Leto VII<» šiev. 27. Celje, čeirfek 12» marca 1925. PoStnina pioisna v gotoyjni. Sl«»e !etno 84 Din, meseCno 7 Din, za Snozemstvo 240 Din. Offtaei se raCunajo po tarifu, PrI veČkratnem oglaSanju popust. Posamesnn StevSllm 4 IMi»- Izliaia vsaK iorefe 9 četrteb In soboto. UrednlSf vo r Ftrossmayerjeva ul.št 1, prltličje. Teles. 65 Uprc&vnlfitvo : Strossmayerjeva uHca 1, prltličje. Teles. 65 Račun prl poštnem Lek. zavodu št. 10.666. Scdaj na delo! : IV. V nekem humorist ičnem listn sera «itat nekoc izborno satiro, glasom ka- fere ,io predaval amerjäki učenjak što- Tilnemu obcinsivu ostrogo znanslvenili vprasanjih. Per jo opazil, da poslu- šalci nc posvečajo prodmetu zasfuzene pozornasti, da .jjfi veeina zeha in celo dramlje, sc je poslužil zvijaee tor pre- 5el na drug tcina. Začel je razkladati, *a je slrokovnjasko uffotovljono, da se od vseh zivali za gufjaž mačje meso uajbolje klasificira in da so zgradili ravnokar nr-kje velike {.vornice za iz- dclavo guljaž-konzerv iz mačjega me- sa, da je cena mačk vsled tega silno poskocila in da je povprafievanjc po predmetni gnLjaž-.špeeijaliteti narav- Host ogromno. TJspeh te razlage je bil učinkovit. Vsi poslušalci so se nenad- »o zdrarnili in sledili z največjim za- mmanjem — - raačjemu guljažu. Na to spm se nehote spomnil pri presoji nasili vsakdaujih prilik. 0 go- ypodarskih lužnjah se pisejo lahko celo knjige, no da hi od kod kaj zanimanja odjeknilo. Kodar in kjorkoli. sem imel cast priii v stik s katerim poslancem ali politikom, to so pravi, z visjim in «dločilnejšim politikom. vedno in po- ˇsod jo hi| tenor njogovih vpra.sanj, kako stoji strankina organizacija, aK «abiramo pridno novih somi.sljoniko^', all razsirjamo dovolj napreden tisk. kako bo slasovno razmerje ob volit- Tah itd., itd. ToR>j sam političen gu- Ijaž. Nikdar še nisem doživel iz toh ust vpraSanja. kako se nain godi go- apodarsko, ali naprcdujemo ali naza- dujemo, ali so katoro dajatve proob- eiitne otlnoHno katero naredbe protrde. AH imamo sicer kakih pritožb in ielj jBfOflpodarskoga značaja. čo sem iz sa- mega sebo kaj potožil. da bi to in to bi- *v lahko bolje, je bil vedno lakoničen •tfeoTor, da smo privredniki stalni no- zadovoljnezi in sebionezi, ki vsako «trar presojamo zgofj iz staliSča wo- fflga Dodjetja. Karavno je, da skusa vsakdo so. triti najprej koristi svoje lastne eksi- «lojoco. Tzključno od politiko laliko žive •hf) poalanci m nokaj žurnalifltov, dočiin se preživlja obrtnik od dela svojih rok. istotako tvgovcH1 in pojijetnik. Čie za- hteva hLšni posostnik ukinjenje ¦ stano- »anjskega zakona, ker mu je najemni- »a edini dobodek, dela v bi.stvu popof- uoxna isto kot politik, ki lovi zase ali | za «tranko gla&ove. Prvemu je kruh jtojemnina, drugemti mandat. Zato »aj gg. posJanri in politiki ne zameri- i fa, Če se pridobitni krogi ne ogrevajo \ n preveliko gorečnostjo za strankarsko | politiko. Danasnji težki časi zahtevajo \ pri vsakem obratu cesega moža. Kdor ¦ •w Rvojemu delu popolnoma ne posveti, ¦^ sam sebe zanemarja in je slab go- ¦«Podar. Pridobitniki, ki se rinejo pre- *®Č v dnovno politiko, so veo ali manj k«njnnkturni ljudje. Za njimi tiči rcdno nekaj nesolidnosti ter pomeni uaradno zaCetek konca. Produktivni »Ofi spadajo v stanovskc organizaci- •3«. Tz tega rnesia so dajo potem smer ai ijspcsno delo. S torn Sfi ^m tudi •dokupm stan nasproti poedinim pro- *°kcijam. ^olitična zvostoba do svojüi' po- »Täucgv naora ostati pri tern aoveda trdno ohranjena. Istotako pa mora po- ftticno saatopatvo intereso bT^.tiii to- Ülcev dejansko varovnli. Toga dosedaj ial T pplni ineri ni ticrilo. Posebno fošpodarski krogi so bib v-M prcve- fike popuslljivosti sDtio o ^lovani. «JÜBsrecna «amenjava dö/>»iMä r ran- ' Vladin predlog za razireljavljenje vseh radicevskih mandafow. Konstemaclja v blokaSklh vrstah. — Konfcrenca šefov opozici|skega bloka. — Močna struja za parlanientarno abstinence — Nemd in zemljoradniki za lojalno opozidjo. — Potovanje zagrebškcga državnega pravdnika. Beograd, II. marca. Jz vladnih' krogov jo danes prišla inforinacija, da so je vlada odlooila predlagati verifi- •kacijakomu odboru Narodne skupsci- ne razveljavljenje vseh mandalov *Hr- vatF'kc republikamke scljačkc sfran- *ft<. Ta, vest jo izzvala splosno senza- cijo in \- opozioijskih krogih veliko konsternaoijo in deprasijo. Za danes popoldne je bila nemu- doma sklicana posebna konferenm na~ čelnikov opozicijskegn bloka, da raz- pravlja o nadaljni parlamenlarni tak- tiki. V opozicijskem bloku je močna struja, osobito med radirovoi, da začne. opozicijski blok s parlanientarno ab- ut inenco in sploh takoj zapusti Narod,- no skupščino. Tudi med klerikalci se je pojavil"a niočna struja za abstinen- c:o, toda nekaten poslanci izražajo bo- jazen, da bi taka abstinenca imela lah- ko dalekosežne posledice za SLS. Ne~ kaleri klerikalni poslanci so za to, da opozicijski blok kot parlamentarna opozisiija kontroKra delo Narodne skupščino. Zelo zanimivo je tudi, da se niti Nemci niti zemljoradniki nočejo pridružiti akciji opozicijskega bloka. Nemci vztrajajo nn stalisču lojame opozicije in parlamentarne kontrole. V ministrskem predsedniatvu ni bilo danes dopoldne ničesar novega. Zaareb, 11. marca. Prvi drzavni pravdnik dr. Žilič se je povrnil iz Beo- grada, kjer je pravosodnemu ministru /^lo obširno poročaf o dasedanjem po- tekn sodne preiskave proti Stjepanu Radicu. Potovanje prvega državnega pravdnika v Beograd se spravlja tudi v zvezo s stališčem vlade, ki namerava razveljaviti vse mandate HRSS. Razprave v veHfikacijskem odboru. Verlflkaclja bregalniških mandatov (dgodena. - Mandati Iz valjevskega in kosovskega okrožja odobrenl. Beograd, II. marca. Verifikacij- ski odbor je dauos ob 9. dopol'dno na- daljcva! razpravo o verifikaoiji «rbi- janskib mandatov. Takoj v začotku se- je so je razvila živahna razprava o odobritvi mandatov v bregalniškem okrožju. Radikalni poslanci so pred- laguli, da zabteva verifikacijski odbor od notranjega ministrstva uradne po- datke in uradna poročila, ki se nana- sajo na vefikanski m hirahoviti teror, k\ so ga izvajah' bolgarski komitaši nad volilci Narodnega bloka. Ta pred- log je bil sprejet in razprava o bregal- niških mandatih odgodena. Z večino glaeov so bill nato veriiicirani 4 man- dati iz valjevskega okrozja in radikal- ski mandati iz kosovskega okrozja, 5 po števihi. Razprava v verifikacijskem odboru traja šl«V, 4f Politi&na veati« FRED DELNIM HAZVEUAV- LJENJEM VOLITEY. Z ozirom na brezobzirni volilni teror, ki so ga bof- garski četasi vršili v bregalniškem okrožju. grozeč pristašein Narodnega bloka. ki bi ne glasoval i za llsto dr. Šumeiikovica (david.), s požigi in po- kolji, bodo skoi'o gotovo razveljavJTjene volitve v torn okrožju in razpisane no- vo. Tudi pritožbe o klerikalnih volilnih sleparijah v v.seh treh slovenskih vo- ftlnih okrožjih so vzbudile v Beogradu yseobeo pozornost. Važui ukrepi v tern pogledu bodo storjeni, čini pridejo pri- tožbe na seji vorifikacijskega odbora v razpravo. vprašaaj L KAmi^Y ökiu MANDATOV stopa \ odloeilni štadij. Izgleda, da bo večina verifikacijskega odbora Narodne skupscine glasovala /.a razveljavl'jeiije radicov.skih list in za razpis novih volitev v prizadetih okrožjih. VJada je enodušna v pogledu vseb verifikacijskih vprasanj, o kate*- rih je razpravljala na svoji seji due 10. t. m. Tozadovni vladni sklopi so drže še tajno. VPRAfcANJE MKAIÖKLUA J)H- ŽAVNEGA PREDSEDNIKA. Nemška demokratska stranka želi v ocigled po- ostrenim razrednim nasprotstvoni .skupno s eontrumom. nemskimi naci- jonalci. narodnimi socijalisti, «ocijai- uirni demokrati in bavarsko ljudsko slmnko kandidiruü za državnega. predsodniika, ki se voli 29. 1. ni., ozi- ronia 26. aprila, moža, ki bi znat stro- jio zastopati. načelo republikauske dr- žavne oblike, .saukcijoiiirane v wei- lüarski ustavi, in ki viživa zaupanje pretežne večine strank. Demokrati so pi'üdlagali ostalim onienjoniiu stran- kam kompromisrio kandidaturo dr. Simonsa, predsodnika državnega so- dišča. — Pri volitvah v prcdsedništvo prunke deželno vlado je bit za pruskc- ga mini.strskega predsednika due 10. t. m. z enim glasoni veeine vnovie iz- voljen dr. Marx. SVET ZVEZE NAR0D0V se jo na torkovi seji bayil z vprašanjein av- strijske finanene sanacijo. V popol- d an ski tajni seji se je vršila debata o noti. nemske vlado z dne 12. decembra 1924, ki bi. biTa pripravljena vstopiti v Zvezo narbdov. Svel Zveze narodov pozdravlja ta korak nemške vlade in j(3 sklonil to vprašanje proučiti z do- brobotnostjo. Curiška borza v sredo 11. marca Zagreb: 8'40 Dnevne vesti. iNQTABSKA IMENOVANJA. S kraljevim ukazom so postavljeni v raa- ribprski oblasti za notarje: za Celje AvgUvSt Drukur, za Lasko dr. Fran ^Frisian, za Špstanj Anton Kreuier, za Rogatee Tvhm shn*ič in za Ptuj Anton PBAVILNJiv 0 DELU PR0- SVETNIH REFERENTOV. Minister zu prosveto je ppdpisal enotni pravit- nik o delu prosyetnih referentov za vse pokrajine naše države. KONGHES HIŠNIH POSESTNI- KOV. V nedeljo, dne 15- t. m. se vrši v T3eogradu skupščina delegatov udru- zenja hišnih poscatnikov. Na dnevnem redn je razprava o novern stanovanj- skem zakonu in o nadaljni akci.fi hiš- nih posestisikov x vsej drzavi. ZA CR4DNJ0 ANATüMlCNE- GA INSTJTllTA V BEOGRADU, ki se zgradi poleg voja«ke bolnice. je grad- beno niiniütrstyp dovolilo kredit 12!550.00() dinarj'ov. PONPURZ BANGE ADR1ATIGE V TKSTU. Generaini konzulat kralje- vine SIIS v Trstu naznanja vsem za- intert\sirancem, da je z odlokom trgov- ßkega in pomorskega spdišča v Trstu N. S. 2/25 z dne 12. januarja t. 1. prp- gla&en konkurz nad inaoyino delniške diužbt^ : Banca Adriatica« v Trstu. Za kqnkurznega komisarja je po^tayljen g. VirgiTij Fiorentin, sodnik na trgov- skem in pomorskem sodi^u v Trstu, za upravitelja konkurzne ma«e pa odv. Nikola Benedetti in za njegovega na- mesinika odv. Negri v Trstu. Rok za prijavo terjatcv je določen dp 31. mar- ea t. J. Likvidaeijska razprava pri omenjenem sodižču jo doloeena za 1., 2., 7., ö., 11. in 14. aprila t. 1., in to 1. aprila. za upnike z začetnimi imenski- mi črkami A, B, C, D, 2. aprila za up- nike z začetn. črkaani E, F, G, H, 7. aprila za upnike z začetn. črkami T, K, L, 0. aprila za upnike z začetn. črka- mi M, N, O, 11. aprila za upnike z za- četnimi črkami P. Q, R, S in 14. apri- la za upnik«-1 z ?xacetn. crkami T. TT. V, Z. PltOTl ODEBELELCXSTI deluje ü kolosalnim uspohom samo »VILFA- N0V ČA.T«. Dobiva se v vseh lekarnah in drogorijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. hOVEC«. Marčeva stevilka ima sledečo vsebino: Ing. M. S.: Za divjimi svinjami. — Comas Huberti: Kaj je lovski pravičnoV — Kapetan Zvonko: Mladinska malokalibrska strelska tek- ma I. 1921. — Ing. A. Šivic: Lovsko leto 1923. po .statističnih in drugib po- datkih. (Nadaljevanje.) — Iz lovske- ga nahrbtnika.'— Iz ribarske mreže. ¦-- >Fali oglasi. Celjske novice. IWHNl ŠESTANEK KRAJEY. 0RU, JDS ZA CELJE-OKOLWO se vrši v celrtek, dne 12. t. m. ob 20. uri v gostilni Podržaj na Bregu. Prosi se pohioštevilne udetežbe! . PRIIIODNJA SEJA CELJSKE- GA 0BČ. SVETA se vrši v petek, dno 13. (. m. ob pol 19. uri. Na dnevnem redu so poročila iz posauieznik odse- kov, m. dr. tudi poročilo finančnega odseka- o inanjših izpreiuembali v rae- stnein proraeunu za leto 1925., ki se imajo izvrsili na. zahtovo velikega žu- pana. OSEBNA VEST. Kralj je imeno- val za predsednika okrožnega «odišra v Mariboru g. dr. Frana Žiherja, dež sod. svetnika pri okrožnem sodišču v Celju. SMRTNA K0SA. V nedeljo, dne 8. t. m. je umrl v Gelju g. Anton Gaj- sek, bivši posestnik in lesni trgovec. v starosti 78 let. Pokojnik je bis kljab svoji visoki .starosti agilen clan celj- skega šahovskega kluba. Pogrob se je vr&l v torek pop. na mestno pokopa- liači1. N. v m. p.! MJAŠKA KUHINJA V GELJV. Z dopisom v ^Novi Dobi« z dne 7. marca t. 1. želi mladinoljub, da bi ee radi skrajšanega pouka na gimnaziji defil obed v Dijaški kuhinji v dva dola ter s torn omogočilo nekaterim dija- kom iz vSavinjskc doline, da bi se vo- zili že ob eni uri domov. Vodstvo Di- jašjco kuhinjC je to zadevo preiskalo ter našlo, da se vozi v Sayinjsko doli- no 9 dijükov, med temi le dva gimna- zijca, ki sta prosta že ob 12. uri. Na obed pa prihaja na dan od 70 do 80 clijakov. Toliko v pojasnilo prizadetim gla.sovom iz občinstva. OGENJ V TJSCAU. V nedeljo, dne 8. I. m. popofdne je pričela goreti hosta za Liscami. DomaČinom pa so je posrečilo kmalu ogenj lokalizirati in pogasiti, tako da ni bilo vecje škode. PODPORNO DRUSTVO ZA REV- NE OTFiOKE V GABEfiJU priredi, kakov jo bilo svojeČasno objavfjeno, v ne^doljo, dne 3. maja na vrtu v kino- gledišču veliko javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen revnim otro- kom. Glavni dobitki — mo&ko kolo, ši- valni stroj in divan — so že kupljeni ter so začasno razvidni: prva dva pri g. Gamsu v Gaberju, zadnji pa pri g. Dolerju, lapetniku v Gefju. Dobitki bodo pozneje razvidni v večji izložbi v Celju, kjer se nam je ista že rezervi- rala. Kor pa sc prične prihodnje dni z razprodajanjem tombolskih kart, prosimo vse prijatelje društva, da jib pridno kupujejo. ker na ta način pri- pomorejo do getovega in gmotnega uspeha. — Odbor. POÜRÜZNICA UDR. V0JN1H INVALinOV KRALJEV. SHS V CE- LJU priredi v nedefjo, dne 7. juiMJa t. 1. veliko javno toinbolo, zdriysefio a koncertom v meslnem parkü. Z ozjrpm na lo se vsa p. n. drustva vljudno ua- prošajo, da na ta dan ne prirejajo enakih prireditev. — Odbor. OUJUNI V CELJU so darpvali njeni prijatolji 70 Diu. Hvala lepa! j RAZMNUZEVAHJE IN PR0DÄ- JA SAM0R0DEČIH GROZUNlü VRST. (Okroznica mestnemu magi- stral u Celje, viem žiipanatvom, žand. slanicnm ter poiovalnemu milelju im sreskemn ekonomu v Celju.) V smislu cl. 23. zakona o obnavljanju in ppape- ševanju vinogradništva. odnosno čl. 51. in 52. pravilnika k temu zakonu (glej Ur. 1. 113/300 ex 1922, odn. 36- 116 iz 1. 1924.) na podlagi razpisa ve- likega župaaa mariborske oblasti a dne 28. fcbr. 1925, št. 3197/E ex 192i, in da se ne kvari dalje sloyes Id o^pa' uaših /.namenitih vin. odrejam: I- Ljudstvo je opozoriti ter primeniQ poduciti, da je razmnoževanje m p^*pr daja takozvanili neposrednp rotfečih, tudi samorodeeili grozdnih yr^ a}i #i- rektnih produktorjev, kakor: šmafnfL- ca ali noab, elvira, otholp, delavaxp, berbemont, clinton, jaxjues, izabela #cjjl strogo prepovedano. Drzayni ejkpnpM naj o priliki raznih sejmov jn na opi- t^ajnih tržiščib redno preglodajo y na- kup ponujen trlni materijat in poyz- roCatilini«, sledeče: »Marsikaj, o čemur je raoje pesnikovanje pozneje razpravljalo — nasprotje med močjo in stremenjem, med voljo in možnost- jo> tragiulija m obenem komedija člo- veštva in individua — stopa že tukaj v megleni naznačbi v ospredje,« V »Catilini« stoji junak pod vplivom dveh žen — ene demonske in ene do- bre, mehke. lo kontrastiranje dveh na- sprotnih ženskib značajev prevladuje skoro kv vseh Ihsenovih dramah, vse njegove umotvore pa prožemajo velike ideje, pretresujoči življenski problerat Ibsenov namen ni, odločno zastopati kako tendonco. On opisuje ljudi, raz- grinja njih usodo in naoenja s tem vpraaanja. ki posegajo {?loboko v naŠo notranjost, prepuKČa pa odgovor na- nje ditatelju cz. gkdalcu. Ibsen je bil prvi ki jo z neJipzpsno strogostjo po- svetil v rodbhipkc živfjenje in pokazal, fcakšne Konflikte in tragedije lahko vsebuje običajno, vsakdanje živrjenje rodbine. Njema je usoda človeka-po- edirra plavni Unin. ki ne pozna določ- ne tendence; kajti Ibsen ni socijalni filozof, nego pesnik. Njegova dramska tehnika gre za tem, da polaga zunanje dejanje r prc-dzgodovino^ afi pa da ga kloči iz odra in go zrcali samo v svo- jih učinkili na duševno življenje na- stopajočih ljudi. >]iosmersbolm« je bil napisan le- ta 1886. in tpada tprej med Ibsenpva najzrelejsa dela. V ospredju drame — ali botje1 tragedije — stoji zrela, eman- cipirana Rt-beka, piemenita oz. popltv- menitena zlocinka. S svojo sugestiv- nostjo, katero ji je narekovala njena pritajena slraet do pastorja Rosmerja, je vcepljali njegoyi ženi, v kateri je vi- dela neharmočno bistvo pastorjevega zakonskega življenja, prepričanje, da pastor ne spadf.. k njej in da tvori ona oviro njegovemu svpbodnemu razma- hu, ki bi mil ga dala skupnost z Rebe- ko. S tem svojira direktnim idejnim upfivanjom je spravila Rebeka pastor- jevp žono Beatp do nesebičnosti polne- ga prepričanja, da jo pna v Rpsmerje- vem rpdbinskcm, kakpr tudi širšem udüjstvpvanju ouveč. Beata je poiska- la v mlinnkem potoku svojo smrt, ki jo je iudirektnp, t: v prepričanju pravič- ne in zdrave potrebe zakrivila Rebeka. Beatina smrt pa je temna senca, ki pa- da na liosmerjovp in Rebekino medse- bojnp čistp pnjateljsko občevanje. Ko izve Rosrner ck! svpjega svaka, rektpr- ja Krolla, da je šla Beata zaveBtno v smrt, da odstrani s tem glavnp in zad- njp oviro do Roemerjeve in Rebekino sreoe, začuti v eebi težko pezo namjU Ijene lastue kriv^e. Rebeka končn..: v ekstazi pretrga to blodno zagrinjalo In prizna, da je eaino ona deloma hole, deloma nehote soustvarila Beatin sklep. Rebeka razkrije Rosmerju svo- jo veliko in globoko ljubezen do njega, jjubezen, ki je izšla po Rosmerju po- plejuenitena iz njene prvotne strasti. V polni ekstazi stopata nato oba, ki sta uvidela, da ju Beatina senca za vedno loči od življenske sreče, k poto- ku pod niljnoin, da se kakor mož in žena v visokem očiščenju združita v vesoljnosti. Ljubljanski igralci so nas v torek, dne 10. t. m. presenetih s komorno za- sedbp. Ga. Mar ija Vera je igro zreži- rala z glpbokim razumevanjem in vs©- stransko preciznostjo. Bila je to težka naloga in zato ji gro tero za«luženejšo priznanjo. Kot Rebeka Westova je i^styari^ mojstreko kreacijo, globoko občuteno in doživljano. Bila je oni do- bri in zli dub obenem, ki z vase veru- jo^inj zanosom pronica v vso Rosmer- jevino. kateri njena volja in njena moč koncnp podležeta. Go. Marijo Ve- ro, kakor tudi g. Levarja smo videli ˇ njvmi duredanji najboljži formi. Gosp. Levar kot bjysi pastor Rosnier je bil pomovreden partner ge. Marije Vere; vso tragiko svojega domačega življe- nja; vao katastrofo svojih ideatov in načrtov m prekvasenje človeštva je re- produoiral s ficirn občutjem in brez pretiravanj. V ostrem kontrastu a svo- bpdomisk>cema Rebeko in Rosmerjem stoji Rosmerjev svak, Beaiin brat rek- tor Kroll, polnokrven, fanaiičen kon- servativoc. G. Skrhiniek ga je ig*** učinkovito in premišljeno do detajtov, Ulrjk Brtndel g. Putjale je bil dovr- Šcn tip dusavnoga bankrotiranca % mrtvimi ideali in nemočno vpljo. Do- bra figura je bil tudi žurnaliat Pete* Mortensgard, ki ga je podal g. Roqom i vso njegovo stvarnostjo in subjektiv- nim pojmovanjem življenja v«e livalte vredno. Istotako je tudi ga. Medvedova sručno pogodila deloma nehvaležnp vlogo dobrodukne gospodinje UeLie- thove. >Rosmerpholm« je bil, kakor ome- njeno, pisan pjed 39 leti, a je po 8,vq- jem obeiei.ju in vsebini že vedno aktu- uien. Ljubljansko Narodno gledališče je lmelo z j/Jaero te drame srecno roko. Na celjsko obcinstvo je napravila ne- dvomno globok utis. Predslava ze je prižela a četrtur- no zakasnitvijo; to pač ni potrebno. Scencrija jo bila prav dostojna in okusna. Razsvetljava v prvem dejanjn ni bila pov^eni točna; silntQ mucno pa je. te stopi igralka med igranjem \ oknu in za pubtiko slisno zašepeie z* kulise: tLuč! Luč!«. Odrska izgovor- java logics*» in enotna, odmori kratki, obcinstvo razveseljivp diecipliniranQi. Ljubljančani so nas po »StrickQ^ifc ^anjoh« prav prijeino iznenadil). qr. otcv. 2/ ¦ • , i .» .... - i l.J die »avedenoga vina s emarnico all cako drugo neposredno roclečo vrsto *elja isto in st} smejo tako mešanice Pi'odajati le pod irnenom šmarnica, odnosno pijača od dotične neposredno lodoče vrste. — Srezki poglavar v Ce- *R dne 9. marca 1925. Dr. Žužek s. r. SENZjICJJA! Prve lastavice so •>e pojavilo v Celju v tem lepem vreme- äiu letos ?m jako zgodaj ter se nasehle v kavarni *¦ Central«, kjer bodo žvrgo- telo vsak vecer najlepše in najmoder- lejše mclodije. Od 16. marca dalje tsak večer veliki »Damski koncerti«. Ne zamudite ohiskati teh izvanreduih Voncertov dauiskcga orkestra. 256 ÜAMSKE ROKAVICE so so na- • iv-1 iia Pfcininskein sejmu. T)obe se v drogeriji »8anitas«. IZGUBIL SE JE vočji zavitek *isb. Posten najditel.i nn.j .era odda v celjski stražnici. 261 V KONCERTNl KAVARNI »CEN- TRAL* V CELJU se vrše vsak večer sütni salonski koncerti pod vodstvom snasejra kapelnika Güldeberga iz Kino« KINO GABERJE. Sreda 11. raar- &• »Veliki flirt*. Senzacijska drama v 5 diej. V glayni vlogi Gunnar Tolnaes. l , XESTNI KINO. Sreda 11., čotr- ^k 12. in petek 13. marca: »Karijera *ro*e$fMe os^ Yeseloigra v 6 dej. V 'tevni vl<>gi Ossi Ogwalda in Robert &ALEC. V pondeljek, dne 9. t. m. *>e je vršil v restavraciji g. V. Kukca Tedni obdui zbor krajevne organizaci- i$ JDS za žalcc in pkolico ob udeležbi domačega članstva in lepern posetu so- «iišljenikov iz Zabukovce-Griž, kjer se s*. kratkem ustanovi samostojna orga- $izacija JDS. 0 detovanju organizaci- i«J3o obširno porocal g. V. Kukec, na- t^ar &e je izvršila volitev novoga odbo- ra. Imenom srezkega odbora JDS za JJ«a Celje-Vransko je poročal g. Ivan Pifkoršek iz Celja. Pri slučajnostih »o 6e razpravljale važne tekoce lokafne SpoHt. L. K. Hermes, Ljubljmm .- s. K. OeJ/e, II. prvenstvena nogometna tek- tna v nedeljo, dne 15. t. in. ob 15. uri aa glaziji. S. K. Hermes stoji na It. tuestu ljubljanskih klubov, tik za 111- rijo, in je nepodcenjevalni nasprotnik * izborno napadamo vrsto. Domači klub, ki nastopi z ojačenjem in v iz- preinenjeni poslavi, bo moral napeti vse eile, da izbrise nedeljski poraz in 4a si pridobi zaupanjo celjskega sport- oega občinstva, obenem pa tudi zava- fujfl prt'd izpadom iz I. razrcda. — Vstopnicc za to tokmo so bodo razpe- tavah; v predprodaji, na kar sg opo- wrj» sl. obcinstvo z apelom, da bi pridno segalo po njih. Npdklubski odbor LNP v Celju * Mrtek. dno 12. marca 1925 ob 18. dom: 1. Kratko poročilo tajnika in btt gajnika. 2. Volitev novega odbora. 3 Siučajnosti. — Klubi se pozivljajo, da vposljejo delegate (celjski po 2, zuna- oji po 1), od katerih ima eden glaso- valno pravico. Pripominja se, da je sestanek važen, osobito za obstoj dru- gorazrednih khibov celjskega okrožja. S. K. Celje. Nogometnii trening- dncvno od 13.- -M. ure.na glaziji. Apo- l'ira. ,';c na igralco I. moštva. tin fn\ i-om- no posečajo, — Načelnik. 4. odbo.rova seja S. K. Ceija so vrši v torek, dne 17. marca v klubovi ,sobi Ccljskega doma. — Tajnik. Gospodarofvo« H M E L J. 57. poročiiv Hmelj. druUva za Slo- venijo. Žatcc, Ö. S. R., 8. marca .1925. KupČija je potokla prvi teden meseca marca mirno in se je dnevno prodalo le 10—20 bal hmclja. Na racun ruskp- ga eksporta je bilo prodanih 300 bal žateškega hinplja, kar pa ni povzroČilo na trgu nikukomiega gibanja, ker so bili prodajalci tukajšnji prekupci — pač pa se je zaloga vnovič skrčila. A7kljub mirnemu poteku na trgu so ostale ccno nespremonjene in notira Ta žateški hmelj 4000—4100, dobra Ha 3950—1000. TITa 3900--3950 n. K za 50 kg. Koneno razpoloženje je sicer mir- no, vendar čvrsto, cene nespremenje- ne, čvrste. Savez hmelj. druMev. TKCJpySKA IN OBRTNIŠKA ZI3ORN1GA V LJUßLJANI jö prejela od generalne direkeije državnih žeTez- nic v Beogradu obvestilo, da se ukinja tarifna naredba, po kateri se med 1. septembrom in 1. aprilom vozarina za drva, kurjavo, premog, koks, opeko, stre&nike, lomljeno kamenjo, steklene drobeo, navaduo prst, pesek in gnoj računa po naslednjem visjem tarifnem raziedu. S tem je končno ugodeno dav- ni želji in prošnji naših gaspodarskih krogov. Prosveta. TRIPOVEDKA 0 VETRÜ. Deci pripoveduje Eliška Krasnohorska. Z osmimi .slikami. Z dovoljenjem piaa- toljičinim poslovenil II. Podkrajsek. Drugo izdanjo. Zasožila Učitelj,ska (i- skarna v LjubJjani. Gena elegantno ve- zani knjigi s platnenim hrbtom 20 di- narjev. — Ceška pisateljica Eliška Krasnohorska je spisala knjižico »Po- hadka o Vetru«, ki je izšla v sloven- skem prevodu leta 1887. Pri dehi je posredoval Jan Lego, da je pisateljica odstopila celo originalne lesoreze k sli- kam. Mladina je Čitala knjigo z naj- yecjini vescTjem, tako da je kmalu po- šla vsa zaloga. Prvo izdanje je založi- la ;>Narodna sola« po inieijativi Fe- liksa Stegnarja. Ker je knjiga zelo pri- rnerno čtivo zii mladino, je sedaj Uči- teljska tiskarna izdala drugo izdajo, kateri jo pridejaTa tudi nove, našim domaöi.m razmeram odgovarjajoöe slike. Knjigo prav toplo priporočamo staršein, da jo nabavijo za svojo mla- dino, in tudi vsem knjünicam, poseb- no ker ni draga. To in ono. MILIJARDA. Kaj je milijarda? Kdor doeaka starost sto let, je preži- vel komaj 3 milijarde sekund. Od dne- va, ko je bil Jczus križan, je minilo do danes lrOfnaj 60 milijard sekund. rred 80 milijardami sekund so živeli š: >araom! Tckom vojno so vojskujo- če se države zapravile na stotine mih- jard denarja. In na svetu so ljndje, ki posedujejo celo milijarde dolarjev. Koliko je inoral tak bogataš zaslužiti v eni sekundi, da si je nabral toliko bogastva? ÜDJJA SE NEVESTA! V nekeni norveakeni listu je bifo nedavno čitati ta-le oglas: »Kor odpotujem v Ameri- ko, kj(jr nastopim novo službo, in ker moja zaročeiika noče iti z menoj, se tem jjotom išče dostojen in premožen luož, ki bi jo hotel poročili. Stara je 23 let, je plavolasa in zelo tjubka, je na najboljsem glasu in ima tudi majhno prfimoženje.« Ali mores več zahtevati od zaroconca, ki odpotuje? Zastopstwo premogovnika „BOHEMIA" iopetniaDonU,dno' da je Prem°Sov«Hk pod novlm Iastnlkom premog, vsebu"6/" obratu ter P'H>oroča svoj priznano prvovrstni in na drobnoTn Ca- 550° kii]ori'» za Promptno dobavo na debelo »H franko vaKon cVr^ CftIr'h' ~ Premog se dostavlja na željo Cenj. Prebivalstvo mett,elt; Kr? P0S*ai* ¦". Pa * ^^" na dorn. Posestniki in la^tniu l bllžnje ter daljne okolice» zlastl P» prer"og s «voiim? se °POzarjajo, da lahko pridejo po Uatnn L I natav"oSt lc rudniku in ga dobijo ta,n Naročllaln ^" ni treba plačatl dovoza' spreiema %L$L Q fp^jg ^ ki daje nakaznice ter r ii ""J*1 «wiii pojasnila v pisarni v .-------- ^e|Ju- Aleksandrova ullca St. 4. 3—1 Za smch in kratek žas. BO ŽE MENDA TAKOI Miba in Gasper sta odvijaia dolgo vTv. Ker je šlo dolo počasi od rok, so je Gašper razjezil: »Kjo za vraga je vendar konec?« Miha: »Ej, prav gotovo so ga od- tezali.« K1TAJSKA MODHOST. Kitajski cesar je vprasal angle- škega zdravnika, kofiko računa za zdravljenje, Anglež rau je pojasnü, da se placüo ravna po bolezni in po tra- janju zdravniške oskrbe, Kitajski ce- sar mu jo z nasmohom odvrnil: »Pri meni je stvar popolnoma drugačna. Jaz imam štiri zdravjilko, ki imajo stalno moseeno plačo. Gim pa zbolijo, ne dobijo niti ficka voč. Na ta način sf» potrudijo, da čim prej ozdravim!« RAVN0DUŠN0ST. Pri neki železniški nesreči je od- trgalo nekeniu strežaju obe nogi. Ko je njegov gospodar — Anglež — to zvedel, je dejal: »Prinesite mi samo ono nogo3 v koje hlaČnici se nahaja klju^ mojega kov&ga.* KATOLIŠKA CENZURA. V nekem. inustu na Tirolskem so iineli grati igro, v kateri so tudi beBe- de: Prinesite mi pečenko! Oblastvo, ki je cenzurirato igro, jo k tem besedam pripomnilo: *Ako so bo igralo na. petok, se mora reči: prinesite mi ribe!« Pisaoa in UmM imi$\. Dr. G. Lomer v Hannovru kram- lja v nekem nemškem listu o pisavi ljudi takole: Na Wartburgi ju bilo, kakor ve- mo, kjf-r je Luther vrgel svoj tintnik za hudičem. Da pa hudič lahko zteze prav v tintnik, ve vsakdo, kdor ima opraviti s tiskarskim crnilom in z ro- kopisi drugih oseb. Zato je vredno, opozoriti na znake, po katerih se.po gotovih veljavnih pravilih spozna hu- diča že iz rokopisa sotrudnikov, tek- mecev, prijateljev, sorodnikov in dru- gih naših ljubih znaneev. Pisava jo psiho-mehaniena izraz- na kretnja prvega reda. Kdor se spo- zna na njene fineso, zanj je pisec od- prta knjjga, ki jo lahko čita. Pazi predvsem na velikost črk! Kdor je ze- lo vase zaljubfjen, piše orjaške Črke. Pisava Ludovika XIV. je bila več cen- timetrov visoka. Malo besed polni celo stran. Taki ljudje se ne znajo prilago- diti, so nenasitni, in Čeprav imajo y sebi nobleso in velikopoteznost, je tež- ko občevati ?. njimi, ker jim navadno manjka samopoznanja. Normnfna pisava mora biti lahno poševna. Clim bolj je pokončna, tem večje in hladno je samozatajevanje in prora^unjenost piščeva. Popolnoma pokonena pisava izraža: razum vlada. In če leži pisava celo na levo, imaä prod seboj človeka, ki se pači do ko- med'ijantstva protinaravnasti in po- žervistva. Njega se pazi! On ne govori resnice, zlasti če so a, o, y zgoraj za- ključeni. Zel"o važen je splošni vtis pisave. Ako kaže okrogle, mehke, simpatične oblikp. ima« opraviti s flovekoljubnim, prisrčrtim ^lovekoro. Ako je pisava oglala, imaS pred seboj navadno se- bičneža. Pazi tndi na zaključne pote- ze beswd in (*rk. Človek ostrrga jezika in agresivne narave dela kakor boda- lo ostre raWwicno. potere. Ako je ta znaoaj izrrr?pn v pisavi poflpbno moö- no, s© pisca üiogibaj, ker z njira ni do- Ijio zobati čresenj. Kdor rad dobro J6. in zna ceniti ljubezen, pa piše debelo kakor z vžigalico in so mu pentljft (7 «ie-"- T^oba jih je le» poznati. Kako so izgubili svoj dorn? 1. ti.tui ^o igrali. 2. Zamudili so svoje zavarovanje. 3. »Ne brigajte se za jutri&i^i dan«, je bilo njihovo geslo. 4. Kupovali so vse, kar je bilo a& obroke. 5. Kupovali so nepotrubno slvari, ker so bile poceni. 6. Niso biJi v slauu jvci: »j\e« jjol niso se mogli odsociti, da bi vekli: »T<^ ga si ne morem privoščiti*. 7. Pri svojih izdatV-ih s^ ni^ nx\- nalj })o dobrem preudar^u in po praii m?ri. 8. S popivanjem iji kajenjem je bilo aiprayljenega dovoJj denarja, ta- ko da bi bili lahjco z njün ohranüi sypj dom. 9. Oce se je vedno nameraval za- varovati. za ^lučaj smrti, pa jp unarl, ne da bi bil tako napravil. 10. Niso prišli do spoxnanja, kako lahko zftide cloyek v dnltrow. kako tei- ko pa se jih znebi. 11. Mislili so, da ni vredno, da bi si bili zapisovali pogodbe in dogovoxe. 12. Hcerkö so si doinnevale, da je poniževalno za nje, da bi delale zajo, da bi se preiivljale, bile so pa prepri- čanja, da se morajo dobro oblačiti. 13. Jcmali so denar iz hranimiqe in ga. da bi bitro obogateli, investirali v podjetja, kjer so ga izgubili. 14. Niso vedeli, da izročajo y^e svoje prernoienie na milost m nenoüoifc avQJomu pruvnemu zastopniku, a|tp inu ppdelijo g<'jicralno pooblastiTp. 15. Ödlafcali so s plačilom, kjer 30 \e mogli, ker jutri bo I:i7.io nTa^nfi ka- kor pa danes. 16. Zax>ravljivosl ütrok, iu uusübt- li vzgojeni tako, da bi znali varceyati in računati z vinarjem. je spravi^a- dorn v pogiil)o. 17. Podpisovali so važne listine, ne cla bi bili čitaK ali poznali njihoye vsebine, in &k-er saino zato. ker .so hiK za to zaproženi. 18. Zaradi svojih slrasti so pro- feoračili mero svojih sredstev, zadolxili so svoje premozenjö in končali s po^- giibo. 19. Ko se jim je zauelo slabo go- diti, iv resnici niso vedeli, kje bi mogli omojiti«. Navada jo siMfnionii razkošnost. v potrebo. 20. Nikoli se niso navaum, {) odstotkov oele leže. Najprej jc prieela izginjati mast, ki jo proti •koneu Jakote prl vsakem popolnoma izginila. Nato so pričefe trpoti mišice, pozneje notranji organi, posebno je- Ira, medtem ko srw ni kazalo nikake premembp. Skoro v vseli sJunajih so Je poka- zalo zmanjsanje tetesne višinp, in sicer pri moških od t.5 do 2.6 palcev, pri iion.skah pa 1.4 do 1.9 palcev. Izguba na teži jo bila najbitrejsa pri mladih Ijudeh« a, so zopet hitreje pridobUi v.ti teii, ko je bilo voč hrane, Oblika #lavo se je izprcmenila. Ob straneh spredaj in zadaj se je skrčila, medtem ko se v dolžini ni mnogo spremenila. Dolžina obraza se je skrčila manj kot - pa širina. Enako je postaT nos manjši * in tanj.si. Las.je so rastli poT^Lsnejo. » pričeli so prozgodaj izpadati in siveti. Oči so postale kot pri stariK ljudeb, koxa je izgiibila svojo elastičnost in so je na|rl3banči]a^ hoja slabotna in nego- fova in ieln sključeno. SpolVii nagon je pastal zelo slab, ali pa je celo popolno- ma izginil. Število prezgodnjih rojstpv in otrok 7 raznimi hibami .ie naraš- da?o. Zaradi -lorodnosti v Krani so s^ sploSno prito:čevali o bolečinab" v že- lodcu. Tolo jf izgubilo v>sak odpor in po rokah so sv izpnstili tvori. Koncno sc je pokazala hid! dusevna potrtost ?n apatija. Hlobufee fine volnene Din 90"-, boljšeDln 125-, fine Iz dlake Din 220-, najfinejše ,ITA'Din 290-, fantovske vol- nene Din 70--, slam- nlke za gospode In fartte po Oln 30-, 36-, 45- in 60- prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, osebno kupovat, dobf nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik za8tonj. Trgovcl engros cene. Slugo samo poStenega fanta, za hišna opravila sprej- me tako] dr. Kunst, zobozdravnik v Celju, Kralja Petra cesta 26. 2—1 OdÄOvorni urednik: Bado Tečnik. T/^ja in tiska: Zvcma tiskarna, Celi* BoljSi gospodshčerko-urad- nico išče v mestu stanovanje sestoječe iz dveh sob brez pohiStva in eventuelno z dobro domačo hrano. Pis- mene ponudbe poslati na upravo pod »Lepo stano- 2 vanje«. 1 Deteljo In seno sladko, vse prvovrstne kakovosti, približno 7000 kg, postavljeno na kolodvor Poljčane a!i poljubno, proda Marica Podkubovšek, Gornji grad. 2 | Marljivost, treznost in varčnost, fl so predpogoj nravt-osti ! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI D0M stavb. iu krcditnl zadr. zotn. zavezo v Gaberj» pri Ccljn Obrestuje hranilne vloge po 8%. Vecje'stalne vloge po dogovoru najugodncje. Jamstvo za vloge nad 1 miiijon 250.000 Din. Pisarna v Ceiju, Prešcrnova uliea št. 15. 63-27 Iz malega raste veliko! Išče se nemeblovana soba za boljšega gospoda. Vpraša se v trgovini z manufakturo Rozman na Glavnem trgu. Pianino se kupi, odnosno se zamenja zelo dobrc- ohranjen harmonij za pianino. Toza- devne pismene ali pa osebne ponudbe je staviti na predsednika oficirskog doma Celjskog garnizona (Komanda Celjskog vojnog okruga). 3-2 Hazšlrlajte „Novo Dobo". POMLADANSKI UELESEJM V PRAGI 22.-29. MARCA 1925. Blago in industrijski izdelki razdelieni v 22 skupin. Nad 2000 razstavljalcev. Najugodnejša prltika za nakup svetovnoznanth češkoslovašklh proizvodov. 60% znižana vožnja v Češkoslovaiki. Brezplačen wizum za potne liste« Pojasnila in legitimacije dajejo: v Ljubljani: ČeAhoslevački konzulat na Bregu, Aloma Company, Kongresni trg3 za Maribor: Marlborska tisfcsrna d. tf. Na drobno! Prl Na debelo \ Hupujte Kupujte po konkuren- -^M~,rlSi^i po konkurew- čnih cenah v -^^^^^^fe^ Cnih cenah v velctrgovini fn ^^«^^^ vcletrgovini pri ?Solncu' -:n '•" ,Solncu< manufakturno in modno blago kakor n. pr.. Sukno, hlačevina, tlskovlna (Druck), ceflr, voina za jumperje, pavola v vseh barvah, prejca, vezenlna, blagoza prte, dežnlke,kravate, moško perilo, svUene robce, vence za neveste, flor nogavlce 11 d. Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 9. Drofenik, Celje, Glavni trg 9 Pupilapnovar«n In Javnokoplsten denarnl zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska C*t*nowlfea* i9tM 186*. - M trn/jf^ dršmtmim amdtorftvom. Yredaost nzervnth makltulmr «us «ron 25.000.O0O-—. IM laitni palači pi»i lcolodLvox»uu . V*t ImuuiiilCiil po«lt •« lvrria)e|o nafkaUtntiMfe, bltro tit toe» I so. U«oOno obr«»iovan|«. Po|a*nil« In nasv«t& tHtexpltttnm, ¦ v ^e vloge fmB «wsto Celje s celira svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.