prošnji je treha navesti, na kateri naflov naj se pošlje rešitev in se vrnejo dokumenti. Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadostno frankirane. Rok za vlaganie prošenj poteče 31. Januarja 1937, S P O R T 99Priiateljsko sporočilo LJubljani" • • • in srčen pozdrav Splitu, to je pravi odmev nedeljskega sestanka zagrebških klubov že včeraj smo kratko zabeležili glavne sklepe, ki jih je večina zagrebških klubov sprejela na nedeljski konferenci v Zagrebu za moralo in poštenje v športu In zoper nepravičen in nepravilne metode JNS v zadnjem času. V govorih na tej konferenci je bilo tudi precej govora o Ljubljani in že danes so ti laskavi pokloni Ljubljani dobili še nekatere zelo zanimive komentarje. Tako piše »Hrvatski dnevnik« na vidnem mestu, da je konferenca klubov ZNP popolnoma pravilno razumela vse zadnje akte JNS, posebno pa poskuse, da bi se izzval umeten spor med Zagrebom in Ljubljano ter Zagrebom in Splitom, in pravi, da je v zvezi s tem posebno važna izjava »priznanega prijatelja« Ljubljane in predsednika ZNP g. Bergerja. Veliki zagovornik novih in boljših časov v našem nogometnem športu je namreč ugotovil med drugim, da je »v Interesu zagrebškega in ljubljanskega športa, da se obe športni središči čim bolj okrepita, ker je Zagreb prav toliko vezan na Ljubljano, kakor je Ljubljana v svojem razvoju odvisna od Zagreba«. O. Berger je celo prepričan, da »bodo slovenski sportnild in nogometni klubi v kratkem prišli do prepričanja, da jim je Zagreb iskren prijatelj in bo njihova moč v nogometa prišla prav do izraza šele potem, kadar bodo pokazali hrbet onim, ki jim je na tem, da se Zagreb in Ljubljana razcepita«. Zagrebški list je mnenja, naj bi slovenski športniki dobro pomnili te besede predsednika ZNP in temeljito razmislili o njih, pa bodo slej ali prej enakega mnenja ž njim. Odnošaji med »vlado« in »opozicijo« ▼ nogometnem savezu so se od zadnje glavne skupščine res samo trajno slabšali in zdi se, da bo v kratkem prišel čas, ko se bodo morali glavni faktorji v obeh taborih odločiti za važne korake. V danih okoliščinah ljubljanski podsavez brez dvoma, ne igra najmanj vidne vloge v naši nogometni družini in sedanjem sporu med Zagrebom in Beogradom, pa bi bilo skoraj že umestno, da se kakorkoli odzove »prijateljskemu sporočilu« iz hrvatskega Zagreba! Službene objave LNP (Službeno št. 5.—10. seja u. o. dne 13. m.) 1. Poročilo predsednika o. o. Trbovlje o konferenci zagorskih klubov se odstopi Kralju v referat, s tem da ima do prihodnje seje sestaviti predlog glede ureditve vprašanja. — 2. Izvleček iz blagajne o. o. Maribor se odstopi blagajniku, da ugotovi upravičenost terjatve o. o. Maribor. — 3. Protestna taksa 20 Din, ki jo je knjižil JNS v dobro LNP, se knjiži v dobro Koro-tanu-Kranj. — 4. Vzame se na znanje odpoved Ljubljane glede souporabe pisarniških prostorov z dnem 15. januarja t. 1. in se klub pozove, da do 31. januarja t. 1. poravna vse zaostanke, izvirajoče iz souporabe prostorov. Deljarirane obveznosti se klubu sporočijo pismeno. — 5. V zadevi prijave Malovrha proti Pfundnerju se zasliši še ss. Erlich. — 6. V odbor za organizacijo JNS se imenuje predsednik dr. Kosti, za namestnika se določi Milovan Klemenčič, član u. o. JNS; kolikor namestnik delegata ni dovoljen, se določi za delegata Milovan Klemenčič. — 7. Pozivajo se vsi klubi LNP, da poravnajo članarino za tekoče leto v znesku 100 din do 1. februarja t. 1. v izogib vseh posledic predvidenih po pravilih. Znesek je nakazati po poštni položnici na čekovni račun 12.705. — 8. Zalog javlja nov odbor: predsednik Kuaer Ivan, tajnik Mandič Slavko, Zalog 79, Polje pri Lj. — 9. V sporu Zalog-Litija se odloči: Zalog nima pravice terjati od Litije nobene odškodnine za nastop svojega juniorskega moštva v Litiji, ker je bilo pogojeno gostovanje prvega moštva. Litija ne more od Zaloga terjati eventuelne-ga izbeglega utržka. Zalog je dolžan igrati v Litiji s svojim prvim moštvom v roku treh mesecev po objavi pod prvotno sklenjenimi pogoji z Litijo. —10. Pobotnica STK MOSTE za podporo JNS se odpošlje blagajni JNS. — 11. Prijava Rapida za tekme s SK Karpfenbergom je bila dostavljena MZFVN preko JNS. — 12. Prošnji J Diska ln Bratstva za podporo »e bosta obravnavali skupno z ostalimi prošnjami. — 13. Pozivajo se vsi funkcionarji LNP, da čimprej predložijo pisarni svoje izkaznice v svrho overovijenja za tekoče leto. Oni bivši funkcionarji, ki še niso oddali svojih izkaznic za lansko leto, naj jih v roku osmih dni po objavi vrnejo v podsa-vezni pisarni. — 14. Uvede se postopek proti Korotanu-Kranj zaradi nastopa s suspendiranim igralcem Magistrom na tekmi 1. decembra 1. 1. — 15. Pozovejo se vsi člani bivšega o. o. Maribor, da se izjavijo, ali so podpisali članek v »Večerniku« 28. XII. 1936. Odgovoriti imajo v roku osmih dni po prejemu posebnega dopisa. Peric s. r. Zmaga Francije v odločilnih teniSklh tekmah za pokal švedskega kralja. V finalu za pekal švedskega kralja so se v Štockholmu sestali najboljši teniški Igralci Švedske in Francije. Slednja je že prvi dan vodila 2:0, nato sta v doubleu zmagala Šveda, zadnji dan pa sta spet spravila obe točki Francoza, tako da je bilo končno stanje 4:1 v korist Francije. Pokaj je prehoden in se bo tekmovanje ob letu še nadaljevalo. Smučarski tek s Smrek ovca v Crn<>. Olepševalno in tujstko-prometno društvo v Črni bo priredilo v nedeljo dne 24. t. m. svoj tradiciiomalni simuški tek s Smrekovca v Črno za prelbodno darilo, ki ga je podarila M rs. L. Bargate. Žrebanje bo ob 10. pri koči na Smrekovcu, start pa ob 11. uri. — Pravico starterja imajo samo verificirani tekmovalci JZSS. Razdelitev nagrad bo ob 16. v Črni Urejeno je. da. bo avtobusna cena za tekmovalce na progi Preval je — Črna in nazaj znižana. Kolesarsko društvo »SAVA« vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega g. Ivana Dachsa, našega dolgoletnega člana. Pogreb danes ob 16. Prule 23. Naši intelektualci brez posla Problem, ki se šele premika z mrtve točke Beograd. 19. januarja Beograjsko vseučilišče se j« v sporazumu & centralnim uradom borz dela lotilo viele-važne Ln korstne naloge — zbiranja statističnega gradiva o zapos'enosti in nezaposlenosti naših intelektualcev z viM>košo>V;o izobrazbo. Po dolgem času. zeJo pozno se ta problem promnka z mrtve točke. Pred letom je obiskal tudi Beograd pod-ravnatelj mednarodnega urada dela, da bi zbral gradivo za konferenco o problemu brezposelnih intelektualcev v državah ju-ho vzhod ne Evrope. Ta važna konferenca je šla v pravem pomenu l>esede miinno nas. Za našo državo in za Turčijo 6ploh ni veljala, a v tem dejstvu je velika, za nas ka,' slaba razlika. Turčija je namreč mednarodnemu uradu dela dokazila, da na njenem področju sploh ni nezaposlenih intelektuaJoev in da je zaradi tega konferenca za njo brezpomembna. Pii nas pa je stvar drugačna. Na konferenci »e je ugotovilo, da o vprašanjitn, ki so b:la na dnevnem redu. nimamo nobenih podatkov, čeprav je tudi pri nas problem br^poselnosfi inteligence posta,] zelo oster. Pri nas lani še nismo vedeli, koliko imamo ljudi z visokošolsko rzobrazbo, koliko jih je zaposlenih, kolikšna je nezaposlenost v posameznih strokah in kolikšna je možnost zaposlitve v vseih strokah. Zdaj smo morali začeti s statistiko. Beograjsko vseučilišče je sklenilo, naj se s posebno anketo ugotovi stanje zaposlenih in nezaposlenih intelektualcev z vseučiliško izolirazlto ter nj-hovo udejstvova»pje. Vod" stvo ankete ye bilo poverjeno vseučiliške-nvu profesorju dr. Stanku Škerlju. ki jc stopil v stike s oentrnlindim uradom borz dela v Beozradu. Centralni iwad borz dela je razposlal na vsa nKrnistrstva. banovine, občne in ziiomih-e razpis, ki zahteva naslednje podatke.: Število zaposlen;h oseb z uni-verzitetsko izobrazbo v službnfx. ki 7,*ihtevajo tako izobrazi*). Koliko vseiičiliSko izobraženih oseb je prenehalo službovati zaradi smrti, upokojitve, odstopa, odpusta itd. Koliko visokošo^ko izo'iražc«iib oseb je bilo na novo sprejetih v službo. Število predvidenih in nezasedenih mest., za katera se zahteva visokošolska izobrazbo. Vzroki, zaradi katerih še ta mesta niso zasedena. Te dni se je anketa pričela, ni pa mogla imeti uspeha ker so bili podatki v odgovor na okrožnico zelo pomanjkljivi. Na anketi je bilo zaradi tega sklenjeno, naj se okrožnici dostavijo še nekatera važna vprašanja, potem pa naj se okrožnice še enkrat razpošlje z zahtevo točn^i odgovorov. Pri centralni upravi borz dela je bil ustanovljen poseben odsek, ki se bo bavii s statistiko zApodemih in nezaposlenih intelektualcev. Taka služba jo bila ž© davno uvedena v raznih dnrgiih državafh/ in je n. pr. v Franciji tako dobro izvedena, da razpolaga urad z natančnimi podatki o položaju vseh intelektualcev v posameznih krajih. Ce, recimo, urad ugotovi, da se je število prebivaj-6tva v kakem mestu v todiki meri zvišajo, da bi se dalo tam zaposliti več zdravnikov, se takoj iz drugega mesta, kjer je zdravnikov preveč, pošljejo tja potrebne moči. Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Tujsko prometne zveze Maribor, JZSS tn SPD. z dne 19. januarja. V vsej dravski banovini po malem sneži, barometer pada, temperatura pa je 0*. Zapadel je suh sneg, ki se pretvarja v pršič, smuka prav dobra. Bohinjska Bistrica, danes: —5, sneži, 15 cm. Pokljuka, včeraj: —8, 35 pršiča. Gorjuše, včeraj: —1, 30 pršiča. Dom na Komni, danes: —3, 15 pršiča na 75 podlage. Kranjska gora, danes: —7, 15 pršiča, sankališče uporabno, drsališče 10 cm ledu uporabno. Vršič, Krnica, danes: 20 pršiča, na podlagi. Rateče-Planica, danes: —5, 5 pršiča, sankališče in skakalnice 15, 25 in <$0 m in drsališče uporabno. Planica, Tamar, danes: 30—40 pršiča. Uskovica, včeraj: —6, 15 pršiča. Dom na Krvavcu, danes: —2, 10 novega« snega na 40 podlage. Kamniška Bistrica, danes: —1, sneži. Velika planina, danes: —2, sneži, 10 novega snega na 50 podlage. Ruška koča, danes: —8, sneži, 20 pršiča. Pesek, danes: —6, 20 pršiča na 40 podlage, skakalnica uporabna. Senjorjev dom, danes: —8, sneži, 20 pršiča na 40 podlage. Rimski vrelec, danes: —8, 15 pršiča na 18 podlage. Maribor, danes: —4, 5 pršiča. Iz Kranja k— Krajevni odbor Jadranske straže pri, redi v sredo 20. t. m. točno ob 20. v dvoranj Narodne Čitalnice predavanje e slikam' »Naša trgovska in vojna mornarica«. Pres dava priljubljeni predavatelj gosp. Viktor Pirnat. Vstopnina samo 2 Din za osebo. R. URBAN: 46 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Morda je hotel pripraviti velik-udarec; med naročniki družbe »Secuiritas« je tudi nekaj bank in drugih podjetij s polnimi blagajnami,« je rekel Cock. Tisti mah se je redar znova pokazal med vrati in javil, da hoče mož samo osebno govoriti z enim izmed gospodov, ker gre za sila važno zadevo. »Nu, tedaj ga spustite noter,« je rekel Robin. Višji nadzornik je strujpeno pogledal proti vratom ko so se pa odprla, mu je obraz zasijal kakor očetu, ki zagleda izgubljenega sina. Barton, ki je sedel za pisalno mizo, se je udaril po stegnu, da je kar lopnilo, in vzkliknil: »Char!ey iz »brigade,« vraga, to je pa res presenečenje! S čim vam moremo ustreči, drage c ?« »Najprej s kozarcem whiskyja,« je rekel Char-ley, ki je bil videti močno bled v obraz, »potem pa s tem, da me vzamete v varstveni zapor, ker se bojim za svojo lepo kožo. Tretjič s tem, da mi odštejete tistih pet sto funtov, četrtič s tem, da mi zagotovite izpregled kazni, če bi pravica v svoji slepi besnosti nažla v mojem očesu kak peacEr, in petič —« »Počasi, počasi, srček,« mu je segel Robin v besiedo, najprej popijte smoj wbisiky in sedite.« S tema besedami mu je višji nadzornik naiil kozarec, ki ga je Charley na dušek zvrnil vase. Nato miu je dail smotko in mu ponudil stol. »Tako,« je dejal Robin, »zdaj se lahko mimo pomenimo. Ce se ne motim, ste zelo hudi na brigado.« »Zelo, zelo hiud.« »Potem morate tudi vedeti, kam je brigada izginila.« »AH dobim obljubljeno plačilo?« »Nato vam dam besedo!« »In izpregled kazni?« »Hm, če niste napravili zadnji čas kake posebne grdobije, bi bilo moči pogledati skozi prste.« »Prav, gospod višji nadzornik, vem, dia ste mož beseda. Torej vam izdam skrivnost: vsi člani brigade so uslužbenci ali vodje družbe »Securitas«. »Jaz govedo!« je vzkliknil seržant Cock. Robin je brez besede izbral pri telefonu neko številko hišne centrale in kratko ukazal v školjko: »Poplah za alarmne oddelke 1, 2 in 3!« »To je pametno,« je rekel C-harly, »če se zelo podvizate, utegnete rešiti kako človeško življenje. Brigada ima že nekaj dni dva ujetnika. Stanley, glavar brigade, ki me je tistega nesrečnega dne, ko me je nadzornik Barton zalotil pri zasledovanju sluge Siona, nekam postrani gledal, mi je ponudil prfflSfao, da ee bfleažem. Predložil mi je, naj spravim nekoga — če bi bilo treba, pa celo dva človeka — s poti. Stvar je pa ta, da sem zmožen marsičesa, ako se obeta dober zaslužek, toda umora nikakor ne. V take reči se dobri Chairly ne spušča. Seveda sem se varoval dati glavarju tak odgovor; naredil sem se, kakor da bd bil ves vesel, in obljubil, da ob določenem času izvršim ukaz. Mislim, da imajo še danes nekaj krvavega na sporedu, ker je glavar govoril o tem, kako bi bilo najlažje spraviti človeško truplo v bližnjo Temzo. Nato sem našel izgovor in zapustil vojašnico, čeprav je to vsem članom brigade že nekaj dni najstrožje prepovedano. Zdaj vas pa prosim, da me denete v zapor, kajti dokler ni vsa brigada pod ključem, si nisem, če ostanem prost, niti za sekundo v svesti dragocenega življenja.« »In kdo sta ta dva moža, ki ju ima brigada ujeta?« je vprašal Barton. »Kdo je eden izmed njiju, sam ne vem. Glavarjev posebni zaupnik ga strogo straži, in razen Stanleya, tajnika in nekega moža, ki je baje svoje dni študiral medicino, ne sme nihče k njemu. Sodim, da mora biti ujetnik bolan, ker ga naš mazač po nekajkrat na dan obišče. Drugega pa poznam, ker sem mu vsak dan nosil jed v celico.« »Kdo je torej?« je nestrpno vprašal Barton. »Šved je, brat gospodične Adlercreuzove,« je odvrnil Char(ly in se zavzel, ko je nadzornik pri teh besedah poskočil, kakor da bi ga bila kača pieala. I Sfcražma In Baklepotoa 0ružba »Securitas« je imela svoj sedež na PelMri cesti št. 7. Ce si stopil skozi vrata, pred katerimi je zmerom stala straža, si prišel v službeno sobo, ki je bila določena za pripravi j enostno moštvo. Vsako noč — to je, med šesto uro zvečer in šesto uro zjutraj — so po dvakrat prišli zamenjeni stražniki in oddali poročila. Pisarniški prostori družbe in nekaj spalnic za moštvo je bilo v zadnjem krilu, ki ga je veliko dvorišče oddeljevalo od glavnega poslopja. Po tem dvorišču sta zdaj korakaCa dva moža, ki sta nesla na ramah vefiik dolg zaboj. Ko sta prišla do vrat, sta dala čuvaju nekakšen listek, na kar je ta pokimal in jima odprl. Nosača sta odložila tovor na avtomobil, ki je stal pred vhodom, in eden izmed njijiu je prisedel k šoferju. »Kaj je tu notri? je vprašal šofer, ko je spustil plin in pokazal z glavo nazaj. cZaboj je čisto podoben krsti.« »Kaj še,« je odvrnil spremljevalec. »V zaboju je nekakšen kup, ki ga moiava spraviti v Stort-ford. Previdno vozite, da se kaj ne polomi.« Kmalu potem, ko je avtomobil odpeljal, so nočni stražniki zapustili družbeno hišo in odkorakaj!! na svoja mesta. Tisto noč od petka na soboto so se godile še velike reči. Ko so se ob dveh zjutraj vrnili za-menjoni stražniki, so poročali o čudnih opazovanjih. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cneaek ea enkratno objavo oglasa Din 17.—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M « _ _ - . odgovor, priložite Lfiu v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanfa, tičoča se malih oglasov, jc naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana« Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din u i.lro U. lajanj« omiov« B Dul NajmanjSi tnesek 17 Din Šiviljo mtajš-o, in llost mi okolice, sprejmem. II. nad. Povšetava 36. 1330-1 Brivskega pomočnika jr.k-jš-ega takoj sprejmem. Jiiialov v vaeh posl. Jutra. 1332-1 Trgovski pomočnik v špecerijski stroki dobro izurjen, vojaščine prost dobi takoj mesto. Prednost Imajo s šofer skim izpitom ln ttett, ki imajo vese.Je ao potova nja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potova nje*. 11681 Prvovrstne šivilje ta fino perilo »prejme tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 18. 1203-1 Prodajalca ali prodajalko ia samostojno vodstvo prodajalne modne »troke v Zagrebu sprejme domače industrijsko podjetje. Po-tivtoo je manj« nemščine in hrvaščine. Ponudbe na I>ruštvo industrijcev in ve-le>trgovc.ev v Ljubljani. Tyr ševa c. 1. 1302-1 Korespondentinjo ia slovensko srbohrvaško in nemškn dopisovanje takoj sprejme tovarn« Vidmar. Ljubljana Savlje 18. 13014 Fotografsko pomočnico snrejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Maritibru po>1 Službe išče V salta oejeda 50 par ; davek 3 On ... s:fro ali dajanje naslova 5 Din. innsoh 15 Din. Dekle stara 21 let, rmoina kuhanja in vsega gospodinjskega dela, vajena tudi gostilne, ieli premem iti mesto, najrajši v gostilno kot natakarica. Pomagal* bi tudi vsa ostala gospodinjska dela. Ponudbe na ogl odd. Juta pod šifro »Veselje do gostilne« U33SJ2 Sestra negovalka inteligentna Zagrebčanka sprejme službo k bolniku ali kot vzgojiteljica. Pi.-me ne ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »66«. 1/361-2 Absolvent gla«hene šole, odličen i večletno prakso želi mesto pe-vvvodja. everat. učitelja godbe. Cenj ponudbe na osi. odd Jutra pod »Sposoben« 1656-2 Vajenci (ke) Beitna Dli> lavek 3 l*t> ia Šifro al< lajanje na«!ova 6 Din- Najmanjši inesefc 17 Din Absolventinja meščanske šole. želi vstopiti kot učenka v fotoate-lje. Onj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotoatelje« 1346-14 Potniki Snažno iekle. Se strinjam, ca 4 tro ak tajanje nimova 5 Din. Najmanjši tnesek "> r>ir Potnika lanesljivega. samskega, dobrega prodajalca sprejme veletrgovina proti fiksni plači. Ponudbe z referenca mi in zahtevki je poslati n« ogl. odd. Jutra pod »Podjeten«. 1226-5 Zaslužek tv.- I i Ull) u šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjš' lu la . .J i ta šifro »ii lajanje *»«i 3 Din. Najmanjši ineses '7 Din Tovorni auto rabljen v dobrem stanju, ki nosi 3—5 ton, eventuelno s pomožnim vozom na 1 os, po možnosti z Diesel-mo-torjem. iščemo. Ponudbe z opisom in ceno prosimo na naslov »Talionica željeza«, Topusko. 1Č83-10 1" le Vcb Ulit za šifro »li dajanje oa«|ov» 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Spalnica belo pleskana. prav dobro ohranjena ugodno naprodaj. Ogled od 3—1 pop. Naslov v vseh posl. Jutra. 1354-12 Uedo-ia 1 Din lavek 5 l>'n za š:fro al; dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Delavnico veliko, suho in svetlo, za čisto in m rno obrt, oddam takoj proti nvzki najemnini. po želji poleg tudi stanovanje. Smartinska c. 10. 803-19 Brivski in damski frizerski salon ugodno prodani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljan«. lcKO-19 Trgovski lokal oddam na Vrhniki, v een-trumu trga ob državni cesti, event. tudi stAnovanje Verbič Anton. švabičeva c. 31. Vrhnika. 124e-.19 Lokal — delavnico svetel suh prostor 160 m2 na Celovški c. 30 oddam toč. plačniku. Več pri A. Breznik, Aleksandrova c. 7 li?4£ .0 Beseda 1 Din, davek 3 Din »Iro ii lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Trisob. stanovanje s kopalnico oddam Gledališka 7 Beethovnova 15 ln Zrinjskega 7 910-21 Trisob. stanovanje v centru mesta oddam takoj Naslov v vseh posl. Jutra. 1235-31 Trisob. stanovanje oddam v sredini mesta. Naslov v vseb posl. Jutra. 1359-21 Stanovanja L>u. m^K 11 ia 3:frn a!' 1ai»nje oa*l"»« ? Din NaimunjŠ to«»»k 17 Din Dvosob. stanovanje ali enosobno ? kabinetom, center, vse pritikline, nova ali novejša hiša iščemo za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve uradnici maj«. 1252-ižIa Sabo odda ii^SeU :>.l. I- -k i-"''' 'A 5'fro ali lajanje Dislova 5 Din. Najmanjši znesek •1 iT Sobo z dvema posteljama, posebni vhod, električna razsvetljava, oddam s 1. februarjem. Celovška c. 41. 1231-23 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama im vso oskrbo takoj oddam Sv. Jakoba trg 5. lran-33 Manjšo sobico z dobro hrano oddam gospodični oziroma sprejmim boljšo sostanovalko. Kurjava brezplačna Naslov v vseh posl. Jutra. 1CČ1-S3 Beseda 1 Din, davek 3 Din Vir. t, 1* 1hnjt> n»*n>v» 1 Din. Najmanjši tne*ek '7 Din V Brežicah in okolic! »o naprodaj hiše, Havbišča. vnogradj in sa 1 li>vnjakt gozdove ter ta jkrožeo iel Attemsovega veleposi*stva Vprašati: Ing Miklau 0- Brežice l 267-2(1 Za tekstilno industrijo prhneroo zemljišče 5-lO^flO mi2 blizu želznice in električne energije kupimo takoj. Nujne ponudbe na ogl. odd Jutr apod »Dum gotovino«. IS^iIO Hiša v Ljubljani z gostilno in trgovino ter z dvem stanovanjem in 2 gozdni parceli ki mejita do glavne ceste ugodno naprodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Prav ugodno«. 1258-20 Sobo opremljeno, manjšo, vhod s hodnika oddam takoj. Rožna ulica ill9. IOM-čS Prazno sobo s strogo separi">-a.nim vhodom takoj oddam poleg tromostovja. Naslov v vseh posl. Jutra. 1Č353-23 RADIO APARATI I IA VSE VAlNE 001ŽM. VA TOKU 1 IN BATERIJI PROTI PLAČILU V | GOTOVINI IN M 03R0KE/ZN0S | OBROKA ODREDJUJE KUPEC. j ZAHTEVAJTE KATALOG. VMERKUR "BEOGRAD -PAŠIČEVA?. Uit Beseda 1 Din, lavek 3 Din u * trn at lajanje oasiov» * Din Najmanjši tnesek <7 Din Dva solidna gospoda iščeta s 1. febr. opremljeno, nrrno in udobno sobo v centru. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stogo sernnira-no«. 12*j5-33a Beseda 1 Din, aavek 3 Din w šifro ali iajaoje naslova 3 Din. Najmanjši zne«ek 17 Din Stroje šivalne in pisalne, perzijske preproge in druge manjše predmet.- vzame v komisijsko prodajo »pri Makedoncu«. Kolodvorska ulica lcMfi-29 Dynamo 289 volt, 1.5 do 2 k. s. Tu-dii rabljena gonilna jermena kupim. Kirbiš — Celje. 3033-20 Singer — Pffaf pognezl.fi vi strojii milo rab Ijena kolesa in r3dio aparati poceoii naiprodaj pri ».Proonet« (nasproti K niže v-niške cerkve«. ldi5-2!) Lokomobilo 100 ks s kondenzocijo kupimo. Ponudbe poslati na: Paromlin, Kneževdč Meda-ri. 1364-29 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Beseda 1 Din, davek 3 Din za S;fro »Ii dajanje naslova * Din. Najmanjši tneeek 17 Din Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5.. Telef. 20-59. Na vsa zimska oblačila dajemo is do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14. Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn orez napak, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo »n rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a ni a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke tn bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite. dokler je &e zaloga pri RAZPOSILJ ALNIC1 K O S M O S " MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 Rmscih ; Dm 1aveR a Din za Šifro ali dajanje naslova i Dir.. Najmanjši »neeek 17 Dia Din 100 nagrade dobi tisti, ki m; pripe'je odnosno naznani kje se nahaja mlad črn pes »dober-man«, ki slifii na ime »Rex« in je na levem očesu bo-Wi. Zgubil se je v Celju v ponedeljek 18. januarja. Naslov: Ing. Dostal, Koce-nova 2. Celje. 1363-27 Ob vsaki priliki — se spomnite da to .Jutrovi" .Mali oglasi* * Sloveniji najuspeinejSa, najcenejša in najhitrejša posredovalnic* sa sluibe vseh vrst, M prodajo In n^kop vseh stvari, c* nepremifinin«. lokale, podjetja, kapital. Cenitve ln sa vse drugo Radio Ceirtek, 21. januarja Ljubljana 12: Odmevi iz Amerike (plos &če). _ 12.45; Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila- — 13.15: Lahka solistična glasba (plošče). _ 14; Vreme, borza. — 18; Skladbe Joh. Straussa igra Radio orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rus dolf Kolarič). _ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50; 10 minut zabave: Ne za šalo, ampak za res (g Bogdan Meiihar). — 20; Tamburaški orkester. _ 20.50; Al. Ravel; Bolero (plošče). — 2110: Koroške pesmi (poje zbor koro« ških Slovencev). _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Zvoki v oddih (Radio orkester). Beograd 18; Narodne melodije. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15; Kons cert orkestra. — 20- Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Pesmi. _ 20.30: >Mozart v Pragi« (zvočna igra). — 22.20: Plesna muzika- — Varšava 19.45; Lahka godba orkestra. — 21; Pe«nii. — 21.45; Ples. — Dunaj 12; Plošče. _ 16.05; Dunaj* ske pe6m'. _ 17.20: Koncertna ura. — 19.30: Priljubljene operne melodije. — 21: Ludvik Thoma (za 70 letnico). — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 18; Plošče. — 19; Pevski in klavirski koncert. — 20.10; Plesni večer iz Hamburga. — 2230; Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 18: Lahka glasba. — 19: Komorni koncert. — 20.15: Partijski večer._22.45; Simfoničen koncert. — Stuttgart 18; Koncert godbe na p:hala.— 19; Uganke. _ 20.15; Prenos iz Miinchena. _ 22.30; Lahka godba orkestra. — 24: Noč; ni koncert. Iz življenja na deželi Iz Ptafa j— Pri ptujskem kazenskem sodišču je bilo 55 oseb amnestiranih in šest odpuščenih iz zapora. Zapori so zdaj prazni in ni na razpolago niti delavcev za čiščenje prostorov. j— 1'okret za poverjenjštvo borze dela v Ptuju. S priključitvijo okoliških občin mestu je postalo to vprašanje &pst pereče. Prijave brezposelnih 6talno naraščajo. In v splošnem se vedno čuti potreba po zakoniti posredo valnici, temboj, ker se v raznih krajih ptujskega sreza ustanavljajo večja industrijs ska podjetja ter je pričakovati, da se bo število zavarovani-h delavcev pri OUZD znatno zvišalo. Upamo, da se bo končno le ugodilo upravičenj zahtevi delavstva po samostojni posredovalnici z značajem poverjeništva. Do nadaljnega je odrejeno, da 6e bodo brezposelni iz Ptuja jn okolice v vseh zadevah obračali na mestni urad samo vsak pone« deljek 'n četrtek od 10. do 12- ure. j— DruštTo primorskih in koroških ro; jakov »Gorica« je imelo v soboto svoj prvi redni občnj zbor. Zboru so prisostvovali: dr. Šalamun kot zastopnik Sokola, Narodne Trgovski zastopnik dobro vpeljan s prvovrstnimi referencami, IŠČE tovarniška zastopstva v tekstilu za Srem, Banat in Bačko. Stalno potuje z avtomobilom. — Ponudbe Propagandi a. dn Beograd, pošt. pretinac 409 pod »662«. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite .o špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih >d 50 l naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Carlovci, F"ruška ?ora Naročniki , Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, starega očeta« tasta, gospoda VACLAVA TUMA ter ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, ter za n venec uradništva Združenih papirnic — najiskrenejša zahvala. Žalujoči ostali. odbrane in rezervnih oficirjev, g. Kete Fer-do kot zastopnik bratskih društev Maribo« ra -n dr. Breznik Vlado zastopnik Slovenske straže. Prva dva sta z iskrenimi besedami pozdravila zbrane. Bilanca dela je naravnost presenetljivo lepa. Dasd vpisovanje članstva še ni zaključeno, ima društvo še zdaj 105 članov. Izvoljen je bfl v glavnem dosedanji odbor: predsednik Peric Lojze, podpredsednik dr. Lipič Lov.ro, tajnjk Peček Uroš, blagajnik Kovač Andrej, odborniki dr. Remec Alojz, Kafol Milko, Mlilič Ivan, revizorji; Zavadlal Miha in Nagelšimid Milo razso« dišče; dr. Muha Vladimir, Mokole Zdravko in Rusjan Ambrož. j— Električno omrežje s© širi. Pred kratkim je Zadružna elektrarna razširila električno omrežje tudj po Rabelčji vasi, katere del spada zdaj pod mesto. Pripravlja pa se razširjenje še do Podvincev, kjer se lastniki opekarn in žage resno zanimajo za električni tok, ki bi ga ta podjetje rabila za pogon. Za to razširjenje bi bila potrebna dva nova trasformatorja. Pogajanja s falsko elektrarno se še vršijo. Naše gledališče DRAMA Sreda 20.: Atentat. Red Sreda. Četrtek 21.: Dež in vihar. Red B. Petek 22.; ob 15. Kralj z neba. Dijaška predstava. Znižane cene od 14 Din navzdoL Izven. OPERA Sreda 20.: Hovanščina. Red A. Četrtek, 21.: Ples v maskah. Red Četrtek. Petek 22.: Navjhanka. Opereta. Premienskj abonma. Premiera Beneševe operete >Navihanka< bo v petek 22. t. m. Delo je izvrstno na-študirano ter obeta razgibano in veselo de« janje, polno dovtjpov in lepih šlagerjev. Za to predstavo je napravil nove scenske osnut^ ke inž. arh. Ernest Franz. Gledališka kro-a jaška delavnica je izdelala efektne nove koi-Situme in toalete. Odlična zasedba vseh pars ti j obeta zanimivo predstavo. Glavno partijo Navihanke kreira ga Marica Brumen-Lu« bejeva, ki je ta vloga kot zanjo napisana. Delo je pripravil prof. Šest, muzika!no vodstvo ima dirigent šušteršič. predstava bo v petek za premierskj abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20.; Zaprto. Četrtek, 21-: Kadar ee utrga oblak. B. ZAHVALA trgovski samopomoči v mariboru izrekam iskreno zahvalo, ki mi je po smrti mojega soproga točno izplačala izdatno podporo. Dovoljujem si posebno gospodarskim krogom priporočiti, da pristopijo k tej dobrodelni in kulantni instituciji, ki nudi proti nizkim prispevkom posmrtninsko zavarovanje. MARIBOR, dne 18. januarja 1937. FARIC KATARINA, obrtnica — soproga. Pa še za smeh! Angelček »Zakaj pa moja vzgojiteljica ne leti?« vpraša petletna Špelca, ko so ji povedali, da lete angeli od nebes do zemlje. »Kaj pa ti pride na misel!« odvrne mamica. »Saj vendar ni angel!« »O, pač. papaček ji je včeraj rekel: ,Ti moj angelček!'« »Tako?« vzklikne mamica presenečeno. In potem doda: »O, seveda, potem bo pa že letela.« Med dežjem »Poglej, Samuel, kako lepe to spet cvetice — vse je kakor prerojeno; teh pet kapljic dežja je pomladilo vso prirodo... Samuel, zakaj si pa kar naenkrat odmaknil dežnik iznad moje glave?...« V šoli Nadzornik: Dragi otroci! Zdaj vam bom povedal nekaj navadnih stavkov, vi pa jih izpremenite v velelne. Šimen, kako se pravi v velelni obliki: Vol vleče voz?« Šimen: »Hi!« Iz starih dobrih časov Janezu so v starih dobrih časih pred sodiščem odmerili pet in dvajset gorkih. Ko je bila nerodna procedura opravljena, se je Janez obrnil k sodniku in mu skromno rekel: »Hvala vam za milostno sodbo, gospod sodnik. In bog vam tisočkrat povrni!« Spomin Žid ki je šel s svojim rojakom po cesti, ie srečal lepo žensko. Rojak jo je z občudovanjem gledal, on pa je skrivaj pljunil na tla. Pa se je rojak začudil: »Mojzes, zakaj si pa pljunil pred to lepo ženo? Ali ni mar kar nebeška?« »Je že res,« je odvrnil Mojzes. »Saj nisem pljunil zaradi nje... ampak svoje stare doma sem se spomnil.« Dre tuja Davorin Ravljen. — Izdala sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Pran Jeran, — Za InsenitnI del Je odgovoren Alojz Novak — Frf »