štev. m
O Ljnbljanl. o soboto, dne 23. moja 1908.
Leto XXXVI.

Velja po poŠti:
ta telo leto naprej K 26'— tt pol leta „ „ 15'— tetrt leta „ „ 6 50 „ 2-20
.M
u en mesec
V upravniStvu:
celo leto naprej	K	22 40
;<a pol leta M	n	11-20
hm ?etrt leta „	„	5-60
»a en mesec „	„	190
£a poillj. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tez
--dvorli?e nad tiskarno). — Rokopisi sr
>»e Vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (Jpravnlikega telefona itev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Kmet — državljan druge vrste!
Ha so liberalci sovražniki kmeta, so neštetokrat dokazali. Njihov namen je kmeta ohraniti v sužnjosti, ga poncumniti, da se ne zave; zato nasprotujejo njegovi gospodarski osamosvoji. Kdo se ne spominja, kako so se liberalci, ko se je po kr-ščansko-demokratičnem prizadevanju jelo razvijati zadružno življenje, zaganjali v zadružne organizacije, v konsumna društva in ljudske hranilnice? Ali ni bil slovenski liberalec tisti, ki je v starem državnem zboru, kjer so sedeli še zastopniki, voljeni na podlagi krivičnih predpra-vic, označil slovenskega kmeta za polčloveka? In kaj so na Kranjskem liberalci za kmečko ljudstvo storili v izobraževav-nem oziru? Pač — nekaj so storili: opso-vali so vse, ki so jeli izobraževavna društva ustanavljati in jim metali polena pod noge. Slovenski kmet ne sme izpregledati: to je njihovo geslo! Nosi naj še nadalje potrpežljivo težko prislužene groše v pisarne liberalnim advokatom in naj se da molče kot ovca striči od trških oderuhov, oštirjev in posojevavcev na visoke obresti.
Ko je pa v času splošne in enake volivne pravice vzbujeno ljudstvo jelo trkati glasno na vrata zakonodaje, ko so se začele ustanavljati »Kmečke zveze«, ki zasi-gurajo kmetu vpliv na politiško in socialno življenje, ko je kmet jel na to misliti, da daje sam sebi postave in se sam upravlja, in ko se to gibanje nič več ustavljati ni dalo, tedaj so libcralci svojo ban-dero obrnili. »Kmetu izobrazbe in poduka« so jeli kričati, ko jim je voda tekla v njihovo potapljajočo se politično barko! Ampak, hinavščina se je še vedno sama izdala in to opazujemo ravno v teh dneh, ko je slovenska liberalna rnladež na visokih šolah odkrito izpovedala, kako globoko zaničuje kmeta in kako bi ga še nadalje rada tiščala v nezavednosti in hlapčevstvu!
Neki Wahrmund, profesor na ino-moškem vseučilišču, je letos na javnem političnem shodu napadal tirolsko ljudstvo in vernega kmeta, češ, da je malikova-vee. ker moli Boga, ki je podoben »farške-mu strašilu«, da časti Mater Božjo kakor
častijo neizobraženi narodi v Indiji boginjo Mayo itd. Spisal je o tem tudi knjigo, katero pa je najvišje sodišče na Dunaju v svojem pravoreku označilo za kaznjivo mašilo. Vseučiliški profesor Fonk, Wahr-mundov kolega, je dokazal, da je Wahr-inund vse psovke in laži prepisal iz drugih knjižur, ne da bi se prepričal, jeli istinito, kar piše. Tirolsko ljudstvo je zahtevalo, da mora VVahrmund zapustiti vseučilišče in da ne sme več poučevati cerkvenega prava, katero je dozdaj poučeval. Za-bavljač Wahrniund je moral pobrati šila in kopita in je šel svojo brezversko jezico hladit na vroči otok Madeiro. Njegovi zavezniki, brezverski nemški visokošolci, pa so 8. marca t. I. na Dunaju sklenili, da mora Wahrmund priti nazaj in se pridu-ševali, da se nihče v Avstriji ne sme do-tekniti svobodne znanosti. Prazne besede! Pri VVahruuindu ne igra svobodna znanost nobene vloge, kajti kar je on v svoji knjižuri brezverskih odpadkov nakopičil, to je neznanost in prostaško zabavljanje. Nemški visokošolci so to zahtevo le zato uporabili, da so pretekli teden v Gradcu na vseučilišču napadli katoliške dijake in štajerske kmete, ki so prišli kot gostje nekega katoliškega dijaka, kateri je imel biti povišan za doktorja.
Kaj se je tem kmetom pripetilo? Prišli so mirno in dostojno. Nemški brezverski smrkolini pa so jih izzivali in kričali: »Vun s kmečko pakažo!« »Kmečki butelj-ni!« »Svinjski kmeti!« »Saubauern!« Jeli so na poštene kmete gnjila jajca metati in enega kmeta do krvi ranili! Prišel je nato rektor vseučilišča, Hildebrand, pa namesto da bi svoje goste branil, je vpil: »Kmetje morajo iz vseučilišča vun!« Torej kmet nima še toliko pravice, kakor jo ima drugače vsaka baraba, ki sme na vseučilišče, ako jo kdo povabi! Drugi dan na to je rektor dunajskega vseučilišča, po-kristjanjeni jud Ebner von Rofenstein dal javno na desko nabiti, da so kmetje »ban-da«! Vseučiliški docent, pristni, obrezani jud Ludo Hartmann, piše v »Neue Freie Presse«, da so kmetje »sodrga«! Isti dan je »Prager Tagblatt« primerjal kmete s »čredo ovac«! Nemški poslanci pravijo v svoji interpelaciji na ministrskega predsednika, da kmetje, ki so prišli v Gradec na univerzo prisostvovat doktorskemu slavlju katoliškega visokošolca, še vedeli niso, čemu so prišli, da so torej pravi tepci in bebci!
Kakšno vlogo pa so igrali pri tem slovenski liberalni visokošolci? Združili so se z najljutejšimi sovražniki slovenskega naroda, z nemškimi burši proti katoliškim dijakom, se izrekli za brezverca Wahr-munda in so v družbi s pijanimi fantalini proti poštenim štajerskim kmetom demonstrirali! In ko smo jih mi za to prijeli, so v »Narodu« od 20. t. m. zapisali, da so kmetje »pijana tolpa«! Podali so rektorju v Gradcu neko skrpucalo, katero imenujejo »spomenico« in tam so zapisali, da ne trpe, da bi kmetje prestopili vseuči-Igiškega praga, ker so kmetje »velika nevarnost«! . . .
Slovenski kmet! Ce pride k tebi kdo beračit in ti mu daš kruha, berač pa te začne zmerjati in psovati. kaj napraviš? Poleno vzameš v roke in ga napodiš črez sedem fara!
Od čigavih žuljev pa živi ogromna večina liberalnih visokošolcev na Dunaju in v Gradcu? Od kmečkega denarja! Marsikateri pošten kmečki oče pošilja sinu na Dunaj ali v Gradec krvavo prislužene goldinarje, sin pa se poliberali in potem kmete zmerja, da so »vseučilišču nevarni« in da so pijana tolpa! Marsikateri liberaliij visokošolec pa zapravi ves očetov grunt v dunajskih oštarijah in ni ne po dnevu še manj pa po noči trezen! Drugi liberalni visokošolci vživajo duhovniške podpore in duhovniške ustanove, v zahvalo pa katoličane po »Narodu« opsujejo, kadar le morejo. Drugi zopet študirajo na deželne stroške, za kmečki denar. Tretji v počitnicah oblezejo vse farovže in se farovške-ga vina napijo ter zastonj dobijo prenočišča. Poglejte, kmetje, kako se na vaših prsih grejejo vaši najstrupenejši sovražniki! Po kmetih se štulijo liberalni študenti in ustanavljajo tupatam »ljudske knjižnice«, »potovalne knjižnice« in zdaj sanjajo tudi. kako bi izobraževalna društva snovali. Kmetje, pokažite tem študentom vrata! Ti škrici in frakarji bi od vas samo denarja radi, zato vam pa utihotap-Ijajo v čitalnice »Slovenski Narod« in podobne umazarije. Pravijo, da niso proti veri v Gradcu pa verne katoliške vi-sokošolce pretepajo in proti kmetom demonstrirajo. Pravijo, da so Slovenci, pa so nemški pandurji, z njimi proti kmetom in katoliškemu ljudstvu — zvezani!
»Kulturni boj« oznanjajo liberalni visokošolci v »Narodu« od 21. t. tn.! Kulturni boj? Polovica liberalnih dijakov na
Dunaju, v Gradcu in Pragi se izpridi, iz teh nikoli nič ni. Ti postanejo taki maro-derji, da sploh za noben boj niso, še manj za kulturni! Druga polovica pa bo z glo-bokoskrivljenimi hrbti svoj čas kljuke pritiskala pri naših poslancih in odbornikih, kadar bo šlo za kakšno službicd. Ti bodo svoj kulturni boj skrili v zadnji hlačni žep in se pobožne delali, kar se bo dalo. Tistih par pa, ki bodo še za kulturni boj vneti, pa bo že ljudstvo poučilo, da ni z njim varno erešenj zobati!
Ljudstvo se za liberalno mladež, ki se zdaj tako dere, uiti najmanj ne zmeni. Slovenska mladina je zbrana, je organizirana, je probujena in za vsak boj pripravljena. Dijak, kmečki in delavski mladenič, vsi so združeni v eni fronti nasproti par ubogim zapeljancem, ki so na visokih šolah pozabili, da so slovenskega kmeta sinovi. Iz-kričali se bodo mladiči in napihovali, dokler jim sape ne zmanjka. Kranjec moj jim osle kaže! Naše »Kmečke zveze« po celi deželi pa naj slovenskim liberalnim dijakom pokažejo, da kmet ni državljan druge vrste in da se ne da zmerjati. Kdor ljudstvo zaničuje, naj od ljudstva ne je!
Rutinske pritožbe.
(K nujnim predlogom Rusinov v državnem zboru.)
Rusinske pritožbe so dvojne. Inteligenca se pritožuje, da jim Poljaki ovirajo kulturni razvoj. Rusinski kmet pa no more preboleti, ker so si poljski graščaki prilastili malone vso zemljo ter mu pustili le male zaplate. Rusinski narod, in ta je kmečki, je reven, zapuščen. Na tisoče krepkih rusinskih delavcev je šlo v Ameriko za kruhom, posebno v Kanado. Iz tujine pošiljajo svojcem prihranke od trdega dela, da poplačajo dolgove ali si prikupijo zemlje. Od zadnje jeseni pa ni zaslužka v Ameriki, zato vse dere nazaj v domovino.
Nevoljo med ljudstvom vsled gospo-darske stiske so pomnožile še zadnje deželnozborske volitve. Mlajša, radikalna inteligenca, ki ima med Rusini politično vodstvo, ie večinoma izšla iz kmečkega stanu, s katerim je tudi v najožji dotiki. Rusinski kmet sicer ni še toliko zaveden, da bi čutil narodno zatiranje, vendar pa čuti z oinikancem, ki je izpod kmečke strehe. Tako je med rusinskim narodom tlela živa iskra skrajne nevolje in nezadovolj-
LISTEK.
tlade.
V majhni, nizki, komaj tri metre dolgi in ravno toliko široki sobici leži postaren možak na borni postelji. Vzglavje ima visoko, da napol sedi, napol leži.
Votel kašelj muči bolnika. Krčevito so vsled kašlja stresa bolnikovo telo, in včasih zaškrtne železni posteljnjak.
Okno je odprto, in v sobico sc usip-Ijejo zlati žarki majnikovega solnca. Pod hišo šumi Vltava in žubori staro pesem v( jeziku, ki ga razen nje same nc razume nihče več. Sumi tudi gaj onstran reke, kadar potegne mlačen veter skozi praški kotel. Ob vsakem udarcu vetra diline v sobo vonj cvetočega gaja. in v solnčnih žarkih zaplešejo vrtinci prahu okrog mize, stolov in omare pa okrog stroja, ki stoji za vrati v kotu sobe.
»Ali ga morebiti ne bo?« vzdihne bolnik.
Bučelica pribrenči v sobo. Z drobnim glaskom pojo njena krilca, ko živalica bega pod stropom semtertje. Bolnik jo spremlja z očmi in za nekaj časa pozabi, česa jc pričakoval.
Vrata se odpro. Vstopi krepak mož srednjih let. kakor se po vnanjosti vidi.
kovač ali železarski delavec; z njim vred pride v sobo postrežček.
»Zdenko, mislil sem že, da te nc bo«, izpregovori bolnik.
»Kako si mogel to misliti, ko sem obljubil, da gotovo pridem,« odvrne mlajši.
»Vem. Samo tako sem mislil. Zdravi bolnega iožje pozabi, kot bolni zdravega.«
Zdenko in postrežček dvigneta stroj, ki stoji v kotu in ga postavita sredi sobe.
»Sedaj ga popeljeva na razstavo,« pravi Zdenko. »Obljubili so mi, da ga sprejmejo. Prostor je pripravljen. V razstavnem seznamu, ki je že dotiskan, jo tudi ta stroj naveden. Torej je vse v redu.«
»S kakšnim imenom so stroj naveli v seznamu?« vpraša bolnik.
»Marekov stroj za košnjo«, odgovori Zdenko.
»To je slabo«, vzdihne bolni Marek. »Poglavitna lastnost stroja s tem ni označena. Strojev za košnjo jc tudi drugih dovolj. Treba bi bilo povedati, da sc s tem strojem kosi samo trava, da je ta stroj šestkrat cenejši, kot veliki stroji za košnjo, in pa da z mojim strojem lahko kosi en sam konj. Tudi bi bilo dobro pripomniti, da stroj ni nova iznajdba, ampak samo popravljen in zmanjšan star zistem.«
»To spiši na kos risarskega papirja«« odvrne Zdenko, »in list ponesem na razstavo in ga pritrdim na stroj. Seznama samega itak nihče ne bere. Kdor se hoče o
razstavnem predmetu poučiti, gre dotični predmet gledat, ne pa seznama citat.«
»Saj je res!« de bolnik in pokaže s prstom omaro. »Zdenko, vzemi tam-le iz omare spalno suknjo in mi jo prinesi. Poj-dem nekoliko k oknu. Potem se vrnem zopet v posteljo in v postelji počakani, da mi vratarjevi prineso kosilo.«
»Ali ti šc vratarjevi kuhajo?«
»Se. Pa ne bodo dolgo, ako tega stroja kmalu ne prodam. Na tem stroju temelje vse moje nade. To je moja pomlad.«
Ogrne se s spalno suknjo in stopi k oknu.
»Mislil sem, da jc nikdar več nc bo,« reče Marek zroč na razpenjeno Vltavo in na zeleni gaj.
»Cesa da ne bo?« vpraša Zdenko.
»Pomladi.«
»Beži. beži. To so bolniške misli.«
»Vem. Toda po zimi se mi je tako zdelo, da mraza nc bo nikdar več konec.«
»Seveda, ko si nikdar nisi dal zakuriti.«
»Kaj sem hotel? Denar sem založil v to-le pomlad,« pokaže stroj. »In kuriti tudi ni bilo treba. Bil sem skoro vedno v postelji.«
»V tovarni težko pričakujemo, kdaj spet prideš. Tako dobrega mojstra še nismo imeli, kakor si bil ti,« pripomni Zdenko.
»Mogoče. Zato sem tudi z vodstvom tovarne dostikrat prišel navzkriž,« odgovori Marek. »Sicer pa, ako prodam ta-lu stroj, kakor upam, mi ne bo treba več v tovarno.«
Zdenko in postrežček odneseta stroj ven. Pred hišo ga naložita na voziček iu odpeljeta v razstavo.
Majhen je prostorček, ki je odmenjen za Marekov stroj. Še manjši jc stroj sam. Tu med velikimi stroji se izgubi, izgine. Obiskovavec bo šel sedemkrat mimo njega. preden ga bo enkrat opazil.
Iu obiskovavec prihaja z nadami, z velikimi nadami, da najde tu, česar potrebuje. Kako naj bi velikim nadam zadoščalo delo, katerega niti ne opaziš?
Razstavljavci, ki so poslali semkaj orjaške stroje, tudi stavijo na svoje mogočne izdelke velike nade, dostikrat nade. ki se ne morejo izpolniti. Da, ako se izpolnijo nade vsem razstavljavcem, ne bo izi poljena nada nobenemu.
Vsak ima svoj prav, vsi imamo pa vse. Vsak ima svojo nado, in vsi imamo vse nade, tudi tiste, ki so si skrajno nasprotne. Zato se nade iu njih cilji dostikraO med seboj paralizirajo, kakor sedmero mavrične barve, ki vse skupaj tvorijo brezbarvno beloto.
Marek je zrl za Zdenkom in postrež-čkom, dokler nista zavila z nabrežja v postransko ulico.
nosti. Poljski mogotci niso slutili nevarnosti, dokler jih ni vzdramil grozni umor cesarskega namestnika.
Ta politični umor so brezpogojno obsodili le Starorusini, katere je umorjeni grof Potočki podpiral pri volitvah proti Mladorusinom. Od 21 rusinskih mandatov so pri zadnjih deželnozborskih volitvah Starorusini dobili 9. Mladorusinski poslanci ali Ukrajinci sicer priznavajo, da grof Potočki vsaj slabši ni bil od prednikov, vendar javno nočejo grajati političnega umora z ozirom na akademično mladino, ki slavi morivca Siczynskega kot muče-nika.
Gospodarska revščina in narodno zatiranje sta torej glavna vzroka globoke vznemirjenosti med rusinskim prebivalstvom. Tretji vzrok pa je globoki razpor med narodom samim, razpor in prepir za bistvo rusinskega naroda. Mladorusin skoraj še bolj sovraži Starorusina, nego Poljaka. Ukrajinec črti Starorusina kot Rusa, torej kot izdajico naroda. Mi navadno ne razumemo tega sovraštva, ki pa je edinole zaradi pojma »narod«. Takozvani Mladorusini nočejo priznati »rusinskega naroda«. V tem pogledu soglašajo ž njimi Starorusini, ki poznajo samo »ruski« narod. Ako Mladorusin govori o »narodu«, misli na »ukrajinski narod«, ki pa mu je le političen pojem in ideal. V istini pa so Rusini veja ruskega plemena, ki biva v vzhodni Galiciji, Bukovini in severovzhodni Ogrski. Po narečju so Rusini tesneje v sorodstvu z Malorusi in kozaki v Ukrajini. Maloruska narečja pa so sorodnejša veli-koruskemu jeziku, nego niženemška viso-konemškemu. Gališki Rusini so bili združeni z Avstrijo I. 1772. Oproščeni so bili tedaj poljskega gospostva, olajšana jim je bila tlaka in dobili so obrtna dovoljenja za razna rokodelstva. Tedaj se je pričel kulturni razvoj rusinskega naroda. Do I. 1849 so Rusini uživali precejšnjo svobodo. Razvijal se je njih jezik kot narečje, v šolah pa je bil pouk v ruskem jeziku. Na Ivovski univerzi, ki je bila tedaj še nemška, so Rusini imeli dve (ruski) stolici. Po letu 1849 pa je bila avstrijska vlada še bolj naklonjena Rusinom, na katere je računala proti revolucijskim Poljakom. Ker pa so se bali dunajski krogi, da bi utegnili Rusini nagniti se na rusko stran, zato so iznašli »rusinski narod«. Ime »Rusin« je torej iznajdba dunajske vlade. »Avstrijski Rusini« naj bi bili poseben narod. Rusini sami se imenujejo Ukrajince«.
Dočim je dunajska vlada in gališka birokracija vsiljevala avstrijski pojem »rusinskega« naroda, širila se je med rusinskim narodom iz južne Rusije ukrajinska ideja, da so namreč Malorusi, Kozaki in Rusini eden in isti narod. Najslavnejši rusinski pisatelj in zagovornik ukrajinske ideje, Ševčenko, je pisal in speval v rusin-skem in ruskem jeziku. Politična nasprotja med Rusi in Ukrajinci pa so razdvojila rusinski narod tudi v jezikovnem oziru. — Ukrajinski radikalizem goji sovraštvo do ruskega jezika, ker ga govori ruska birokracija. In to sovraštvo je prekoračilo tudi gališko-avstrijsko mejo. Razliko med ruskim in ukrajinskim jezikom pa so še poglobili Ukrajinci, ker so etimološko rusko pisavo zamenjali s fonetično. Ukrajinci ali Malorusini pišejo namreč besede, kakor jih izgovarja narod. Ta pisava pa se seveda jako razlikuje od pismenega jezika. Tudi avstrijska vlada, ki je iznašla »ru-
sinski« narod v Avstriji se je takoj popri-jela fonetične ali mladorusinske pisave. Ni pa se ji posrečil poizkus, da bi cirilico izpodrinila z latinico. Sedanji pismeni jezik »Ukrajincev« ali Mladorusinov je južno-ali malorusko narečje, katerega pa težko razume rusinski kmet. Mladoruska filo-logija je torej tudi politična. Vlada je poskrbela, da se na Ivovski univerzi na rusinskih stolicah ne predava več v ruskem, ampak v maloruskem jeziku. Temu kulturnemu toku rusinskega naroda se seveda ustavljajo takozvani konservativni Sta-rorusi. Zato pa jih imenujejo Mladorusini izdajice. Ker pa je grof Potočki podpiral politične težnje konservativnih Staroru-sov, sovražili so ga Mladorusini kot najhujšega svojega sovražnika.
Umorjeni cesarski namestnik je bil pravičnejši Rusinom, nego njegovi predniki. Tega tudi Rusini ne morejo zanikati. Res pa je tudi, da se sistem ni dosti iz-premenil. Ta sistem ostane, dokler bodo cesarski namestniki v Galiciji poljski aristokrati ali njihovi varovanci. Jz-premeniti bi se moral najprvo deželni volivni red in za njim vse zakonodajstvo, potem šele je mogoča tudi izprememba sistema. Prvi pogoj pa je cesarski namestnik, ki bi bil samostojen, odločen in pravičen obema narodoma. Grof Potočki je bil blag, pošten človek, toda preveč poljski aristokrat in upravni diletant. Vsak cesarski namestnik pa bode zadel ob največjo težavo pri vprašanju, ali naj podpira Staro- ali Mladorusine. Večina prebivalstva je mladorusinska, ki jo v poslanski zbornici zastopa 25 poslancev. Staroru-skih poslancev je le pet. Oboji pa zatrjujejo, da so bili Rusini mnogo na boljšem za časa absolutizma, nego v ustavni dobi. Nemški liberalci so namreč pred deset-ietji napravili spravo s Poljaki ter jim izročili hegemonijo v Galiciji. Tako so Rusini leta 1867 imeli v deželnem zboru 46 poslancev, sedaj jih imajo le 21. Leta 1873 je bilo rusinskih poslancev v državnem zboru 16, v zadnji zbornici pa le 10. Dalje trdijo Rusini, da so pred ustanovitvijo deželnega šolskega sveta imeli več ljudskih šol kot Poljaki. Sedaj imajo pač približno enako število šol s Poljaki, toda mnogo manj razredov. Z eno- in dvoraz-rednih ljudskih šol pa učenci ne morejo na srednje šole. Poljaki imajo 45. Rusini le pet gimnazij; realke, obrtne in trgovske sploh strokovne šole so vse poljske.
Velik boj med Poljaki in Rusini je tudi zaradi univerze. Leta 1784 je bila v Lvovu ustanovljena nemška univerza, leta 1805 ustavljena iu 1817 zopet oživljena. Leta 1848 sta bili na tej nemški univerzi dve, pozneje štiri rusinske stolice z ruskim poučnim jezikom. Takozvano meščansko nemško ministrstvo je popoljačilo Ivovsko univerzo, vendar pa tudi Rusinom zagotovilo stare pravice. Sedaj pa je Ivovska univerza popolnoma poljska, le nekateri tečaji so rusinski. Zato Rusini zahtevajo samostojno univerzo v Lvovu. Tej za-zahtevi pa se ustavljajo Poljaki.
Že leta 1901 so bili na Ivovski univerzi hudi pretepi med rusinskimi in poljskimi dijaki. Več rusinskih dijakov so zapodili, univerzo pa zaprli. Pred otvoritvijo je poljski akademični senat poživljal poljske dijake, naj branijo pravice poljske univerze. Tedaj je do 600 rusinskih dijakov zapustilo Ivovsko univerzo. Ker pa je rusinsko dijaštvo sploh jako revno, ni
moglo dojgo obiskavati izvengaliških univerz. Povrnili so se v L.vov, kjer pa so se ponavljali vedni prepiri in pretepi do znanega krušnega štrajka v ječi in kazenske obravnave na Dunaju.
Sicer pa bi tudi Poljaki ne mogli ustreči Rusinom v vseučiliškent vprašanju. Ruskih profesorjev bi bilo dovolj, a teh nočejo Mladorusini. Ti pa nimajo potrebnih profesorjev. Ukrajinska ideja sama ovira in omejuje rusinski kulturni razvoj, posebno pa ustanovitev univerze. Ta vprašanja more rešiti le bodočnost, ker danes vladata le strankarska strast in sovraštvo.
TedensRl pregled.
Svobodomiselno dijaštvo slovensko
se je pridružilo nemškim buršein v boju proti katoliškim dijakom. »Slovenec« je razkrinkal njihovo junaštvo. Zato so odgovorili z grdimi napadi v »Narodu« na katoliške dijake. Ti nezreli mladiči, ki študirajo po več let, ne da bi napravili kak državni izpit, zmerjajo kmete s pijano tolpo zato, ker so kmetje prišli na vseučilišče, da branijo katoliške dijake pred napadi liberalnih študentov. Liberalni študentje snujejo po Gorenjskem neko organizacijo. Slovenski kmetje jim bodo že znali na njihovo zmerjanje dati pravi odgovor, kadar pridejo sitnarit. — Za slavnostni sprevod na Dunaju povodom cesarskega jubileja se bodo začeli nabirati po deželi prostovoljni doneski. Tozadevni odbor se obrača s prošnjo v prvi vrsti na občine in druge denarne zavode. — Tržaški liberalci slovenski so hoteli razbiti ustanovni shod izobraževalnega društva v Skednju. Njihova nakana se jim ni posrečila. — Protinemške demonstracije so bile v Pragi. Cehi so obmetavali s kamenjem nemško gledališče. Tudi med češkimi radikalci in socialisti se je vršil spopad. — Naši mladeniči prirede javno telovadbo 26. julija v Škofji Loki. Ta dan se ustanovi vseslovenska mladeniška organizacija. Vršil se bode ravno tu tudi poučni mlade-niški tečaj. — Trgovska in obrtna zbornica kranjska je imela 20. t. m. javno sejo. Pri tej priliki je svetnik Kregar stavil nujni predlog, naj se naprosi poštno ravnateljstvo. da se dostavljajo obrtnikom, trgovcem in drugim ekspresna pisma naravnost s kolodvora takoj po prihodu vlakov. Stavil je nadalje predlog, naj se napravi nova poštna filijalka v dvorskem okraju in dva poštna urada na Cesarja .ložefovem trgu in Starem trgu naj se podržavita. — Hrvaško vseučilišče je dal ban otvoriti. Vseučilišče je zastraženo od orožnikov, ki ne puste, da bi kdo zabranil dijakom vpisati se. Hrvaški dijaki, ki bivajo v Pragi, prete z bojkotom tistim, ki bi se drznili vpisati se v Zagrebu. — Dalmatinski volivni red bo predložen te dni vladi v potrjenje. — Tržaški volivni red vlada menda ne bo potrdila.
Raznoterosti. V Ljubljani je zgorela postrežnica Elizabeta Lipovitz, ko je kuhala v samovaru s špiritom kavo. — V Krškem se je vršil vinski semenj, na katerem se je pokupilo 643 hektolitro vina. — V Ameriki so roparji umorili Jerneja Ma-rentiča iz Gradaca na Belokranjskem. — Liberalci so v Logatcu izvalili »Sokoliča«. Pravijo, da bo kmalu poginil. — Bolgarska vlada je poslala svojega zaupnika k »Zadružni zvezi« v Ljubljani, da prouči
zadružno organizacijo. — V Ljutomeru na Štajerskem ie imela »Kmečka zveza« velik shod, na katerem sta poročala poslanca Roškar in dr. Benkovič. — V Šmart-nem pri Litiji sta na shodu »Kmečke zveze« govorila deželni odbornik dr. Lampe in poslanec Mandelj. — Dela za kranjski vodovod so se že oddala. — Delavci v tovarni za lep v Ljubljani štrajkajo. — V vasi Štamperka pri Trebnjem je divjal grozen požar, ki je vpepelil dve hiši. Delavec Marinčič se je tako prestrašil požara, da je umrl. Požar je vpepelil v Bukovcih na Štajerskem osmim posestnikom poslopja. — V Ljubljani se je ustrelil vojak na straži. — Občinski svet ljubljanski je sklenil proslavati cesarjev jubilej z dobrodelnimi napravami. — Dr. Krek je vložil nujni predlog za državno podporo po toči poškodovanim posestnikom iz Dolskega, Kleč in Sv. Križa. — Dr. Hočevar za pogorelce v vasi Tihoboj in Brinje-Lesko-vec. — Več štajerskih Slovencev se udeleži slavnosti v Mekinjah pri Kamniku 28. t. m.
Godovi prihodnjega tedna.
Ponedeljek, 25. maja: Gregor VII., papež; Urban I., papež. — Torek, 26. maja: Filip N.. spozn.; Elevterii, m. — Sreda.
27.	maja: Magdalena Pac., d. — Četrtek.
28.	maja: Kristusov vnebohod; Avguštin, škof. — Petek, 29. maja: Maksim. škof; Teodozija, muč. — Sobota, .30; maja: Ferdinand, kralj: Feliks I., papež.
Državni zbor.
Dunaj, 22. majnika.
Današnja seja je trajala malone deset ur. Govorili so le trije rusinski govorniki. Rusinski socialni demokrat Witky govori o napakah gališke uprave in pa o volivnih zlorabah v Galiciji. Ostro napada šlahčiče. Budzyno\vski (radikalni Rusin) govori pet ur. Graja nazadnjaški deželnozborski gališki volivni red. Sovražniki Rusinov delajo na to, da prisilijo Rusine k revoluciji. Od četrt na sedem do četrt na deset je govoril Rusin Trylowskyi o napakah gališke uprave. Razpravo nato prekinejo. Bram-bovski minister podmaršal pl. Georgi odgovori na Stolzlovo interpelacijo glede na
nasilni pohod solnograške posadke.
Vsebino interpelacije smo objavili že včeraj. Minister deželne brambe prečita poročilo poveljništva 6. brigade, ki izvaja: Dne 19. t. m. je bila alarmirana solnogra-ška posadka. Sledila je vaja, ki so se je udeležili tudi nadomestni rezervisti, ki so se že privadili, ker so delali že devet dni prej vaje. Vojaki so imeli časa dovolj, da zajtrkujejo. Za vojake se je določilo 45 km, za patrulje pa 50 km pota. Pred vajo so počivali vsi oddelki trikrat. Pri odkoraka-nju je bilo marodnih vsled žuljastih nog dvanajst mož. Zaradi velike opoldanske vročine so prekinili prodiranje za pol ure. Brigadni poveljnik se je sam prepričal, da imajo vojaki dovolj jedi seboj. Kmetje so nosili dovolj vode. Čete so manevrirale v senci. Ko so korakale čete nazaj, so trikrat počivale. Vsaka stranka je imela vojaškega zdravnika s sanitetno patruljo. Na maršu je ostalo 60 mož, ki so pa prišli do večera vsi domov. Vsi maroderji razven enega so popolnoma okrevali. Minister pravi, da so bila prvotna poročila po tem poročilu pretirana. Pridrži si pa pravico, da
Potem je legel v posteljo, s smehljajem na ustnih sanjajoč o svoji nadi.
I. B.
Pismo Boltatušn Pepsta.
Gespud redehter!
Naše že-plenke kar na greja leberal-cem iz glave. Tu je, kokr de b blu zacu-pran. Na ush konceh in kra-jeh kličeja na pumuč; tožja in špcclaja nas pou-sod, ker se troštaja.
de u kej izdal, ubenem pa udrihaja pu nas in pranja, de sma izdajauci. In tu use zatu. ke čma Sluvencem res pumagat na noga in nistna že iz tem zaduvoln, če Prdan prefit dela. Leberalci upijeja. de delama iz našem žeplenkam škoda družb svetga Ce-
rila in Metoda. Jest tega ne zastopem, ču s še tku glava belem, za kua b iz našem žeplenkam delal družb svetga Ccrila in Metoda škoda, ke vender tud Ceriluve žeplenke prouzaprou na predajaja u kurist družbe svetga Ccrila in MetoJa, ampak u kurist tistem Sluvencem, ke sa u navar-nast, de b jh Nemci na puhrustal in glih u ta namen se predajaja tud naše žeplenke. Zatu jest res na vem, za kua se te Idje tku repenčja. kokr de b jh za goutanc držu in jh davu.
Pu pravic jm puvem, gespud redehter, de se men tu glih tku zdi. kokr če b edn na sred Iblance gagu. K b en člouk tu vidu. skoču b brž u uda in mu puskusu pumagat na suh, pa b mu na mogu, ke b ble prešvoh negave muči. Kokr b pa en druli člouk tu vidu iz brega, skoču b še on na pumuč in tou putaplajočga rešt iz vode. Tu b se pa immo. kc je ta paru skoču na pumuč, tku fržmagal, de b začeu raj putaplajočga nazaj u uda tlačt in tunkat, sam de b ga še tist, ke jc ta druli pujnga skoču, na mogu vn izvlečt.
A ni tu ena velika prsmudarija, gespud redehter? Te leberalci sa gvišni al prsmujen, al pa tku žleht, de jm ui prou nč za druzga. kokr za špeter in pa za ba-harija, češ, mi sma mi, vi ste pa smeti. Al jest puvem leberalcem, de jc teli smeti čez dali več in hmal jh u tulk. de se uja leberalci u tih zaduši.
Jest na vem, za kua na Jebačina na ajfraja. ke dela res škoda družb svetga 1
Cerila in Metoda in še bi tisttn Sluvencem. ke sa pred Nemcem v navarnast? Jebači-nuva cekorja jh prou nč u uči na bode. nasprotn, še prpuročaja ja u sojeh časnkeh in upijeja, de nej usi Sluvenci kepujeja sam Jebačinuva cekorja, ke je desetkrat bulš kokr cekorja družbe svetga Cerila in Metoda. A je ta vpitje zavle tisteh pedeset krone, ke jh je Jebačm šenkii leberalnem časnkarjem? Ta nar bi gvišn; sej druzga uržalia ni, da b lcberaln časnki ponujal Idem Jebačinuva cekorja, če prou delaja iz tem škoda Sluvencem ub mejah. In na ta viža Idje saj veja, ki;lk je sluvenskem leberalcem za sluvensk narud in de sa [.'rprauleti za ubogeh pedeset krone ceu soj narud pestet na cedil.
Ke ne, gespud redehter, tu sa lepi ge-spudi, te naš leberalci. In te gespudi se upaja še Idi farbat, de sa narodu iu de sa Sluvenci iz duša in telesam — (sani iz priftošlnam mende ne. Op. stavčeva) u resnic sa pa stukat slabš, kokr sa ble soje cajte Dežman in negave grable.
Zdej vidja. gespud redehter, kašn sa naš leberalci. Kokr jh ubrneja, nisa dost prida in če jm u praumo cajte na kurje učesa na stopma, uja pa še slabši. Nej le pugledaja. kašn sa že zdej ta mlad. tist. ke še pu diiniskeh štarijah iu kufehauzeh hlače trgaja. Kulk je že tem za nhn narud. ke jh pita in vn drži. dc lolika svoje špase pu Plini in pu Grace ugajnaja, pa pranja.
1 da akadetnična svuboda branja in varjeja
Al tak Ide kej nase držeja, ke tista peta ližeja, ke jh je že tulkat ubrcala? Men se glih tku zdeja, kokr tist kuški, ke tist kurubač, iz kermo jh gespudar večkat na-švrka. u gobčke za gespudarjam nosja in ga na kumanda spesteja iz gobčka, de jh spet lolika iz uim našvrka. Buh nas vari, de b te Idje dubl kerkat naš narud u roka! Tist je že res, de sa zdej še premladi, de b mogl premislt in preudart, kua je prou in kua ni prou; ampak tulk pametn b bli pa že tud lolika, de b saj sprevidi, de nč na veja in de b se zatu raj nč umes na mešal, če se že na upaja nemškem buršem zgage delat. Ta nar bi pametn je tku za tiste, ke še nisa ne krop ne voda, de se mal bi nazaj držeja in prepesteja pulitka tistm, ke se že mal zastopja najna. Pr nas je že tku use precej zmešan in narobe; zdej naj pa še te mladenči uriies pusežeja, pol u pa ta nar več kulubocja. Pr nas se ta peru na-prau zveza, ke še ni nč za zvezat, pol pa šele ukul išeja, ki b dubil kej za zvezat. Tu je glih tku. kokr če b edn kupu ta peru knof, pol b ga h žnidari nesu, de b mu gvant zravn naredu. In kulk je še takeh rči. Ceste se tudi ta peru pumetaja, pol pa šele pušpricaja, namest narobe. Še ket utroc sma bli mi bi pametn in se nisma začel nekol pu let kepat, puzim pa frniku-lat in kičkerl zbijat, ampak usaka reč u sojino cajte.
obvesti zbornico o poizvedbah, ki jih je ukazal brzojavnim potoni. Fremdenblatt« piše, da je bil oddan le en mož vsled vaje dne 19. t. m. v bolnišnico, ki jo je pa že zapustil. Dva dni po vaji se je zglasilo bolnim 42 nadomestnih rezervistov, ker so bile napovedane strelne vaje. Solnograški listi pa vzdržujejo prvotna poročila. Pred maršom so zajtrkovali trije bataljoni, četrti bataljon in del rezervistov pa ne. Polkovnika Kohouta so večkrat opozorili na žalostno stanje moštva, a poveljnik ni hotel dati prostega drugega dne. Pač pa je dal na lastno odgovornost prosto svojemu bataljonu nadvojvoda Peter Ferdinand. General pl. Colard se ni sam izpostavil težavam vaje. Podal se je k vajam šele ob 9. uri zjutraj in se je peljal popoldne z vozom nazaj v Solnograd. Rezervist 15. stotnije Seheibehvandtner je že umrl, neki drugi rezervist pa umira.
Ovacije predsedniku VVeiskirchnerju.
Današnji dolgi seji je ves čas predsedoval predsed. dr. VVeiskirchner. Dr. Za-ček ie namreč odpotoval, podpreds. Star-zynski je pa vezan po kompromisu z Rusini, da ne sme predsedovati med rusinskimi govori. Poslanci so priredili predsedniku koncem seje zato ovacije. Seja se je zaključila ob pol 10. uri zvečer. Prihodnja seja v ponedeljek ob treh popoldne.
Simpatije poslancu Hagenhoferju.
Poslanec Hagenhofer dobiva veliko priznanj od akademiških zvez in drugih zastopov in zasebnikov, ki vsi njegovo postopanje popolnoma odobrujejo.
Naučni minister za enakopravnost katoliških vseučiliščnikov.
Vseučiliški odbor, v katerem so poslanci Mayr. Sclilegel, Kemetter, Drexel, Stolzel in Miklas, se je razgovarjal o vse-učiliških zadevah z naučnim ministrom Marchetom, ki je izjavil, da se hoče zavzeti za enakopravnost katoliških vseučiliščnikov. V tem smislu je razposlal okrožnico rektoratoni. Krščanski socialci pa ne dajo mnogo na te obljube in sodijo, da ostane vse le pri besedah.
Poročilo o proračunu
je že izdela! dr. Steinwender in so je iz« dali. Poročilo se sklicuje na gospodarsko depresijo od 1902 do 1907. Poročilo zahteva popolne načrte o armadi, o vodnih cestah, o novih železnicah in o tržaškem pristanišču.
Ustavni odsek.
V današnji seji ustavnega odseka je poročal poslanec Skedl o odredbah po S 14. od leta 1897. do 1904.
Za otroka.
Socialnopolitiški pododsek je izdelal zakonski načrt o otročjem delu. Otroci pred 14. letom sc smejo uporabljati pri delu le po določilu te postave. Vsa dela, ki prinašajo zaslužek, spadajo med taka dela, osobito pa uporaba otrok pri obrtnih, kmečkih ali pa pri delih domače industrije kakor tudi poselska služba, pošiljanje se-lov, raznašanje časnikov in blaga. Prepovedano pa ni le slučajno delo. Otroci smejo delati le toliko, da delo ne škoduje zdravju, telesnemu in duševnemu razvoju in da jih ne ovira v šolskih dolžnostih. Uporaba otrok do 12. leta ni dovoljena, po 12. letu za lažja poljska dela, do 10. leta pa ne sinejo uporabljati otrok niti pri kmečkih delih. Ob šolskih dneh ne sinejo delati otroci nad tri ure in ne pred dopoldanskim poukom. Opoldne morajo imeti otroci dveurni odmor. Popoldne smejo pričeti delati šele pol ure po končanem pouku. Ostrejša določila so pa glede na uporabo tujih otrok, če ne spadajo k rodbini, Postavo nadzorujejo politiške oblasti, ki jih morajo podpirati občinske in šolske oblasti ter obrtni nadzorniki. Prestopke kaznujejo politiške oblasti tudi z zaporom.
Vlomilci u Jebačinouo blagajno prileti.
Vspeh policijskega svetnika Lauterja.
Kakor znano, je bilo v noči od 17. na 18. decembra vlomljeno v blagajno tukajšnjega trgovca gosp. Jebačina na Rimski cesti št. 1, pri čemur so tatovi dobili kakih 8000 K plena. Ljubljanska policija je takoj sumila, da to ni delo domačih tatov, marveč bržkone tržaških. Delo je bilo sicer spretno, a vendar ne mojstrsko. Na licu mesta se je našel odvijač, na Mirju. za Jakopičevo barako, pa klešče, dleto in nekaka železna zobčasta sekirica, pritrjena na železnem drogu, pri kateri je pa manjkal končni zob. Le-ta se je po daljšem iskanju našel v blagajni sami, s čemur jc bilo dokazano, da so to sekirico res rabili storilci in jo ondi odložili. Orodje jih je po
svoji teži oviralo pri begu, in kakor bomo pozneje videli, so ga tudi drugod imeli zadosti. Dolgo časa so ostali vsi poskusi, po tatovih dobiti najmanjšo sled, brez vspe-lia. Zagonetke se kar ni dalo rešiti. Sem-tertja se je ugibalo in tudi sumilo, da je bil vlom izvršen po znani družbi \Vasinskega. Vršila se je celo v ti smeri sodnijska preiskava, ki pa, kakor znano, ni imela za-željenega vspelia. Zadnji čas se je pa lo posrečilo najti pravo sled. Pri mesece trajajočem prelustriranju na stotin oseb, posebno raznih železninarskili delavcev je mestni policijski urad prišel tudi na nekega poldomačina ključavničarja Frana Korena. Le-ta je rojen leta 188.3. v Trstu kot sin železniškega uslužbenca Matije Korena, pristojnega sedaj v Trst, a doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem, tedaj domačega pokolenja. Navedeni delal je leta 1900. pri zgradbi nove gimnazije v Ljubljani kot uslužbenec dunajske tvrdke »Union« ter stanoval na Poljanski cesti št. 13. Bil je zaradi izgreda policijsko kaznovan, a radi suma hudodelstva tatvino deželnemu sodišču izročen, katero je pa zaradi pomanjkanja dokazov preiskavo ustavilo. Poizvedbe so dognale, da je bil Koren že večkrat v Ljubljani, da se zelo dobro spozna tukaj in da je že delal okoli po svetu po Franciji, Italiji, Nemčiji, da govori dobro nemško, slovensko in italijansko, ter da je že večkrat predkazno-i van. Bil je šele dne 3(1. novembra 1907. izpuščen iz tržaških zaporov, kjer je bil zaprt zaradi javnega nasilstva. Koren namreč ni samo tat, ampak tudi nasilnež. Nekaj časa je bil doma pri starših, potem je zopet odpotoval in zopet prišel. O Božiču peljal se je s parnikoni »Wurmbran-dom« v Zader k svojemu, ondi bivajočemu bratu Karol u, odkoder sc je meseca grudna 1907. vrnil v Trst. Osobito posetil je pa tudi Ljubljano ter tukaj izvršil vlom pri Jebačinu, ali sam ali pa v družbi drugih vlomilcev, o katerih bode pozneje govorica. To dokazujejo nastopne okolnosti: Slika njegova kazala se je po policijskih organih od hiše do hiše, od stranke do stranke, — za naše stražnike zelo naporno delo. A ta akcija imela je popoln uspeh, ker ga je več oseb, osobito na Rimski cesti spoznalo, da je bil sredi meseca decembra tukaj viden. Odpeljal se je dno
I.	januarja t. 1. v spremstvu nekega Jako-t ba .ledrejčiča iz Trsta na Dunaj. Na Dunaju živel je zelo potratno, obiskoval po-nočne lokale in trosil denar z lahkoživimi ženskami. Koren in Jedrejčič sta baje imela polne roke denarja. Tu ga je pa tudi usoda dohitela. Dne 18. januarja sunil je v pijanosti gostilničarja Josipa Meixnerja.
II.,	Nordbalmstrasse 52, s katerim se je, prepiral zaradi zavžitka, tako hudo, da je le-ta vsled rane umrl. Korena so aretovali na licu mesta in ga je dunajsko sodišče obsodilo zaradi uboja na pet let težke ječe. Oddan je bil v nižjeavstrijsko kaznilnico Stein ob Dunavu, da tam kazen prestane. Meseca marca bil je v Zadru izvršen v neko blagajno vlom, katerim povodom so bili ondi prijeti Karol Koren, brat opisanega vlomilca, Josip Arzon in še neki, ki se naziva Luigi Kavčič. Pri Karolu Korenu našlo se je razno vlomilno orodje, med tem tudi osobito zobčast drog, sekirica, dleto in navadne klešče, kateri trije predmeti so na las slični z onim orodjem, kojo se je našlo na Mirju. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je bilo to orodje last že omenjenega Frana Korena. Bilo mu je iz Trsta poslano na Dunaj, kjer je stanoval 11.. Franzensbriickenstrasse št. 11 pri vdovi Ani Jarolinovi v nekem 82 cm dolgem ter 21 cm visokem zaboju. Ko je bil prijet, ni imel časa orodja poskriti; njegov tovariš jo je pa odkuril še isti večer v Trst nazaj, popustivši vse vlomilno orodje v stanovanju ter naročil Ani Jarolinovi, da naj mu pošlje orodje v Trst, kjer stanuje na Greti št. 260. Le-ta pa tega ni storila, marveč je šla Korena vprašat v zapor k sodišču, kaj naj se z orodjem zgodi. Koren ji je odgovoril. da je orodje njegova last in da naj ga pošlje njegovi materi v Trst via Belve-dere št. 82, kar jc ženska dne 17. februarja tudi storila. Poizvedbe v Trstu so dognale, da je Katarina Korenova ta zavitek res prejela iu ga možu izročila. Le-ta se je dne 27. februarja odpeljal v spremstvu nekega človeka — bojda .ledrejčiča ? — v Zader ter vzel seboj bržkone orodje. Matija Koren se jc pa peljal tudi na Dunaj, kjer ima zeta Romana Bayerja, občinskega uslužbenca pri dunajskem magistratu, ki pa ne živi s svojo ženo Marjeto, hčerjo Matije Korena. Le-ta je bila bufetka v etablise-mentu »Venedig iu Wien« in je sedaj nekje v Berolinu. Dočim se sumi, da sta Koren ali pa Jedrejčič nesla v Zader vlomilno orodje, skušal je Koren starejši povodom svojega obiska na Dunaju poizvedeti, ali se je že prišlo na sled tatvinam sina Frana, v) tatvinah seveda dunajskim oblastem takrat šc ni bilo ničesar znanega. Baycr jc
dobil nadalje od .ledrejčiča iz Trsta pismen nalog, naj poišče za Frana Korena dobrega zagovornika zaradi uboja. Jedrejčič mu je tudi v to svrho iz Trsta poslal 600 kron. Od teh dal je Bayer 400 kron dr. Applu, odvetniku na Dunaju, z naročilom, naj prevzame zagovor za Korena. Pozneje je pa baje oče Matija sam najel dr. Recharta kot zagovornika za sina ter mu baje poslal 500 kron. 100 kron je Baver Korenu poslal v zapor za priboljšek. 100 kron je pa še ostalo. Ta svota se mu je samoobsebi umevno kot od vlomov izhajajoča zaplenila. Starši Korena seveda nočejo o tem ničesar vedeti; oba sta bila dne 14. maja po c. kr. tržaškem policijskem ravnateljstvu, kateremu je ljubljanska policija poslala tozadevne podatke, aretovana in izročena tržaškemu deželnemu sodišču^ Dočim niti pri policiji, niti pri sodišču nista ničesar priznala, posrečilo se je vendar načelniku ljubljanske policije, ki ju je dne 16. t. ni. s privolitvijo c. kr. tržaškega deželnega sodišča v njunem zaporu v Trstu via Tigor št. 2, celi dan zaslišaval, pri-i praviti: očeta do tega, da je povedal, da jo prišel z Dunaja po »poštirju« (pismonoši) nek zavitek z zadevnim orodjem. Mož je pa zavitek izročil nekemu neznanemu gospodu, ki ga je na ccsti po njem vprašal, kar je seveda le prazen izgovor. Izročil ga je sinu Karolu ali pa Jedrejčiču. Navedenemu funkcijonarju sc je tudi posrečilo Frana Korena samega pripraviti deloma do priznanja. Le-ta, pravi tip trdovratnega zločinca, hvalil se je že v zaporu pri dunajskem sodišču, da je v družbi .ledrejčiča izvršil vlome v Trstu in v Ljubljani* ter si 2000 kron prihranil od vlomov, da se jc iz tega denarja zagovornik plačal, da je pobegnil iz Trsta, kjer so mu postala tla prevroča. Koren, po načelniku ljubljanske policije s privolitvijo c. kr. dunajskega nadpravdništva v kaznilnici v Steinu dne 20. t. m. zaslišan, je priznal, da je orodje njegova last. da ga mu je naredil v Trstu nek strojni ključar, ki se obrtno s takimi rečmi peča, da je bil tudi on v Zadru pri bratu, da je prišel na Dunaj z namenom ondi vlomiti, da ima 300 do 400 kron prihranjenega denarja skritega v Trstu, »ker se mora denar imeti, kadar sc pride iz zapora«, da se dobro spozna v Ljubljani in da so mu tudi imena tukajšnjih policijskih organov znana, taji pa ljubljansko dejanje vzlic velikanskim dokazom, češ, da še ni zadostno spreten za take reči. Pripravljen je vendar in pričakuje, da se ga bode tudi zaradi Ljubljane obsodilo na kakih pet let. Koren tvori v družbi brata Karola in najbrže tudi brata Viktorja, nadalje Josipa Arzona in .ledrejčiča, takozvanega Kavčiča, celo tatinsko družbo, ki je v zadnjem času razne vlome, a samo na jugu, v Trstu, v Ljubljani in Zadru izvrševala. Ta družba se imenuje »Južna družba«, med tem, ko je družba \Vasinskega »Severu;* družba« vlomilcev. Kdo je bil izmed te družbe razen .ledrejčiča in Korena v Ljubljani, šc ni natančno dognano, ker so sokrivci v tako oddaljenih mestih zaprti, kakor je Trst, Zader in Stein, kar poizvedbe otežkoči in stroške obremeni. V prvi vrsti gre sedaj za sokrivca .ledrejčiča. 2e prvotno jc ljubljanska policija sumila, da je v Zadru pod imenom Kavčič prijeti vlomilec Jedrejčič in tudi Koren sam se je. vi-devši po načelniku ljubljanskega policijskega urada pokazano mu Kavčičevo sliko, zagovoril in rekel, da jc to Jedrejčič. a pozneje je to zopet preklical, češ, da je dotičnik slabo zadet in da ne more reči, če je to res Jedrejčič. Na Dunaju je spoznala dotično sliko na prvi pogled Beti Schmidt. delovodjeva žena, s katero je Koren v, družbi .ledrejčiča večkrat občeval. Nasprotno pa trdi Korenov svak Bayer, kakor tudi bivša Korenova stanodajavka Jarolinova, da to ni slika Jedrejčičeva. No. če to ni Jedrejčič, bode morala o tem natančno obveščena tržaška policija vse sile napeti, da ga izsledi in aretuje. Pozna ga tamošnji nadzornik g. Titz že itak dobro iu ni dvomiti, da bode tudi on, če ni s Kavčičem identičen, kmalu pod ključem.
S tem je vlom pri Jebačinu za ljubljansko policijo takorekoč rešen; preosta-jajo le še bolj postranske poizvedbe. Sedaj dobi besedo preiskovalni so Inik. Naša časnikarska dolžnost pa je, da z veseljem zabeležimo tako važno novico in izrekamo g. policijskemu svetniku Lauterju tem potom popolno priznanje za tako dolgo, trn-dapolno, a vzlic malim sredstvom, ki jih ima na razpolago, vendar tako vspešno delo. Upamo, da se bo tudi kiralu posrečilo izslediti škofijske vlomilce.
FORMALNA DEMISIJA SKUPNIH MINISTROV AEHRENTHALA IN SCHONAICHA.
Zmaga Košutove vlade.
Košut in Wckerle sta zmagala v vprašanju o povišanju častniških plač. Zunanji
minister Aehrenthal in vojni minister Sclio-naicli zato nista mogla držati dane besede, da se skličejo delegacije meseca majnika. Ministroma ni preostalo drugega, kakor da sta podala svojo demisijo. Seveda je to čisto navadno slepomišenje. Oba odstopiv-ša ministra pograbita zopet z obema rokama ministrska portfelja, če ju zopet pozove krona. Seveda, druga stvar je pa, če jima bo kdo zopet verjel, kadar bosta kaj zatrjevala. V skupnem ministrskem svetu se je doseglo tako sporazumljenje, kakršno so prerokovali madžarski listi. Častniške plače se povišajo šele s I. oktobrom, plače moštvu pa 1910. Ogrska vlada je samo to dovolila, da se sme letos porabiti 500.000 K za izboljšanje menaže in da se sme postaviti leta 1909 za izboljšanje plače in menaže moštvu 3Va milijona kron. Število vojaških novincev se pa ne poviša in se skličejo delegacije šele v pozni jeseni. Kaj so pa vse obetali svojčas skupni ministri in tudi Beck skupni vladi: 1. Izvede se izboljšanje gaž v proračunu za 1909 z veljavo za leto 1908. 2. Delegacije se skličejo koncem majnika. Izpolnila se pa ni niti ena obljuba!
Posvetovanje avstrijskih delegatov.
Predsednik avstrijske delegacije dr. pl. Fuchs je sklical 22. t. m. k posvetovanju avstrijske delegate. Navzočih je bilo 17 članov gosposke in 24 članov poslaniške zbornice. Naglašalo se je, da morajo sklicati delegacije koncem junija ali pa začetkom julija. O posvetovanju se je izdala izjava, ki obžaluje, ker niso obvestili o sklepih skupnega ministrskega sveta predsednika avstrijske delegacije in tudi ne delegatov. Razpravljali so o sklicanju delegacij, zahtevali so, da se sme ločiti vprašanje o povišanju častniških plač od vprašanja o povišanju plač moštvu. Delegacije naj se skličejo junija. Fuchs je izjavil po seji, da je razven socialnih demokratov vladalo soglasje pri posvetovanju delegatov.
Nezadovoljni Madžari.
Zaradi lepšega se delajo seveda Mat!-, žari zelo nezadovoljne. Madžarom prijazno avstrijsko svobodomiselno časopisje pa opisuje, koliko so se ponižali Madžari s kompromisom. In madžarsko časopisje vpije, da je poražena Košutova stranka. Predsednik zadnje ogrske delegacije Ba-rabas je tudi nezadovoljen z dunajskim kompromisom in vpije pa grozi, da bo še ropotal zato. Da so nezadovoljni tudi poslanci. je samoobsebi umevno. Poročajo pa, da pomiri Wekerle nezadovoljnosti, ker predloži ogrskemu državnemu zboru predlog o povišanju plač častnikom ogrskega honveda. Seveda morajo Madžari nekoliko godrnjati, da se lahko baliajo poraženi skupni ministri in Beck ž njimi, s kako težavo in trudom so premagali velike ovire pri Madžarih.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
MADŽARSKA RAZSTAVA V LONDONU.
Posnemajoč avstrijsko razstavo v Londonu, koje češki oddelek londonsko časopisje ni moglo prehvaliti, se je odločila ogrska vlada, da napravi letos v Londonu razstavo, od katere pričakuje matc-rijelnih in moralnih uspehov. Toda vse te nade so splavale po vodi. Razstava, kojo je priredil odbor strokovnjakov, je doživela velikanske neuspehe, da pravcati fi-asko. To potrjuje tudi londonski dopisnik »Az ujsaga«. On piše: Razstava sploh ni nikaka razstava. Vse je razstavljeno v dveh paviljonih, a še ta dva paviljona se odlikujeta po svoji — praznoti. Ostali razstavni del obstoja iz razveseljevavnih in zabavnih prostorov. Vsega skupaj je v razstavi dvajset gostiln in kavarn z natakaricami in uslužbenci v madžarski narodni noši. Mnogo jc kinematografov in panoram; razstavljene slike ogrskih kopališč so prave karikature. Občinstvo se prav nič ne zanima za razstavo, k večjemu, da sc smeje vsled slabih angleških napisov. Sodba angleških listov jc v tem edina, da razstava — ni nikaka razstava. »Daily Chronicle« pišejo, da »je ogrska razstava pač prijeten kraj za razveselje-vanja, več pa Madžari gotovo ne premorejo.« — »Star« piše: »Kdor hoče dobro jesti in piti. ta naj obišče madžarsko razstavo.« Neki drugi list piše: »Razven to-kajca, godbe in hrupa ni ničesar v madžarski razstavi. Zdi se. da je to edini produkt njihove trgovine, obrti in poljedelstva.« Podobno pišejo vsi ostali angleški listi.
Kranjsko v sprevodu
no
uMIelnem Dunaju.
Kranjski odbor dunajskega cesarskega slavnostnega sprevoda.
Te dne se je vršila v deželnem dvorcu pod predsedstvom deželnega glavarja. dvornega svetnika Šukljeja seja glavnega odbora, da se določijo podrobnosti sprevoda. Vršili so se jako zanimivi razgovori o umetniški prireditvi kranjske skupine, kako da bi bila lahko slikovita, raznovrstna in sijajna. Slikar Jakopič je razvil svoj program, iz katerega je razvidno, da je že po celem Kranjskem napravil študije ter da mu prebivalstvo gre v vsakem oziru na roko. Na dan pridejo značilne in pristne narodne noše, ki že dolgo niso prišle do veljave. Zaradi tega je za probujo zmisla za narodne noše in njih proučevanje ta sprevod velike važnosti in se je tudi nadejati, da se bo s tem zanimanje za narodne noše pri nas prebudilo, kar je jako želeti, ker narodne noše sedaj že skoraj umirajo. Gospod Jakopič je tudi razložil, kako si on misli romarsko skupino, da si je ne misli kot procesijo, .temveč le kot povratek od romanja in da je to skupino imel v mislih le radi tega, ker bi se v njej lahko združile iz cele dežele pravilnim potom vse noše v eno samo podobo, kar se da s kako drugo razvrstitvijo težko izvršiti in pa da bi bilo nekaj kontrasta s svatbami, ki so veselega značaja. Kljub temu so se uveljavljali različni pomisleki proti temu predlogu in ko-nečno je obveljal sklep, da se ta del opusti in nadomesti z drugo podobo, morebiti z vrnitvijo ljudstva s sejma, pri kateri skupini bi se dalo tudi spraviti različne naše kraje v en okvir. Vsi udeleženci so kazali veliko zanimanje in so se slišala različna zanimiva mnenja. Vzelo se je na znanje, da osrednji odbor dunajski prevzame znaten del stroškov prireditve v svoje pokritje, pač pa da bode treba zbrati precejšnjo svoto denarja, da se kranjski sprevod kolikor mogoče sijajno priredi, ker le tedaj more tekmovati z drugimi avstrijskimi skupinami. Konečno se je izvolil poseben izvrševalni odsek, kateri ima sedaj skoraj vsak dan seje, ki trpe več ur in v katerih se določajo vse podrobnosti natančno. Vsi udeleženci so torej lahko brez skrbi ter zagotovljeni, da bodo pod dobro premišljenim vodstvom in nadejati se je, da se cela prireditev izvrši v slavo domačega umetništva in tudi v proslavo naše domovine, ker bo ta skupina po svojih slikovitih nošah in po svojih lepih ljudeh gotovo vzbujala pozornost.
Rojaki, podpirajte gmotno odbor za prireditev dunajskega cesarskega slavnostnega sprevoda!
Krasne načrte so izdelali naši umetniki za ta sprevod in ako pridejo njih načrti do uresničenja, potem je lahko vsak prepričan, da bo kranjska slikovita narodna noša postala znana širšemu svetu, kajti samoposebi je umevno, da pošljejo vsi narodi ozir. njih časopisi svoje poročevalce in svoje umetnike, ki bodo poročali celemu svetu o tem sprevodu. Ako hočemo, da nas spoznajo v obče, potem moramo pač nastopiti sijajno; za to pa jetrebadenarja! Gotovo je, da bo dežela kranjska sama dala izdaten prispevek. toda treba je, da tudi občinstvo olajša deželi to breme in samo prinaša prispevke v ta namen, da bodo naši rojaki dostojno zastopali deželo na Dunaju. Zupani iz kranjskih občin, ki so prišli na glavni ustanovni shod izvrševalnega odbora, so se z navdušenjem izrazili za to podjetje in tudi obljubili podporo. Pričakujemo torej, da bodo naše občine, naši denarni zavodi in tudi imovitejši zasebniki prispevali s primernimi zneski k tej prireditvi ter pošiljali doneske izvrševalnemu odboru pod naslovom : Kranjski odbor dunajske-ga cesarskega sprevoda,Ljubljana, deželni dvorec. Kdor ne more žrtvovati večje svote, naj prispeva vsaj manjši donesek, ker tudi manjši doneski, ako jih prihaja dosti, tvorijo konečno večjo svoto .Sprejme se torej hvaležno vsaka svota.
Belokranjci v slavnostnem sprevodu na Dunaju.
Belokranjci bodo vzbujali pozornost ne samo na Dunaju, temveč brez dvoma tudi, kadar bodo šli skozi Ljubljano. Belokranjska noša je z umetniškega stališča nekaj posebnega. Belo barvo splošne obleke kontrastira jako prijetno in naravnost umetniško živa barva okraskov in dekoracij. Ako se pri tem vpošteva še značilni narodni tip, tvorili bodo Belokranjci nekaj posebnega. To je tudi popolnoma naravno. Zgodovina nas uči, da so Belokranjci deloma iz vzhodnih krajev prišli za časa turških vojska, ohranili svoje posebnosti v noši, svoje posebnosti v navadah, tako, da tvorijo nekaj izvanrednega.
Tudi njih svatba se razlikuje od naših navadnih kmetskih 'svatb. Nevesta gre popolnoma sama, na glavi ima diadem in nad njim venec iz rož, na vrhu pa majhno krono. Svatje gredo večinoma peš. Balo vozijo, pogačo pa nosijo, okrašeno s cvetjem iu trakovi na nosilnicah. Ženin gre sam s svojimi drugovi. Popolnoma drugačno nošo pa imajo Uskoki, ki bodo tudi zastopani v sprevodu. Kakor so originalne noše teh ljudi, tako so tudi njih navade. Posebno značilen je »Zeleni Juri«, to je navada, brezdvotnno še izza poganskih časov, ki so jo prinesli Belokranjci iz prvotne daljne svoje domovine s seboj. »Zeleni Juri« je mož, ki predstavlja pomlad. Zavit je popolnoma v brsteče brezovo lubje, na glavi ima krono iz brezovega lubja. Pred njim hodi deček v narodni noši, vodi ga na vrvi, ki je tudi ozaljšana z brezovim lubjem. Pred »Zelenim Jurjem« gredo piskači, ki trobijo na brezove piščalke, s tem oznanjajoči kralja pomladi. Krogin-krog se tare staro in mlado ljudstvo, vse .vriska in poje. Naši umetniki bodo zedi-nili vse to v lepo skupino, ki bo podala brez dvoma nekaj izvanrednega. Želeti bi bilo, ker je ta stvar originalna, da bi odbor preskrbe!, da bi Belokranjci, predno odidejo na Dunaj, nastopili v Ljubljani na kakem primernem prostoru, da bi tudi oni Ljubljančani, ki ne gredo na Dunaj, videli to lepo skupino.
Slavnostni sprevod na Dunaju in tujski promet.
Druge dežele so nas glede tujskega prometa davno prekosile, le Avstrija je zaostala? In zakaj? Ker je bila ponižna in ker se je nekako ogibala reklame. Brez reklame pa je tujski promet nemogoč. Pri taki reklami pa je popolnoma izključeno, da bi vsaka avstrijska kronovina zase delala reklamo, ker s tem bi se vse delo razkosalo, posebno ker tujci tudi ne vedo, kedaj da stopajo čez meje posameznih kronovin. Ce pride tujec pri enem koncu v Avstrijo, gre potem naprej in tako pride polagoma vsaka kronovina na vrsto. Posebno važen ze nas Kranjce pa je Dunai. Dosedaj je šel glavni tujski promet čez Solnograško in Tirolsko proti Italiji. Popolnoma na strani je ostal Dunaj in cela vzhodna stran cesarstva. Za kronovine torej, ki so interesirane na srednji črti avstrijskega tujskega prometa, je velikega pomena to, da se pomakne tujski promet proti Dunaju, ker po tej črti pride naravnim potom tudi na Koroško in Kranjsko in na Primorje. Slavnostni sprevod bo Dunaju v tem oziru brezdvomno pomagal in tijegov tujski promet povzdignil. Poma-gano pa bo s tem tudi vsem vzhodnim kronovinam in marsikateri dunajski gost bo to priliko porabil in prišel pogledat tudi na jug. Kdor torej želi razvoj tujskega prometa na Kranjskem, ne sme biti tesno-srčen in se mora veseliti, da pridejo tujci na Dunaj, ker bodo potem prej ali slej prišli tudi k nam. To so Gorenjci hitro razumeli in zato se zanimajo za ta sprevod.
Poziv amater-iotografom.
Skupine, namenjene za dunajski slavnostni sprevod, se bodo več ur ustavile v Ljubljani. Kranjski odbor za prireditev te slavnosti bo preskrbel, da bo dana fotografom - amaterjem prilika, fotografirati najvažnešje tipe. Znano je namreč, da so amaterske fotografije za take skupine najbolj pripravne. Opozarjamo amaterske fotografe, naj se pravočasno oglase ali pri g. Jakopiču, predsedniku kluba »Save«, (Ljubljana, Emonska cesta 2), ali pa v pisarni kranjskega odbora. (Ljubljana, deželni dvorec, soba št. 77). Škoda bi bilo, ako bi se taka prilika ne izrabila, ker se najbrže ne bo nudila več tako hitro. S tem se lahko reši marsikatera etnografična znamenitost in zanimivost.
Nasvetovane skupine za slavnostni sprevod na Dunauj.
Pred kratkim je odposlal kranjski odbor za priredtiev slavnostnega sprevoda svojega odposlanca na Dunaj, da dogotovi Z osrednjim odborom na Dunaju še vse podrobnosti. Obljubilo se mu je, da se bo šlo Kranjcem v vsakem oziru na roko. Po različnih časnikih in tudi sicer se je izvedelo, da nameravajo posamezne kronovine dati svojim skupinam nekak sijaj s tem, da se prirede kake narodne bajke. Tudi našemu odboru je došel predlog, naj se vprizori v gorenjskem sprevodu tudi Zlatorogova bajka, katera skupina naj bi se v sredi rdečih triglavskih rož pomikala po Dunaju. Ta ideja je res originelna, vendar pa moramo prepustiti zadnjo besedo našemu umetniškemu klubu »Sava«, ki se bo tudi s to idejo podrobneje pečal. Sploh rodi ta slavnostni sprevod jako različne načrte. Ako bi se tudi Zlatoroga ne sprejelo v dunajski slavnostni sprevod, je pa velikega uvaževanja vredno, ali bi ne kazalo, da prirejajo Blejci ali Bohinjci, kadar je največ letoviščarjev, slavnostne sprevode in za nje vporabijo narodne bajke.
To bi bilo jako želeti in ker nam bodo (/Stale od slavnostnega sprevoda gotovo nekatere narodne noše in druge špecijelno naše oprave, se bo to tem lažje priredilo jn s tem pri nas oživelo podjetnost za take domače sprevode, ki nam jih manjka. Dosedaj smo imeli le slavnosti po jezerih in pa druge male sprevode. Nikdar pa nismo premislili, ali ne bi kazalo vprizarjati slavnosti v narodnih nošah, kakor to delajo že zdavna po drugih deželah. Dobro bi bilo torej, ako bi si naši Gorenjci to stvar zapomnili iu te ideje nadaljevali. Tudi to vprašanje se je razmotrivalo, ali ne bi kazalo idrijsko rudarstvo spraviti v sprevod. V Ljubljani so bile svoje dni razstavljene krasne amaterske fotografije o sprevodu v Idriji in tudi v tem oziru bi sc moralo tujce opozoriti, ker imamo že sprevode, ki so jako slikoviti, samo da širše občinstvo še malo ve o njih.
Slike o sprevodu.
Zvedeli smo, da se bodo delale na Dunaju različne slike o slavnostnem sprevodu. Za nas bi bilo jako zanimivo, če bi imeli tudi naše Kranjce v takih slikah. Ze sedaj misli odbor, da bi se take slike tudi za Kranjsko nabavile in tako bi bilo morebiti dobiti jako lepe dekoracije za naše javne prostore .gostilne itd., kar nam dosedaj jako manjka.
Narodnogospodarski pomen slavnostnega sprevoda.
Zanimanje za slavnostni sprevod raste od dne do dne po vseh krajih našega cesarstva. Marsikateri, ki tej ideji do sedaj ni bil naklonjen ,se je preobrnil, marsikateri, ki je mislil ostati doma, pojde. Iz-previdelo se je namreč, da ima ta sprevod tudi svoje narodnogospodarsko ozadje. Značilne so v tem oziru besede cesarja, ki so se te dni čitale po vseh časopisih. Cesar je sprejel deputacijo dunajskega centralnega odbora za prireditev sprevoda in pri tej priliki izjavil, da ga ta sprevod zelo veseli, ker vidi, da se s tem pospeši tujski promet v Avstriji in s tem da zaslužek obrtnikom in da raditega z radostjo p r i č a k u j e t a s p r e v o d. O velikem pomenu tega sprevoda v narodnogospodarskem oziru torej danes ni več dvoma. Mi vemo, da v drugih deželah postavljajo narodnogospodarski moment na prvo mesto pri vsaki priliki, da se vsaka slavnost in vsak imenitnejši dogodek porabi v to, da se dvigne gospodarska moč prebivalstva. Zadnji čas je ,da se tudi pri nas v Avstriji to priznava. Slavnostni sprevod na Dunaju bode privabil na tisoče in tisoče inostrancev na Dunaj in ti bodo ravno glavni gledavci sprevoda ter bodo pustili v Avstriji velike svote. Ta denar lx)de torej ostal v Avstriji in — četudi prvotno le na Dunaju — bode prišel prej ali slej celi državi na dobro. S tem sprevodom se bode priljubila Avstrija tudi ino-strancem in se z njim dela naravnost reklamo za celo Avstrijo, torej tudi za Kranjsko. Tujci, ki so videli Dunaj, bodo jioteli videti tudi posamezne kronovine, posebno, ker bodo pred njihovimi očmi korakale slikovite skupine iz najrazličnejših kronovin . Ne bode imel torej samo J tunaj koristi od tega sprevoda, imeli jo bodo sčasoma tudi druge dežele in to bo gotovo jako znamenit uspeh sprevoda. Dobro je, da se to podpira ,ker mi stojimo danes brez dvoma v dobi, v kateri narodnogospodarska struja sili mogočno na dan.
Prošnja.
Umetniški klub »Sava«, ki je prevzel umetniško prireditev slavnostnega sprevoda Kranjcev na Dunaju, je razposlal po celi deželi svoje umetnike in sicer gospoda Riharda Jakopiča na Dolenjsko in Belokranjsko, gospoda Mateja Sternena na Notranjsko in gg. Ivana Groharja ter Petra Zmitka na Gorenjsko, ki povsod študirajo narodne noše in zbirajo sodelovalce pri sprevodu. Nabirajo pa tudi prikladno opravo. Občinstvo se naproša, da jim gre na roko in pomaga pri tem delu. — Želeti pa bi bilo tudi, da si gospodje umetniki zabeležijo skušnje in znamenitosti, ki jih pridobe pri narodnih nošah, in da jih pozneje objavijo v kakem ilustrovanem listu. Pozabiti namreč ne smejo, da se morajo posamezne znamenite prikazni iz naših krajev oteti iz morja pozabljenosti s skicami ali fotografijami. Na ta način se pomnoži tudi naše etnografsko gradivo, o katerem bi le bilo želeti, da ga svoječasno morebiti izda združenega v lepo celoto »Slovenska Matica«.
Udobnosti sodelovalcev pri slavnostnem
sprevodu .
Poleg dne, katerega se vrši slav-» nostni sprevod, ostanejo udeleženci sprevoda še tri do štiri dni na Dunaju, kjer jim bo dana prilika, da si ogledajo cesarsko mesto in njegove znamenitosti. Preskrbelo se bo voditelje, poskrbelo se bo pa tudi, da v tem kratkem času vidijo izletniki kolikor mogoče mnogo dunajskih po-
sebnosti. Za ves čas bivanja na Dunaju bo preskrbel dunajski centralni odbor hvalevredno brezplačno stanovanje in preživež udeležencem sprevoda. V Pratru so poleg tega prirede različne ljudske veselice v velikem slogu. Brezdvomno razširijo rojaki, ki se udeleže slavnostnega sprevoda, .v teh par dnevih svoje obzorje. Posebno se mora uvaževati dejstvo, da bo dana marsikateremu, ki mu sicer ne dopuščajo sredstva, ogledati si Dunaj, priti na ta način poceni na Dunaj. Ta izlet bo torej ljudstvu v korist, kajti odboru ni samo na tem, da bo ljudstvo korakalo v spremstvu, temveč da ima od izleta kolikor največ dobička. Zato se bodo izdala tudi tiskana navodila o potovanju in o dunajskih znamenitostih.
Poseben vlak na Dunaj.
Odbor se poteguje za to, da se priredi posebni vlak na Dunaj, v katerem bodo imeli prostor vsi udeleženci, m ako mogoče, še drugi izletniki, ki bi hoteli videti ta sprevod. Ako pride do tega, se to pravočasno objavi. Brezplačno vožnjo dobe samo udeležniki, ki gredo v narodnih nošah na Dunaj in sodelujejo pri sprevodu. Ravno tako so samo ti deležni drugih udobnosti, ki jih nudita dunajski osrednji in kranjski odbor. Posebni vlak bo vozil najbrž že iz Postojne, se bo vstavil na postajah Rakek, Planina, Logatec in Borovnica. V Ljubljani bo daljši odmor. Ravno tako se bo vstavil ta vlak na postajah Litija, Hrastnik in Zidani most, od tam naprej bo pa vozil kot brzovlak. Vozni red jn cene vožnji za one, ki se hočejo peljati s tem vlakom, se pravočasno objavijo, .vendar pa se priglasi sprejemajo že sedaj in jili je nasloviti na pisarno odbora, Ljubljana, deželni dvorec, soba št. 77.
Vodstvo slavnostnega sprevoda.
Kranjski odbor za prireditev slavnostnega sprevoda se posebno trudi in polaga važnost na to, da bodo udeleženci ,pod skrbnim vodstvom. Razdeljeni bodo namreč v posamezne oddelke, katerim bodo načelovali posamezni voditelji, ki dobe že prej podrobna navodila, tako, da je lahko vsak udeleženec brez skrbi. Vsak udeleženec dobi tudi znak. Naravno je, da bo morala vladati pri vseh udeležencih stroga in vzorna disciplina. Na to se bo posebno pazilo. Vsak bo moral imeti namreč v mislih, da varuje čast domovine. Tako lahko upamo, da se bo cel izlet srečno izvršil. Za vse slučaje bodeta spremljala izletnike tudi dva zdravnika, ker bo število izletnikov vendar precejšnje. Tudi se bo preskrbelo za to, da se na Dunaju ne bo nobeden izgubil; za slučaj pa. da bi se to vendar le komu pripetilo, se bodo izdala potrebna navodila, da lahko najde svojo skupino.
Gorenjci v slavnostnem sprevodu.
Gorenjci bodo imeli v sprevodu svojo posebno skupino in sicer bo stvar tako urejena, da bo v sprevodu kot prva skupina belokranjska svatba, tej pa bo sledila gorenjska. Belokranjska svatba s svojimi svitlimi barvami bo izzvala prav lepo nasprotstvo gorenjski svatbi, pri kateri stopajo v ospredje temne barve. — Namesto vrnitve z romanja se je sprejel v spored »Povratek iz sejma«. Ta misel je gotovo jako dobra in srečna, ker dovoljuje, da se zedinijo v eno samo skupino najraz-novrstnejše naše narodne noše. S tem bo cela skupina imela bolj živahen in vesel značaj ter pestro vnanjost. To skupino bodo spremljali lahko najraznovrstnejši prekupčevalci in mešetarji, prodajalci najrazličnejše robe; Ribničan s »suho robo« ne bo manjkal .stražiški Sitarji, gorenjski coklarji in bohinjski skutarji bodo prišli tudi do veljave. Sploh se ugotovi pri sprevodu načelo, da pride na dan in do veljave pristno narodno življenje in gibanje.
Idrija zastopana pri slavnostnem sprevodu.
V Idriji se je osnoval posebni odbor, ki je prevzel nalogo, da bi tudi mesto Idrija bilo s posebno skupino zastopano v kranjskem oddelku. Skupino naj bi tvorili rudarji in čipkarice, torej dva stanova, ki sta v Idriji in okolici najmočnejše zastopana. Ta odbor je sicer tudi že izdelal nekak načrt za to skupino, toda vprašanje je, ali se bo moglo ta načrt sprejeti. Glede ureditve skupin imajo namreč glavno iu odločilno besedo naši umetniki. Da se podrobneje dogovori glede te skupine, pride tedni akadetnični slikar Sternen v Idrijo.
Gardedame za ženske udeležnlce pri slavnostnem sprevodu.
Od več strani se je čulo, da bi se marsikatera dama priglasila k slavnostnemu sprevodu, da pa ne ve, ali je kaj glede nadzorstva preskrbljeno. Zato bodi povedano, da se je to vprašanje razmotrivalo in da je tudi v tem oziru vse najboljše preskrbljeno. Tudi za gardedame preskrbi odbor in je torej glede tega lahko vsaka udeležnica brez skrbi.
Lovci v kranjski skupini slavnostnega sprevoda.
Kranjski oddelek slavnostnega sprevoda bo zaključila lovska skupina, spojena z ribiči. Za to skupino vlada posebno med višjimi in lovskimi krogi veliko zanimanje in se obeta sodelovanje najuglednejših mož v deželi. Ta skupina ho osredotočena okoli lova na medvede, zastopan bo lov na divje koze in divje peteline, izostali pa tudi ne bodo polharji. Vse to so namreč takorekoč kranjske lovske posebnosti.
Shod hišnih posestnikov liubljan-sklh v zadevi deželnih doklad.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je sklicalo za sinoči, 22. t. m., v malo dvorano hotela »Union« shod hišnih posestnikov ljubljanskih, ki jih oprošča sklep kranjskega dež. zbora z dne 20. novembra 1905 deželnih doklad za dobo, za katero je podelila država davčno prostost. Shod, ki je bil dobro obiskan, otvori predsednik društva hišnih posestnikov, gospod prim. dr. Vinko Oregorič ter razloži, zakaj se je sklical sestanek. Lansko leto je vložil pravni zastopnik društva k. dr. V. Krisper za hišne posestnike proti deželnemu odboru, ki ni hotel izvršiti zgoraj omenjenega soglasnega sklepa deželnega zbora, tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče je odločilo, da ni kompetentno razsojati v ti zadevi, nego da prepušča deželnemu zboru, da sklepa o stvari. Nekaj časa je zadeva mirovala, sedaj pa je naenkrat začela davkarija čisto nepričakovano tirjati od posestnikov doklade. Radi tega hoče društvo, oziroma interesentje napraviti priziv proti temu nepostavnemu izterjavanju po svojem zastopniku. Dr. Oregorič se zahvali v imenu društva in vseh posestnikov g. dr. Krisperju za brezplačno zastopstvo v pravdi proti deželnemu odboru, kakor tudi za pravno pomoč, ki jo je obljubil glede priziva. Stvar posestnikov je. da stopijo pred deželni zbor ter razjasnijo poslancem ves položaj. Posestniki si ne morejo dati dopasti, da izgube, kar jim je dano. (Klici: Nikdar!)
Dr. V. Krisper izvaja sledeče: Vsem je znano, da se borimo proti deželnemu odboru, ki noče izvršiti soglasnega sklepa vsega deželnega zbora, sklepa, ki so ga sklenili poslanci vseh strank brez izjeme. Društvo hišnih posestnikov se je takoj postavilo proti deželnemu odboru, da hi ta delal svojevoljno, kar bi hotel. Žalostno bi bilo od Ljubljančanov, če bi pustili, da se jim dana beseda kar poljubno prelomi. Borili se bomo, izgubiti pri tem nimamo ničesar. Zastopstvo prevzame sam brezplačno. Druga pa je z deželnim odborom, ki lahko izgubi vse. Stvar je ta-le: Država je dovolila prostost vsem po potresu se-zidanim poslopjem v Ljubljani in ostalih po potresu prizadetih okrajih na Kranjskem oproščenje od hišnonajemninskega in hišnorazrednega davka za 18 oziroma 25 let, tako da plačujemo le 5 odstotni davek. To je država dovolila iu dežela je iz-previdela, da ne gre. da bi pobirala doklade, če je država dala davčno prostost. Deželni zbor je prvotno dovolil oproščenje deželnih doklad za prvih pet let. Potem je prišla obstrukcija ter dežela ni mogla podaljšati oproščenja. Ko je deželni zbor nekaj časa leta 1905 zboroval, storil je 20. novembra sledeči soglasni sklep: Deželnih doklad se oproste novosezidana, pre- in prizidana poslopja v Ljubljani in drugih po potresu prizadetih krajih na Kranjskem, ki so bila postavljena, oziroma pri- iu prezidana v potresni dobi od leta 1905 dalje, kakor tudi take stavbe, katere se zgrade do let 1908 in 1910, in sicer tedaj, če dovoli tudi država 18- in 25-letno davčno prostost, za ravno isto dobo. - Predlog je stavil poslanec Hribar, referent je bil dr. Tavčar, ki je predlog toplo priporočal, poslanec Povše pa je predlagal še dodatno, da se prizadetim že plačane doklade vrnejo nazaj, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Sklep z 20. nov. 1905 ni bil nič novega, kajti na Češkem, Sleziji, Zgornji Avstriji, Koroškem, Predarlskem, v Dalmaciji in Bukovini daje dežela poslopjem olajšave, ki so državnega davka prosta, tudi. V nekaterih drugih deželah pa pobirajo le neznatne zneske v takih slučajih. Ce je država dala davčno prostost ter bi dežela pobirala doklade, reklo bi se, da bi dežela vzela to, kar da država. In na Dunaju odločujejo vendar krogi, ki jim je Kranjska veliko manj blizu, kot kranjski deželni upravi. Deželni odbor jc nekaj časa po sklepu deželnega zbora namignil davkarijam, naj izterjajo doklade od prizadetih. katerih jih je deželni zbor oprostil, češ, da sklep deželnega zbora nima cesarske sankcije. Društvo hišnih posestnikov se je dvignilo proti tej nečuvenosti ter je vprašalo vsled iniciative g. dr. Gre-
goriča deželni odbor, kaj da misli. Društvo je dobilo odgovor, da deželni odbor sklcp;i deželnega zbora nc smatra veljavnim, ker nima najvišje sankcije ter da bo vsled tega pobiral doklade. Gospodje so se izgovarjali tudi. da znese to oproščenje za vseli 18 oziroma 25 let okoli 11 - milijona ter bi vsled tega v 18 oziroma 25 letih toliko izgubili. Kaj se pravi tu izgubiti, če ničesar dobiti nimam?! Ker je bilo za na-daljne korake iz formalnih ozirov treba, da izposlujejo prizadeti sami odlok od deželnega odbora, napravili so posestniki sami vlogo na odbor. Tedaj deželni odbor, ker se jc bal tožbe, ni rekel, da bo pobiral doklade, nego dejal je le, da je njegovo mnenje, da sklep ni veljaven, ker nima sankcije. Predložil bo vsled tega sklep še enkrat deželnemu zboru. Za to pravno mnenje govori — pravi deželni odbor — tudi dejstvo, da se je leta 1896 podelilo oproščenje za pet let v obliki zakona, torej s sankcijo in pa da je tudi država dala davčno prostost v obliki zakona! Deželni odbor je smatral torej stvar s svojega stališča za nerešeno. Prizadeti so se pritožili na uprav, sodišče. Upravno sodišče je der jalo, da se ne vmešava v to zadevo, ker deželni odbor ni odločil ničesar definitiv-nega, nego rekel le, da bo predložil sklep deželnemu zboru v sklepanje. Stvar je tedaj bila po lastnem mnenju deželnega odbora zanj nerešena, nerešena pa je v resnici predvsem le s stališča časti deželnega odbora. Kje je dana beseda deželnega zbora?! Dežela kar naenkrat pobira svojevoljno doklade. Kaj se to pravi?! Davkarije niso izdale tebi nič. meni nič niti na-ložilnih predpisov doklad, nego kar čisto enostavno tirjajo iu groze z eksekucijami. (Ogorčenje.) Proti tako nezaslišanemu postopanju treba je storiti vse. Postopanje je tako, da posebne hvale deželni odbor ne zasluži. Dr. Krisper pozove navzoče, da izroče plačilne ukaze dr. Gregoriču, ki jih potem da njemu na razpolago. Nekateri zborovalci store to takoj. Med plačilnimi ukazi je tudi ukaz, v katerem pravi davkarija, da je na vprašanje finančne direkcije, kaj da je z deželnimi dokladami poslopij, ki jih oprošča sklep z 20. novembra 1905, odgovoril deželni odbor, da ukazuje pobirati vse doklade za nazaj. Deželni odbor vstraja pri svojem pravnem mnenju, da so oproščena dež. doklad lc poslopja, ki imajo drž. davčno prostost na podlagi drž. zakona z dne 23. junija 1895 in so bila oproščena doklad z dež. zakonom z 17. dec. 1896. Vsa ostala poslopja, ki so bila oproščena drž. davka z ces. naredbo z 24. jun. 1900, in z zakonom z 23. maja 1905, sploh niso oproščena dež. doklad za nobeno dobo. Ker pa vprašanje, je li naknadno pobiranje dež. doklad zakonito, ne spada v kompetenco nobene oblasti, naj vlože prizadeti event. priziv na dež. odbor, ki bo razsojal sam. (Zborovalci se čudijo, splošno ogorčenje, ki se noče pomiriti.) Stvar jc torej sedaj taka: Če bo deželni odbor izmislil si, da pobira 1007' doklad, jih bo kar pobiral, davkoplačevalci pa bodo plačevali. (Ogorčenje.) Deželni odbor -zahteva torej za vse stavbe, ki so bile zgrajene po 23. juniju I. 1900 v Ljubljani in drugod na Kranjskem deželne doklade, ki jih davkarije niso pobirale, za ev. 8 let nazaj in za ves čas naprej, dasi je oproščenje utemeljeno v sklepu deželnega zbora za 18 oz. 25 let. (Silno začudenje.)
Vstane dr. Oregorič ter predlaga, da zborovalci pooblaste odbor društva hišnih posestnikov, da ukrene vse potrebno v ti čudni zadevi. Ker sc gre tu za nekaj splošnega, more stopiti v akcijo tudi društvo hišnih posestnikov kot tako, ker ima po društvenih pravilih nalogo, da čuva gospodarske koristi ljubljanskih hišnih posestnikov. Kadar bo potrebno, pozove društvo posestnike po časnikih na zopetni shod. Treba je. da se v celo žadevo spravi luč. Tako ne bomo dali pometati s seboj. .Ie samo v Ljubljani stotine hiš, ki so prizadete. Ljudje so pri zidanju vsi računali z oproščenjem deželnih doklad ter po tem napravili svoj račun, siccr ne bi začeli zidati. So tudi posestniki, ki so na podlagi sklepa dež. zbora hiše kupili. Vsi so investirali v stavbe kapital na podlagi deželnega zbora ter tudi na ti podlagi taksirali cene stanovanj. Radi tega zahtevamo, da se ne norčuje na tak način iz davkoplačevalcev, ki so med vsemi najbolj obremenjeni. .Ic to resna stvar, nc otročarija. Zahtevati smemo, da dež. zastop pri sklepanju resno prevdari, kaj sklene, kaj more, kaj ne. Če sklene, torej more. Vsi posestniki so tu prizadeti brez razločka. Naj store vse. vsi za enega, eden za vse. Gre za cel stan, za stan. ki je z davki najbolj obremenjen! Šc tesnejše se organizirajmo! Priznanih pravic si ne pustimo vzeti. (Dobro-klici.)
Različni udcležniki shoda so še pov-darjali, da bi bila večina hišnih posestnikov gmotno naravnost uničena, če se bo tako
postopalo. Hišno posestvo je hipotekarno tako obremenjeno, da komaj diha. Mnogo je manjših hiš v predmestjih, ki sedaj kosmato neso komaj 5'/<■>, po odbitih davkih pa ne ostane niti za obresti hipotek, lastni kapital je torej že itak izgubljen. Gre se pa tudi za vse prebivalstvo, kajti kam morajo priti cene stanovanj, če se pritiska ravno tam, ker je davčna sila oz. donos obdavčenega objekta najmanjši. Konečno se je povdarjalo, da se davkarija sedaj pri iztir-janju dež. doklad sklicuje na dopis prejšnjega kranjskega deželnega odbora z dne 23. februarja 1908.
Iz radovljiškega okraja.
Radovljiški »Sokol«. Brali smo, da je deželni predsednik izjavil, da smatra kot najostrejše graje vredno, ako se katerikoli državni uradnik kakorkoli politično eks-ponira. Poglejmo v radovljiško mesto in kaj vidimo tam? Ali ni ravno uradništvo. ki podpira in drži gnili liberalizem v tem mestecu. Ali se morebiti to ne kaže povsod? Kako je bilo ob času volitve, je znano, pa pustimo sedaj to iu glejmo kar na zadnji čas. Katoliško izobraževalno društvo jc ustanovilo telovadni odsek, pa glej. komaj sc jc zgodilo, so ustanovili liberalci svojega »Sokola«. In kai imajo biti nekateri ti »Sokoli« v Radovljici? Ali kaj druzega kot avantgarde liberalcev? Garda, vsaj kakor se dosedaj kaže, da je dr. Vilfanu štafaža, da ude telovadnega odseka očitno zasramuje in zasmehuje z namenom, zadušiti ga. in da tako kaže svoj napredek in svojo surovost, ln sedaj? Ali niso zopet uradniki, ki so pri »Sokolu« udje, naj si bo že podpirajoči ali delujoči, od c. kr. davčnega nadzornika Zima do zadnjega c. kr. oficijanta ali c. kr. prakti-kanta? Vprašamo, kako se to vjema z izjavo dežel, predsednika barona Sclnvarza. Ali je to po njegovi izjavi, da se postavi c. kr. uradništvo v tako očitno nasprot-stvo do Slovenske Ljudske Stranke ter protežira z vsemi močmi propadajočo liberalno stranko?
Delavstvo, pozor!
V	torek je pričelo delavstvo stavkati v ljubljanski tvornici za lep. Stavkajoče delavstvo se je odločilo za stavko premišljeno in po treznem prevdarku. Izvrševalni odbor slovenskega krščansko-soci-alnega delavstva je sklenil, naj se stavku-joče delavstvo po naši organizaciji podpira in se je konstituiral v osrednji stavkarski odbor, ki je izvolil za svojega predsednika državnega poslanca .ložefa Gostinčarja.
V	vojski se potrebuje denar. Zato se obračamo tem potoni na delavstvo in na delavske prijatelje, naj s podporami podpirajo stavkujoče delavstvo. Podpore, namenjene stavkujočemu delavstvu, naj se pošljejo pod naslovom: Upravništvo »Naše Moči«, Ljubljana.
O stavki se poroča vsak dan v »Slovencu«, na kar se opozarja. »Naša Moč« objavi izkaze o došlih podporah, končni računi se objavijo tudi po »Slovencu«.
Ob stavkah pri Devici Mariji v Polju, delavstva tovarne vžigalic v Ljubljani in ob veliki savški stavki sc je pokazala požrtvovalnost delavstva in njegovih prijateljev v najlepši luči. Upravičeno pričakujemo, da se i zdaj nc obračamo zaman na požrtvovalnost naših somišljenikov!
Izvrševalni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva.
V	Ljubljani, dne 21. majnika 1908.
Predsednik:
Jožef Gostinčar, drž. poslanec.
AVSTRO - OGRSKA.
Kaj dela svobodomiselni študent.
Zdaj počiva na lavorikah nemški, judovski, laški, hrvaški iu slovenski svobodomiselni študent, na pelinu, ki si ga jo pridobil v zadnjem boju proti klerikalnemu zmaju, ki hoče, da veljajo za katoliško dijaštvo po vseučiliščih one pravice, ki jih ima svobodomiselni nemški študent. Ker jc molčal včeraj svobodomiselni študent, jc pa govoril svobodomiselni profesor ino-, moške pravosodne fakultete, ki ie sklenil, da naznani nattčnemu ministrstvu, čc prijavi Wahrmund v poletnem semestru kak koleg. Profesorji upajo, da skrbi ministrstvo za to, da ne motijo Wahrmunda polit tiske stranke. Neki praški češki list poroča. da pozovejo Wahrmunda na praško nemško vseučilišče. Dunajska krščanska ženska zveza jo imela shod, na katerem jc govoril profesor Drexel, ki jc rekel, da sc zahteva na vseučiliščih enaka pravica za vse. Danes zvečer imajo graški svobodo-misleci svoje protestno zborovanje v graški »Industriehalle«.
Cesar in cesarjev jubilej.
Cesar ie zaslišal ministrskega predsednika Becka. Po avdijenci jc bil v zbori niči večurni ministrski svet. Čehi nameravajo ob cesarjevem praškem obisku prirediti razne slavnosti, med njimi tudi slavnostni izprevod, ki sc ga udeleži tudi češki inoravski narodni svet. Ni še gotovo, čc potrdi cesar predloženi mu slavnoi stni program. — Pri izprevodu šolskih otrok jc lahko obolelo 300 otrok. Resno ni obolel nihče. O tem je cesarja brzojavno obvestil dr. Lueger na vladarjevo brzojavno zahtevo.
_Ogrsko-hrvaški državni zbor.
.lustični minister Giinther je želel, naj reši zbornica še pred poletnimi počitnicami razne novele. Minister govori med drugim o novi tiskovni postavi, ki pospeši postopanje. Neodvisnost porotnih sodišč hoče varovati. Časopisi bodo morali sprejemati popravke kakor v Avstriji. Zbornica je odobrila proračun pravosodnega ministrstva in pričela razpravljati o proračunu honvednega ministrstva.
Prihodnji teden v državnem zboru.
bo posvečen proračunski razpravi. Sicer še niso končali v petek rusinskih nujnih predlogov, a upajo, da prično v torek obravnavati o proračunu. Prvi govori o nuji nosti poročevalec Stcinwender. Nato govorita glavna govornika, nakar glasujejo o nujnosti, ki bo sprejeta. Po mnogih letili se prične na to redna proračunska razprava, ki bo pač trajala do konca pomladanskega zasedanja, nakar verificirajo volitve. Zborovali bodo prihodnji teden sledeči odseki: 26. legitimacijski in tiskovni odsek, 27. davčni in justični odsek, katerega predsednik dr. Ofer opominja člane« naj se vsaj vpišejo v prezenčno listo, da bo mogel otvoriti sejo.
ZMAGA KATOLIŠKEGA CENTRA V KOL1NU.
Ob kolinskih občinskih volitvah so bili izvoljeni z veliko večino kandidati centra, ki ima za to več let zagotovljeno kolinsko gospodarstvo. Liberalni kandidati so se znižali od 20 na 17, centrumovi se pa povišali od 25 na 28. Med centrumo-vimi kandidati je bil tudi neki veren protestant.
MOHAMEDANKE POVZROČILE NEMIRE.
V vilajetu Karput, Mala Azija, prebivalstvo strada. Mohamedanke, ki so so jim pridružile Armenke, so demonstrirale pred vladno palačo v Arabkiru, kjer so pobile okna. Zaprli so več demonstrantk.
SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA IN RUSKEGA CARJA.
Peterburški politiki pripisujejo sestanku veliko važnost. »Novo Vreme« piše, da utrdi sestanek prijateljstvo med največjo pomorsko in največjo velesilo na kopnem. Dasi se sestaneta vladarja na morju, jc bilo mogoče sklepati na londonski borzi zavarovanja na Edvardovo življenje le proti visoki 5r/o premiji med ruskim potovanjem angleškega kralja.
RUSIJA IZROČILA PERZIJI ULTIMAT.
»Novo Vreme« poroča, da je izročil general Snarski perzijski vladi ruski ultimat. Obenem je naznanil ruski zunanji minister peterburškemu perzijskemu poslaništvu ruske zahteve. Perzijski zastopnik jc takoj prosil za razgovor z Izvol-skim, ki sc pa ni vršil. Perzijski zastopnik; upa, da sc spor poravna na miren', način.
Dnevne novice.
+ Nemški šovinisti in naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«.
S. K. S. Z. jc odposlala 16. t. m. na naslov J. R., bogoslovcc — Celovec« zaboj vžigalic. Danes smo prejeli nemško obvestilo glavnega državnega kolodvora v Celovcu, da se pošiljatev, ki jo je oddala »Kršč. Sočilina Zveča« (niti štampilije ni znal brati dotični uradnik), ni mogla dostaviti, ter se navaja kot vzrok to, da jc naslov slovenski, raditega naslovnika ni mogoče najti. Tudi trdi obvestilo, da jc vozne liste vedno v nemškem jeziku izpolniti v smislu obratnih določb, oziroma jc pridejati prestavo. S tem trdi obvestilo vrdoma neresnico, kajti dovoljeno jc izpolniti vozne liste v onem jeziku, ki jc v deželi naslovnika v navadi. Pripominjamo Ic, da jc na voznem listu pravilno pisani označbi »zaboj« in »vžigalice« popačil ta nadebudni nemški šovinist v Celovcu v »rabaj« in »origlačiče« ter prestavil v »Kistc« in »Ziinder«. To bi bilo res žc skrajno, da bi sc vsak nemčurček smel norčevati iz našega jezika. O celi zadevi smo takoj obvestili predsednika S. K. S. Z. in državnega poslanca dr. Kreka, da potrebno ukrene,
objednem smo vposlali potrebno vlogo iu\ železniško ministrstvo. Tuprilično omenjamo, da se nam je dostavilo gornje obvestilo z nemško tiskanico tukajšnjega južnega kolodvora, ki pa menda vendar tudi ni na Koroškem. Skoraj bi človek mislil, da živimo v »nemškem rajhu«, ne pa v slovenski metropoli. Zeleznična upravi-teljstva pa so menda prever.ina o tem, da je ljudstvo radi železnic na svetu in ne. da je ravno nasprotno resnica. Somišljeniki! Omogočite nam z mnogobrojnimi naročili, da naučimo v najkrajšem času vse razne nemške šoviniste po železniških postajah na Slovenskem razumevati naš jezik in ga tudi vpoštevati !
-h Slavnosti v Mekinjah pri Kamniku se četrtek, 28. t. m., udeleže: I. S. K. S. Zveza z zastavo. 2. Zveza telovadnih odsekov. ,3. Pevsko društvo Ljubljana« z zastavo in pevskim zborom. 4. Društvo rok. pomočnikov v Ljubljani, z zastavo. 5. K. s. izob. dr. v Domžalah z zastavo in pevskim zborom. 6. K. s. izob. dr. v Mengšu z zastavo in tamburaškim zborom. 7. K. s. izob. dr. v Debli z zastavo. 8. K. s. izob. dr. na Rovih z zastavo. 9. Društvo »Kamnik« z zastavo. 10. K. s. izob. dr. v Šmarci. 11. K. s. izob. dr. v Ihanu. 12. K. s. izob. dr. v Radomljah. 13. K. s. izob. dr. v M. D. v Polju z zastavo. 14. K. s. delavsko društvo na Jesenicah z zastavo in telovadnim odsekom. 15. Veteransko društvo v Kamniku.
16.	K. s. izob. dr. v Škofji Loki z zastavo.
17.	Blaž Potočnikova »Čitalnica« v Št. Vidu nad Ljubljano z zastavo. 18. Katoliško rokodelsko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano z zastavo. 19. Moška Marijina družba iz Ljubljane, Križanke, z zastavo.
20.	K. s. izob. društvo v Preski z zastavo.
21.	Društvo sv. Jožefa v Tržiču z zastavo.
22.	K. s. izob. dr. v Cerkljah z zastavo. 23. Kat. rokodelsko društvo z Vrhnike z zastavo. 24. Strokovno društvo v Vevčah. Društva, ki še niso javila svoje udeležbe, naj to takoj store. Slavnost v Mekinjah bodi krasen dan slovenskega ljudstva. — Somišljeniki in somišljenice dvignite se prihodnji četrtek v prijazni Kamnik in Mekinje! Odhod iz Ljubljane r jutranjim kamniškim vlakom ob 7. uri.
-j- Wahrmund in slovansko dijaštvo. Dne 14. t. m. je imel komite slovanskih akad. društev na Dunaju v lokalu poljskega društva »Ognisko« svojo redno sejoi Kot delegat je prišel k seji tudi »Slovan« (menda Čeh) — žid o v s k e g a pokole-nja, kojemu je bil posebno pri srcu »preganjani« profesor VVahrmund. Le-ta je slikal afero Wahrmund kot stvar velikega kulturnega pomena in predlagal, naj se sklene resolucija, v kateri naj se izrazi tudi stališče slovanskega dijaštva na Dunaju napram tej aferi. Zastopnik »Danice« je povdarjal, da stvar po S 2 pravil slovanskega komiteja sploh ne spada v njegovo področje, ker je komitejev namen: zastopati interese slovanskega dijaštva in skrbeti za medsebojno zbližanje. Toda za to pot ni obveljalo. Saj se ve, za kaj se jim je šlo. Mržnja do vsega, kar je katoliško, sovraštvo do cerkvene avtoritete je premagalo vse pomisleke. Toda in medias res. Sprejela se je sledeča resolucija: »Slovanska akad. društva, združ. v komiteju slovanskih akademičnih društev na Dunaju ne smatrajo tega, da je inomoško vseučilišče ustavilo predavanja prof. VVahrmunda kot zadostni razlog obširnim in dalekosežnim akcijam, ker ni dovolj jasnih dokazov za kršenje akademične prostosti. Izjavljajo pa. da bodo vedno nastopili za prostost poduka in učenja, kadarkoli se jo krši.« Pridejan je bil še en dostavek, ki pa za nas ni važen. Akoravno je resolucija navidezno mila, jo vendar zastopniki »Danice« in »Hrvatske« niso mogli sprejeti. Razvila se je burna debata. Povdarjalo se je princi-pielno stališče resolucije, ki je v drugem stavku splošno zoper vsako kršenje akademične prostosti. Povdarjalo se je še posebno, da se v smislu tega stavka zavzame slovansko dijaštvo tudi za katoliškega učenjaka, ako bi se ž njim tako ravnalo kot z VVahrmundom. Gospodje, le krinke z obrazov! Vera in veda po vaše ne gre vkup. Kdor si upa dandanes kot učenjak katoliškega prepričanja svoje nazore odločno zastopati, ali celo širiti po vseučiliščih, ta je po vaše vendar nazadnjak, ki ovira prosto raziskavanje in krši akade-mično prostost poduka, in ako nastopi kak senat proti takemu, bi bilo po vaše vendar prav! Ali ni tudi to v smislu vaše resolucije? Po tem ugovoru je vprašal zastopnik »Danice« naravnost, ali se zavzame slovanski komite za VVahrmunda, ako ga odstranijo z inomoškega vseučilišča, nakar je dobil odgovor, da se to samo ob sebi razume (kaj druzega ni bilo pričakovati). Jasno je torej kot beli dan. da katoliško dijaštvo ni moglo sprejeti resolucije, ki bi ga vezala, da brani VVahrmunda, o čigar nastopu ima drugačno mnenje kot liberalci in židje. Zato so se pri glasovanju zastopniki vzdržali in naznanili, ker je bila resolucija kljub temu sprejeta, izstop svojih društev
i/, komiteja, ker bi se itak ne mogli nikdar strinjati, kadar prideta v konflikt katoliško in brezversko svetovno naziranje: Zastopnika »Danice«: iu r. Ivan Mazek, iur. Karol Šabec. Zastopnik »Hrvatske«: pilil. Ljub. Marakovič.
+ Laži liberalnega časopisja o naših akademikih. Vest, katero je prinesla večerna izdaja »Tagespošte« z dne 19. t. m. in za njo »Slovenski Narod« o zvezi nemških in slovenskih katoliških akademikov v Gradcu, je popolnoma neresnična in izmišljena. Za odbora »Slov. katol. akad. telin. društva ,Zarje'« v Gradcu: ivo Čes-nik, t. č predsednik, Rupnik, t. č. tajnik.
+ Lažniivi »Narod«. Od merodajne strani, na katero smo se takoj včeraj obrnili, ko smo brali v »Narodu«, da so štajerski kmetje na graško vseučilišče prišli z revolverji, smo danes dobili avtentično obvestilo, da je to grda laž. Noben kmet ni imel revolverjev s seboj iu tudi zaradi tega proti nobenemu kmetu ne teče pri državnem pravdništvu preiskava. »Narod« kar na slepo piše in kar iz zraka jemlje laži iu psovke. Hudo morajo zmešani biti ljudje, da se s takim orožjem bore.
+ Odprto pismo na naučnega ministra Marcheta je objavil dr. Frischauf. bivši vseučiliški prof. v Gradcu. Frischauf opisuje, kako se je od strani graškega profesorskega zbora iz nemškonacionalnih ozirov nasproti njemu kruto kršilo načelo svobodne znanosti in kako se je. mesto da bi se ovrglo njegove znanstvene kritike, potisnilo na naučilo upravo, da ga po 40 letnem službovanju brez preiskave vpokoii. To je čisto v nasprotju z nedavnimi izjavami Marcheta in graških profesorjev ob priliki VVahrmundove afere, ko naglašajo, da nihče ne sme ovirati vseuči-liškili profesorjev v njihovem znanstvenem in politiškem prepričanju. Frischauf poživlja Marcheta, naj odgovori na Hribarjevo interpelacijo od 22. julija 1907.. saj je že deset mesecev od tega preteklo!
O tem smo obširno pisali v številki od preteklega ponedeljka. Posebno smo naglašal!, kako se slovenski liberalni akade-< miki v aferi Frischauf niso zavzeli za svobodo znanosti, ker so se buršovskih batin bali, zdaj pa, ko so na varnem, na polna usta taisto svobodo branijo. Iz zgoraj objavljene izjave »Danice« je razvidno, da liberalnim slovenskim ni šlo toliko za svobodo znanosti kot za brezverca VVahrmunda! To stoji zdaj črno na belem. Zanimivo je tudi, kako so slovenski liberalni akademiki sledili komandu čeških obre, zancev. Lepa zveza: »Slovenska radikalna vseučiliška omladina« - »Deutschna-tionalc Finkenschaft« in »Aliance Israe-lite«.
+ O slovenskih liberalnih akademikih piše »Primorski List« ob priliki poziva na vso pošteno slovensko mladino, naj prihiti 20. julija v Škofjo Loko na javno telovadbo in mladeniški poučni tečaj, sledeče: Na cesarskem Dunaju in v nemškem Gradcu se zdaj druži slovenska liberalna mladina z zagrizenimi nemškimi dijaki proti nemškim katoliškim dijakom in jim odreka enakopravnost. Ali ni to najhujše brezdomovinstvo? Glejte — in ti slovenski liberalni dijaki, ki zdaj z Nemci združeni tako korajžno nastopajo za »svobodo«, ti nosijo v Gradcu in na Dunaju svoje slovenske društvene trakove v žepih skrite, da ne bi jih taisti Nemci, s katerimi zdaj bratovščino pijejo, namlatili! Ali rabi naše ljudstvo take mladine?«... Krasna kritika!
Grda nehvaležnost. Znano je, da se je v Avstriji ravno krščansko-socialno iu konservativno časopisje najprej in najbolj zavzelo za Hrvate v boju proti Rauchu, dočim večina svobodomiselnega časopisja hrvaške dogodke komajda registrira. V zahvalo zato pa pokretaški elementi v hrvaškem dijaštvu, ki so iz Zagreba prišli v Avstrijo, v sedanjih vseučiliščih bojih najbolj vpijejo in spomenice pišejo proti katoliškemu ljudstvu! Tako se ne vrača gostoljubnost, gospodje! Žalostno dejstvo je, da so ravno liberalni hrvaški visokošolci dali sedanjemu vseuči-liškemu gibanju s svojim^glasnim vpitjem značaj kričave demonstracije. Čuje se celo, da zdaj v družbi s slovenskimi liberalnimi akademiki snujejo ligo proti slovenskim in hrvaškim katoliškim visoko-šolcem. Za pokretaške hrvaške akademike bi bilo pač bolje, da bi bili v Zagrebu ostali! Prav nič jih ne bi katoliški Slovenci pogrešali! Katoliškim hrvaškim dijakom pa kličemo: Neustrašeno v boj za krščansko misel! Zdaj je najbolj pripravni čas, da se še tesneje organizirate.
Deželni predsednik na Belokranjskem. Dne 22. t. m. peljal se je g. dež, predsednik Schwarz iz Rudolfovega proti Metliki, da si ogleda svet za graditev Belokranjske železnice, ,«-- V Šmihclu so pozdravili istega gg. nionsig. Petcrlin, žu, pan Zurc ter podžupan Znane. Istega spremljajo gg. vladni svetnik Haas. okr.
glavar Rechbach ter železu, višji nadzornik Opitz.
+ Veliko gromenja, pa malo dežja.
»Slovenski Narod« prinaša jako bojevite članke proti Nemcem, drugi dan se pa iz svojih člankov norčuje. »Narod« ropota tudi z bojkotom iu to na prvi strani, v in-seratnem delu pa sprejema nemške inserate in nemški denar. Pričakujemo, da bo sedaj »Slovenski Narod« tisti, ki bo izjavil, da naj slovensko časopisje nobenega nemškega inserata nc priobči. Mnogi »Narodovi« prvaki in prvakinje posebno na upoštevajo »Naroda«, ker nakupujejo v nemških trgovinah in pri nemških obrtnikih, narodnih daniah in njihovem nemškem čebljanju niti ne govorimo. Tako jo po »Narodu« mnogo praznega gromenja.
+ Občinske volitve v Gorici. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah za prvi razred so bili izvoljeni: Anton Bettessich in odvetnik dr. Fran Marani z 206 ter Edvard Scicsa z 117 glasovi. Prva dva sta liberalca, poslednji pa je — nacionalec.
-j- Proti VVahrinundu izide te dni brošura. spisana od znanega učenjaka dr. Naumanna, (Pilatus), ki je svoj čas tudi prepisača in falsifikatorja grofa Hoensbroecha kot strokovnjak pred monakov-skim sodiščem vGrassmann-procesu znanstveno justificiral. Od merodajne strani se nam poroča, da je tudi VVahrmundu dokazal nebroj falzifikatov, izmišljenih citatov in celo izmišljenih virov! Ko brošura izide, izpregovorimo še več.
+ Odlikovanje. Višji deželnosodni svetnik g. Ludovik Golia je povodom svojega umirovljenja dobil naslov dvornega svetnika.
+ XLIV. redni občni zbor »Slovenske Matice« v ponedeljek, dne 25. maja 1908 ob osmi uri zvečer v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na dnevnem redu je tudi dopolnilna volitev društvenega odbora. Po paragraf 12. al. 5. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: Bartei Anton, Dimnik Jakob, Koblar Anton, Macher Ivan.Majci-ger Ivan, dr. Opeka Mihael, Pleteršnik Maks, dr. Sket Jakob in Zupančič Vilibald. Poleg teh bo občnemu zboru izvoliti na mesto umrlega odbornika g. Vilharja Ivana. ki mu je i letos potekla odborniška doba in na mesto izstopivšega odbornika g. Levca Frana, c. kr. dež. šolskega nadzornika še dvoje novih odbornikov za dobo štirih, oziroma dveh let.
+ Msgr. Viljem Michele. Dne 21. t. m. je umrl monsignor V. Micllele, škofijski predsednik nižjeavstrijskih katoliških društev rokodelskih pomočnikov in župnik pri sv. Jožefu na Dunaju. Kot zastopnik vrhovnega predsednika kat. društev rokodelskih pomočnikov za Avstrijo. Nj. emi-nence kardinala Gruscha je bil pri petdesetletnici ljubljanskega kat. društva rokodelskih pomočnikov I. 1905 in je vsem udeležencem kot izvrsten govornik v najboljšem spominu, istotako se ga s posebno hvaležnostjo spominjajo vsi člani naših katoliških društev rokodelskih pomočnikov, ki so se na potovanju oglasili v dunajskem rokodelskem društvu, kjer jih je blagi pokojnik tako ljubeznivo sprejel. — S pokojnim msgr. Michele so izgubila rokodelska društva posebno gorečega prijatelja in po-speševatelja. Bog mu poplačaj njegovo požrtvovalno delo v korist rokodelcem in pošlji rokodelskim društvom spretnega naslednika!
H Izzivanje nemških fantičev. Danes. 23. maja so se pripeljali z jutranjim vlakom dijaki nemške gimnazije v Podnart. Skozi okna železniških vozov so visele frankfurtarice in slišalo se je hajlanje teh nadebudnih glavic po celem kolodvoru. To se je vršilo v prisotnosti profesorjevi Pri tej priliki jim povemo, da se je to zgodilo prvikrat in zadnjikrat v Podnartu, v prihodnje bodo morali ti ptički bolj prijazno prifrčati ua' Gorenjsko.
' Nemško - avstrijski »Lehrerbund« zboruje 19. in 20. julija. Na dnevnem redu bo »naskok klerikalizma na ljudsko šolo in vseučilišča«. Nemško-avstrijsko svobodomiselno učiteljstvo si menda domišljuje. da bo ono ubranilo »naskok«. S čim? S svojo kratko liberalno pametjo ali z dolgim jezikom?
— Suša. I/. Loškega potoka se nam poroča: Nastopa huda suša, ki žuga uničiti vso rast na polju, zlasti pa travnike in ko-šenine. Izdatnega dežja že ni bilo mesec dni. Vročina nenavadno velika.
Tečaj za izobrazbo bolniških strežnic na deželi. Doslej vposlani darovi: Gospa Josipina Hočevar v Krškem 300 K. frančiškanski samostan v Ljubljani 200 K. Občinski odbor v Trnovem ie sklenil dati podporo dvema udeleženkama pri tečaju. Hranilnica v Dobrepoljah podporo za štiri udeleženke iz dobrepoljske župnije. Ta vzgled priporočamo v posnemanje tudi drugim občinam in denarnim zavodom. Ker bode število udeleženk pri tečaju moralo biti omejeno (največ 30), je želeti, da
se prijave čirhpreje izvrše. Vse donesku iu prijave sprejema: dr. Josip Gruden, profesor bogoslovja v Ljubljani .
Otrok utonil. Vodice, 22. majnika 1908. Triletna Ivančica Zvelec je bila pri svoji stari materi, ki so pleli na njivi. Vročina bila je neznosna in deklica poprosi ob pol 12. uri, naj gresta domu, ker je silno žejna. Mati jej reče, da naj kar sama steče k Martinčevi materi, ki jej bodo vžc dali piti. Otrok pohiti in res dobi od dobre sosede krcpčilne vode. Pa otrok si hoče še umiti noge in ohladiti roke in spleza na ograjeni vodnjak na vreteno in zdrsne iu vtone v njem. Opoldne izvlečejo mrtvo dete iz vodnjaka. Stariši, pazite!
Šolski izlet v Trst. Dne 18. maja je priredilo učiteljstvo trorazredne ljudske šole na Bohinjski Bistrici s svojimi učenci izlet v Trst, Barkovlje iu Miramar. Posnemanja vredno!
—	Semenj v Kandiji je bil v četrtek, dne 21. maja 1908. prav dobro obiskati. — Prašičev so pripeljali čez 400, posebne) dobra kupčija pa ie bila z bolj odraslimi prašiči. Goveje živino jc; bilo do 500 glav. Kmetje so prignali res jako lepo goVed na sejmišče. Kupčija je bila bolj za delavno živino; tudi »Gospodarska zveza« je kupila za Pulj dokaj klavne živine. — Prihodnji semenj bo v Kandiji v četrtek, dnu 25. junija 1908., ker bo prvi četrtek po 15. ravno praznik sv. Rešnjega Telesa.
—	Zopet dijak aretiran. Zagrebška policija je v petek jutro aretirala Milana Vuletiča, tehnika, ki se v Zagrebu pripravlja za skušnjo, ker da .ie član osrednjega dijaškega odbora, torej po mnenju zagrebške policije član tajnega društva.
Pevski zbor si ustanovi slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu.
—	Tretjo jugoslovansko razstavo v Zagrebu, ki jo je priredilo umetniško društvo »Lada«, je dosedaj obiskalo 2587 obiskovalcev.
—	Novice iz Litije. Gostilne, ki so naročene na »Slovenca« so: gostilna »For-tuna«, hotel »Chicago« iu pri Kamničarju.
—	Zastopstvo »Vzajemne zavarovalnice« je prevzel g. R. Starovesnik. — Odstopil je kot načelnik požarne brambe g. H. Brilli vsled očitanj nekega zagrizenca, da je priredil praznovanje društvenega patrona sv. Florjana. G. Brilli je splošno priljubljen; požarna bramba se je pod njegovim vodstvom povzdignila, kakor že ni bila od časa prvega načelnika g. Lovro Tura, zato je tembolj obsodbe vredno neumestno vtikanje izvestnega človeka v stvari, za katere se ni nikdar brigal. — Novo cesto med Litijo in Šmartnom že delajo. — Novih vžigalic v »Korist obmejnim Slovencem« v Litiji še nihče ne prodaja, trgovci se izgovarjajo, da tudi nihče ne vpraša zanje. Zavednost, kje si? — Volitve v trški odbor bodo 26. maja.
Zagorje ob Savi. Semenj sv. Pan-kraca je bil zelo obiskan. Neprilike pa je delal močen veter, kakršnega še ni bilo z lepa v Zagorju. Veter je dvigal cele oblake prahu iu napravil prodajalcem precej škode pri blagu.
Prešerinovo nečakinjo Marijano Grom. roj. Vovkovo iz Vrbe, posestnico Gromovine v Smokuču, je danes 23. t. ni. na Rodinah. brezniške župnije, pokopal msgr. Tomo Zupan. Umrla je kakor desetletno dekle bivala šest mesecev pri pesniku v Kranju. Marsikako zanimivost iz te dobe je ohranila v svežem spominu. Kakih 10 mesecev pred stričevo smrtjo se je vrnila k starišem ua Ribičev dom v Vrbo. Preživlja jo edina sestra Kovačica iz Zgornje Dobrave ob Zaspeh. Ta žena je torej sedaj najbližnja sorodnica našemu velikemu pesniku, prava njegova nečakinja.
—	Kamniško kopališko restavracijo je prevzel za tekočo sezono g. Ferdinand Michl, kateri si je pridobil v kamniškem hotelu Fischer splošno naklonjenost ne samo kamniškega občinstva temveč tudi mnogobrojnih posestnikov Fischerjevega hotela. Razmere v kopališki restavraciji so se zbog tega temeljito obrnile na bolje. Ker je Kamnik jako priljubljeno mestece izletnikom, saj je tudi le pet četrt ure oddaljeno od Ljubljane, je te spremembe z veseljem pozdravljati. Bil je pa že tudi skrajni čaš, da je prišlo vodstvo kopališča do prepričanja, da se s trdimi nemškimi restavraterji. ki Slovence žaljivo prezira, kopališču le škoduje in se sedaj ne bo več primerilo, da bi Slovenci ne dobili slovenske postrežbe.
—	Bolnikom dajala se bode hrana na podlagi zdravniških predpisov. V začetku sc-zije, t. j. od 15. maja do I. julija ter koncem sezije, t. j. od 1. septembra konec sezije so kopališčne cene za 207' znižane.
—	Kmetijsko predavanje. Jutri, v nedeljo, dne 24. maja, ob 3. uri popoldne predava gospod konzulent Legvart v Polhovem Gradcu o mlekarstvu in zadružništvu.
—	Zgodovina domačega pešpolka št. 17. — Polkovno poveljstvo razglaša: da bo mogoče aproksimativno določiti število izvodov prve izdaje, naj se blagovolijo naročila poslati — z natančnimi naslovi
polkovnemu poveljstvu v Celovec, najkasneje do konec avgusta t. 1. Zgodovina, ki izide v nemškem jeziku, izda se tudi v slovenskem prevodu, toda kasneje, če bo mogoče pokriti stroške s prvo izdajo. — Cena potom prenumeracije naročene knjige je 7 K 50 h, pozneje v knjigotržtvu bode stala 10 K. — Slovenski prevod bode znatno ce-neji. Prva izdaja izide v mesecu sušcu leta 1909. — Ker obeta biti delo res temeljito, priporočamo obilo naročbo. — Snov je obdelal g. major Bergkessel po večletnem trudu in temeljitih študijah.
k Zdravja je šel Iskat v Iko č. gosp. Andrej Sadjak, mestni kaplan v Celovcu. Zbcltl je na pljučih.
k V stalni pokoj je stopil profesor g. Iv. Scheinig.
— Zmaga slovanske pesmi v Parizu. Poročali smo že, da napravi »PSvecke Združeni« (pevsko združenje) moravskih učiteljev izlet v Pariz, kjer nameravajo dati nekoliko javnih koncertov. Prvi nastop je bil 24. aprila v mestni hiši, kjer je češke pevce sprejel župan z mestnim zborom in prefekt (namestnik) pariški. Po slavnostnem sprejemu se je vršil v mestni dvorani koncert. Zupan in vsi kritiki so čestitali dirigentu na sijajnem uspehu, vsi pariški listi so prinesli o tem koncertu navdušena poročila. Dne 25. aprila je bil velik javni koncert v Trocaderu. S tem si je slovanska pesem pridobila tudi v Parizu ono priznanje, ki ga zasluži.
Izlet na Koroško. Strokovno društvo na Savi priredi 31. maja popoldne delavski izlet na Koroško v Bistrico. Kdor. se namerava udeležiti izleta, naj se oglasi pri odboru vsaj do 25. t. in., da verno približno število udeležencev. Skupno se bo-demo zabavali savski in bistriški delavci, To bode bratski dan. Tovariši delavci, dne 31. maja vsi na Bistrico!
Nezgoda častnika v Zagrebu. V sredo popoldne je poročnik 25. domobranskega pešpolka Despot Kovačev stavil z nekim tovarišem, kdo bi se na kolesu hitreje peljal z Josipovca v Tuškancu. Oba sta sc spustila isti hip nizdol. Kovačev ni mogel svojega kolesa vladati ter je priletel z vso silo v neko drevo in si zlomil ključnico. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico.
Orožniki pri socialnem demokratu. S Save na Gorenjskem se nam piše, da so ondi orožniki prijeli nekega odbornika socialno-demokratične organizacije. Pri hišni preiskavi so našli več zabojev žebljev.
Iška-Dolenjsko-Notranjski Vintgar.
Ižanci so lahko ponosni ne samo na svoj bajeslovni razgledabogati Krim, ampak še bolj na čarovito ozko zasedo, pred katero tam daleč od Lužar.ia doli budi in šumi divje brzeča bistra Iška. Ako bi bilo kaj sličnega kje tam gori v Švici, ali vsaj v kakem kraju, kjer se zavedajo svojih krajevnih krasot, bi bila Iška danes vsaj že svetovno znani, če ne svetovno sloveči Vintgar II. Tako pa je vsa nepopisna divja romantika tega kraja še popolnoma nepoznana. Ker za danes nedostaja prostora za obširneji opis tega veličastno - divje romantičnega kraia, opozarjamo nanj le mimogrede vse prijatelje izvanrednih pri-rodnili krasot. Tudi takozvani veleturisti dobe tukaj nepričakovanega vžitka ali ob strugi, ali višje gori ob grozno razdejanih strminah. Za prvi poizkus zadostuje tura od Iške vasi pa do Ustja, še veličastneje do »Krvavih peči«. To pa je le dobra tretjina vedno romantičneje cele ture.
Štajerske noulce.
š Pogreb profesorja Ign. Pokorna.
Maribor, 22. maja. Danes ob pol 5. uri popoldne smo spremili k zadnjemu počitku jako blagega moža, ki je bil mirnega zna-čaja,dober,skrben učitelj, ki je izpolnjeval svoje dolžnosti kot državni uradnik vestno ko malokdo, ki je bil poleg svoje težavne službe nad vse dober soprog nasproti svoji ženi, rojeni Skale, in skrben oče svojih dveh otrok. Ranjki je živel Ic za urad in svojo obitelj; nikdar ni iskal posvetnega hrupa. Nasproti svojim učencem je bil resen, toda skrben učitelj; vodil jih je po očetovsko in jim dajal lepe nauke, katere je razumel s svojo mirnostjo vcepiti mladini. Bil je skoro neznatnega nastopa. toda njegovo trezno razmotrivanje in njegova znanost, zlasti pa način njegovega uspešnega poučevanja so vedno razodevali njegovo notranjost in njegovo veliko dušo. Za njim ne žaluje samo rodbina, katero je zadel najhujši udarec, temveč tudi celi zavod in njegovi bivši in sedanji učenci. Veličastni sprevod, katerega se je udeležil celi profesorski zbor, vsi dijaki, vsi profesorji moškega učiteljišča, zastopniki drugih šol, prečastita duhovščina, mnogo gospa, je jasno pokazal, kako so častili v Mariboru ranjkega Pokorna, dasi on sam ni iskal nikdar nobene družbe, temveč se ji je bolj izogibal. Dijaki so zapeli pred hišo slovensko žalostinko »Bla-
gor mu«. Spremili so ranjkega na kolodvor, od koder ga prepeljejo v Ljubljano. Kot zvesti sin Kranjske jc želel vedno, da bo pokopan v Ljubljani, kjer je prebil svo-,a dijaška leta z materjo in bratom. Srečna mu bodi pot. zemlja mu naj bode lahka! Spomin na njega hranijo njegovi tovariši in hvaležni učenci v čutečih srcih.
š Poziv slovenskim obiteljem mariborskim! Kakor že večkrat, je pokazal pogreb g. prof. Ignaca Pokorna zopet, da bode potrebno, da začnejo slovenske obi-tclji v oporokah staviti prvi pogoj, da moli častita duhovščina v slovenskem jeziku pri pogrebu umrlih. Človek je žc itak jako pretresen vsled hudih udarcev v rodbini, zakaj je šc treba žaliti z neokretnim poi stopom pri takih žalostnih trenotkih. Mi vemo, da se v Pokornovi hiši jako mnogo moli, pa tudi, da še nikdar niso molili no enega očenaša po nemški, zakaj moramo slišati nemško molitev v najbolj usodi ni ur>. To ni pravo stališče! Brez zamere!
š Nečloveška mati. V Kggenbergu pri Gradcu je stanoval dalje časa delavec Pip s svojo ženo. Imela sta poleg lastnih otrok še ženinega 91etnega nezakonskega sina Marka. Tega inati že od rojstva ni marala. Ker Pipova nista redno plačevala stanarine, ju je hišni gospodar zapodil iz hiše. Pri tej priliki so našli ubogega dečka Marka na nekih capah v kotu, strahovito suhega in vsega onesnaženega. Prepeljali so ga v graško bolnišnico, a dečko ne more ne govoriti ne jesti. Nečloveško mater zasleduje policija.
š Potres v Trbovljah. Trbovlje, 21. maja. Silen potresni sunek je bil danes ob 5. uri 15 minut popoldan. Opeka je padala raz strehe. Ljudje so prestrašeni zbežali na cesto.
š Suho vreme sila slabo vpliva na razvoj sadja. Po Slovenskih goricah je letos sleherno sadno drevo bilo polno cvetja, upali smo, da bomo imeli letos obilo sadja. A sedanja vročina in pomanjkai nje dežja ter hrošči in različna druga mrčes preti uničiti nastavljeno sadje. Najlepše še kažejo slive. V vinogradih pa sa je nastavilo toliko grozdja, da že stari ljudje ne pomnijo tako lepo. Po poljih še najlepše gre ozimina naprej, a jarina trpi lnido sušo. Samo Bog nas varuj hudih vremenskih uim!
LlubllansKe noulce.
lj Škofovo desetletnico praznuje : Sloi venski Narod« iu siccr kar dva dni skupaj. Ta tako zelo klerikalni list nam tudi britko očita, zakaj mi te desetletnice nismo niti registrirali. Stvar pa je ta-le: Mi smio škofovo desetletnico proslavili že lani, ko se je začela, »Narod« pa praznuje njen dovršetek. Tako je »Narod« vedno eno leto za nami. Da pa »Narod« že dva dni plava v škofovem jubileju, temu pa je vzrok to, da imajo v »Narodovem« uredništvu bivšega frančiškana, ki je pobožen mož in se s šef-urednikom kosa v klenka-lizmu. Da se namreč letos škofova desetletnica dovršuje, to so »Narodovi« uredniki brali v letošnji »Družinski pratiki« in v »Bogoljubu«. Pa reci še eden. da »Narod« ni klerikalen list!
lj Lurški romarji so danes ob 1. uri 15 minut se srečno vrnili v Ljubljano.
Ij Vojaški koncert polnoštevilne godbe pešpolka št. 27 se vrši jutri, v nedeljo, na vrtu hotela »Union« Začetek ob 8. uri.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« se vrši danes, v soboto, zvečer ob pol 9. uri v veliki dvorani »Uniona«. Takrat se tudi določi, kedaj naj bode pevska vaja v nedeljo. K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
Ij Vse, ki se nameravajo iz Ljubljane udeležiti slavnosti v Mekinjah prosimo, da se oglase v trafiki g. Šoukala ali pa v torek od 6. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih »Slov. kršč. soc. zveze.«
Ij Ljubljansko katoliško mladeniško društvo bo priredilo v nedeljo, dne 31. b m., ob 3. uri popoldne v društvenem domi) v Preski spevoigro »Po zaklad«, ki jo je priredil Fr. S. Finžgar.
lj Prah in vlečke. Piše nam opazovalec: Pri nas v Ljubljani ne more neka vrsta dam opustiti grdega običaja, da ne bi posnemala gospode po velikih mestih In čeprav se smeši in posnema človeškemu zdravju kvarljive razvade, je nič nc ženira! In ta kričeča razvada so tisti »šlepi«, ki jih te dame vlačijo tako izzivajoče po tleli in sicer tem rajše, čim večja sta blato in prah! Po drugih mestih se je od sanitarnih oblasti stopilo tej razvadi že radikalno na prste, v Ljubljani pa se v marsičem roke navskriž drže! Proč torej z vlečkami!
lj Posvečevanje zvonov. V četrtek. 21. t. m. je posvetil mil. g. generalni vikar J. Flis v Satnassovi livarni 1-4 zvonov in sicer 3 za Dalmacijo, 5 za Bosno. 1 za Hrvaško, 2 za župnijo Kastav v Istri, 3 za Kranjsko in siccr 2 za podružnico Dob župnije Št. Vid pri Zatični in 1 za podružnico Golobrdo v župniji Preska.
IjTobačno delavstvo, cigaretni odde-ek, ima jutri, v nedeljo, ob 9. uri dopoldne sv. mašo na Rožniku.
lj Občnega zbora »Matice Slovenske«,
<i bo v ponedeljek, dne 25. maja ob 8 uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«, se bo udeležilo tudi posebno odposlanstvo »Matice Hrvatske« v Zagrebu. Po občnem zboru bo prijateljski sestanek, ki so nanj vabljeni vsi gg. Matičarji.
Ij Umrl je deželni računski svetnik g. Vinko Vizjak v 58. letu svoje starosti. V Ravnikarjevih ulicah št. 15 je umrla gospa Marija Kalan roj. Srebot v 34 letu svoje dobe.
Ij Nova razsvetljava v Ljubljani s 700 Auerjevimi žarnicami in z električnimi ob-ločnicami se dovrši do novembra t. 1.
Ij Procesije križevega tedna. Iz stolnice pojde v ponedeljek procesija ob 8. uri zjutraj v mestno cerkev sv. Jakoba; v-torek ob isti uri v uršulinsko, v sredo v frančiškansko cerkev.
Ij Kongregacija slovenskih gospa uprizori v čast Brezmadežni jutri, 24. t. ni. gledališko predstavo ob 5. popol. v dvorani Lichtenthurtiovega zavoda. Igrala sc bo igra »Lurška pastirica«. Vstop imajo samo povabljene osebe.
li Kongreganisti moške in mladeni-ške družbe v Križankah se še enkrat opozarjajo na jutrašnji shod ob pol h. uri zjutrai. Vsem zadržanim bodi v obvestilo. :la se imajo družabniki sniti zvečer ob 7 mi v dvorani S. K. S. Z. k razgovoru in zglasitvi za božjo pot in izlet na Homec.
lj Poročil se bo jutri gospod Matija Slak z gospodično Marija Janežič iz Trebnjega.
IjGibanje med pekovskimi pomočniki. Krajna skupina Ljubljana, zveze pekovskih delavcev v Avstriji zahteva: I. Dosedanja tedenska plača naj se poviša vsem pekovskim delavcem v Ljubljani za 20^ , izvzeti so pri tem samo preddelavci v pekarnah Jean Schreya in Viktor Gartnerja, katerim je bila plača pred kratkim prostovoljno nekoliko povišana. 2. Vpelje naj se lOurni delavni čas, če pa v kateri pekarni ni mogoče v določenem času dela izvršiti, se mora čezurno delo (Oberstundenarbeit) posebej plačati in sicer 60 vin. od ure. 3. Vpeljati se mora povsod 36urni nadomestni počitek na teden, kjer še sedaj ni vpeljan. 4. Pripoznanje organizacije»Zveze pekovskih delavcev v Avstriji.« Rešitev zahtevajo do 7. junija.
Ij Društvena godba priredi jutri dopoludne v meščanski pivovarni (Dekleva, Sv. Petra cesta) zajterkovalni koncert. Začetek ob 1(». dopoldne. Vstopnina prosta. — Popoldne je koncert na »Zelenem hribu«. (Dolenjska cesta.) Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. — Zvečer koncertuje godba v hotelu »Ilirija«, (Kolodvorske ulice). Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina prosta.
Ij Kolo odpeljal. Minoli teden je vsto-t pil v službo pri kolodvorskem restavra-. terju gosp. Jožefu Schreyu 18-letni točaj Karol Mojcen, rodom z Dunaja iu pristojen v Ptuj, kateremu je bil prej poslal g. Schrey v Gradec in K za voznino. Mojce-nu se pa ni ljubilo stopiti v službo, ampak je vzel kolo vredno 120 K natakarskega vajenca Leopolda Katica pri Schreyu in se odpeljal v svet. Policija je takoj obvestila brzojavno policijo v Celin in Mari-. boru in orožništvo v Št. Petru. Ko jc pozneje policija izvedela, da je Mojcen res v Mariboru, je zopet obvestila tamošnjo policijo, ki ga je dne 17. t. ni. izsledila in aretovala.
Ij Zlat prstan se je našel pred vojašnico. Dobi sc na sv. Petra cesti št. 71.
RUSIJA.
Rusi ptodali Japoncem železnico. — Proti Nemcem. — Legar v Rusiji.
»Morning Post« poroča, da je prodala Rusija Japonski železnico Kvan-čen-cu Harbin. — Varšavski notarji so dobili ukaz iz Peterburga, naj takoj natančno poročajo, katera posestva so kupili Nemci zadnjih pet let. — Na legarju je obolelo v Moskvi 3000 oseb. V Peterburgu razsajajo koze, davica, škrlatica iu legar. — Z Varšave je pobegnil gubernijski rendant Po-laci z 1,500.000 rublji, ki jih je poneveril. Rendanta je zasledoval in prijel v Odesi policijski svetnik Donučev. A Polaci ga je podkupil in policijski svetnik je tudi pobegnil.
Razne stunrl.
Kritični dnevi v drugi polovici leta 1908. Ravnokar izišli vremenski koledar za drugo polletje 1908 (založil Hugo Stei-nitz v Berolinu) ima sledečo tabelo kritičnih dni: 13. julij. — 28. julij. — 12. avgust. — 26. avgust.-— 10. september. — 25. september. — 9. oktober. — 25. oktober. 8. november. — 23. november. — 7. december. — 23. december-. — Opomniti je.
da so nekateri dnevi že po teoriji kritični dnevi višje vrste. Posebno velike vremenske izpremembe, nevihte itd. so pričakovati 12. avgusta, 10. septembra in 9. oktobra, oziroma eden do dva dni preje. V teli dnevih so v disponiranih pokrajinah (Italija, Grško, Kras in alpske dežele, Av-stro-Ogrska in Japonska) potresi in vulkanski izbruhi bolj gotovi kot v drugih dnevih.
Kopeniški stotnik. O kopeniškem stotniku, čevljarju Voigtu se poroča: Voigt jc v ječi prestal nevarno bolezen. Skozi osem tednov je ležal v postelji vsled težkega vnetja pljuč. Sedaj jc ozdravljen zapustil jetniško bolnico ter se nahaja zopet v svoji celici Od njegove bolezni ravnajo nekoliko prizanesljivejše z njim. Voigt upa, da zapusti ječo. v kateri se nahaja že skoro dve leti, zdrav.
30 milijonov zaslužil v dveh mesecih. Takozvani ledeni kralj, Charles Morse, čegar polom, beg na Angleško in vrnitev v Ameriko so v mesecu februarju vzbudili veliko senzacijo, je zamogel koncem aprila, kakor sc poroča izNewYorka,javno naznaniti, da lahko izplača vsem svojim dolžnikom vse prav do vinarja. Njegov privatni tajnik Anton Beard pripoveduje, da je bil Morse popolnoma brez sredstev, ko se je vrnil pred dvema mesecema iz Angleškega v New York, ter so ga tožili radi poneverjenja. Od sorodnikov si je izposodil poltretji milijon kron iu sc začel hladnokrvno in z neprelomljivo eneržijo podajati v najbolj vratolomne borzne špekulacije. Sreča, ki mu je že tolikrat stala ob strani, ga tudi sedaj ni zapustila. Izposojeni poltretji milijon kron jc lahko vrnil ter poplačal druge dolgove v višini deset milijonov kron. Vrli tega ima danes premoženja 15 do 18 milijonov kron. Vprašanje je le, če ui to zopet kaka pravcata ameriška raca!
Širite, naročajte ..Slovenca"!
Športne uesti.
Borenje s pestmi.
T o m u n y B u r n s se peča sedaj s tem, da služi za objekt kinematografskih predstav. To seveda ne bode trajalo dolgo, ker pride v najkrajšem času v Evropo mulat Johnson; borila se bodeta za velikansko svoto 150.000 frankov, od koje do-, bi zmagovalec dve tretjini. Ker zahteva Burns tako svoto v zastavo, mislijo nekateri. da se hoče boja izogniti, ker bi sc Johnson menda ustrašil. Na kako dobrem glasu jc Burns, nam priča ponudba Avstralcev, ki so ga najeli za 72.000 kron, da izvoiujc povodom navzočnosti amerikan-skega brodovja v Sidneju tri boje. Nastop njegov jc včasih res malo preveč originalen. Pri zadnjem boju s Smithom je v boju udaril nasprotnika s tako silo, da se je ta komaj pobral: med tem se je pa Burns s paznim očesom oziral naokoli, kakor bi nečesa iskal; neki Anglež jc menda uganil njegov namen in lini je ponudil svoj cilinder — in brez obotavljanja je pljunil vanj, potem je pa zopet za!čef obdelavati ubogega Smitha. — Sicer pa Burns ni najboljši borilec na pesti, temveč Jim Jeffries v Kaliforniji, ki v svojem življenju še ni dobil tekmeca, ki bi mu bil kos; tudi Burnsa jc že pošteno naklestil. Sedaj se ne bojuie več. ker nima btije vrstnika.
Dirkanje s kolesi.
V	Parizu so dirkali 3. maja čez razdaljo 50 km. Prvi je bil Fabatie v 1 uri 3 minutah in 15 sekundah.
10 0 k m n a cesti, ne na kakem dirkališču, je prevozil 3. maja Francoz Gustav Garrigou v 2 urah 47 minutah; njegov nasprotnik Trousselier je porabil samo jedno minuto več.
Dvainosemdeset tek m e-c e v se je poskušalo na Francoskem, kdo bo prvi na cesti prevozil 150 km; palmo je dobil Christophe s štirimi urami, 55 minutami in 45 sekundami, drugi jc bil Pari don v 4 urah 58 minutah.
Na dirkališču v Berolinu je bil prvi Demke, ki je prevozil 100 km v I uri 12 minutah in 52 sekundah; isto razdaljo je prevozil v Parizu, a na veliko težavnej-šetn terenu, Darragon v 1:17:09 (1 ura. 17 minut in 9 sekund).
V	1 2 u r a h je prevozil Francoz Ger-main 346 km.
1 20 0 m je prevozil v Berolinu Frani coz Jacquelin v 2 minutah 19 sekundah; isto razdaljo v Parizu Danec Ellegaard v 2 minutah 27 sekundah.
Telefonsko In brzolouno poročilo«
ŠKOF NAGL — »SOVRAŽNIK SLOVANOV«. Klana, 23. maja. Včeraj je na slavljc svete Helene v Kastvu škof Nagi sam asi-
stiral v hrvaščini peti maši. Na narod je to napravilo najlepši vtis.
DEMISIJE SKUPNEGA MINISTRSTVA NE BO?
Dunaj, 23. maja. Cesar glede na demi-sijo ministra za zunanje zadeve Aehrem thala iu vojnega ministra Schonaicha ni še ničesar ukrenil. Pričakuje sc pa, da šu v teku tega dne izide cesarjevo lastnoročno pismo, v katerem bo cesar demisiji odklonil.
VSEUČILIŠČA.
Dunaj, 2.L maja. Danes je na vseučilišču bilo vse mirno. Katoliški dijaki so v barvah prišli na »bumel«, pa jih ni nihč« nadlegoval.
ZAPLENJENI LETAKI.
Zagreb, 23. maja. Zagrebško re-darstvo je zaplenilo letake proti dijakoma, ki sta se dosedaj dala vpisati na zagrebškem vseučilišču. Zaprli so dva postrež-čka, ki sta letake razdeljevala. Zaslišali so tiskarja Majcena, v čegar tiskarni so bili letaki natisnjeni.
IZ ŽELEZNIŠKE SLUŽBE ODPUŠČENf. HRVAŠKI DELAVCI.
Zagreb, 23. maja. Na progi Dugo Selo Sesvete je odpuščeno iz službe 16 delavcev Hrvatov.
STAVKA 1ZVOŠCKOV.
lnomost, 23. maja. Tu se je pričela stavka izvoščkov, ker magistrat ne pusti zvišati fijakarskega tarifa.
ČRNOGORSKI ZAROTNIKI.
Cetinje. maja. Razprava proti črnogorskim zarotnikom se prične v Cetinju v ponedeljek, 25. maja.
VELIK POŽAR V ČIKAGI.
Čikaga, 23. maja. Tu divja silen požar, ki je objel mnogo visokih hiš. 80 oseb pogrešajo, mnogo oseb je ranjenih. 20 oseb bo vsled dobljenih ran umrlo.
Kos najfinejšega toaletnega mila dobi zastonj, kdor vrne do konca julija trgovcu, pri katerem naroča »Ceres«-jedilno mast, 10 ovitkov »Ceres«-zavojčkov. »Ceres.«-jedilna mast je napravljena iz kokosovih orehov, je najcenejša in najboljša jedilna mast.
Izborne cevke za pipe so »Eterna-cevke«, katerih je bilo razpečanih v Avstriji v enem letu čez 11 milijonov komadov. Več v oglasu.
ŽITNE CENE
Budimpešta 23. maja.
Pšenica za maj........1143
Pšenica za oktober......1018
Rž za okt..........8'85
Koruza za maj........6 65
Oves za okt.........6 93
Efektiv: 10 višje
Meteorologično poročilo.
tišina n. morjem 306'2m, srednji iračnl tlak 736-0 mu
22
Cu >pi-lovnija
9 *več
Stanj« barometra t mm
Temp«-ratnra p.
Celzija
VetroTi
Nebo
735'1 1)7 sl. vzh.
del. obl.
I 7. zjuti i 34 6 j 17 1 sl. jzah 23:	.
2. pop 33 8: 25 2 sr. jzah.
pol obl.
U
o-o
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o bridki izgubi naše iskreno ljubljene in nepozabne soproge, oziroma matere in sestre, gospe
Marije Kalan roj. Srebot
ki je dne 22. maja po kratki, mučni bolezni ob U. uri ponoči v 34. letu starosti, prevsdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v nedeljo, 24 t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Rav-nikarjcve ulice št. 15 |na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra.
Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 23. maja 1908.
Žalujoči ostali.
Za oblle dokaze odkritosrčnega sočutja ob bridki izgubi naše preljub- , ljene tete, stare tete in svakinje, gospe j
Rozalije Skrbinc roj. Okorn
izrekamo tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 23. maja 1908.
1288	Žalujoči ostali.
Srednja včera]šn|a toron. 21 4", norm 14 9«.
Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, stric in svak, preblagorodni gospod
Vinko Vizjak
deželni računski svetnik
danes, dne 22. t. m., ob 6. zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 58. letu starosti, blaženo v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. popoldne v hiše žalosti, Kar-lovska cesta št. 15, svečano blagoslovili, nato pa položili k zadnjemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 22. maja 1908.
Jerica Vizjak, soproga. Vinko, Anica, Minka, Janko, Ciril, Bogumil, Franci, otroci. Janko, Franc, Feliks, Karel, bratje. Anton Sbašnik, svak. Margita Ducat, svakinja.
Podpisani prekličem vse žaljive besede, katere sem govoril zoper gospoda Ivana Kregarja, tesarskega mojstra v Dravljah, ter se mu zahvaljujem za olajšavo stroškov, ker sem bil vse nezgode sam kriv. .\
Franu Mrzlikar,
1267 1-1	:: Koseze pri Ljubljani. ::
proda se \z proste roke
zidano hišo, hlev, skedenj
poleg tega sadni vrt, lepa njiva,
vse v dobrem stanu pod ugodnimi pogoji.
Poizve se pri	1281
Ivanu Kobal,
posestniku v Zgornjem Kašlju št. 40., pošta D. M. v Polju.
mmnšmminmimHmmmiiinnitnf
Gospodična
ki je absolvirala trg. tečaj, vešča slov. in nemškega jezika ter izurjena v vseh v to stroko spadajočih vednostih IJče prim. Službe. Ponudbe pod „marljiV05f 1908"
poste restante Ljubljana.	1275 3-1
Naznanilo.
Podpisani usojam si naznaniti, da sem pre<-vzel samoprodajo za Kranjsko in so-sedne dežele našega tako izbornega
Paulus-salon. blišč, premoga fl ca. 6500 kalorij Bohemia,.....o ca 5300 ,,
od katerega imam tu vedno veliko zalogo, in sicer kosovne, orehove in gruščne debelosti, brez prahu in brez kamenja. Večje dobave naravnost od pre-mogokopov. Cene in izbornost brez vsake konkurence. Cenik naj se zahteva. Le z boljšim premogom se dobro in ceno kuril — Glavna zaloga premoga
J. Paulin, 1266 3-1
Ljubljana, Nova ulica it. 3.
Prosim, povejte to svoji prijateljici!
je zelo lahko prebavljiva, brez vsakih tujih primesi
»jedilna most nVmaS"
nih kislin in raditega tudi slabotnemu želodcu ugajajoča. Izvrstno redilnosred-stvo, zlasti za bolne na želodcu, okrevajoče in otroke.	1059 1
Otvoritev restavracije kopališča Kamnik
Zahvaljujoč se za obilen obisk in zaupanje izkazano mi v hotelu Fischer v Kamniku, uljudno naznanjam, da sem prevzel za bodočo kopališko sezono
= restavracijo (i kopališču Kamnik =
1 m
sm i?!
in jo otvorim dne 24. majnika t. I.
Proseč, da mi p. n. občinstvo do sedaj izkazano zaupanje tudi v bodoče ohraniti blagovoli, zagotavljam, da bodem svojim cenjenim gostom skrbno postregel s priznano dobro kuhinjo ter svežo in pristno pijačo po zmernih cenah.
Za blagohotno naklonjenost se priporoča	1268 1 — 1
Ferdinand Michl, restavrater v kopališču Kamnik.
Poslano.
Lepa birmanska darila
Ure brez imena ,Union' razprodajam pod tovarniško ceno. Kdor hoče res dobro, poceni in zanesljivo uro, je sedaj najbolj ugoden čas. Nikel ure .... od gld. 1-90 naprej Srebrne ure ... „ „ 3 90 „
Za obilen obisk se najtopleje priporočam z velespoštovanjem
Franc Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani.
Zahtevajte zastonj lepi novi cenik s koledarjem, ki je ravno Izšel po najnižjih cenah. :: 1276 6-1
Delničar velikih tovarn ur „Unlon" v Bielu in Genfu v Švici. Tovarniška zaloga na debelo :: in drobno.
Ponudimo vsako poljubno večino	^ i
zidarske opeke, zarezanih strešnikov
(sistem Marzola), portland cementa najbolje xmxm vrste, lončenih pečij itd. mimx
F. P. Vidic & Komp. v Ljubljani.
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uiice štev. 2 priporoča žrebanje glavni dobitek promese na srečke iz 1. 1864, cele a K 22 —, polovice ^ K 12 —, 1. junija K 300.000 — WA\ O sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 2 O.	Podružnica s w Celovour P
D«iHMkm glavnica 1 1 1 K 2,000.000. 1 1		1 Kezeitrvmft fon« e « » « X < « )
III. priloga ^Slovenca" £few» 119» diie 23. maja 1908
Sukneno in modno blago za moAke obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze ————— in krila. ———
Doilo v veliki izberi po ugodni ceni.
R. MKLAUC, Ljubljeno
Stritar« (Spitalske) ulice 5.
Vzotce na zahtevo poštnine prosto. 1060 10
870 12—6 a
Rog
S to znamko opremljeni
Maršner-jevi
i boikoii
(malin, citron, jagod, črešenj, dišečih jagod)
- o najboljši. -
Prva češka akc. družba tovarn za orlent sladkorje- in okoladne izdelke Kr. Vinogradi prej A Maršner.
ETERNA
kraljica
m cevk za pipe! m
Prednosti: Nizka cena, snažnost, trpežnost. Zdravo in prijetno kajenje.
C. kr. patent. Eterna-cevke se ne okrušijo, ne zamašijo in so 100% cenejše kake r drugovrstne cevke. Samo roženi nastavek se zamenja! Prodanih 1907: dva milijona kosov! Zdravniško priporočene. Dobe se povsod!
PEHOOV
podobar, izdelovalen oltarje« Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre-vzel znano	2795 52—10
podobarsko dfiovnico
umrlega g. And. Rovsek«,
Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. ,
Proda se
v
z vrtom, nekaj zemljišča in 4 vrale k hiši pripadajočega gozda. Posestvo se nahaja v Ljubljani. — Več se poizve pri lastniku Sw. Petra nasip 57. 1159 3-3
*



s1«* v**


SBSaCIflBBraiOTr
li u m
domačega izdelka
j priporoča po nxjt>.>žfi ceni In kakovost? slavnemu p. n. občinstva pr«fi. duhovščini
w LjufoSjaniš
Radi preselitve
se proda takoj pod jako ugodnimi pogoji dobro idoča modna trgovina s predtiskarijo, galanterijskim in parfumerijskim blagom ter kirurgičnimi in drugimi predmeti na najbolj obljudenem kraju v Ljubljani. Naslov pove uprava .Slovenca'. 1212 4-4
Sred škofija štet. 19. — Stari trg ite?„ t
Prešerne*« siics Sto. 4. M mt	ia6tnm š®	sas
Lekarno,Pri zlatem oriu'
Hr. Ph. Mardetschiaeger, kemik v Ljubljani
Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu
■»V
-V"
M5S
\SS
t. v„ 'b.
Dunajske želodčne kapljice, krč utešujoče, 1 ~ slast zbujajoče, vetrove odganjajoče. Steklenica 20 v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljice (posrebrene), želodec in črevesje čisteče. Skatllica 70 v , 6škatlj.3K. Prašek proti kašlju in Zeliščni sok prod kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K. Chlnn-železnatn malaga d.i kri In moč oslabelim osebam. I steklenica 2 K, 6 stcklenic 10 K. Želez-nate krogljice s čokolado, za malokrvne In blede ženske in dekleta Fluld, vrlbalno sredstvo, proti revmatlzmu In protinu. Steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K.
Vsa žlvlnozdravllna In ilvlnoredllna sredstva, - živinski ln prašičji redllnl prašek itd.-
„Ada'-preparati (ime oblastv. zavarovano)
9
„ ^ o
o C
& * k:
fo o o
tj nj
so najuspešn. uporabljivi Adn-mlio in crSme povzroči najlepšo polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobni prašek, najlepše zobovje ; Ada-lasna voda in pomada, rast 19s;
-nikake izgube las.-
Vsak komad ,,Ada"-preparatov velja 1 K.
Vsa navedena sredstva prirejajo se edino le v nad 300 let obstoječi lekarni ,,Prl zlatem orlu" v i LJubljani, Jurčičev trg j v mestu, nasproti železnemu (črcvljarsk. mostu) I in razpošiljajo vsepovsod | slehrni dan po pošti.
Jo "I
o & d1
£ -J t»
o
1124 6
T y	za sedlarsko obrt, kre-
I r^OflOk/^ Pak> poštenih staršev,
U V Vil V V se tak°j spr«j-mepri Franc Per-šinu, sedlarskem mojstru v Št. Vidu št. 68 1204	pri Ljubljani.	3-2
Proda se pred tremi leti novozidana
*
*
20 minut od sredine mesta Ljubljane, obstoječa iz 4 sob, :i kuhinj, 3 shramb 1 kleti in pralnice. V hiši se nahaja dobro Idoča trgovina z mešanim blagom in zraven nekoliko vrta. — Pojasnila daje Ivan Vogelnik, Rožna dolina 170, Vič. 1186 3—3
V najem oddajata v Rudolfovem
na Glavnem trgu lepo, veliko 1200 3-2
trgovino
5 Špecerije ir> železninc
katera je že nad 50 let stara in dobro vpeljana, prejšnjega lastnika A. Guština, z dvema velikima portaloma, zraven več prostornih magacinov in obokanih kleti, z električno razsvetljavo, z vso opravo, — eventuelno se tudi celo posestvo proda ali zamenja z lepim posestvom na deželi. Hiša je na najlepšem prostoru z dvema velikima stanovanjema in vso opravo.
Natančna pojasnila pri lastnikih Kopač in Paučič v Rudolfovem.
Hropinovec kranjski branjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodili od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rgsner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiškn, poleg Kosler-jeve pivovarne.
Vos stane, da zahtevate mol ravnokar izišli veliki cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto. Veliki premet! a Nizke cene! o Dobro blago!
Nikelnaste ure od gld. 1-90 do gld. 12'—, srebrne ure od gld. 3 90 d° gld. 80-—, zlate ure od gld. 12 — do 500 —. — Srebrne verižice od gld. —'90 do gld. 20 —, zlate verižice od gld. 10 — do gld. 250 —.
Velika izbira pripravnih krasnih iJlHnifflSRIIl darili
Priporoča se z velespe štovanjem
It. Suttner.Tlllw,tt
KI«	I ubllana. Mestn
Ljubljana, Mestni :: trg :: nasproti rotovža.
/PPozor'%
toraj pri nakupovanju ur,zlatnine insrebrninel Kdor si želi kupiti dobro in zanesljivo uro. naj se zaupljivo obrne na prvo domačo eksport. tvrdko, kjer bodete gotovo najbolj e pastreženi. Imam ogromno zalogo prva vrste švicarskih žepnih jir, verižic, zapestnic, obeskov, okraskov, uhanov in prstanov z navadnimi In bri-Ijantnimi kamni; vseh vrst budilk, stenskih in salonskih ur, blago iz kina-srebra itd. vse zaradi prevelike zaloge : po konkurenčnih cenah. :

Delniška glavnica K 120,000.000 —
Rezervni fond: K 64,000.000 —
MisKejo kreditnega zarota za trgovino in obrt u Ljubljani
===== Franca Jožefa cesta štev. 9 ==
sprejema vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam in na tekoči račun, eskomptira menjice, dovoljuje kredite, kupuje in prodaja devize in valute, kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuje kupone in izžrebane efekte, zavaruje srečke prot'i kurzni izgubi, izvršuje izplačevanja v Ameriki, kupuje in prodaja amerikanske dolarje, dovoljuje s^ssž^s^fi^s^s^^sos^s^s^s^ carinske kredite itd. itd.
-Sprejema depozite v upravo in varstvo ter oddaja--
proti vlomu in ognju sigurne Safe-Oeposi4s pod lastnim zaklepom stranke.
1604 35
SzantnerJei,i 6rewlji fflwl.karK5aii
Največja
zaloga jjr^-
Hlo&ki
K 4'80 naprej.
Prva in največja zaloga Crevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
• od k 8 -napr^. ž«B«w sartis, nidri, ou Ljubljana, Šelenbureove ulice 4, Ljubljana.
»prej. Ženski »reviji, visoki, od K 8 50 naprej.	»w	-«-u "■"M«"«.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetja.
Pomladanskih novosti ^"SflSifi:
za lovce ln gozdarje. :: v izvrstnih oblikah po zmernih cenah.
Dokolenic (kamašen) Ameriških čevljev
Trgovel dobijo primeren popust.
Prodaje se potom parcelacije
11% 2-
posestvo Bežigrad
10 minut od Celja, sestoječe iz dobrih travnikov, njiv, host in več k tej graščini spada-jočjih večih in manjših arondiranih posestev s hišami, gospodarskimi poslopji, kozolci itd.
Razven tega se proda poleg tvornic cinka in emaila 0 oralov stavbišč od 200 štiri-jaških sežnjev naprej.
O priliki kupa ima kupec položiti primerno aro, a ostanek kupnine lahko plača takoj, ali od 1—15 let v polletnih obrokih, za katere sme sam določiti termin.
Banka se vknjiži samo na od nje kupljena zemljišča.
Brez ozira na določene termine pa more kupec kadar hoče izplačati celi ostanek kupnega zneska, brez odpovednega roka in pristojbine.
Ustna in pismena poročila daje gosp. J. Dolinar v Celju, Vrtne ulice, ali banka sama.
Hrvatsko-slav. banka
za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu.
Dražba p©$c$ti>a.
S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. maja 1908, oprav. štev.
Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniško oskrbo, obveze za zdravilstvo, Soxlett-aparat in bandaže itd. v
Ljubljani, Prešernove ul.
o
o
Nc 1 1608/1 dovoljena
prostovoljna javna dražba
gospein Pauli pl. Merizzi, Celestini pl. Noll in Mariji Hermann, vsaki po '/s solastnega Seunig-ovega posestva vlož. štev. 6 katastr. občine Gradiško j predmestje, se bode vršila
dne 26. maja t. I. cb 10. uri dcpcldne
v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja.
To posestvo, obstoječe iz hiše štev. 4 v Igriških ulicah (Gradišče), cenjeno na 82.975 K, iz hiše štev. 4 Erjavčeva cesta, cenjene na 109.389 K, in iz gospodarskega poslopja, cenjenega na 5044 K, se bode prodalo kot celota najvišjemu ponudniku, toda ne pod 195.000 K.
Vadij znaša 19.500 K, ter se ima založiti v inozemskih hranilnih knjižicah ali pupi-larno varnih vrednostnih papirjih.
Najvišji ponudek se ima plačati do 1. julija 1908 na roke sodnega komisarja.
Natančnejši dražbeni pogoji in zemljeknjižni izpisek so na vpogled v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja ob navadnih uradnih urah.
Ljubljana, dne 9. maja 1908.
Dr. Fran Vok
1152 3—3
c. kr. notar, kot sodni komisar.
Narodne vezenine
nameni prti in prtički, torbice, zagrinjala za okna in postelje, blazina itd. v najlepših narodnih motivih ; orientalske vezenine y jlatu, srebru in sviti. Jfleklani idrijski izdelki, narodne jastave in trakovi, vedno v največji zalogi pri
?. Jrfagdič, Ljubljana, Prejernoue ulice jtev. 7.
766 7 f
Usojam si naznaniti prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da imam veliko zalogo	1211 6 -2
raznovrstni^ o6z
kakor: koleseljev, break, napolkritih in drugih tudi že rabljenih voz, naprodaj po
nizki ceni.-----------------------------------------------------———==—=---=—=--=
:: Ivan Demšar ::
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 8.
Sprejmem tudi
več učencev
za kova&ki obrt.
re^rn
f-im

Revraa
Nevralglje, kožne bolezni in chron. Morbus Brightii
rane,
Protin!
ohromelosti in pri različnih :: :: ženskih boleznih :: ::
Ischias
Krapina-Toplice
765 20—11
Izborni zdravilstveni vspehi
termalno zdravilišč«
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44« C, z največjim termalno-
kopalnim bazenom v Evropi.
Vedni pritok in odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekte in pojasnila daje kopali&ko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice in kon verzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec In Poljčane.

Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	24—7
v
Ignacij Camernik, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
IH1
v
I

mm
v>
R

1.
O
ž
w

?>
i
i
_ii
tfMf.
mm
HajcenejJa In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnik] „ Semonemškega Lloyda"	iz
□ Bremenil Ne«-9ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kniser Vfilhelm d. ■b Grosse. «—■■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "^t*
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 21
Edvard Tavčar-Ju, v komorkiii unčah 9.35.
nasproti občeznane gostilne »,Pri starem Tifilerju".
Odhod li Ljubljane jc vsak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanj« tikajoča pojasnila ločno In brezplačno. Postrežba poltena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Mexiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno če z Galvoston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu sc dobivajo pa tudi listki preko B*lflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd.
Omt*nortJ»nf> I. t94X
Slikarja napisov fini ti pohlštreia pleskarja.
zbirka dr. SchOnMdovtta v tabah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat
Tovarna ta predaja oljnatih barv, flrntfa In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfoln Ttltfon 154. Ptlavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	IJrltto ulico it. 8
U*tanorlJeno I. 1842.
Zalog« čoplčev za pleskarja, slikarje In zidarje, fttedJInega mazila za hrastove pode, karbonneja Itd.
Priporočava se tndi rL občinstva u vsa v najino stroko spadajoče delo ▼ atesta la aa deželi kot prizaaae redno ia flao pe najnižjih cenah.
76« 52—20
1
i
Rogaška Q
Štajersko.
Zel«tn{ika pottaja, pošta in brtojavtii urad.
Krasna lega, zrak poln kislika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro-elektr. mehan. therapeut. zdravllnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnžne kopeli, zdrav, gimnastika — 1'reizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, irevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 1102 3
P
Okolu 100.000 komadov v rabi, Sletno jamstvo, osem dni na poskus* |
Pošilja po
Brltov It. 31, najftn. aolinško »rebro - jeklo, '/■votlo brušena z okra-ienim držalom, kot kaie slika v okrašeni šatuljl, K 2 50. Sl. 32. lata. toda ' ,votla, K 3"- Štev 33. .	Ista, toda '/.votla K 3-80.
St. 8700 S črnim, gladkim držajem, '/.votla, K I'50 Brivska priprava v politiranl leten! omarici i zrcalom, se zapre in vsebuje: britev, jermen, čopič, posodico in milo, K 4 20, 5'—, z varnostnim glavnikom 60 v. več. — Nlkak rlzikot Ako ne ugaja, denar nazaj I
povzetju svetovno-znana tvrdka
Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (Brtlx) štev. 1142 (Češko).
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj in franko. 270 10—1
r


"Ji iJ^Jl	V1
w«r 11
.ir.

■rtr«,
|Rimske toplice^
| Tržič (Monf alcone) na Primorskem. I
Stalna toplota 38—40" R. —- Sezona od I. junija do zad-njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, |f ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a.
Oskrbništvo Rimskih toplic. Hi
1 Novost!
Zastonj m poštnine prosto naročajte moj
0 novi veliki cenik s Koledarjem o
ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro sluječe predmete. =====
v
Fr. Čuden, ur ar in trgovec v jLjubljani.
959 11
te* te* te* S*-te* te* te* te* te* te* te*
te* te*
fj Sta In ^ njega
ftr10^ EjMt^JM.'"'


Fran UIdalI & C&
= Ljubljana. Prešernove ulice št. 44. =
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših	960 4
^mrfvaških krsf^
do najfinejše izpeljave, dalje največjo izbero vseh potrebščin za mrtvaške odre in pogrebe.
Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za
posojeuanje mrtvaških vozov
in napravo mrtvaških odrov po
najnižjih cenah. — Postrežba točna.
Pozor!

Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da ima v zalogi (katera se lahko ogleda na pokopališkem dvorišču pri sv. Križu) veliko izbiro vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
Izdelujejo se spomeniki na željo slav. občinstva po natančno in brezplačno izvršenih obrisih iz vsakovrstnih marmorjev : granita, sijenita, kraškega, krastal-skega in kararskega, po najnižjih cenah.
- Cene spomenikov od 30 K višje. -
Z odličnim spoštovanjem	1170 6—4
Mihael Finžgar, kamnoseški mojster pri novem pokopališču.
Zavarovanje zoper škodo po toči |
m	sprejema po najnižjih cenah	*
| Ml zastop M-francoske zavarovalnice g
* Franko-Honsroise"!
(obstoječa že 27 let)	1134 2-2 £
o ¥ LJubljani, Mestni trg štev. 25. 0 ^
Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo. X g Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovalci. S
Najkrajša iB najcenejša VOŽItJO»AfflerillO
''*/'•'• > '' *i';'"1?.':,'-' ; * j£ff £S»y s?ilSste p
m4 Mas
HR^- i ^aipi
•ot a.	m^
mm

v. J J
Anvepsa . NewYopk
z modernimi , velikimi brzoparnikf Iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je prog«
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", »Kroonland". „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kater! vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spaluice, po I novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminontnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
' Odhod iz Ljubljane vsak torek popoidan.
Naša proga oskrbujo tudi po večkrat na mesec vožnjo £ez Kanado, katera pa je I izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko ulice odslej itev. 26. od jui-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlcrju". 320 46 -21
Poštenemu načelu, (la svoje
omruB
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
$1- 3-50 V60 3-75 M 4 675 350 3-1-10 r-
>i
n
M
»f
•I
1»
II
Elegantna priložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost!
912 10-6
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji ln škornji prav odlične popolnost!. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
ALFRED FIllNKE I,, U o m. <1 r
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika , . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami ,. Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Goodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Goodyear šivani, prav elegantni.....
ti
M
JI. 1'50 3-75 325 3'40 425
5-75
6-3-40 6-
t«
ti
Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalske) ulice 9.
6M 11
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem salu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Z električnim odra- • tom urejena tvornica ©
G. Skrbic |
«43 Zagreb43 7 g
llioa fttev. 40 § ©
priporoča £
svoje slovite solidne in cene £a-	£
luzije, lesene, tkane in platnene	^
rolete, železne in lesene za-	X
tvornioe za izložbe in proda-	w
jalne ter prosi, naj se tej solidni	9
tvornici izvoli nakloniti največje za-	Q
upanje. Ceniki in proračuni zastonj.	A
•••••aeeeefee®®®
Anton Preske"
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cest« il. 14
Mllkma i ilato kolajno v Parizu I35J*
MKk«*M a zlate kolajne la krliMm « Londona ISOA.
w jinporoCa prei. duhovMini flnhnnnlfjip flMgto y udslovanje vsakovrstne ^H^HliilLJ^iH: ii trpaiaaga la lelldnigt hltja »s *!*kib aanak.
^ ZolT0 izgotovljene obleka
■pmahao ma kavalaka v uajva^i labarl p« aajni$£> cenah.
Ssfrsritifl iRlftrn intrUikMk tnitn iti««ieKK «raia»e?
hjlaaatajia zaloge In aajrazno-.M«5 M-i vratnaj«o lablro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalno klavlrjav In aodaa zapriseženi zvedeaeo
Ljubljana, Sv. Petra nasip St. 4.
Vedno so v ra-logl prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamam ubira-nje ln popravljanja
vteh ilitamov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BHiendorfer na Punaju, Gsbrllder Stlngl na Dunaju, Avgust FOrstar i LBbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mejil kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja f Izposojevalnlna. — Delna plaElla. " 1
1
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraolj-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo. 3	2467 62—U
lf i	sg
	
Andrej Znlec
cementarna na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mnvairno nlnCPO v raznih barvah nike krasne - "lOZaltne §JIUS»l»«? jn 0|<us. uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
poljubne velikosti g^ne spomenike in
za na pokopališča
okvirje, cementne cevi
brušene in polirane kot marmor, odborom in zasebnikom nudim
Slavnim cestnim
(6—40 cm svetlobe) za kanale in vodovode (zlasti čcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 lo
Ceniki in vzorci na zahtevo. —-
Nad St. Vidom je
1176 4
griček
naprodaj s prijaznim razgledom, kjer je posestvo, ki obsega do 1 orala zemlje, s sadnim drevjem in malo gozda. Zelo pripravno za letovišče. V bližini je studenec z jako dobro vodo.- Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesta 14 v Ljubljani.
SMWmwW>"w«w>wmi4tiwmatu»>iiHHiWH«tHWwmwmiii»j
Pno kranjsko podjetje za umetno steklarstvo lo slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetne in solidno izvršitev vsakovrstnega
I umetnega steklarstva * slikanja na steklu
s za steklarstvo v figuralni in navadni orna-sšf mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega ia porce-|| lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-3 dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u—11 Narisi ta prera&uni aa zahteve zastonj. Spribrah BMfft ferrieaih ie! n m raifolap p. i.sJjtaalcis v tfM.
{Pofni/ei- » 'J*tnorifeo
Jfttteri .ichjo c*)cbn\ /to ceni in Aru-'nns(/h.'cy/to/eoa/i na/sc c •brut/o
v JSVub/jan i irtc/i •Avoahc n/ico 'Ji?. As(/Aciv is /na '/\yasni/u da/t > sc Inv.ji lačno.

Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v dragem modernem
:: :: r. s blagu tudi po meri. :: :: :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE
po najnlžih cenah.
/AH, KR1ST0FIČ poroJ. BUČAR
% \ Ljubljana, Stari trg Stev. 28.
Zaščitna cnamka „Sidro"
Nadomestek sa
Sldro-Paln-Ezpeller
j« tMm* KiiBu« k*t »mvr.tao bal ftUfvjo*« ki vodno mašilo pri prehlajenjs Itd. | mm sa t., K 1 40 ii I ! h debir. t *«eh Mmik.
Pri	taft po-rt.4 prtije*!)..««. Ihu iegn
mMti, H m JmljaJo 1« uirlMi*. »taklMl« r BkoMjah • n*. htiitm mak. ,,Sidro" p*ton m p |Hm pr.j.1 orlrlmlal !>M*k.
RIchterjeva lekarna
prt Hilatim levu" v Pr.gl
Ettaabathgaaea Stav. k mora m m- ~p*w»S*. » ___Ž2LJ£LJJL
Pm žifa MiMnm i iMtntf
v kupuje proti gotovšni
rejisfrevana zadruga z neomejeno zavezo
, lastnem art« d.» V Ljubljani
na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 59,197.246-20 K 12,888.795 43
N N N N N N N N K N
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste gs«r 84 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.
& Kupuje fud! hlod« In frlze. > *
215T
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pla-čuj« posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933'24.
Posojuje na zemljišča po 5>/4°/o z I V3°/o na amortizacijo ali pa po 5 1/4% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
nedelj in praznikov.	201
M
Zaiožnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre In čepice
unojnovejiib taconah in v velikih IzberaH
pri p O r Oč« 112 62-28
Ivan Soklič.
Idrijske noulce.
i »Narod« in »Naprej« sta se zedinila. Pišeta, da »Slovenec« in njegove vrste listi samo lažejo, lažejo pa lažejo. S tem si hočeta pomagati iz zadrege, pa ne bo šlo, kajti taki razlogi ne izdajo kaj. Poglejmo nekatere točke!
i Osvvald, dekan in Plečnik lažejo o Oanglu. Mi o realki in njenem osobju ne pišemo radi, le kedar smo napadeni, odgovarjamo. Tudi Gangla smo pustili na miru, dokler ni obžaloval, da ne more biti svojim bratom žrtev-mučenik. Takrat smo malo s podatki osvetlili njegovo mučeni-štvo. A ker pa sedaj nekatere osebe napada, kakor da so se one lagale o realki, povejmo še bolj odločno. Deželni šolski nadzornik je vprašal učitelja, ki je imel Skušnjo za meščansko šolo, zakaj ni prosil za razpisano mesto na pripravljalnem tečaju v Idriji? Saj sem vložil prošnjo, a nisem dobil, je odgovoril. Kako je to mogoče? Saj vaša prošnja ni prišla k deželnemu šolskemu svetu? povpraša nadzornik. Istina je, da sem prošnjo s prilogami vložil. — Tedaj tožite občino idrijsko, to se pravi več kot norčevati iz prosilcev, svetuje nadzornik. Ne bom tožil, naj ima tovariš že podeljeno mesto, če tudi nima skušnje za to. — To je javna tajnost, saj dotični prosilec je to sam pripovedoval v javnem lokalu. Tedaj je bila takrat neka sleparija, katere mi nismo hoteli še razširiti toliko časa, da nas niso izzvali. — Ljubljanski Ganglovi tovariši so začudeni sklepali roke, ko so slišali, da je on prevzel petje na našem zavodu. »Gangl pevo-vodja na srednji šoli?« Ali je to mogoče? ln padale so takrat opazke, ki jih nočemo ponavljati. — Sedaj pa »Narodov« dopisnik vso krivdo vali na idrijske duhovnike, kakor da bi oni kaj zakrivili, mesto da bi svoje tovariše prijel, zakaj so pri oddaji službe protizakonito postopali, ali sobrate okregal, zakaj preveč na glas kritizirajo modre ukrepe naše občine.
i Klerikalizem je protikulturen, on
nižjemu ljudstvu ne privošči izobrazbe, katero bi dobilo v javni knjižnici, kar bi se doseglo s prezidavo čitalnice. Kdo je za kulturo našega naroda največ storil, to učni zgodovina, katera stranka sedaj v Idriji največ dela za izobrazbo, je tudi znano. Na laž postavljata trditve o javni knjižnici prvi župan Šepetavec, ki je zastopniku deželnega odbora pojasneval, da potrebujejo čitalnično dvorano za dijaško veselico, drugi pa notar Pegan, ki je v zapisnik diktiral, da bode dvorana služila mestni hranilnici. Kako bode še potem v dvorano spravljena javna knjižnica, mi ne moremo razumeti, to razume le liberalen • dopisnik, ki nam laž očita. Mi pa pribije-jno lc suha dejstva, ki so se zabilježila v uradnem zapisniku.
i Prosvete se boje katoličani, ljudstvo naj ostane v temi, da bodo lažje nad njim gospodovali. — Po hujskajočih dopisih in govorih na javnih shodih so res pokazali naši nasprotniki svojo prosvitljenost, ko so pri cerkvi že večkrat ponoči pokazali svojo izobrazbo, zadnjič v nedeljo, ko so jnekateri oblatili cerkveni prag in vrata. Res prosveta, na katero so lahko ponosni naši nasprotniki!
i Erar ne štedi, zdihuje »Narod«, ko pusti z lesenim plotom zagraditi vrt in se-nožet nadoskrbniku Penku. Znano je, da so tudi drugim eraričnim uradnikom napravili nove vrtove, napeljevali zemljo, jih ogradili in z zidom obdali. Celo iz cementa so si ogradili svoje prostore. A »Narod« ni nikoli pisal proti temu, le ko je g. Pen-ko z leseno ograjo svoj pros+r" omejil, jc pa že ogenj v strehi, ker bo tc stalo »sto in sto« goldinarjev. Odkod tako različna sodba? Drugi gospodje so bolj ali manj pristaši naših liberalcev ali svobodomisel-,cev, gospod Penko pa svoje krščansko mišljenje dosledno tudi na zunaj pokaže. Zato jih v oči bode in pri njem se vsaka malenkost vidi. Kaj res tako vest peče nekatero gospodo?
i Na javnem shodu zadnjo nedeljo so grmeli proti volivni reformi. »Sramota obema strankama! ker nista sklenili splošne in enake volivne pravice,« tako je udrihal Kristan. Nekateri so se pa muzali, češ, kako volivno reformo je pri socialnih demokratih pričakovati, ste pred kratkim pokazali. — Gangl se poživlja, na svoje moči zastavi in naj pri razpravi v deželnem zboru še reši, kar se rešiti da.
i Radi prezidave čitalnice je Kristan očital našim zastopnikom v občinskem svetu, da leta 1902. niso ugovarjali, ko je občina odstopila vse poslopje čitalnici za 25 let. Seveda ni povedal, da je pogodba podpisana 10. oktobra 1902, a naši zastopniki so bili šele izvoljeni novembra meseca 1902. A vkljub temu bo on pisal, da »Slovenec« laže in Kristan pa resnico govori, in sodrugi bodo pri delu in na ulici prijemali Kavčiča, zakaj ni takrat ust odprl in šele sedaj protestira.
i »V našo last bi prišla čitalnična dvorana«, pa nam je klerikalci ne privoščijo. In navzoči kličejo »fej klerikalcem, tem sovražnikom ljudske izobrazbe!« V kako last pa bi prišla, je bil, kakor že zgoraj omenjeno, prisiljen oficielno povedati g. župan in notar, da bi namreč priprosto ljudstvo imelo toliko pravice do dvorane, kakor do sedaj, ko jc bila samo za gospodo, dijake in po posebni milosti včasih še za »Sokole«, za ljudstvo pa nikoli.
i Gangl omenja, da je dajal prav koristne svete deželnemu glavarju. Povdarjal je: Nc igrajte sc z ognjem, gospod glavar, ko zabranjujete prezidati čitalniško prostore. In Šuklje ga je neki prosil: Mirite ljudstvo! Da, ogenj bil je res pri onih, ki bi morali plačevati krasno opremljene prostore le neki kliki, a sami bi od tega nič nc imeli. Ogenj splošnega ogorčenja je res nastal, ko je liberalno gospodarstvo javno pripoznalo, kako solidno in varčno delamo z občinskim denarjem. Hiše zidamo, a trajajo le šest let, potem je pa pod, zidovje in streha za nič. Pri liberalnih trgovcih kupujemo za drag denar materijal, ki je pa v šestih letih neraben. To je bilo res ogorčenje ne samo pri klerikalcih, temveč pri vseh trezno mislečih meščanih, posebno še onih, ki morajo s težko prislu-ženim denarjem plačevati tako potrato.
i Dr. Šusteršič bo sedaj po romanju bolj pameten. Devica orleanska, ali lur-ška, ga bode razsvetlila, je zabelil Kristan zborovanje. S tem je menil, da je najbolj modro razdrl, ker sodrugi bodo imeli po enournem poslušanju kaj za smeh. Od odpadnika kaj takega slišati, nas ne prese-neči.
i V torkovi seji je naš občinski zastop sklenil prošnjo na deželni odbor, naj vendar dovoli prezidanje čitalnice. Zmajšali so poprave. Stalo bi le 28.000 K in zidarski mojster je neki tako usmiljen, da se zadovolji s plačo v štiriletnih obrokih. Hitro so se omehčali. Ni še dolgo od tega, ko so oblastno pisali v svet: boj hoče deželni odbor z mestno idrijsko občino, mi se ga nc ustrašimo, pa naj gre do zadnje instance. Pa kakor kaže zadnja seja, tii bil dopisnik kaj dobro poučen o korajži svojih višjih.
Škofjeloške noulce.
I Dolgopeto »Motovilo«, znano tudi pod imenom »Turk«, prevrača po »Gorenjcu« prav nerodno svoje kozle. Rado bi bilo junače pikantno, a ker nima zmožnosti za to, sc zaletava jako nerodno surovo zdaj v tega, zdaj v onega. S svojimi kozli je povzročilo že veliko smeha. Tudi nečimerno bi rado bilo in ničesar bolj ne želi, kakor da bi se kdo spozabil in mu odgovarjal. A ni ga odmeva, »motovilo« sc mora še nadalje samo motati po »Gorenjcu«. Ker tudi tvarine ni, se je zadnji čas »Turk« spravil na lavretanske litanije in te smeši in v blato vlači. Prav po turško! Tega človeka so naši liberalci poklicali v Loko, da bi delal javno mnenje za nje in napadal klerikalce. Sami so preslabi in se jim tudi ne zdi varno, javno nastopiti in svoj liberalizem kazati. Utegnili bi po prstih dobiti. A prej tu neznano »motovilo« jc kakor nalašč za to! Če jih bo preveč po grbi dobil, bo pa odšel, kakor je prišel. Pravi liberalni kuli! Pri svojem rogoviljenju na časnikarskem polju ima povsod^ smolo, njegova nerodnost vse prevrne. Če bo še kaj časa loškemu liberalizmu take recepte pisal, bo ta para še prej poginila, kakor ji je sicer usojeno.
I Značaji pa taki! Da liberalec ne pozna značajnosti, je že znana stvar, a ta brezznačajnost se pa z lepa kje ne kaže tako očitno, kakor pri nas v Loki. Če so liberalci sami med seboj, so kar besni na vse katoliško, če pa pridejo z našim ljudstvom v dotiko, se ti pa hlinijo za najboljše katoličane in ti naštevajo celo vrsto sorodnikov in prijateljev v dokaz za to. Po zadnjih volitvah so v varstvu noči razgrajali po mestu, kakor da bi bila vsa dežela v njihovem taboru, drugi dan pa ni hotel biti nihče libcralec, eden za drugim so se pridušali. da so volili protiliberalno. Najgrša neznačajnost pa je, da hodijo zdaj okoli naših mož, tudi duhovnikov se ne ognejo, in pritiskajo kljuke pri naših poslancih in deželnih odbornikih, da bi jih spravili kam pod streho. Svoji k svojim!
Znanost In umetnost.
* Poročilo o VI. splošnem avstrijskem katoliškem shodu je sedaj izšlo in se dobi v založbeni knjigarni Ambr. Opitza nasledniki, Dunaj VIII. Strozzigasse 41, za ceno 3 K, po pošti 3 K 30 v. V poročilu je od diskusijskih govorov le glavna vsebina, slavnostni govori in referati so pa v poročilu dobesedni. Poročilo nc bo služilo le kot spomin na nepozabne novemberske dneve leta 1907.. ampak bo vsaki knjižnici v okras ter jo bo zelo obogatilo z množino snovi, ki jo nuja. Knjiga je zelo prikladno
urejena ter ima na koncu kazalo, kjer so še enkrat navedeni vsi sklepi in resolucije. Za krasen zvezek je cena zelo nizka ter jo toplo priporočamo. Dobi sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Novo delo g. kiparja Vrbanije. Pred nekaj dnevi sem ga obiskal v njegovem atelieju na akademiji obrazujočih umetnosti na Dunaju. Dovršil je bil pred kratkim relief v lesu: »Osamljen«. G. Vrbanija jo slovenskemu občinstvu že precej znan. V »Dom in Svetu« so izšle žc tri reprodukcije njegovih del: »Tolažnica v zadnjem boju« (1905), »Mati božja sv. rožnega venca« (1907) in »Po bitvi« (1908). Najnovejša delo »Osamljen« bo razstavljeno v prihodnji razstavi na dunajski akademiji obrazujočHi umetnosti dne 6. julija t. 1., katere gojenec jc g. Vrbanija. Oglejmo si delo na kratko! Pod drevesom sedi mladenič v popotni obleki. Tožno, a vendar, mirno mu zre oko na lepo dolino s cerkvico in pokopališčem ter hribom v ozadju. Kdor pozna Selca nad Škofjo Loko, bo spoznal to ljubko vasico na prvi pogled. Na pokopališče zro oči mladeniča — portret gosp. kiparja samega. Tam spi pred kratkim pokopana mu mati, ona, ki mu je edina stala najbližje. Sedaj je sam; kar ga jc vezalo na vas, ki siccr ni njegov rojstni kraj, tega ni več. A vendar je slovo od lepega kraja tako težko! Kot simbol miru, tihe domače sreče in ljubezni stoji v ozadju vasica — a zanj ni več ustvarjena ta lepota, on ne bo užival več njenega pokoja. Resno in zamišljeno jc oko mladeniča pri ti misli, a vendar nc obupno in brezciljno. Po svetu mora iti za svojim poklicem, a dasi nc bo doma — on ne bo brezdomovinec. — Delo napravi po svoji preprostosti in nc-prisiljenosti zelo ugoden utis in želimo mu iz srca dobrega kupca. Zalibog bo prišlo bržkone v tuje roke.	J. D.
*	Za čveteroglasni moški zbor je izšel tudi »I. Venček narodnih pesmi«, sestavil Anton Grum. Cena 50 h, deset izvodov 4 K. — Mlad, nadarjen skladatelj stopa s tem zvezkom prvikrat v javnost. Gotovo je, da bodo teli devet narodnih pesmi naši moški zbori po deželi zelo radi peli. Harmonizacija je zelo lahka in preprosta, skoroda monotona. Venček je založila »Katoliška 13 u k v a r u a « v Ljubljani.
Prva zbirka Marijinih pesmi. 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Zložil Anton Foerster. Cena: par-titura 1 K 80 h, vsak glas 40 h. Besede vse dovoljene. V Ljubljani, 1908. Založila »Katoliška B u k v a r n a « v Ljubljani. — Šest zelo lepih .deloma prav nežnih, ljubeznjivih zborov za triglasne zbore z orglami. Brez dvoma jih bodo naši zbori, zlasti ženski, z veseljem prepevali, saj so živahni, napev teče gladko, postopi v harmonijah so naravni brez nepotrebne 1110-dulacijc. Semtertje se sliši iz teh skladh tisti Foerster, kakršnega moreš čuti in občudovati le s šenklavških orgel. To je zbirka, ki izpolnjuje široko zevajočo vrzel v naši sodobni cerkvenoglasbcni literaturi. Kolikrat jih bodo pač organisti radi jemali v roke. Zlasti zjutraj in sploh takrat, kedar ni prida možakov na koru! Toplo priporočamo.	Fr. Kimovec.
Ta zbirka bo posebno Marijinim družbam dobro došla.
Slovenski molitvenik v finih vezavah, primeren za darila. »Katoliška Bukvama« je sedaj pripravila za krasni Finž-garjev molitvenik, »Bogu kaj je božjega«, poleg dosedanjih finih in navadnih vezav, zelo fine in elegantne vezave, ki so prikladne za gospode in za ženske. Vezave, katerih je okrog 20 različnih vrst, so vse iz najfinejšega usnja. Cena tem finim mo-litvenikom je 4 K 30 v., 4 K 50 v. ali 4 K, 80 v. Tako ličnega in fino opremljenega slovenskega molitvenika do sedaj še nismo imeli. Kdor žeti to molitveno knjižico videti, ogleda si jo lahko brez vsake ob-, veznosti v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Poleg tega sc dobi ta molitvenik tudi še v dosedanjih navadnih in finih vezavah in sicer po I K, 1 K 80 v., 2 K 20 v. in 3 K. Dalje za dame z verižico in usnjato listnico po 4 K 60 v.
*	Sakuntala, indijska gledališčna igra. Prevedel dr. Karol Glaser. V Mariboru, tiskarna sv. Cirila. 1908. Založil pisatelj. Cena 1 K 20 vin. — Sploh je znano, da je dramatika vrhunec pesništva, ker se v njem najlepše zrcali človeško življenje. Če se v Slovencih kje med prostim ljudstvom priredi kaka veselica, kjer sc slišijo mu-zika ali petje ali govori, ter se predstavlja kaka igra, sc navadno preprosto ljudstvo najbolj zanima za dramatske predstave. Ko sc jc med omikanci začelo širiti znanje o duševnem bistvu orijentalskih narodov^ so se tudi omikani krogi in učenjaki v prvi vrsti zanimali za dramatske proizvode vztočnih narodov, med katerimi zavzemajo najodličnejše mesto Indi; pa samo Angleži, Francozi in Nemci so dobili po določenem načrtu prirejene zbirke indijskih
gledališčnih iger, prevedenih v materinski jezik. Angležem je take igre priredil H. H. Wilson z naslovom: Select Specimens ot thc Theatre of tlie Hindus. 2 vols London, 3. izdaja, 1871.; Francozom Sylvain Lčvi Ic Theatre lndieri. Pariš, 1890.; Nemcem pa L. Fritze, ki ie bil vadniški učitelj v Drossenu na Braniborskem in s katerim se je bil dr. Glaser osebno seznanil 1. 1881. na petem shodu orijentalistov v Berolinu. Na tri načine so prevajali te igre, ki imajo navadno tretjino besedila v stihih. Prevajali so ali tako, da so podajali prozaične dele v prozaični, metrične v metrični obliki, ali pa vso igro v prozaični, ali pa vso v metrični obliki. Tega zadnjega načina sc je držal Fritze; g. pisatelj pa je tega mne-t nja, da se mora prevod podati v izvirni-kovi obliki. V letih 1885 in 1886 je bil v »Edinosti« v podlistku objavil igri »Urva-ši« in »Malaviko« ter jih dal ponatisniti v zbirki »Indijska Talija«. Namenil je bil izdati štiri igre, razven omenjenih dveh še, »Sakuntalo« in »Ilovnat voziček«, realistično igro, ki sc sme postaviti na stran naj-odličnejšim igram Shakespearovim, »Sakuntalo« mu jc v rokopisu leta 1896. pregledal g. Funtek in leta 1907. na Dunaju g. dvorni svetnik Trnovec. Nenavadno zanimanje za to igro jc letos pokazal tudi g. general Kranjc v Gradcu. Prevod »Sakuntalo« se dobi pri dr. Glaserju v Hočah (Štajersko) za 1 K 20 vin., s poštnino 10 vinarjev več.
Želodčne bolezni. — Neprebavljivost. — Pehanje.
Skoro vseh bolezni vzrok korenini v nerednem prebavljanju. Pogosto je pa kri, ki se tvori ravno potoni prebavljanja in asimilacije, korumpirana z raznimi, bolezen povzročujočimi snovmi. Če bi se prebava vršila normalno, bi imeli tudi čisto in zdravo kri, in vsaka bolezen bi bila izključena. Kal vseh bolezni se nahaja potemtakem v slabi krvi.
Zalibog. da se pojavlja prav pogosto vsled neizmernega vživanja jedi in pijače motenje v prebavi in asimilaciji, ki spočetka ni velike važnosti, zamore pa postati izvor opasnih bolezni.
Kot neprecenljivo pridobitev moramo smatrati »Ferromanganin«, ki je za dandanašnji življenjski način neizmerne važnosti, ker urejuje prebavo in čisti kri. Prvi pojavi omenjenega motenja se kažejo v bledici, malokrvnosti, slabotnosti, glavobolu, trganju po udih, neuralgiji in trebušnih boleznih.
Če se temu ne odpomore, se je bati hudih posledic.
Pri nakupu naj se pazi na pristnost »Ferromanganina«, ki se spozna po varstveni znamki »dekličini glavi«, ovitku in etiketi.
Steklenica »Ferromanganina« stane 3 K 50 h.
Dobi se v Ljubljani »Pri angelju« na Dunajski cesti, »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu. Večje množine se naročajo: Schvvanenapotheke, Dunaj I., Schot-tenring 14.
= Služba =
organista in cerkvenika
je razpisana pri S«. Križu nad Je-senioami na Gorenjskem. Prednost imajo oženjeni, ki bi znali tudi kako rokodelstvo in katerih družinski udje so tudi pevci. Dohodki: 600 K na leto ter prosto stanovanje in nekaj drv. Služba se lahko nastopi takoj.
Župni urad Sv. Križ nad Jesenicami,
dne 7. maja 1908. U53 3—2
I letno pis. jamitro! Brez konknreflcerkakoTOstit
MF* 5 kroi»!~lPH
Prvi švicarska siatem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlmagnetlikim kolesjem n. sidro, pristno emaillranim kazalUčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastlm okovom, sanir-pokrovom čez ko lesje .16 ur idoča (ne samo I« ur) z okrašenimi ln pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K S — 3 komadi K M'—, s sekundnim kazalcem K 6'—, 3 komadi K 17*—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11-—, 3 kom K 31'—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38'—. — Zamena dovo-Hena ali pa se vrne denar brea odbitka.
Rupo&UJa P« povzetju	272 20-16
prva tovarna or & Hanns Konrad
c. in kr dvorni " založnik = ▼ Mostu (Brux) jštev. 1157 (Češko). Bogato llusti. ceniki a nad Hooo nitkami m ■■ aa-h ter o p oiljejo trati* in franko.
Tržne vesti.
23. maja 1908.
Na žitnih tržiščih kupčija popolnoma stagnira. Cene jako nestalne, kupci so jako slabe volje ter si ne upajo seči po blagu, pač pa so ponudbe deloma večje. Ali tudi ponudniki se ne upajo prav na dan s svojimi majhnimi zalogami vsled nestalnih kurzov. Ta nestalnost pa gre večjrdel na rovaš budimpeštanske špekulacije, kajti ravno tamošnji špekulantje ne puste na površje ugodnim poročilom o stanju set-vij. Vsestransko se poroča, da so setve v dobrem stanu, akoravno v nekaterih pokrajinah ie dež že potreben. Posebno na Češkem, kjer je izdatni dež padel, stoje Setve jako lepo in na praški borzi so začeli lastniki blaga forcirati prodajo vseh izdelkov. Ta borza je v ti kampanji vedno hodila svojo pot in se ni veliko ozirala na budimpeštansko. Dunajska je pa preblizu Budimpešte, zategadelj mora plesati, kakor hoče Budimpešta. Tekom tedna je z ozirom na sobotni kurz padla majpšenica na 50 h. oktoberski kurz pa je na isti višini in se tudi tekom tedna ni izpremenil, izvzemši nekaj vinarjev gor ali dol. Isto velja tudi o drugem zrnju. Najnižje je stala pšenica za maj v četrtek.
M o k a. Pšenica draga, moka pa ne gre nikamor. Konsum se vedno bolj rezervira, ker se nova kampanja vedno bolj bliža in se kaže, da bo letina dobra. Zategadelj se je vzelo blaga s trga jako malo. Mlini, ki so svoje obratovanje reducirali skoro na polovico, imajo še zadostne zaloge. In sedaj se pogajajo mlini, da bodo obrat sploh popolnoma ustavili. Domači konsum je zaspal, medtem ko avstrijski, med temi posebno češki mlini, uspešno konkurirajo z ogrskimi, ker avstrijski mlini delajo s cenejšim blagom.
Budimpeštanski mlini povprečno no-tirajo pšenično moko: št. 0 17 K 20 h, št. 1 17 K. št. 2 16 K 80 h, št. 3 16 K 60 h, št. 4 16 K 40 h, št. 5 16 K, št. 6 15 K 80 h. št. 7 15 K. št. 8 7 K 40 h; rženo moko št. 0 16 K. št. 0/1 15 K 60 h. št. 1 15 K 20 h; otrobi debeli 6 K 10 h, fini 6 K; klajna moka 7 K 30/50 h (vse za 50 kg).
Klajna moka in otrobi so izgubili nekaj na ceni in zanimanju, ker mlini ne morejo doseči ugodnih cen.
Špirit. Promptno blago je nekaj nižje, medtem ko je cena pozneje skoraj neizpremenjena. Triplo za takoj notira do 153 K. Denaturiran špirit gre dobro izpod rok in notira do 50 K. vse basis Praga Tropavsko rafinerijo špirita, Viljem Grau-cr. koja lastnika sta sinova Krnil in Gustav G., nameravajo baje izpremeniti v akcijsko družbo z l:i i do 2 milijona K akcijske glavnice. Omenjena tvrdka je ena največjih v Avstriji in žgalnica proizvaja na leto do 15.000lil ekskontingenta in rafinerija pa 70.000 do 80.000 hI. Predloga o zvišanju davka se bode ali kratko pred Binkošti ali pa takoj po praznikih predložila zbornici.
Sladkor. Na trgu s sirovim sladkorjem je zapihal drug veter. Kuba je postala tako znana, da ne nudi špekulantom nobene opore več, in vrh tega je postavila vse špekulante in druge take tiče na — laž. ker je položaj Kube ne le zadovoljiv, ampak celo izvrsten. Kubanske rafinerije še delajo skoraj vse, torej morajo imeti dovolj sirovin.
Vsa tržišča s sirovim sladkorjem se morajo zadovoljiti z mlačno tendenco, z nižjimi cenami. V Pragi je kupčija zaspala, ker so se prodajalci poizgubili. Pred dvanajstimi dnevi je notiral sirovi sladkor staro blago, 26 K 40 h, nove kampanje 26 kron 80 h, predvčerajšnjim pa 24 kron 80 h staro blago. 22 kron 95 h nove kampanje, iz Ustja. Vsled kurzne derute na trgu s sirovino pa trpi tudi kupčija z rafinado. S kako zahtevo za junij bodo nastopili rafinerji. še danes ni znano. Kakor se nekaj sliši, se stari frakarji v gosposki zbornici nekaj kujajo in baje mislijo zavrniti od poslanske zbornice sprejeto predlogo o sladkornem davku. Za gotovo pa
mislijo črtati § 2 predloge (kazenske določbe glede tiranja cen). Glede tega paragrafa je »Slovenec« pred nekaj časom že pisal. Vsekakor pa mora stališče gosposke zbornice zanimati trgovino, tembolj, ker je vsled tega jesenski položaj rafinadnega trga negotov.
S v i n j s k a mast je padla.
Živina (Dunaj). Na zadnji sejem se je prignalo nekaj manj živine, vsekakor pa je prigon zadostoval odjemu. Cene so nizke, živine dovolj povsod in prodajalci se morajo zadovoljiti s slabimi cenami. Cene volov so šle za 2 do 3 K. Nižje cene so izkoristili zalagatelji Trsta in Pulja.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!


liiittjikiiM
v
Benitbena ponudba.
Gospodična, jelo blaga in poštena, toda bre3 premoženja, se Želi poročiti s	boljšim go-
spodom, ki bi mu vse to ugajalo.
Cenjene ponudbe, toda le v resnem ojiru, naj je blagovolijo poslati na upravo „Slovenca" pod šifro „2vestoba" do J. junija.
3*
Mlad pomočnik
in
- - en ucenec - -
za kovaško obrt se takoj sprejme pri gospodu
Antonu Ausu, kovaču v Pudobu,
1272	pošta Staritrg pri Rakeku.	2-1
- Mladenič -
kot
skladiščnik
se sprejme takoj. — Natančneje
1263 Gledališka stolba št. 3, Ljubljana. 1-1
Milica
nad 50 let obstoječa z vsem kovaškim orodjem se odda takoj v najem. Prednost imajo kovači za kovanje konj, trezni zanesljivi in z dobrimi spričevali. Poizve se pri ,\ .•.
J. M. Rebec (preje M. Juh)
1273 2-1
Litija.
Odda se z I. avgustom t. I.
prostoren hlev
pri katerem je tudi obširno dvorišče na razpolago. — Več se izve
i265 2-i Rimska cesta 11, v gostilni.
v¥lepih kmetij
od 6 do 18 johov, na Štajerskem v bližini Gradca, se po ugodnih pogojih proda. Parcele posameznega posestva niso razkosana, temveč se drže skupaj. (Arondirano.l
V sredini vsakega posestva stoji poleg hiše z lepim stanovanjem dobro urejeno prostorno gospodarsko poslopje, kakor hlevi itd.
Velikosti posestva primeren gozd meji na zemljišče. Pojasnila daje A. Lavrenfcifc, Thal, pošta Gosting pri Gradcu.	1270 3 — 1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim
v nedeljo, dne 24. t. m.
gostilno
na Martinovi cesti 21.
Dobilo se bode vedno pristno štajersko in dolenjsko ter belo in črno istrijansko vino kakor tudi vedno sveže pivo. Vsak čas se bode postreglo z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna in solidna.
Priporočajoč se vsem prijateljem in znancem ter slavnemu občinstvu bilježim z odličnim spoštovanjem.
1277 1-1
Valentin Sitar
Lep hrastov les
posekan in stoječ, ob državni cesti, 15 minut oddaljen od kolodvora, je
naprodaj.
Zdravilišče in kopališče Kamnik
= na Kranjskem. ■
Postaja c. ir. dri. železnice, l'l, ure od I.jnbljane. ZaMok sezone 15. maja. Krasna gorska lega. Vseh vrst zdravljenje (sistem Priess-
nitz in Winternitz, oblivi po Kneipp-u). Voda za pitje in kopanje. Holnone kopelji, ogljent-uve in električne kopelji, masaža in elektroterapiji, plavalni kazen. Izlionia kuhinja, ceue zmerne. Prospekte poSilj« dr. Rudolf VPackenrelter, ravnatelj in najemnik kopaličta.	1187 10—1
Na prodaj je
nova hiša
močno zidana, obstoječa iz 5 sod, 4 kuhinj in shramb. Zraven je lep sadni vrt. Proda se po jako ugodni ceni. Natančne^ se poizve v Rožni dolini št. 203. 125Š 4-2
Na prodaj so
1258 4-3
Več se izve pri Alojlljll Dorniku, Mengeš. 1116 3-3
V Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s
844 13
Ciinard Line
Bližnji odhod i
I* Trsta : Panonija 2. junija. Carpatia 16. junija.
Uitonija 23. junija 1908. Iz Liverpoola: Mauretanija 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
stare cerkvene orgije
v župni cerkvi v Vavtivasi. Iste imajo deset spremenov in še dobro ohranjen meh. Trebalo bi malega popravila in bi bile dobre za kakšno večjo podružnico.
Župni urad v Vavtiuasi na Dolenjskem.
Rake,
žlahtne, razpošilja proti povzetju: velike a 60 h, srednje a 30 h, male a 20 h, dvakrat na teden pon-deljek in četrtek, Janez Hribar, Ponova vas pri Orosupljah, Dolenjsko.	1136 8—2
! Zastonj!
pošiljam ilustrouani cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in [in stroj se dobi :: že od 19 gld. naprej, 58310 ::
Lorenc Rebolj u KrtMjll.
Mni tesarji
se sprejmejo pri stavbi lesenih stolpov za podporo žične drče, ki jo gradi grajščina Turjak iz svojih gozdov v bližini vasi Golo pod Ljubljano. — Oglasiti se je naravnost pri stavovodji istotam.
dogovoru. Oskrbništvo grajščine Turjak v Hammerstielu,
pošta Studenec-lg.	1269 3—1
|Q00000Q00000000II0II00®000000000000| 0	Naznanilo in priporočilo.	g
[p	Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje sporočiti, da sem se preselil s svojo f
jn- maLK^mj*.o <» ic icri\> «»-g
m iz Bohoričevih ul. 3 v lastno hišo v Linhartovih ul. št. 8. kjer sem jo primerno povečal. Potrudil « W se bom, da vsestransko ustrežem željam cenj. naročnikov.	Velespoštovanjem	L!J
0 1143 10-7	ALOJZIJ TRINK, miz. mojster. 0
Meščanska restavracija i
Sv. Petra cesta A. Dekleva Komenskega cesta fra
:: (preje Hafner) ::
Vsaki dan sveže, dobro vležano plzensko pivo iz meščanske pivovarne („Prazdroju) v Plznu. — Puntigamsko marčno in črno bavarsko pivo. — Dostavlja pivo in vino v steklenicah na dom. — Najfinejši cviček iz Gadove peči in Drnovca. — Edini lokal v Ljubljani, kjer se toči pristni, renomirani Čolaričev dolenjec. — Velika moderno opremljena vinska klet.
Izborna kuhinja. — Zmerne cene. — Točna postrežba.
Vsako nedeljo dopoldan zajutkovalni koncert in vsako sredo zvečer koncert drufitvene godbe.	1274 3-
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldnei ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s b Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s
Danes v soboto nov spored. "aE*
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldno predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i
Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVOVARERT Žalec in Laški
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; vSalvafor' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
p
?«5i)ett>« na dom sprejema rejtonrater „)<arodnego Borna" g. Križnik (Telefon ?t, 82.)
Posestvo liuiiijppc na prodoi. KrojgžKe pomočnlKs
Proda se novozidana hiša, jako lična, pripravna za vsako obrt, s potrebnimi gospodarskimi poslopji, skladišče, hlev, kleti, pet stanovanj, poleg hiše in gospodarskega poslopja je takoj velika njiva, gozd v bližini.
Dom se nahaja tik okr. ceste, 20 minut od mesta, v StefanJI Vasi st. 66.
1145 3-3
V prijaznem kraju ljubljanske okolice, priljubljenem shajališču izletnikov, se takoj odda v najem
gostilna in trgovina
v lepih na novo urejenih prostorih pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošljejo pod: »Gostilna in trgovina« poste restante , Ljubljana.	1251 b-2 i
Hiša naprodaj.
Zaradi odpotovanja proda se nova pritlična hiša v Spodnji Šiški, lepa lega, | hiša se dobro obrestuje, je še 10 let hišnega davka prosta. Zraven je velik vrt, pripraven za vsako stavbo. Kupci naj si blagovolijo ogledati najdalje do 15. junija t. I. Cena 4300 kron, drugo je vknjiženo.
Več se izve pri lastniku v Spodnji Šiški Planinska cesta štev. 237 pri
Ljubljani.	1149 7-5
-- ;
■m* Sprejmejo se
ŠIVILJE
za navadno delo v stalno službo. Kje se poizve iz prijaznosti v upravništvu „Slo- j venca".
Prednost imajo iste, katere v kakšni prodajalni šivajo, so lepega vedenja okoli 30 iet stare. Plača dobra. 1262 3-2
321etna gospa
želi mesta v kaki pisarni; ima večletno prakso. Sprejme tudi mesto blagajničarke v kaki trgovini. Prijazne ponudbe pod »Marljivost« na upravo lista. 1241 3-3 1
Vremščina
i
enake vrednosti s cvičkom, se dobi še na Suhoriji, Ostrožnem Brdu in Bujah fare Košana in Suhorija. Kupcem, ki ne morejo sami v te kraje, rada posredujeta nakup brezplačno Karol Lenasi v Košani in Anton Bojanec na Suhorji.
Cena litru 36 do 40 vin.	1216 3-2 t
i
Stanovanje
z 2 sobama v 1. nadstropju s pritiklinami se odda v Spodnji Šiški št. 229, !
Celovška cesta. Vpraša se istotam. 1259 3-2
Ma se za 351 tri!
i
zidana hiša in nekaj zemljišča v j Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pircu, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24-2
mmmmififffiffflnmmnmmnmflB
| Destilacijo M |
LWJ spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve-
ževainih pijač sc takoj prične z najboljšim $ 'mi uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo- r^ ^ vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te-
meljito in strokovno manipulacija na licu me- jj Vi sta, Obširne informacije v dosego dobre kup- r^ čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: ,Erste Fabriksfirma 08882* na
sprejme tako] A. PRETNAR,
kroj. mojst. Jesenice Fužine Gorenjsko.
Odda se s 1. avgustom t. 1.
prostoren hlev,
pri katerem je tudi obširno dvorišče na razpolago. — Več se izve: Rimska cesta št. II, v gostilni. 1266 2-2
Razpisuje se služba
1253 2—2
orgamsfci in
cerkovnika
v trgu Mokronog.
Oženjeni obrtniki imajo prednost.
Pozor! Ugodna prilika!
Proda se iz proste roke
večje posestvo
docela arondirano, ležeče ob kranjsko-štajerski meji na železniški progi Zidani most-Krško, obstoječe iz približno 50 oralov zaraščenega gozda (gaber, akacija, hrast, smreka) ter iz 50 oralov lepih travnikov ter nekaj njiv in vinogradov. Redi se lahko do 35 glav živine. K posestvu spada enonadstropna hiša, vodnjak, velik hlev ter kozolec- Okrajna cesta pelja mimo posestva. Obilo sadnega drevja. — Cena jako ugodna. — Kaj več se poizve pri gosp. Francu iimenc-u,županu v Dolu pri Ljubljani.	1205 5—4
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 19
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših sivaimh strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. 1
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Izvolite pisati po vzorce!
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke itd., itd. ie zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina ianenega In modnega blaga
V. i. Havliček in brat
v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-13
Istrsko vino
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
tropinovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlan di Glorjlo
1009 24- 9
Rovinj, Istra.
Zelo dobro idoča
1053 15-8
gostilna
na jako lepem kraju, kjer je glavni promet, na deželi, se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najem tistemu, ki bi se pisal Tišler.
Naslov pove upravništvo ,Slovenca'.
Prodajalna
z blagom ali brez blaga se zaradi družinskih razmer takoj odda v najem. — Pojasnila daje uprava ..Slovenca". 1247 4-3
V srado pred praznikom Vnebohoda, t. j. dne 27. maja t. I.
ob 9. uri vršila se bode v prijazni vasi jmartno poleg Litije
= prostovoljna —
javna dražba
poslopja št. 20, v katerem se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom, žganjetočem in gostilno. K poslopju pripada več zemljiških parcel z ugodno lego in se bodo te parcele imenovani dan, ako ne bo kupca za celo posestvo, na drobno razprodajale. K zemljišču pripadajo tudi trije zaraščeni gozdi. Posestvo je arondirano.
Pogoji in pojasnila se bodo kupcem naznanila pred pričetkom dražbe. Na željo da pojasnila tudi pred dražbo lastnik št. 20 Šmartno pri Litiji.	1204 3-3
Lepo, dobičkanosno
1195 3-2
posestvo
obsegajoče 28 oralov njiv, travnikov in gozdov, se proda z vsemi gospodarskimi poslopji v prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem, oddaljeno 1 uro od Maribora in '/« ure od železniške postaje. Skupna cena je 21.000 kron.
Več se izve pri Josipu Sernec v Gradiški, Spod. sv. Kungota, p. Pesnica na Štajerskem.
W m____

naravna
alkalična kislina
najboljša dijetičnain osvežujoča pijača.
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveijavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo
pri karlovovanjskem in drugih kopeliiklh zdravljenjih in kot poznejie zdravilo po
24 38 kopeljih v trajno porabo. (Vil.)
izvirek: Giesshiibl Sauerforunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana.	114 52—21
TnhtormHo brezplačno dnpnšil'atev mojega llusti L UlllKUtiJiK cenika s nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let Vsako nepopolno blago se vzama
nazaj za popolni znesek. Slika 1/1 nav. velikosti.
St. 365
srebrna dam-skaremont.gi 3-50
St. 322
srebrna moška remont 8-50
St 337
srebrna 9 sidro 16 kamnov 5*— dvojni plašč 6-50
Št 341, srebrna s sidro dvojni plaščih kamnov, posebno močna 7-9*50
Anton Klffmnnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoi v vse dežele. Maribor L5., stajersko.

1049 30-15
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinska trgovina Alojzija Zajca KŠ
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!

3J M. Dukes Nachf.
«|M013 10-5 Dunaj, l/l, \Vollzeile 9. M
v
v S
cKozlafarsivo in podoGarsfvo.
m
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44—2
Otvoritev restavracije
na,Zelenem hribu*.
Slavnemu občinstvu si usojava naznaniti, da sva otvorila s 1. majem
Sotzlrni. S £e6ar [ reStUUrOCijO IIM ,Zf le« hribu' no DOlenjski cesti.
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaški trg št. I-
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
Priznalna pismu so na razpolago.
V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
&6tztml. JOeSar
po»latar»tvo in podobarštvm.
Skrbela bodeva, da postreževa cenjene goste z izbornim vinom in pivom, z dobrimi, gorkimi in mrzlimi jedili ter izborno kavo. Zraven je lep, senčnat vrt, pripraven za koncert«.
Za mnogobrojni obisk sc priporočava
Anton in Fani Vrankar,
restavracija.
Na razpolago je tudi kegljišče

Izvršuje vse bančne s s posle. s
1246 52 — 1
J. C- Majer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka Sn menjalnica!
JlmiiBfaktcR!
VO1
wiita na debelo in drobno.
s Zaloga s
vseh vrst sukna, platna ter manufakturnega s blaga. :
Sodi.
Več vrst sodo« ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2483
L kr. oblastveno potrjeno 40 ucilisca za Krojno risanje
branja cfasifi
Ljubljana, Stari tri Jt 28.
e Dobi se tudi kroj po životnl meri. £
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadloi-nnga zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboJJ-ftih in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in prebavljanja pospešujoče in lahko odvajaloče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-rmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerna tvoritva kislin ter krče je <lr. Kose bRirum aa ielorf"<1 iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
VARILO! "im
> Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGHER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelji
--,,pri črnem orlu"	•
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul. 203
Po polti razpoSIIJa se viak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpotiljatvi K 150 ic pošlje malt steklenica In za K 2 8» velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8— 4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge » lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljnn!
se dobiva pri pv. lekarjih : G. Plccoll, V. pl Trn-k6czy, M Mardetachlfiger, J. Mayr. * "i 2172
S
v Dravljah št. 51
pri Ljubljani, v kateri se nahaja gostilna, z gostilniško opravo, gospodarskim poslopjem in zemljiščem, se bode	1249 3-2
Kar dne t. junija t. 1 ob 10. uri dopoldne
prostovoljno na javni dražbi prodala.
Dražbeni pogoji se bodo pred začetkom dražbe prečitali na licu mesta; pojasnila v tej zadevi daje lastnik Alojzij Sojer v Novi vasi pri Rakeku.
T
Lepo
T
posestvo
blizu južnega kolodvora, obstoječe iz enonadstropne hiše, velikega vrta, cvetličnjaka, velikega dvorišča, kakor tudi skladišča in hleva, eventuelno 2 lepi stavbeni parceli se pod jako ugodnim pogojem proda. Dopisi na gospo O. Valenta, Ljubljana, Slom-
jermenar in sedlar
Jos. Stupica,
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
p konjskih oprav o
Sf°or3"ne kolllje, druge uozoue ln najrazllt uprežno opravo,
katero ima m vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče
potrebščine
kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave.
715 12-10
Itavfteaa, uitif ia kaaitrak* lijik« kljačaraičaritTi
flldralKni vidre to sesalki
Josip Weibl
l 3priitzer-j& »asi, LJUBUMA, Iliatai afin 4
priporoča m aUntmnn občiaatva la prečaatiti duhovšini v Udeloranja vsak v ta stroke aps-iajočih predmetov: ftlfine • mre tj a aa iitraj, ebhajllae nisa, ograje aa salvo dvora ebstejae niareije, vetaa vrata, balkoni, veranda, stolpna krite, CtedUalke, (tralc-
voda, telesna akna, telesne stole IU. •jMeeUvliteta: valJlAal sastort ki soln6ae plahte p« najnovejše« »latama ■ asnedvlgslaiatf a iWt 63—(9	epenuui brat vijakov.
Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
A. UM - Mozetič ii^tU"
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Velika
> ••
>
> ••
Priznano najboljša
delavnica

za izdelovanje oblek
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, * na vsakem predmetu označene = cene. ==
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
>
/ ee
/
?
?
po meri.
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. :
595 23
"OSREDNJA BANKA CESKI" hranilnic, -
5_T______________ W	CUstredni banka českveh i
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 41/< Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Podrnžnica: DUNAJ, Wipplingcrstr. 22.
_____(Ustredni banka českych sporitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 j' in ';«'/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban« kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000--
Telegrunl: „SporobankaM.
Deponiranje kavcij in
vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne Informacije in avete brezplačno.
VZAJEMNO PODPORNO D
Kongresni trg 19
registrovana zadruga t omejenim poroštvom
U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
to je; daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bt se njih obrestovanje prekinilo.
—i—■ NnjeiljfurnejAa prilika za 6tedei\je !
Rentnl davek plnAa hranilnica sama „49 u-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Kanonik J. Suinik 1. r., podn*-«rin"tnik.