POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Naše meje pri Gorici Mirovna pogodba z Italijo del L, odsek I., člen 3, odst. 5.: Nato poteka (meja) približno pol kilometra severno od Števerjana ter obrne proti vzhodu do Sabotina (kota 610) ter pušča na severu vas Podsabotin; odstavek) 6J) S Sabotina krtine (m e j ai proti jugu, prekorači Sočo v višini mesta Solkan, ki ga pušča na jugoslovanskem ozemlju; nato poteka takoj zapadno od železniške proge Kanal-Dorn-berg do točke, ki leži približno 750 mi južno od ceste Go-rica-Ajševica; odstavtk 7.) Nato se loči od železnice 'in se okreme proti jugozapadu ter pušča na jugoslovanskem ozemlju Št. Peter. Na italijanskem ozemlju pa okrevališče ki veže o-menjeno železniško progo s progo Zagraj-Krmin... Člen 1. pa med drugim pravi: V primeru nesoglasja med besedilom opisa in kartami >o merodajno besedilo. Čl. 5.), odst. 5,) Za končno določitev na licu mesta meja odrejenih s čl. 3,4 in 22, bodo člani komisije pooblaščeni oddaljiti se za 0.5 km od črte, Označene v pričujoči pogodbi, v svrho, da bi bila meja prilagojena krajevnim zemljepisnim in gospodarskim pogojem s tem, da ne pride pod drugo suverenost kot je tista, ki izhaja iz določil pričujoče pogodbe, nobena vas in nobeno mesto z več kot 500 prebivalci, nobena važna cesta ali železniška proga niti nobeno važno središče za preskrbo z vodo ali z električno energijo. Če torej primerjamo sedaj na pričujoči karti črto, ki jo predlaga za jugoslovansko-italijansko mejo pri Gorici italijanska delegacija razmejitvene komisije, takoj opazimo: a) da črta s Sabotinom ne krene proti jugu, temveč proti jugovzhodu; b) da črta ne pušča Jugoslaviji celega mesta Solkana, temveč samo en njegov del, kajti k Solkanu spada vse, kar objema bivša upravna, a sedanja katastrska občina Solkana. Jasno je tudi, da meja ne more teči tik ob zapadni tračnici železniške proge Kanal -Dornberg, temveč da se mora, če je treba, nujno oddaljiti tudi 500 m, da bi se s tem zadovoljilo krajevnim zemljepisnim in gospodarskim oko- liščinam, kar 5. odstavek 5. člen pogodbe izgejo.no dovoi-Ijuje. Drugače tudi ne more biti, kajti ne moremo si zamisliti, da bi zapadni izhod iz železniške postaje na Blan-čah in prag tega izhoda predstavljal novo mejo. Razen tega je nujno, da je Solkan po- železniška proga vezan s Št. Petrom s cesto, ki teče zapadno od železniške proge, kajti težko si moremo zamisliti; da bi Jugoslavija morala graditi novo cesto med Št. Petrom in Solkanom vzhodno od železniške proge, ki bi jo bilo zlasti pri predoru poleg Kostanjevice zelo težko zgraditi brez cestnega predora. Iz omenjene primerjave je torej jasno, kod mora nova meja potekati, da bo zadovoljeno vsem predpisom mirovne pogodbe in nič ne pomaga izgovor, da se -zemljepisna karta, ki je pogodbi priložena, razlikuje od besedila pogodbe, kajti zgoraj citirani člen 1. pogobe jasno pravi, da je merodajno besedilo in ne pogodbi priložena karta južna meja katastrske občine Solkan meja med Jugoslavijo in Italijo po besedilu mirovne pogodbe meja, ki jo predlaga italij. delegacija P E V MU l'pd*r to. 15.000 IIMrikov na pni * v Beogradu V nedeljo, 22. t. m. se je pričela parada fizkultuirnikov točno ob 8. uri. Navzoči so bili: maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, predsednik Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, člani zvezne vlade, generali in oficirji Jugoslovanske armade, delegati prijateljjskih držav ter člani diplomatskega zbora. Po raporiu generalmajorja Pavle Jakšiča je vojaška godba zaigrala koračnico in fiz-kulturne brigade so pričele defilirati pred deset in deset-tisoči Beograjčanov. Na čelu parade so korakali predsednik in člani komiteta za fizkultu-ro pri vladi FLRJ. Za vodstvom so nesli belooblečeni fizkulturniki grb Jugoslavije, šah pa sliko maršala Tita in fizkulturnice v narodnih: no-sicer tako, da so bile na eni strani fizkulturnice Makedonije, Srbije in Črne gore, na drugi strani pa fizkulturnice Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Temu je sledilo celo morje fizkulturnih zastav, ki jih je nosila naša mladina. Vrstili so se fizkulturniki in fizkulturnice iz cele države. Telovadci in športni letalci, srednješolci in pionirji. mladinci in mladinke, peš in na vozovih so predvajali razne vaje in ogromna množica jih je burno pozdravljala. Strumno so korakale po beograjskih ulicah mladinske brigade; 160 graditeljev pro- ge Šamac-Sarajevo je vihamo pozdravljalo maršala. Tržaški in goriški fizkulturniki Tržaške, jugoslovanske, slovenske, hrvatske in italijanske zastave so plapolale nad slovenskimi, italijanskimi in hr-vatskimil mladinci Svobodnega tržaškega) ozejmija, združenimi v enotni antifašisitčni fronti. Beograjčani so navdušeno pozdravljali- beloobleče-ne fizkultumike in fizkulturnice iz Trsta. Za tržaškimi fizkulturniki so korakali zastopniki vseh republik. Vrstile so se fizkul-turne brigade Črnegore, Bosne in Hercegovine. Makedonije in Slovenije. Kot prvi so korakali alpinisti in alpinistke Slovenije v alpinskih oblekah, nato so sledili smučarji, na posebnih drsalkah so drsali znani slovenski in državni prvaki. Navdušenje množic se še ni po leglo, ko je prikorakala mimo hrvatska fizkultuma brigada, sledila ji je ona iz Srbije. Burno pozdravljeni so na koncu prišli fizkulturniki Jugoslovanske armade skupno z motori-risti. Defile so zaključili motori-ou Beograda. Popoldne je bil na telovadno-športnem stadionu nastop pionirjev, delegacij fizkulturnikov vseh ljudskih republik. Trsta in Jugo slovanske armade, lahkoatletska tekmovanja in nastop jahačev. Napredovanje del na Lijaku Mladinci in mladinke, ki so na delu. so v zadnjem času podvojili svoje sile ter dosegli prav lepe uspehe. Goriška brigada ki jo poznamo tudi pod imenom «Sten-' kova», je v preteklem tednu občutna prekoračila delovni načrt. Najboljša pa je I. četa goriške brigade. Mladina se zaveda važnosti tega dela, je disciplinirana in zgledna. Glavne težfcoče so že premagali. Življenje na Lijaku postaja vsak dan -prijetnejše in zanimivejše. -Po Storjenem delu se razlega vesela pesem. Mladina poseča v obilnem številu strokovna in druga predavanja ter skuša na ta način jzpo-plliiiti svoje znanje. S posebno vnemo sc udejstvuje mladina v fizkuituri. Lotila se je vseh panog telesno vzgoje in upamo, da bodo naši vrli mladinci in mladinke tudi nastopili, kar bi -bilo zelo zanimivo. Mladinskim brigadam prav pridno pomagajo pri delu okoličani. Preteklo nedeljo je prišlo na pro- stovoljno delo veliko število ljudi iz cone A, ki so 'zruvali večje število korenin, čistili grmičevje in kopali zemljo. Vrednost tega dela se ceni na 40.000 lir. Zadnjič je bila navzoča skupina ognje-ga^-ev iz Ajdovščine, ki je z motorno črpalko odstranila vodo, o-virajočo dela pri kopanju kanala. Kot smo izvedeli, je napovedan za jutri veliki udarniški dan. Upamo. da se ga bodo udeležili v velikem številu prebivalci 'elbeh con ter da bodo mladini tudi pripomogli, da bo prej končala ureditev hudournika Lijaka. V prihodnje je potrebno, da se erganizacija dela bolje izvede; če že pridejo ljudje od blizu in daleč pr.stovoljno na dalo. jih je treba tako razporediti, da imajo res vsi delo. Sicer pa upamo, da se bo tudi to uredilo, saj prvič lahko vsakdo pogreši in pomanjkljivosti, ki smo jih videli na zadnjem množičnem delu, bodo prihodnjič gotovo odpadle. Politični _____pregled Sovjetska vlada ju sprnjolii franunslto-liritan-sku vallila /a konfnruncu treh giudi: Marshallovih predlogov 19. junija sta izročila britanski veleposlanik v Moskvi Petersen in odpravnik postov Francije v Zvezi sovjetskih socialističnih republik Char-pentier noto angleške in francoske vlade. Z njo se vabi sovjetska vlada na udeležbo posvetovanj treh zunanjih ministrov (Bevina, Bidaulta in Molota) o pomoči Zedinjenih držav Amerike evropskim državam. 22. junija je poslala sovjetska vlada francoski vladi naslednjo noto: »Sovjetska vlada je proučila noto francoske vlade z dne 19. junija o ustanovitvi evropskih gospodarskih programov v smislu izjav, ki jih je dal g. Marshall 9. junija na harvardskem vseučilišču in ki so bile predmet razgovorov med britanskim in francoskim zunanjim ministrom v Parizu. Danes je poglavitna naloga evropskih držav čimi prejšnja obnova in nadaljnji razvoj njihovega v vojni prizadetega narodnega gospodarstva in sovjetska vlada se s tem stri- nja. Seveda bi bila izvedba te naloge olajšana, ako bi Zedinjene države Amerike nudile pomoč, ki bi ustrezala navedenim ciljem. In pomisliti je treba, da se proizvodne možnosti Zedinj/enih ameriških držav med vojno niso zmanjšale, marveč celo povečale. Sovjetska vlada je torej privolila v sestanek treh zunanjih ministrov, na katerem bi razpravljali o vpašanju a-meriške gospodarske pomočit evropskim državam, čeprav še nima podatkov o značaju pogojev in tudi ne podatkov o značaju pogojev in tudi ne podatkov o ukrepih, ki so bili predmet britansko-francoskih razgovorov v Parizu. Po mnenju sovjetske vlade bi mogla biti ta konferenca v Parizu 27. junija. »------« Tudi angleški vladi je bila poslana enaka nota. (!rna vlada kanclerja He (iasperija Izglasovanju zaupniuu Pred osmimi dnevi je italijanska ustavodajna skupščini izrazila De Gasperijevi vladi zaupnico s 43 glasovi večine. Za zaupnico je glasovalo 274 demokristjanov, liberalcev in kvalUnk)^stov, (proti pa 231 komunistov, socialistov, Saragatovcev, republikancev in akcionistov. 4 po- slanci so se vzdržali glasovanja. Pri desničarskem) časopisju je imela seveda zaupnica ugoden odmev in odkrito zadovoljstvo, saj je prišlo do nje z glasovi desnice, a napredni časopisi kot »Avanti«, »Unità« in drugi podčrtujejo, da predstavlja sedanja vlada nevarnost za ljudstvo in demokracijo. Novi italijanski kancler je dobil zaupnica pri monarhistih, neofašistih in konservativcih. Predsednik socialistične stranke je povedal v italijanski ustavodajni skupščini, da je De Gasperi razbil republikansko fronto prav tako, kakor so to svoj čas naredili Seipel, Dollfuss, Briining in drugi... Stari italijanski reakcionarni elementi si žele, da bi Italija krenila na pot Grčije in s tem postala bojišče inozemskih interesov. »------« Generalni sekretar Komunistične partije Italije Paimiro Togliatti je očital programu enostrankarske De Gasperi j cve vlade pomanjkanje nacionalnega duha, ki je lastno vsem katoliškim strankam- v Evropi. De Gasperi se naslanja na skupino manjših desničarskih strank, medtem ko bi morala vlada temeljiti na velikih strankah, ki tvorijo jedro države. Je že prav, da dajo Zedi-(Nadaljevanje na 2. strani) IZ JUGOSLAVIJE Pogreb žrtve napada grških monarhofašističnih letal na jugosl. mejo V ponedeljek, 23. t. m. se je prebivalstvo Valandova poslovilo od posmrtnih ostankov zastavmka Miloša Jankoviča, ki je padel i3. iunija med izzivalnim napadom grških monarhofašističnih letal na našo obmejno stražnico pri vasi Nikolič. Krsto so prenesli iz poslopja rficir-ji, tovariš; pokojnega zastavnika. V žalnem sprevodu so Sli za njo oče in brat pokojnega, častna četa naše armade, za njimi pa množica ljudstva. Na trgu Maršala Tita je sledilo protestno zborovanje. Tu je v imenu borcev in voditeljev naše armade govoril polkovnik Rade Petrovič. Ljudstvo iz Valandova je poslalo ostro brzojavko Varnostnemu svetu ZN zaradi izzivalnega napada monarhofašističnih letal na stražnico pri vasi Nikolič. Predstavnik Avstrije v FLRJ Politični predstavnik FLRJ na Dunaju je včeraj obvestil avstrijsko vlado, da je vlada FLRJ dala svoj pristanek dr. Walterju Konradu Eibis-feldu, k; bo za političnega predstavnika Avstrije v FLRJ. Nova funkcionarja Dr. Danilo Dougan, rojen Goričan je bil imenovan za predsednica Komisije za fizkulturo pri vladi LRS. Istočasno je sledilo imenovanje Draga Stepišnika za generalnega sekretarja pri predsedstvu vlade LRS. Resnica o Pulju Glasilo Ljudske fronte Hrvatske »Vijesnik« poroča, da je Končalo snemanje dokumentarnega filma pod naslovom »Resnica o Pulju«. V filmu prikazujejo junaško borbo puljskega ljudstva za svobodo jn proti brezobzirnemu ropanju in uničevanju narodne imovine, ki jo izvajajo sovražni-ki_ miru jn demokracije. Film pred-očuje vrsto dokumentov, k; govorijo o nečloveških dejanjih zloglasne civilne policije. Najboljša slovenska brigada 21. junija je bila na mladra. ai p-.o-gi brigada »Toneta Tomšiča« drugič proglašena za udarno. ToirPKeva briga'da, ki jo sestavlja V 20 dneh je brigada iztovorila 10.615 ma, vgradila 8.529 m’, zatolkla 9.047 ma ter dvignila za lo cm 8.239 m tira. pretežno delavska mladina Ljubljane, se vrne domov te dni. Ljubljana ji bo priredila lep sprejem. V Domžalah bodo zgradili stadion Prebivalstvo Domžal je z veseljem sprejelo sklep, da se letos s prostovoljnim delom dokonča domžalski stadion, ki bo po svoji legi in ureditvi prav gotovo med najlepšimi v Sloveniji. •> • Graditev Titograda naglo napreduje Nekdanje mesto Podgorica zadobi-va povsem novo lice. V Zadnjih dveh letih so se gradbena dela silno razmahnila. Zidajo v sleherni ulici, v prvi vrsti javna poslopja in stanovanjske hiše. Hkrati gradijo mostove in kanalizirajo mesto. Med drugimi večjimi poslopj; so zgradili tudi skladišče za tobak (tobačno postajo). Skladišče bo lahko sprejelo 900.000 kg tobaka, kolikor ga bodo letos pridelali, kakor pričakujejo, na področju te tobačne postaje. Prva jugoslovanska tovarna fotomateriala dograjena V Zagrebu je bila dograjena prva jugoslovanska tovarna za izdelavo fotomateriala (edina te vrste ra Balkanu). Tovarna za izdelavo fotomateriala bo najprej izdelovala fotografski papir in lesene predmete, ki so potrebni fotografski Industriji, nato različna .stojala, priprave in drugo, Smolarenje v sežanskem okraju V vsem okraju imamo po borovih nasadih zarezanih 10.800 smolin m postavljenih lončkov. Poleg tega je še 300 smolin, in sicer 150 po francoskem sistemu ter 150 po pašem novem jugoslovanskem sistemu, pa katerih se izvajajo razne skušnje. O-premljena je tudi posebna postaja, ki opazuje ;n ugotavlja najboljš; sistem pridobivanja smole. Pri smoiarenju jc zaposlenih 11 delavcev in i manipulant. Do sedaj so nabrali 900 kg smole. Do konca letošnje sezone pa se predvideva, da se bo nabralo 4500 do 5000 kg smole. Pri delu se zlast; odlikujejo smolarji, ki so zaposleni v borovem nasadu v Divači, Tovarna nogavic v Polzeli V Polzeli v Savinjski dolini obratuje ena največjih tovarn za nogavice v Sloveniji. Tovarna zaposluje o-krog 300 delavcev, večinoma žensk, ki izdelujejo svilene ž nske nogavice ter bombažne ženske, moške in otroške nogavice. Žetev ječmena v Vojvodini Sredi junija se je začela v Vojvodini žetev ječmena. Najprej so začel; žeti na poizkusni kmetijski postaji V Rimskih Sančevih. Letošnja letina je sorazmerno dobra. Nove letalske zveze iz Zagreba 16. t. m. se je začel redni letalski promet na progi Zader Zagreb — Bratislava—'Praga. Od 1. julija bosta leteli na tej progi po dve jugoslovanski in dve češkoslovaški letali, tako da bo mogoče potovanje štirikrat na teden. Potovanje do Prage bo stalo 2000 din. Ist; dan se je začel tudi redni letalsk; promet med Zagrebom in Sarajevom. Graditev največje livarne v Jugoslaviji Blizu zemunskega letališča so začeli 15. maja graditi centralno livarno, ki bo največja v Jugosiaviii. Gojitev sviloprejk v Vojvodini in Srbiji V večjem obsegu gojijo sviloprej-ke v okolici Kraševca, Kragujevca in Požarevca. V Pomoravju so jih letos gojili s precej manjšim uspehom, ker je pozna slana napravila veliko škodo na murvah. V LR Srbiji so doslej ustanovil; 30 odkupnih postaj za odkup kokonov. Obnova in ustanovitev krajevnili državnih podjetij na Tolminskem Nn zadnjem zasedanju so odposlanci Ljudske skupščine za Tolminsko odobrili investicijski načrt za (letu 1917 v znesku 29 milijonov lir za obnovo in postavitev krajevnih državnih podjetij v sledečem razmerju: 1.100.000 lir za okrajno gradbeno podjetje, 766.000 Ur za potrebe lesne trgovine im mizarsko delavnico v Klavžah, 2.057.000 lir za me(haničn':i in 1.200.000 lir za čevljarsko delavnico v Tolminu. Za gradnjo ceste Koritnica - Nemški But je odobrenih 9 000.000 lir, za obnovo tolminskega podeželja pa 4.000.000 lir. V teku je gradnja 14 Stanovanjskih hiš, več šclskih poslopij, 6 hlevoh in 3 kozolcev. V Tolminu se skuša omiliti sta-movanjska kriza na ta način, da se obnovi vila Peter in bivša finančna vojašnica ki bj preurejena za stanovanja. V ta namen je že odobren kredit 2.885 940 lir. Za obnovo šol je nakazanih 3.300.000 lir in sicer: za šolo v Krnu 900.000 lir, v Čadrgu 700.000 lir, v Nemškem Butu 700.000 dir, manjša popravila na raznih šolskih p.islopjih pa pol milijona lir. . Nadalje je odobren kredit za obnovo vzornega pasestiva v Bakitovcu in mestni gostilniški ieforat 670-0C0 lir, za obnovo cest 2.000.000 'lir. Za ostale potrebe je še na razpolago 1.50.000 lir. Poleg teh nakazil skrbi ljudstvo še s prostovoljnim dolom, da 'bo Ubnova čimprej izvršena. Zc sedaj je pridno na delu in odstranjuje ruševine in pripravlja gradbeni zeme skii V nedeljo, dne 22. junija je bila v Selu na Vipavskem spominska svečanost. Prenašali so junaka Ivana Kosovela, ki je padel dne 3. marca 1943 in imel do sedaj svoj grob v Črničah. Prenos se je izvršil na pokopališče v .njegovo rojstno vas Selo. Oče pokojnega Miloša Jankoviča, ki je padel na braniku svoje domovine kot žrtev napada grških monarhofašistov na jugoslovansko stražnico pri vasi Nikolič v Makedoniji, je rekel ministru Žujoviču : „Pozdvavite našega ljubljenega maršala in mu povejte, da mi je žal za Milošem, ker je padel, ko je čuval našo državo, naše meje. Recite mu, da sem ponosen, ker Miloš ni bil le moj sin, temveč sin Titove armade/' V Podragi na Vipavskem 2 zemlje. Za-približno V Podragi na Vipavskem se je novembra lanskega leta osnovala kmetiisko-obdeloval-na zadruga, v katero so pristopili napredni kmetje vasi in okolice, po večini mali posestniki, ki so bili v preteklosti izkoriščani. Združili so svoja zemljišča in kmečko o-todje, pustili so si vsak zase le hiše, za poljubno obdelav-o pa okrog 2000 m druga razpolaga s 100 ha zemlje, z vsem potrebnim drobnimi obdelovalnim orodjem, ima traktor, dve ko-silki, dve sejalkij mlatil n: co in izrivač za krompir, ki so si ga nabavili v zadnjem času. Letošnjo pomlad je stopil v zadrugo tudi napreden bogatejši kmet ter prispeval več hektarjev zemlje in 5 glav živine. Zadružniki so izdelali delovni načrt, s katerim bodo že v neposredni bodočnosti znatno dvignili gospodarsko pomoč svoje zadruge. Saj so že letošnjo pomlad prekoračili setveni načrt. Namesto predvidenih 12 ha so posejali 20,54 ha površine s koruzo. Krompirja so posadili 1,75 ha več kot je predvideval načrt, 0,55 ha več krmske pese, 954 m2 več povrtnin. Pridobili pa so 11. 41 ha travnikov. Zadružna poba in vinogradi so lepo obdelani in poškropljeni, da se kar ločijo od ostalih. V hlevu je lepo rejena živina. Vse delo je načrtno porazdeljeno, da se ne trosi po nepotrebnem delovnih .poči in časa. Tudi nezadružnik: v »asi in vsa okenca z občudovanjem gledajo na ureje-j nost in napredek mlade' za-1 druge ter skoraj nehote pri- j znavajo prednosti načrtnega | gospodarstva in kmečkega zadružništva. V petletki bo po izdelanih načrtih zadruga pridobila 150 združenih poseste^v, 4 velike vinograde s 50.000 trtami in pridelali bodo okoli 7000 hi vina. Živinoreja bo desetkrat presegla sedanje stanje. Gradbeni zadružni načrt pa predvi- deva postavitev večje vinske kleti, modernega hleva, štjiri silose za zeleno krmo, svinjak za 300 prašičev in čebelnjak za 150 čebelnih družin. Za potrebne zadružnike bodo zgradili 10 stanovanj in zadruga bo nabavila še 10 različnih kmečkih strojev ter postavila trgovino in druge o-brate. Razumljivo je, da so za cvetoči razvoj zadruge potrebni sposobni kadri in na te je treba misliti že sedaj. V ta namen je bil poslan mladinec v živinorejsko-kmetijsko šolo v Lože in spet drugi v čebelarsko šolo. Na zadnji seji so zadružniki določili skleniti z najbližjo Naprozo pogodbo za prodajo presežkov žita. Res je, da zaradi hude zime in pomladanske suše ne bo pridelek najbogatejši. Pričakuje se sred-njedobra letina na zadružnih post stvih, nižji pridelek bo na predelu, ki je bil do nedavnega pod upravo KUNI, ker je tu primanjkovalo blevske-ha 0noia. Iz vseh krajev Vipavske doline in Goriške je prišla velika množica ljudi, da se pokloni in oddolži/ zaslužnemu sinu naše ožje domovine. Zbrali so se mnogi njegovi o-sebni znanci in soborci iz prvih dni narodno-osvobodvlnel vstaje. Domača vas se je dostojno odela v narodne barve. Pred Selom so stali slavoloki. Na prostranem travniku so postavili oder, ki je sprejel zemeljske ostanke vrlega padlega partizana. Sive gore in Čaven se dvigajo v ozadju in tam ob vznožju je daroval I-van svoje mlado življenje. Ljudstvo se je udeležilo žalnega sprevoda s kupi cvetja in številnimi venci. V njem je stopala vojaška častna straža. Krsto so nesli vojaki in takoj za njo smo videli starše in svojce. Verske obrede je vršil batujski g. župnik. Godba je bila iz Šempasa in v spremstvu so bili pevski zbori. Ob odprtem grobu so se spomnili našega prvoboritelja zastopnik Okrajnega ljudske- f n T* 1 I firriiil Pl D ^ 10 material. S prostovoljnim delom sc sedaj popravljajo coste na Slap. v Tolminski Lom, Planoto in Dre-žnico. Dv.rmesečno tekmovanje, ki se je pričele 15. iunija, je dalo.pre-bivalcem tolminskega, kobariškega in ib.rvškega okraja nov polet..Opazili smo, da so napovedale nekatere vasi med seboj _ tekmovanje, organizacije tekmujejo z organizacijami, vse je živo na delu, sama da se bodo vojne rane kmalu zacelile. Sčas .lma bodo zabrisani sledovi vojne vihre, mimo življenje bo zavladalo in sreča ter blagostanje bo zopet prišlo v deželo. so mu zapeli »Gozdič je že zelen ... « Častne salve so oddali zanj v slovo. # e * Pred selskim šolskim poslopjem so odkrili spominsko ploščo nepozabnemu borcu m organizatorju OF Ivanu Kosovelu. Njegov sodelavec, sedanji minister za delo, tov. Tomo Brejc in bivši komandait partizanskiih edinic na Primorskem, sedaj član Glavnega odbora ES tov. Greif Martm-Rudi sta spregovorila o njegovem delu in zaslugah. Povedala sta, da se mu bomo naj dostojneje oddolžjli z nadaljevanjem dela1 za blagor in srečo domovine in skupnosti. Govoril je mladi komandant delovnih brigad na Lijaku. S pesmimi naše svobode so zaključili slovesnost pevski zbori in godba. Glasbena šola v Gorici Kakor je bilo že priobčeno v P. D., so se vršili letni izpiti včeraj in danes. V oddelku za pevovodje se vrši pouk dalje kakor do sedaj. Učenci tega oddelka bodo polagali blzpitet 'iz učne snovi za I. polletje dne 2. julija 1947. Za Dijaško matico v Dorici Za 'Dijaško matico so darovali slušatelji večernega tečaja v Gorici 750 lir. odbor Dijaške matice v Volčjemgradu 715 lir, AFZ iz Vrtlrjtae 4-515 lir in pionirji iz Šmartnega v Brdih izkupiček od šolske prireditve 1620 lir. Vsem skupaj prisrčna hvala! ČITALNICA na goriškem Travniku vam nudi raznovrstno časopisje in revije — V knjižnici pa dobite veliko izbiro zanimivih domačih knjig Politični pregled (Nadaljevanje s 1. strani) njene države finančno pomoč Italiji, a rad bi vedel — je dostavil Togliatti — ali služi italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu interesom Italije- v Zedinjenih državah Amerike ali pa ameriškim interesom v Italiji. In kar se tiče d za-ve-upnice, razumem, da zahteva gospodarska poroštva in celo nekatera jamstva politične stabilnosti, če' pa je poroštvo za Zedinjene dr ; tve sedanja italijanska vlada, j o-tem pomeni to neposredno vmešavanjje v notranjo politiko Italije. Nitti je izjavil, da mu je žal, ker so komunisti izključeni iz vlade in pristavil, govoreč krščanskim demokratom v italijanski ustavodajni skupščini: »Ne naslanjajmo se preveč na strica iz Amerike!« Pri tem je izjavil obžalovanje, ker upirajo mnogi Italijani svoje poglede v Ameriko, »ki skrbi predvsem za svoje lastne interese, ker ji grozi resna kriza.« Albanska nnla Angliji in Ameriki Tuk Jakova, izredni poslanik in pooblaščeni minister Ljudske republike Albanije v Beogradu je po navodilih svoje vlade izročil veleposlaniku Velike Britanije v Beogradu Charlesu Peaku in odpravniku poslov Zedinjenih držav Amerike Johnu Cabotu noto, v kateri zahteva albanska vlada od britanske in ameriške vlade izročitev vojnih zločincev, ki žive v conah pod u-pravo ameriških in britanskih oblastev . Prnglas iz Varšai/c Predsednik Vseslovanskega komiteja general Božidar Ma-sliaričv podpredsednik komiteja rektor leningrajske univerze Aleksander Voznesen-ski, dopisni član poljske akademije znanosti Mihalowicz, odgovorni tajnik Vseslovanskega komiteja Igor Medve dov in namestnik predsedni, ka Slovanskega komiteja Češkoslovaške poslance Prokop Maksa so podpisali v Varšavi na plenumu Vseslovanskega komiteja naslednji proglas, naslovljen na intelektualne delavce sveta: »Dragi prijatelji! Celokupno napredno človeštvo se je borilo za dosego trajnega miru med narodi. Prav tako pa se vedno bolj in bolj pojavlja stremljenje mednarodne reakcije, da o- nemogoči trajen mir, da skali nadaljnje mednarodno sodelovanje, grozeč narodom sveta z možnostjo nove vojne. Reakcionarni krogi ne želijo mirnega sodelovanja narodov. Sovražniki miru sejejo razdor iu sovraštvo med narodi ter jim skušajo vsiliti svojo voljo in gospostvo. Imperialisti-reakcionarji porabljajo ogromna sredstva za proizvodnjo novih strašnih vrst orožja in skušajo izkoristiti v ta namen naj večje u-spehe sodobne znanosti. Zloglasna atomska diplomacija je postala simbol imperialističnega strefmljenja. Slovanski kongres je leta 1946 v imenu miroljubnih slovanskih narodov v svojem proglasu narodom sveta izjavil, da novo vojno želijo samo imperialisti. Sedaj skušajo sovražniki miru in provokatorji nove vojne zlomiti voljo ljudstva. ki brani svojo naciona,-no 'n gospodarsko neodvi-nost, gledajo da bi izkoristili povojne težave in pomanjkanje materialnih dobrin pri o-svobojenih narodih, z namenom da vzpostavijo gospo stvo peščice monopolistov nad vsem svetom. Svetovna reakcija se v bor-bi proti okrepitvi miru m | prijateljstva med narodi poslužuje dobro znanega orožja fašizma —* obrekovanja in provokacije, (p re tl vsem proti Sovjetski zvezi, proti naprednim demokratijČnJrnf državam Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški, Bolgariji, in ostalim. Vsemu človeštvu je znano, da je Sovjct-Jca zve?a najdosled-nejša in najiskremejša borka za trden demokratičen mir med narodi. V vrsto branilcev demokratičnega miru spadajo tudi rodoljubni narodi, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije, ki krepko stopajo po poti razvoja demokracije in napredka. Najnaprednejši ljudje v A-merik., Angliji iin Franciji vedno bolj dvigajo svoj glas za mir po vsem svetu in za okrepitev prijateljstva sl Sovjetsko zvezo, prijateljstva, ki ;e bilo skovano s krvjol v o-brambi prot', zasovraženemu fašizmu. Slovani visoko cenijo in spoštujejo te narode in neodvisnost vseh narodov ter v imenu srečnega in naprednega človeštva stremijo po tem, da bi dosegli prijateljsko sodelovanje narodov vsega sveta. Sodelovanje med narodi je nujno potrebno in mogoče neglede na različne politične in ekonomske strukture posameznih držav. .Be- sede generalisima Stalina, da, je treba imeti za sodelovanje željo po sodelovanju ter da je treba spoštovati državne sisteme, ki jih je odobrilo ljudstvo, izražajjo veliko resnico. Znanstveni delavci, umetniki, književniki, kulturni delavci, vsi delavci na intelektualnem področju! V imenu slovanskih narodov vas pozivamo v borbo za tesno prijateljsko sodelovanje med narodi. Razkrinkujte napadalne namene imperialistov! Vrzite krinko z obraza hujskačev nove vojne! Zavest in vest narodov zahtevata, da se eden izmed največjih uspehov znanosti —• atomska energija — ne izkorišča v vojne namene ih za diplomatska izsiljevanja, marveč v blagor vsemu človeštvu. Neutrudno odkrivajte imperialiste, ki pod krinko nekake pomoči opu-stošenim deželam skušajo zasužnjiti te narode! Odkrivajte imperialiste — roparje, ki izkoriščajo povojne težave in bedo osvobojenih narodov zaradi njihovega zasužnjeva-nja in rušenja novih naprednih domačih režimov! Borite se proti vsem pojavom fašizma, neglede pod kakim plaščem bi se skrivali. Pomnite! Dokler ne bodo izkoreninje- ni zadnji ostanki fašizma, ne more biti miru na svetu. Novinarji — sodelavci naprednega demokratičnega tiska vseh držav! Razkrinkujte gnusna obrekovanja, s katerimi skušajo zasejati seme razdora in sovraštva do Sovjetske zveze, ki je imela odločilno "vlogo pri zmagi nad fašizmom. Razkrinkujte razbojnike peresa, ki si prizadevajo zrušiti svobodoljubne narode sveta. Pogumneje razširjajte resnico o Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški, Bolgariji in drugih demokratičnih državah — neumornih borcih za visoke humane ideje človeštva! Kulturni delavci slovanskih držav, delavci intelektualci! Krepite nerazrušlji-vo prijateljstvo Slovanov, ki je najmočnejši činitelj mednarodnega miru in varnosti. Utrjujte prijateljske vezi z vsemi svobodoljubnimi naro-di. živelo prijateljstvo vseh svobodoljubnih narodov, ki stoje na straži demokratičnega miru in svoje nacionalne neodvisnosti!« Širite „S0ŠKI TEDNIK" " ™1 l^’" -J w Ù meftèrftì ? KURIM Šolska kulturna prireditev V četrtek, 19. junija sta priredili obe ljudski šoli na dvorišču Šolskega doma prav lepo> šolsko veselico1. Spored je bil pester in bogat, mladi pevci in deklamatorji so se dobro odrezali. Zastopniki raznih oblastev, starši otrok ter razni drugi povabljenci niso štedili z odobravanjem, saj so nastopajoči učenci in učenke to tudi v veliki meri zaslužili. Vsa prireditev se je vršila v toplem in prisrčnem vzdušju in je zapustila pri vseh najboljši vtis. SOLKAN Gostovanje Bovčanov Preteklo nedeljo nas je o-biskalo prosvetno društvo »Golobar« iz Bovca ter nam predvajalo Binžgarjevo dramo »Razvalina življenja.» Dragi gostje rz skrajnega kota naše Goriške so se uživeli v svoje vloge ter nam podali par posebno markantnih tipov iz življenja na kmetih. Posebno se je izkazal oče Urh, in tudi ostali niso zaostajali. Solkanci, ki so i napolnili,' dvorano do zadnjega kotičr ka, so z odobravanjem pozdravili bovške igralce, ki niso štedili ne s trudom in ne s časom ter prišli v predmestje Gorice pokazat svoj napredek na kulturnem polju. Vse graje pa je vredno obnašanje nekaterih Solkancev, ki se niso znali vzdržati pri najresnejših prizorih, kajti bušnili so v smeh, kar je motilo igralce in večino gledalcev. Upamo, da se to ne bo več ponovilo in da bodo vsi pokazali ono resnost, ki jo od vseh zahteva to Finžgarjevo delo. AJDOVŠČINA Požar V ni:iči med nedeljo in ponede-Ijkdm jo divjala po Vipavski dolini huda. nevihta. Med grmenjem in bliskanjem je strela povzročila kratki stik v Rizzatovi žagi. Vnela se je strešna konstrukcija in ogenj je zajel zabojarno Rizzatove žage. Ob 1.30 ponoči je nenadoma, prebudila ljudi iz spanja sirena in tak j . . . so se znašli na licu mesta ogniegasci. Požar je bil kmalu zadušen, s^oda ni velika. Požar je prv zapazil nočni čuvaj .. . Likar ,Franc, ki je takoj ukrenil vse potrebno, da se je o-genj omejil. S KO NI EN SRH PLANQTE Naši nadebudni pionirji in pionirke pa se no znajdejo samo na odrskih deskah, ampak znajo biti koristni domovini tudi na druge načine. Ob zvokih harmonike so že večkrat šM na prostovoljno delo ter popravili marsikatero cesto in klanec. Lepo in zgledno je delo naših najmlajših, pri njih bi se lahko tudi starejši marsikaj naučili, saj je iniciativnost ponirjev vse hvale vredna. Pred nedavnim so napravili skupno s pionirji iz Temnice in Vojščice izlet na Trstelj. Ko so se naužili lepega razgleda, so živahno zarajali, plesali kolo ter prepevali narodne in partizanske pesmi, ki so odmevale daleč po borovju in Vipavski dolini. TOMAČEVICA NA KRASI! Obnova Naša vas je štela pred vojno 45 gospodarskih poslopij. Nacifašisti so zažgali vas 15. februarja 1944 leta; od cele vasi so ostala le štiri delno pv>škodovana poslopja. Sedaj je obnova končana. Dela je sprejelo stavbeno podjetje Jožefa Sosiča in jih pred kratkim dokončalo Na splošno je vzpostavitev porušenih stavb zadovoljiva, le to se nam zdi čudno, da so prvi blok hiš popravili v popolni obliki, to je da so sezidali hiše in tudi hleve, medtem, ko so pri drugem bloku sezidali samo stanovanjske hiše, torej brez hlevov. Zato se gospodarji drugega bloka čutijo prikrajšane in ne morejo razumeti, zakaj je postopala ZVU z njimi tako mačehovsko. Kakor je .splošno znano, primanjkujejo pri nas baš hlevi, kajti le tako se more dvigniti žiivnoreja. S to dvojno mero se je zgodila krivica polovici gospodarjev. Skupno so zgradili v naši vasi 41 stanovanjskih hiš in 161 hlevov. Neobnovljene so ostale še štiri hiše, ki so delno poškodovane. KANAL OB SOČI Razdeljeianje prašičev N a b a v n o~p r od aj n a zadruga je preskrbela prebivalstvu pretekli teden 214 prašičev, ki jih je razdelila med svoje člane in druge prepotrebne živinorejce občine.i Z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi so prihajali kmetje, da kupijo prašiče, ki so jih nekateri silno potrebovali. Ker je bila 'v zadnjih letih dobava prašičkov \ posameznikom silno otežkočena, so bili kmetovalci sedaj zelo zadovoljni, da jim je zadruga ustregla. Dve leti že imamo v deželi ZVU in reči moramo, da se ta le malo briga za jgosopdarski podvig dežele. Če bi ne imeli naših zadrug in toliko samo-iniciative, bi še nadalje ostali tam, kjer nas je pustil oku- pator pred dobrima dvema letoma, to se pravi pred požganimi hišami in praznimi hlevi. Ljudstva pa vsak dan bolj vidi, kje ima prijatelje in dobrotnike. Na lastni koži in mošnjičku čuti, da ima dobiček samo v skupnosti in v prvi vrsti v n abavn o-p roda j n : h zadrugah, ki po svojih močeh nudijo članom vse kar premorejo. Zato si zadružništvo vedno bolj utira pot med Ljudske! množice ter postaja dan za dnem pravi blagoslov za vse naše kmete in delavce. Marsikdo, ki ni imel dve leti prašička, si ga je sedaj nabavil in zato je danesi hvaležen vaškim zadrugam. Tekmovanje na Bovškem Vaščani iz Žage, zvesti si zadane naloge, so kljub slabemu vremenu že prvi dan tekmovanja šli na delo in se obvezah, da hočejo prvenstvo v tekmovanju še nadalje obdržati. Sedaj je na konkurenčnih vaseh, da se izkažejo in če le mogoče, da ji odvzamejo prvo mesto. Dvomesečna tekmovanja so se z znano požrtvovalnostjo udeležile vasi Plužna in Log Čezsoški. Toda ne samo vasi se želijo izkazati v dvomesečnem tekmovanju. Imamo tudi posameznike in med temi beležimo v prvi vrsti zglednega tovariša Kendo Ivana, mizarja iz Bovca, ki je s prostovoljnim delom sežagal drva vsem revnim družinam v vasi, kar je vse hvale vredno. Bovčani pričakujejo, da jih tekom dvomesečnega tekmovanja osreči najtoplejša želja: priključitev k novi domovini Jugoslaviji. Zato se bodo še bolj potrudili, da bo tekmovanje res plodonosno, njim samim v korist in skupni domovini GORENJAVAS pri KANALU Pionirski nastop Naši pionirji — čeravno so še majhni — so vendar mož beseda. Pred par meseci, ko so otvorili svoj skromen, a prijeten pionirski dom, so nam obljubili, da nas bodo v kratkem razveselili' s (prireditvijo. V nedeljo, 22. t. m. so se v bratski slogi znašli' kanalski' in gorenjevaški piònirji ter nam podali dobro izbran spored, med katerim naj posebej omenimo igrico »Vrabci in sonce«, dobro podano deklamacijo »Svoboda« ter kratek telovadni nastop. Prireditev so zaključili z živo sliko »Ob tabornem ognju.« Med predavanjem žive slike je eden izmed naših najmlajših deklamiral Kajuhovo: Samo milijon nas je. Pesem je Predavatelj in ljudstvo bila podana z globokim občutkom in žela toplo odobravanje. Razveseljivo je, ko vidimo pri naših pionirjih toliko dobre volje pc kulturnem udejstvovanju. Že sedaj pa jih o-opozarjamo, da se tudi s svoje strani pripravijo na veliko proslavo, ki bo to jesen ob priliki 80 letnice Kanalske čitalnice. ŽAGA Uničevanje naših gozdov Da bi se pri nas gozdovi sekali 'na 'takšen /način, kot se sedaj dogaja, ne pomnimo niti iz časov fašizma. Sekajo vsevprek, ne vprašajo, ali je prav ali ne in ZVU ne migne z mezincem. Tudi gozdna policija je pasivna; mirno gleda, kako gredo težko obloženi kamioni dan za dnem proti notranjosti Italije. Nobenega ni, da bi zaščitil gozdove, nobenega ni, da bi zaustavili. to popolnoma! nerai-cionalno sekanje. Pač pa smo opazili, da je bil pastir Berginc Ivan ustavljen, ko je posekal eno samo bukovo drevo. Elektrifikacija v onem delu Primorske, ki bo priključen Jugoslaviji V letošnjem letu predvidevajo večja dela elektrifikacije v goriškem, tolminskem, idrijskem, postojnskem :n sežanskem kraju. Za elektrifikacijo podeželja je nakazanih 270 miliojnov kredita (doba 5 let). V gornji Soški dolini bodo zgradili nove hidrocentra’e. Te bodo oskrbovale z elektriko vse kraje, ki do danes še nimajo razsvetljave V goriškem okraju je v pripravi gradnja 5 ^km dolgega daljnovoda is 626 k\v Col-Podkraj in transformatorske postaje v Pod- ‘ Kdor ima priliko stopiti v stik z ljudstvom, bodisi po vsakdanjih o-pravkih ali na predavanjih, si bo sčasoma ustvaril jasno sliko, kako mora širnim množicam prikazat; ta ali oni problem. Mnogo je odvisno od pravilnega razumevanja, od pravega odnosa in načina, k; ga ima tovariš in predavatelj do ljudstva. Med predavateljem ali propagandistom in ljudstvom ne sme bit; skoro brezdušnega odnosa, ne sme jih ločiti prevelika pregaja. _ Vladati mora že od prvega začetka ona topla, prisrčna vez, ki že sama zajamči predavatelju pol uspeha. Večkrat se dogodi, da pozdravijo ljudje se posebno prisrčnostjo in veseljem tovariša, ki je domačin ali pa k; s; je znal že takoj po prvih besedah pridobiti simpatije poslušalcev. Tovariš; in tovarišice, ki imajo stalne stike z ljudstvom, ne smejo biti nikoli v zadregi, če znabiti kaj ne odgovarja njihovim željam in zahtevam. Vzemimo primer: ljudje so nemimi ali ne sledijo govoru. Pravi tovariš ne sme v takem primeru izgubiti živcev, marveč si mora sam pomagati iz zagate. Uspeh odvisi od takta in splošnega razumevanja potreb ljudstva. Skratka: predavatelj mora biti tesno povezan z množico, poznati mora njeno dušo do podrobnosti. Ce so na zborovanju navzoče ženske, je važno in priporočljivo, da vsaj na kratko označi doprinos naše žene v narodno osvobodilo; vojm, v izgradnji domovine in pr; orgamza- kraju, ki bo oskrbovala s tokom vso okolico. Za elektrifikacijo prffleio na Tol minskem v poštev vasi Kal, Kuk, Čadrg, Logišče in Stržišče. V idrijskem okraju bo podaljšan daljnovod Žiri-. Idrija za pojačanje toka rudniškemu obratu. Tudi okolico Cerknega bodo elektrificirali. Omenimo še postojnski okraj; tu se bo izvedla elektrifikacija pri Sv. Mihaelu in v njegovi okolici. Predvideva se torej, da bo imela vsaka vlas električno luč in široke kmečke množice bodo tako deležne napredka v industrializaciji naše dežele. ; rijah, bjer žene večkrat nadkrilju-jejo »močan« spol. Ravnotako ne bi bilo na mestu, če bi se pozabilo na podvig in polet naše mladine, posebno Se, če je ista v velikem številu navzoča na sestanku al; zborovanju. Po možnosti naj bi bila predavanja živa in pestra. Globoko zamišljena predavanja so večkrat podana suhoparno in zato pustijo zborovalce indiferentne. Govoru je treba dati kolo-rit, beseda mora bit; topla in priviač-na. Stavk; morajo zadeti v živo. Morebitna diskusija ima smoter, da razgiba množice. Voditelj sestanka ali predavatelj mora razumeti razpoloženje poslušalcev ;n prenesti v zbor ono toplino, ki je nujno potrebna za popoln uspeh. Večkrat se zgodi, da ni predavatelj zadostno pripravljen ai; poučen o stvari, ki jo prednaša. Tovariš, iz množice mu delajo medklice, lahko se pripeti, da vstane iz srede poslušalcev samouk ali razumnik in poprosi za besedo. Popravlja ga, zgodi se tudi, da ga spravi v zadrego m nadaljuje z nakazano snovjo, ba se podobni neprijetni primeri r<» pripetijo, mora biti predavatelj vedno dobro podkovan o temi, ki io prednaša. Odgovarjati mora na vsa vprašanja, jasno in odločno, tako, da zapusti med zborovalci dober vtis. Velike važnosti je nadalje, da razporedi snov predavanja tako, da poslušalcem v poln; meri ustreže. Zgrešeno bi bilo, če b; predaval možem in fantom o nosečnosti in higijeni žene (čeravno bi ne bilo napak, če b; tudi t; nekaj o tem vedeli). Se hujša polomija bi bila, če bi vpričo žena odobraval neprimeren medklic kakega nepridiprava, ki bi postavljal ženski spol v slabo luč aili jo prikazal za manjvredno v primeri z moškim. Te in podobne »nerodnosti« se večkrat pripetijo na vasi. Dober voditelj konference ali zborovanja bo znal uravnovesiti te pomanjkljivosti ter speljati zborovanje do srečnega zaključka. Teh par misli sem si -abeiežil. Bil sem sam neštetokrat med ljudstvom in tudi priča raznovrstnim odnosom; množic do predavatelja in obratno. Prijetno vpliva na poslušalce, če vneseš pri resnih študijah in zboro-vaniih ob začetku in koncu nekaj glasbe ali nekaj domačega petja. Mnogokrat prihajajo ljudje iz kraiev, k; so oddaljeni eno ali več ur od mesta, kjer se vrši zborovanje in v takšnem primeru bodo zborovalci hvaležni prirediteljem, če so predavanja pestra in živa. Slika predstavlja prizor iz Knittloye ' »Vie1 mede.« Slovensko narodno gledališče v Trstu je napovedalo za ponedeljek 23. t. m. uprizorite', te kr; sne in pretresljive igre, a v zadnjem hipu ga je ZVIJ obvestila, da dvorana »ni več na razpolago.« Prepoved predstave je utemeljila s tern da so se pri premieri pripetili neljubi dogodki, razen\ tega da je več protestov proti slovenski kulturrti prireditvi... Brez komentarja! Anton Ingolič: Dvpl dni na mladinski progi Dvajset dni sem preživel med brigadirji, obiskal sem deset slovenskih brigad med Zenico in Samcem, zavzet sem opazoval njihovo delo na progi, začuden obstajal pred grafikoni, ki kažejo delovne uspehe in rast delovnega elana posameznih čet v brigadi in brigade same, z zanimanjem sem prebiral četne in brigadne stenčase, listal po brigadnih dnevnikih, prisostvoval najrazličnejšim prireditvam od brigadnega tabornega ognja do sekcijskega festivala, videl fizkul-turne vaje, nastope in tekme in se v prostem času pogovarjal z mladimi graditelji, ki so za dva mese-za zapustili svoje tovarne, vasi in pisarne ter se napotili v nekdaj za nas tako oddaljeno Bosno, da zgra-de drugo mladinsko progo. V tem sicer kratkem času sem videl in doživel več kakor prej leta in leta, več kakor hi mogel doživeti v sedanjih časih na vseh ostalih kon- tinentih, v vseh ostalih državah sveta, razen seveda v SZ. In zdaj, ko se ves zmeden od mogočnih doživetij in vtisov vračam iz Slavonskega Samca, odkoder bo že sredi julija stekla nova železnica prav v osrčje Bosne, v ponosni in slavni Doboj, se pred mojimi očmi vrste pestre slike iz usekov in z nasipov, z dela in iz življenja naše borbene mladine. * Brigadir, visok, postaven mladinec, ki je izgubil levo roko v partizanih, bi rad vozil samokolnice, čeprav mu je komandir odredil drugo, lažje delo. »Tudi jaz bom vozil,« ugovarja goreče. Dolgo premišljuje, kako bi mogel voziti samo z desnico. Poskuša tako in drugače. A ne gre in ne gre. Slednjič odhiti v taborišče, od koder prinese širok pas. Zveže ga in si ga vrže okoli vratu, spodnjo zanko pa natakne na levi ročaj samokolnice. »Napolnite mi jo!« veli tovarišem, pred katere postavi prazno samokolnico. Brigadirji se branijo. A nič ne pomaga. Brigadir-inva-lid hoče opravljati težja dela, saj je med največjimi v četi. Ce vozijo drobna dekleta težke samokolnice, pa naj menda on, bivši partizan, ki je podrl toliko Nemcev in belogardistov, opravlja delo pionirjev? »Naložite!« veli odločno. Naložijo mu samokolnico in mladinec jo dvigne ter se požene z njo proti nasipu. Žarečih oči jo zvrne pred presenečene brigadirke, ki imajo nabijače v rokah. Zmagoslavno se vrača s prazno k useku. »Dajte! Toda polno, kakor je predpisano!« Nihče ne ugovarja več. Lopate se še globlje zasade v zemljo in samokolnice še hitreje steko na nasip. Odslej bi bilo vsakogar sram, da bi se samo za trenutek naslonil na lopato. • Dve četi, ki sta delali v popoldanski izmeni, sta prostovoljno sk'eniii, da odideta naslednjega dne že zgodaj zjutraj za nekaj ur na delo, da nadoknadita, česar ni bilo mogoče končati zaradi slabega vremena in da pripomoreta k izpolnitvi sprejete obveze. Samo dva dni in pretekla bo desetdnevna obveza. Toda brigadirke so v dežurni desetini, zato morajo še pomiti posodo, pospraviti v kuhinji ter pripraviti vse potrebno za kuho drugega dne. Zato ni nič čudnega, da ob zori ne slišijo klicev dežurne, ki pa tokrat noče uporabiti rok, ker ve, da niso dekleta spale niti tri ure. »Glejte, da nas zbudite!!« naročalo tri brigadirke, ki so znane v vsej brigadi kot dobre in vztrajne delavke, a tudi kot velike zaspanke, saj jih zjutraj dežurna ne more zbuditi samo z vzkliki, marveč mora uporabiti tudi roke. »Brez vas ne bomb šli!« jim zagotavljajo Jttovarijii,. »Spravite se takoj spat!« »Naj se naspe!!« pravi dobrovolj-no in gre mimo njih. Sele dopoldanski sončni žarki zbude dekleta. »Kje so naši?« je njihovo prvo vprašanje. »2e davno so na delu!« odgovori nekdo porogljivo iz kota svetle barake. »Brez nas?« se zavzamejo brigadirke in se razočarane spogledajo. Solze jim privro v oči. »Kako so mogli to storiti?« zakličejo bridko in stisnejo zobe, da ne bi zajokale na glas. * Tostran Save, od obrežja pa do Proge, ki že teče od Slavonskega Samca na glavno progo Beograd — Zagreb, so tračnice postavili že pred dnevi. Zdaj delajo nasip. Treba je hiteti, kajti ta priključek na že obstoječo progo mora biti gotov čim-prej, saj sicer ne bo mogoče pravočasno zgraditi most. Tu so tračnice položili kar na zemljo in zdaj z vlakom privažajo zemljo, tračnice dvignejo in zemljo steptajo pod pragove: tako se nasip dviga više in više. Pri obrežju mora doseči višino devetih metrov. Za ves nasip bo treba 130.000 kubikov zemlje. Tu dela šestnajst brigad v štirih izmenah, noč in dan. — Ljuhr Ijanska brigada je pred dnevi polagala tračnice, dolge po 20 m in težke skoraj poldrugo tono. Delo je bilo težko, a bilo je treba spretnosti in znanja. Brigadirji pa so pri delu peli. Ko je potekel delovni čas prvi skupini, mnogi brigadirji niso hoteli v taborišče. »Kaj obed? Pustite nas! Tir je treba čimprej napraviti! Gre za vsako sekundo!« ugovarjajo in delajo dalje. Prigovarjanje ne pomaga. Ostanejo pri delu. Obed jim morajo prinesti iz barake. Pride noč, a brigadirji in brigadirke še ne zapuste dela. Polagajo težke tračnice dalje. Sele sredi noči ležejo ob tiru za uro ali dve. potem se takoj spet. lotijo dela. Najvztrajnejši tri dni in tri noči ne zapuste delovnega mesta: šele ko je po treh dneh in treh nočeh postavljeno 930 m tira, odidejo v taborišče. Toda niso čemerni in u-trujeni, marveč nasmejani, na ustih imajo pesem. Korakajo ponosno ob prvem odseku proge, po katerem že vleče lokomotiva štirideset vagonov. zemlja na nasip. ZA NAŠEGA KMETOVALCA SE NEKAJ O KRMI Če hoče naš kmetovalec držati korak z drugimi naprednimi kmetovalci v svetu, je potrebno, da se sprijazni z vsemi novimi metodami umnega gospodarenja. Vprašanje, ki je zanj najbolj važno in ga drži v skrbeh skozi celo leto, je ravno krma, ki jo mora polagati živini. Sušfenje trave in pridobivanje sena, kakor je pri nas v navadi, ni najbolj koristno in najboljše. Mi vsi vemo, ki ko se živina rada pase na mladi, ozeleneli travi in kako se dvigne mlečnost pri kravah ob taki paši! Bolj ko raste trava in dozoreva, tembolj izgublja na koristnih snoveh. Ali ne bi bilo krasno, če bi dajali skozi celo leto živini mlado in sočno travo? Marsikatera novotarija se je od začetka našemu kmetu zdela kar nemogoča, da bi jo uvrstil v svoj podedovan način dela. Vzemimo samo v poštev: novodobne pluge, škropljenje, umetna gnojila itd. Sčasoma je vendar izpre-videl — vsa čast pionirjem umnega kmetovanja, ki so prvi pokazali pot napredka, — da so praktično preizkušene novotarije nekaj vredne in so se splošno uveljavile. Toda preidimo k stvari. Znano nam je, da švicarski kmetovalci sploh ne sušijo sena. Oni pokosijo mlado, nizko travo in jo odpeljejo v sušilnico. Tam jo zamenjajo za že pripravljeno travno moko, ki vsebuje vse lastnosti dobre trave. Nekaj vreč te travne moke odtehta hranljivost celega voza sveže trave in pri tem ni treba biti zaskrbljen, da bi mogoče živina dobila manj Hranljivih snovi. Z majhno količino travne moke potrosi kmetovalec obrok krme, kij ga de namenil živini, pese, repe il Živina uspeva dobro in je zadovoljna. Naš kmet potrebuje za spravljenje sena ogromne prostore. Vsi hlevi in skednji včasih ne zadostujejo. Švicarski napredni živinorejec pa ima namesto silnih senikov to, kar je pri nas seno sprav Ijeno v malem zaboju. Kako je pri nas dobro zapreti z zemljo in zamazati. Najbolje kisamo zeleno koruzo, ker ima mnogo sladkorja, ki omogoča pravilno kisanje krme. 0 naših travnikih Pri nas bomo tudi v bodoče največ krme pridelali na travnikih. Toda travnikov ne smemo zanemarjati. Kakor i-mamo navado, da skrbimo za polja in jih obdelujemo ter dobro gnojimo, tako je potrebno, da ne pozabimo tudi na travnike. Rajši dajmo nekaj manj gnoja in zato več gnojil polju, samo da nam o-stane vsaj nekaj hlevskega gnoja tudi za travnike. S pravilnim gnojenjem travnikov zboljšamo seno; ne smemo pa ga pokvariti s tem, da bi kosili ob nepravem času. Prezrelo travo ne smemo kositi, ker ima le malo redilnih snovi, ravnotako je važno, da seno pravilno sušimo. Nespametno bi bilo, če bi kmetovalci čakali, da bo sedaj po dežju zraslo še kaj več nizke trave. Pokosimo travnike čim-prej, da bomo imeli pozneje boljšo otavo. Za dvig živinoreje in s tem Glede trave in sena je še vse po starem. V navadnih letih dobivamo pri nas razmeroma dovolj poljske krme, ker pridelujemo še precej detelje. Paziti pa moramo, da z nepravilnim vrstenjem rastlin zemlje preveč ne izčrpamo. Drugih krmilnih rastlin, ______ ______ ki bi prišle v poštev, pa je | hujskaške Pesmi-le malo. Primanjkuje za blagostanje kmetovalca ni nevažno, da posvetimo vso skrb ravno našim travnikom in pašnikom. Samo, če bomo te obnovili, bomo tudi pristopili uspešno k obnovi naše živinoreje. Škropite malo, a dobro Napredni vinogradnik ve, da so prva škropljenja trtjà v obrambi peronospore najbolj važna in za vse leto morda sploh odločilna. Zato si prizadeva, da opravi prva tri škropljenja vsekakor pravočasno in pravilno. Napak negovan» trtje nekako zdivja in se kaj kmalu razraste v temno go-ščavjte, v čigar notrini se ob veliki soparini prav za prav neovirano bohoti in razživlja priživnik, ta stara zajedavka žlahtne vinske trte. Saj pero-nospori v gostem grmiču ne moreš več priti do živega z nikakršnim škropljenjem, posebno če si mladje vseprék povezal ob kolje z navadno slamnino. Povrh ti morda še vreme nagaja. Prva škropljenja zahtevajo razmeroma malo škropiva in razmeroma malo, čeprav kajpak tudi težkega dela po str- mih brežinah. Da bo oboje z dobrim uspehom/ vrejd zagotovljeno, je treba tudi trto samo za to pripraviti, postro-jiti. Kako, bodi na kratko povedano: Ko se je trtjč toliko obraslo, ga čimprej smotrno otrebi ali oplej in poveži, po možnosti takoj nato pa poškropi! Tako postrojen trs je za škropivo najbolj sprejemljiv in hvaležen. Ker je navadno treba hiteti — včasih odloča že samo kaka ura— in je vse to, pri nas v splošnem tudi še škropljenje, kakovostno ročno delo, potrebuje razmeroma mnogo ljudi z resnično pravim strokovnim razumevanjem dela. Zaenkrat more samo to biti naše pravilo in vodilo v obrambi peronospore! Od Soče amo Od Soče smo, od vsiljenih meja, kjer tujca še po naših tleh skomina in še skeli in gloje bolečina, ne smrt ne zmaga ti miru ne da. Globoka rana sega do srca in še sovražna širi jo tujina, od matere še trga hčer in sina; na svojem smo in vendar — ne doma. strahotna meja! Vendar duš ne loči od vaših, bratje; druži nas en duh in isto upanje, da še napoči svoboda po pravični h zakonih na Beli in ob Teru in ob Soči — in konec dni bo črnih, žalostnih. —d— OBVESTILA Slavolok so zažgati V petek, 20. t. m. okrog 11 ure zjutraj ja pripeljal po solkanski cesti civilni avto. Na-gloma je izstopila neka oseba ter zažgala slavolok, ki je bil postavljen pred tedni ob priliki nameravanega prenosa svetogorske podobe, ki pa se ni vršil, ker so jo »neznanci« ukradli iz goriške stolnice. Slavolok je nosil napis: »Kraljica miru, prosi za nas.« Očividno je zlikovce in šoviniste bodel v oči napis, dnir gače si ne moremo predstavljati njih; besa proti vsemu, kar diši po miru in) bratstvu. So ljudje, ki jih ne spametujejo izkušnje dveh vojn, želijo si tretje. Toda naše mnenje je, da se ni treba igrati preveč z ognjem, kajti zna se zgoditi, da jih nekega dne še pošteno oplazi. pri nas zlasti zelene koruze, grašice in mešanic trav in detelj, ki jih bo treba vedno bolj gojiti, ko se bo naš kmetovalec sprijaznil s silosi. Silosi so sicer najbolj važni za vzhodne dele Slovenije, toda zaradi pogoste suše pridejo prav tudi na Primorskem in na Dolenjskem. Pri naših tako izpremenlji-vih vremenskih razmerah postajajo silosi vedno bolj važni. Čim bolj rastejo potrebe po mleku, tem bolj je potrebno, da prejema živina stalno sočno hrano in sicer ne le po leti, ampak tudi po zimi. Če nimamo pri rokah cementa, potem izdelujemo lesene silose, ki so pripravni in zelo po ceni. V najslabšem slučaju si bomo pomagali z jamami za kisanje krme v zemlji. Glavni pogoj, da se krma dobro kisa je, da so stene silosa nepredušne in da je zelena masa krme dobro stlačena. Zato moramo stene zamazati z ilovico. Površino pa moramo Zopet peklenski stroj na slovensko pekarno V noči med nedeljo in ponedeljkom tega tedna je ic-kaj minut čez polnoči šla po ulici Favetti skupiina laških prenapetežev, ki so prepevali Komaj so končali s petjem, se je zaslišal silen pok, ki je predramil vse prebivalce ulice. Peklenski stroj so postavili podi vrata pekarne Antona Živca. Eksplozija je bila silno močna, kajti razbila in sežgala je glavna vrata ter napravila o-bilo škode v notranjosti trgovine. Tudi sosednja poslopja, kakor tiskarna Lukežilč« Šolski dom in druga stanovanja v bližini so utrpela veliko škode na šipah. Tov. Živec jo ceni na 300.000 lir. Med skupino ponočnih gostov so nekateri opazili tudi nekega majhnega človeka z grbo. Mislimo, da ne bi bilo policiji težko ijllt za sledom. Saj se je ta teroristični akt izvršil v sredini mesta in ob uri, ko švigajo jeepi policije še precej pogosto. Vsiljuje se nam še neka druga misel. Kaj pa, če bi razen političnega ozadja, iskal, še kaj drugega. Znabiti da je v bližini kak konkurent, ki je nevoščljiv na mojstra Živca, ker izdeluje dober kruh in i-ma veliko klijentdo. Ali bi ga mogoče rad izpodrinil in potem sam prodajal kruh, ki ne je bil prvovrsten pač pa pobarvan s šovinistično propagando. Kakor nam je znano, se poslužujejo pekarne Živec vsi prebivalci — Italijani in Slovenci — in vsi so zadovoljni. Odjemaljci, ki| prihajajo dnevno v pekarno, ne sprašuj ej p po trikolori, marveč po dobrem in svežem kruhu. V tem pa jim dobro postrežeta pekovski* mojster in njegova soproga. Lepaki pa |,aki! Te dni smo lahko čitali po goriških ulicah lepake, ki jih je izdala italijanska »Democrazia cristiana«. Ker so stavki precej prostaški, se nam je zdelo skoraj nemogoče, da bi jih 'izdalo vodstvo 'stranke. Mislili smo, da bi bil duhovni oče istih kak »Uomo qualunque« ali pa kaka teroristična skupina, ki deluje v ilegali. V lepakih je nagroma-denega toliko gneva proti socializmu in delavskim ljudskim strankam, da smo prišli do prepričanja, da so vrgli raz sebe krinko in se pokazali takšni, kakršni so v resnici. Ni dvoma, da so se sedaj opogumili, ko je novi Metter-nich dobil celih 43 glasov večine. Takšne vrste lepaki s takšno vsebino pa kažejo na njih veliko šibkost, ki se bo v bližnjem času še bolj jasno pokazala. Množični i/.lof na lllnd Slov. planinsko društvo v Gorici organizira množični izlet na Bled v dveh smereh in sicer: preko Podbrda, ali pa preko Ljubljane. Odhod bo v soboto popoldan 12. julija in povratek v nedeljo 13. julija zvečer. Skupina, ki bo šla preko Ljubljane, bo morala odpotovati verjetno v soboto zjutraj. Prijavite se čimprej v trgovini Rollich, a najkasneje do 28. t. m., ker moramo oskrbeti skupno dovolilnico, za kar rabimo naj-,manj 12 dni. Podrobnosti bomo še objavili. ' ’ Delitev štirimesečnih živilskih nakaznic za julij - oktober 1947 Prenotacije Goriški okrožni! prehranjevalni odsek — SÈPRAL — sporoča, da se je v teh dneh začela delitev živilskih nakaznic za julij — oktober 1947. Osebe, katerim izročijo nakaznice, morajo potrditi prejem z lastnoročnim podpisom. Potem ne bodo prehranjevalni uradi sprejemali pritožb. Kakor hitro sprejmejo odjemalci živilsko nakaznico, morajo prenotirati odmerjena živila (tudi kruh) pri razprodaj aleu in pri njem bodo morali jemati živila v celem štirim esečju. Prenotacija, ki je obvezna za vse osebe, se mora izvršiti v teku 30. L m. in sicer s prenotacijskimi boni za kruh, testenine, olje, maščobo, sladkor meseca julija. S svoje strani bodo razpro-dajalci izročili bone občinskim prehranjevalnim ura>-dom. Razdeljeni naj bodo v letne skupine, skupno z registri za odjemalce v teku 3. p. m. Opozarjamo, da bo moral imetij v prihodnjem štidime-sečju vsak razprodaj alee register za odjemalce. Tozadevne tiskovine je treba dvigniti pri občinskih prehranjevalnih u-radih. Pregled mer in uteži Z odlokom Okrožnega predsedstva z dne 6. 6. 1947 št. 7197-III je bilo odrejeno, da se bo rednol pregledovanje tehtnic, uteži, mer in metrični’ inštrumentov sploh za tekoče dvoletje vršilo v Gorici pri Deželnem metričnem uradu ob delavnikih od 2. do 14. avgusta in od 28. avgusta do 20. septembra. Uradne ure: od 8 do 12.30. V popoldanskih urah, ki jih bo določil metrični) nadzornik, bodo potrjevali inštru- mente, popravljene na ukaz metričnega urada, ter vršili naprošene preglede na licu mesta. Mestno županstvo bo o-nim, ki so vpisani v tozadevni seznam, poslalo posebno obvestilo, v katerem bo za vsakega določen dan pregledovanja. Oni pa, ki niso še vpisani v občinski seznam, se morajo javiti sami. Ob pregledovanju bodo prizadeti plačali za to določeno pristojbino. Za popravila, ki jih bodo predpisali metrični urad, se sme vsakdo svobodno poslu-žiti kateregakoli mehanika, če je le sposoben in ima za to potrebne naprave. Vsi, ki so po zakonu dolžni, dati pregledat in potrdit tehtnice, uteži, mere in metrične inštrumente sploh, naj se strogo držijo teh predpisov, da ne zapadejo po zakonu določenim kaznim. Prenotacija živilskih dodatnih nakaznic za brezposelne, upokojence in revne Goriški prehranjevalni odj-sek — SEPRAL —- sporoča: Lastniki živilskih dodatnih nakaznic za upokojence) in revne goriške občine in okrožja so vabljeni, da se prenoti-rajo pri »Provvidi« v ulici Petrarca. Potrebni so odrezki »I «skupno s III. Istočasno se bodo sprejemale prenotacije za brezposelne in sicer z odrezkom III« Čas imate do 30. t. m. MALE VESTI Zbor volilcev v Renčah Preteklo nedeljo so sc zbrali vaščani ter poslušali poročila ljudskega odbora, ki je podal obračun dela prvih petih mesecev. Posebno izčrpno je bilo poročilo krajevnega socialnega skrstva. Da se je lahko iz fonda socialnega skrstva pomagalo številnim revnim družinam, vdovam in sirotam, gre zasluga v prvi vrsti zavednim renčanskim delavcem, ki so v tem času darovali na prostovoljnih prispevkih preko 90.000 lir. Vse graje pa je vredno, da so zaostali baš taki, ki so bolj premožni kot delavci. Sledila je živahna diskusija. Občani so iznesli razna vprašanja, kritike in predloge. Končno so bili sprejeti nekateri sklepi. Medi drugim bodo obnovili občinsko tehtnico in postavili kavarno. Inozemski obiskovalci praškega vzorčnega velesejma, ki bodo prišli na letošnji jesenski velesejem (5.-14. septembra), bodo pri češkoslovaških poslanstvih in konzulatih dobili brezplačni vizum za mesec dni na osnovi' velesejmske legitimacije. S tem bo omogočeno, da bodo obiskali tudi češkoslovaška zdravilišča in letovišča. Poleg tega bodo i-meli vsi inozemski obiskovalci velesejma 50% popust na vseh češkoslovaških železnicah v dobi od 26. avgusta do 24. septembra. ¥ * * Štiri kinoskupine so obiskale v petih mesecih 156 različnih krajev v Bosni in Hercegovini in prikazale 245 filmov. Te predstave si je ogledalo 58.118 oseb. V glavnem so prikazovale sovjetske filme iz domovinske vojne. * * * Predsednik madžarske republike Zoltan Tildy je poslal po radiu poslanico na madžarski narod, v kateri je rečeno, da so Madžari sprejeli z veliko hvaležnostjo sklep generalisima Stalina in sovjetske vlade o odpustu madžarskih vojnih ujtenikov, kar se bo zgodilo še pred podpisom mirovne pogodbe. -K * * V Ljubljani je bilo v nedeljo na prostovoljnem delu nad 5000 ljudi. Na cesti Podsmre- ka - Vrhnika so delovne brigade zatirale kolaradske hrošče. Gradili so nasipe na progi Preserje — Borovnica ter celo vrsto manjših delovnih akcij. * * * Na mladinsko progo Šamac-Sarajevo je prispela skupina 14 mladincev in mladink naših izseljencev, ki živijo v Belgiji. Cene na livilskem Itgu v Gelici z dne 25. junija 1947. Živila Cene na debelo za kg Cene na drobno za kg Krompir 38-40 45-48 □rali 70.100 80-120 Solata 14—18 16—22 Bučke 16-20 18—22 Jedilna pesa.... 30,- 40— Kumarice 16-20 20—22 Čebula 38,— 44 Stročji fižol.... 65-70 70-84 Radič 25—35 30-50 Paradižniid .... 65.- 80. Šelin 70- 80— Cvetača — 75—80 Špinača .... — 60 češnje 50 64 Breskve 90—120 100 140 Marelice 120 — 150,- Hruške 70-95 85-110 Orozdičje — 80 Limone 70.— 80—100 |ajca 28-30 32—33 jabolka 45 54 'Slive 45 60 IZHAJA ENKRAT NA TEDEN Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN UrednUtvo in uprava: Gorica, Rooseveltov k orzo 33-11, tel. 749. Tisk Zadružne tiskarne v Trstu - Tiskano z dovoljenjem AlS-a VIPAVSKA VINARSKA ZADRUGA Podružnica SOLKAN ima vedno v zalogi pristna vipavska in briška vina, vermut in marsalo Obiščite nas! Obiščite nas!