¡SLOVENSKA STRAN
28. decembar 1978-Naše Novine - 9
L/
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
VELIKO UPANJE
Staro leto se poslavlja, novo trka na vrata. Komaj se zavedamo časa. Čas hiti, komaj smo se v vsakdanjih brigah in delu dodobra zavedli, že je tu Novo leto. In kot imamo navado reči: zopet smo za leto dni starejši. Vsakdo se brezdvoma za hip ustavi za mislimi in s seboj naredi račun starega leta, kaj mi je prineslo, kako sem ga preživel? Odgovori so lahko zelo različni.
Brezdvomno se radi ustavimo z ob vstopu v novo leto s vprašanjem: kaj mi bo prineslo naslednjo leto? Imamo lepo navado, prastara je ta navada, da si drug drugemu ob vstopu v Novo leto zaželimo res vse najboljše; sreče, uspehov, zadovoljstva, itd. Nehote se v nas samih poraja želja po nečem boljšem, v nas se poraja v tem trenutku veliko upanje na nekaj lepega, velikega. Morda v tej vzhičenosti sami ne vemo kaj. Ali bi naj to bila naša osobna notranja sreča, in zadovoljstvo, ali bodo to le materialne dobrine, uspehi, morda kariera, uspehi naših otrok in podobno.
Pomislimo v tem svečanem trenutku na našega bližnjega, na sočloveka, na našo družbo. Morda včasih z bojaznijo gledamo v bodočnost naše družbe. Na videz je vse v redu, nismo lačni in kopičimo si dobrine, tudi uživati in živeti znamo. Kaj več nočemo videti na vedeti. Nočemo pogledati malo dlje okrog sebe.
Če bi pozorneje pogledali malo dlje okrog sebe, bi videli veliko duhovno in materialno revščino, ki nas kljub blagostanju obdaja. Ali vidimo mladino kaj počenja ali smo ji dosti v dober vzgled? Oni so tisti, ki bodo jutri sestavljali novo družbo, ki je bodo rešili ali z njo vred propadli. V nevernosti smo, da bo naša
tehnika postala nečloveška.
Z bojaznijo bomo pomislili tudi na besedo mir. Tu pomislimo, ne samo na naš notranji duševni mir, predvsem na svetovni mir, ki ga že dolgo ni bilo in si ga vsi želimo.
Mir je prva in najvišja dobrina družbe. Njegovi temelji pa so pravičnost in svoboda.
Mir je danes v nevarnosti.
Pravi mir izvira iz ljubezni. Nihče nima pravice ljubezni do miru omejiti samo na okvir lastnih koristi. Nihče ne bi smel z zvijačo, s" ščuvanjem k menirom motiti mir drugega. Odnosi med narodi ne smejo urejati: pretirani nacionalizmi, razkoz-ovanje moči in iskanje samo gospodarskih koristi, temveč mir je treba graditi po načelih solidarnosti in enakosti vseh narodov, odklanjati egoizem in želje po nadvladi.
Prava mudrost je v miru. Ohraniti mir je tudi modrost, ohraniti mir pomeni: ohraniti človeški rod. Da ohranimo to je treba ohraniti pravi pogum za velika dejanja, obenem pa potrpežljivost in smisel za to, da se veliko začenja z malim.
Vsi vemo, da je prišel čas, ko v človeštvu nastajajo globoke spremembe, na vseh nas je, da prispevamo k temu, da človeštvo ne bo krenilo na napačno pot. V svetu, ko sebičnost in iskanje užitkov hoče postati zakon se mora družba prizadevati, ki jo sestavljamo mi vsi, spoštovati dostojanstvo, svobodo in pravico človeške osebnosti.
S temi mislimi in z neštetimi vprašanji si bomo v vstopu v novo leto podali roke in si voščili drug drugemu vse dobro, zašeleli bi pa si drug drugemu mir, mir v naših srcih, mir vsemu svetu - veliko upanje vsega človeštva.
Lojze Košorok
ODLIČNI ŽIROVSKI VIŠINSKI ČEVLJI
LJUBLJANA-Da je izdelava višinskega alpinističnega čevlja izredno zahtevno delo, ni potrebno posebej poudarjati, naštejemo le nekaj okoliščin, ki pogojujeo nujnost kakovosti takih izdalk-ov. Čevlji morajo biti odporni zoper hud mraz, sneg in led, torej, biti morajo nepr-emočljivi, s trdim podplatom, ki omogoča in olajšuje plezanje ter mora biti prilagojen pritrevanju derez. Zelo pomembna je tudi teža čevljev (omenimo le, da so Alpinini lažji od slovitih francoskih čevljev Galibier -model Makalu).
V Alpini so, po dogovoru
O SLOVENCIH IN SLOVENŠČINI
(Nadaljevanje)
Prav posebno drzna je hipoteza Thora Heyerdahla da je bil Kon Tiki belec in da je z balsovimi splavi priplul do Polinezije. Svojo hipotezo je Thor Heyerdahl podkrepil z znamenito vožnjo preko Tihega oceana v letu 1947. In če pomislimo, je čisto mogoče da so današnji polinezijci mešanica dveh valov naseljencev in sicer od vzhoda in zapada. Grônlan-dija je bila nekoč toplejša in kdo ve če se niso že pred Vikingi tam naseljevali njihovi predniki. Od tam bi zares mogli po rekah pripl-uti do srednje Amerike, nato pa preko Pacifika v Polinezijo. Morda bo arheologija še doprinesla dokaze.
Zanimivo je da so tudi v srednji ameriki metali deklice v vodnjak kot žrtve za dež in radovitnost.
V severni Evropi so častili sonce in velikega boga rad-otivnosti Kora, Hora, Thora. Njegoy simbol je bil moški ud. Častili so ga na gorah, kjer so mu postavljali kamnite koprice kot simbol uda in še danes se je v hribih ohranila navada "postaviti možica", čeprav nihče več ne ve čemu. Gradili so mu tudi majhne kapelice in odtod je po jezi toliko cerkvic po naših hrabih in gričih. Krščanstvo se je namreč prilagodilo običajem in jih pokristjanilo.
In če danes pogledamo Air New Zealand letalo, bomo na repu videli lep, stil-iziran moški ud, znak boga rodovitnosti Kora. Novozel-andci ta znak omenujejo -Korori! Ali ga je prinesel v Polinezijo Heyerdahlov Kon Tiki? Če bi bil izviral od temnih Melanezijcev se ne bi tako imenoval saj v južni Indiji, kjer tudi poznajo kult rodovitnosti, moški ud imenujejo "linga".
Tudi melodioznost polinezijskih pesmi se ne da pojasniti izključno z vplivom dravidskih in melanezijskih praprebivalcev.
Finska melodija, ki so jo igrali na olimpijadi, je zvenela popolnoma slovensko domače.
Precej je v slovenščini keltskih besed: jarčka, jaro (žito), jarovina, S-ava, Dr-ava (avon je keltsko reka), Bled Vintgar, Krim, Prisank in še na stotine drugih, predvsem krajevnih imen. Slovenci so ob naselitvi našli na sedanjem ozemlju precej ro-maniziranih Keltov.
Na severu Poljske, na ozemlju Košube še vedno živi veliko svetlopoltih in plavo-lasih ljudi. Poljake imenujejo Lahi. Neki njihov rod se je imenoval Kočevnjaki. Ljudi živeče južno od njih pa so nazivali Bosi antki. Interesantno je da imamo tudi v Sloveniji sosede drug-orodne Lahe, imamo Koče-varje (ne tiste ki so bili pozneje naseljeni iz Nemčije) in Kočevsko. Južno od nje pa žive Bosanci.
Če povzamemo vse navedeno bi mogli sklepati na sledeče:
lovenci smo zlitina več in-doevropskih tokov. Osnova bi bilo tisto ljudstvo ki izvira -od Cromagnoncev in ga zasladimo v neolitiku po vsej Eyropi. Del teh Indoev-opejcev se je razširi nja do Indije in v Mali Aziji so prišli v stik s tarejšo mezo-potamsko civilizacijo in kulturo, kjer so prevzeli obok in tudi mnoge egipčanske in prednjeazijske kulte. Najznačilnejši je na primer obred zauživanja telečje noge na pokopališču. (Nogo so odrezali živemu teletu!) Ta prizor je prikazan na mnogih stenskih slikarijah v Tel-el-amarna v Egiptu. Etruščani (Raseni) so ga zanesli v Italijo, deželo telet. G. Be-rlot je dešifriral etruščanski napis ki poroča ravno o tem obredu in v tem vidimo močan dokaz za pravilnost njegove metode. (A ravno ta telečja noga je bila predmet krutega zasmehovanja-)
Ing. Ivan Zigon (Nadaljevanje prihodnjič)
ZANIMIVOSTI IN NOVICE IZ DOMOVINE
s člani sedme jugoslovanske himalajske odprave "Evere-st 79" že leta 1977 začeli oblikovati posebne višinske čevlje in do končnega izdelka pripravili pet protitipov, preizkušenih v najrazličnejših okoliščinah. S končnim izdelkom, višinskim čevljem, kakršnega bodo uporabljali jugoslovanski odprav-arji drugo leto na Mt. Ev-erestu, so delavci Alpine dosegli izjemen uspeh, hkrati pa odpravi krepko pomagali z najpomembnejšim delom opreme.
VEDNO USPEŠNI AVSENIKI
"Če bi imelo leto 10 tisoč dni, bi lahko vsak dan nas-
topali," je nekoč rekel slovenski glasbenik Slavko Av-senik. Te njegove besede drže kot pribite, saj so Av-seniki edina skupina, ki se ji ni treba bati, da bo ostal v dvorani, v kateri nastopajo, prazen vsaj en sedež. Dokaz njihove priljubljenosti je več kot pet tisoč nastopov in cela gora zlatih plošč. Seveda pa so jim najbolj hvaležni tisoči poslušalcev v domovini in tujini, saj znajo s svojimi prija-tnicim skladbami v narodn-nozabavnem tonu navdušiti prav vsakogar.
RAZSTAVA DOBROT IZ STARIH ČASOV
GLOBOKO PRI BREŽIC-AH-Prizadevne gospodinje iz Globokega so na pobudo domačega turističnega društva in krajevne skupnosti pripravile že tretjo razstavo dobrot, ki so jih ljudje jedli včasih. Kakih 80 gospodinj je pripravilo nad 100 moč-natih in mlečnih jedi ter raznih peciv, ki so marsikje že utonile v pozabo. Razst-
ava vsakič razgiba prebivalce od Malega vrha do Žup-elevca, torej vsega okoliša osnovne šole Globoko, v kateri je razstava tudi dobila svoje prostore.
IZREDNI VLAKI OB PRAZNIKIH ZA ZDOMCE
BEOGRAD-Poleg rednih vlakov, s katerimi se bodo jugoslovanski državljani, začasno zaposleni v tujini, vozili iz Zahodne Evrope v domovino, kjer bodo preživeli novoletne praznike, bodo uvedli še 67 izrednih vlakov ob njihovem prihodu in 24 ob vračanju. Poleg tega bodo redne vlake okrepili s približno 240 dodatnimi vagoni, sporočajo na jugoslovanskih železnicah.
Pričakujejo, da bo za novoletne praznike prišlo v domovino vsaj toliko, če ne še več Jugoslovanov, kot lani, ko je v Jugoslavijo prispelo samo čez Slovenijo okoli 1,180.000 jugoslovanskih državljanov in okoli 870.000 tujcev.
Kar po domače
Pred dvema tednoma smo se pogovarjali o 'življenju v številkah". Ne bo nam škodovalo, da danes z isto snovjo nadaljujemo, kajti dobro je, da človek pozna sliko svojega časa, saj je ta strelica, ki kaže v bodočnost. Bodočnost je namreč ta, v katero človeštvo nima dosti zaupanja, vsaj dandanes ne. Nikakor ne moremo trditi, da je ves tisk do današnjega časa služil le v napredek človeštva. Vendar tisk in znanost tečeta vzporedno. Za časa Gutenb-erga /1398-1468/, ki je izumil tisk, je bila odkrita dvenajsta prvina, antimon, dvesto let po odkritju enajste prvine, ki jo človeštvo dobro pozna pod imenom arzenik. Če bi znanost nadaljevala z odkritji v istem teku, bi človeštvo dodalo, od Guttenberga pa do danes samo še dve ali tri nove prvine. Tako pa so znanstveniki odkrili v teku 450 let približno še 70 novih elementov. Od leta 1900 naprej je vsako tretje leto odkrita ena nova prvina, a ne ena vsakih dvesto let, kot je to bilo do prihoda našega stoletja. Gledajoč v naslednje številke mi šele postaja jasno, kako popolnoma izoliran je povprečni izseljenic, ki gre iz dneva v dan s trebuhom za kruhom, od važnih znanstvenih in tehničnih dogajanj. Izgleda mi, da res živimo v preteklosti, v obujanju spominov, in da čas gre mimo nas, kakor da nas ni.
Še danes je slišati emigrante kako zatrjujejo, da je Avstralija zaostala. Napredovanje nekako milostrno prepuščamo ameriki, in, domovino saveda dvigamo na prvo mesto. Vsa čast ji, saj je nenavadno napredovala. Vendar nismo pravični v našem odnosu do ostalega sveta. Smatramo, da je "dobro" in napredno samo kar je "naše". Ne zavedamo pa se, da je vse, kar znanost in tehnika doprine-seta, bodisi v dobrobit ali škodo človeštva, last in napor celotne človeške družbe. Svetovna tehnična in znanstvena literatura, obsega 60,000.000 popisanih strani na leto. V davnih časih je znanost bila moč, v še ne tako davnih napredek, v današnjih pa je znanost le vse hitrejša sprememba. In ravno zato, ker med povprečnimi ljudmi ni zanimanja
ZADNJA ELEKTRARNA NA DRAVI
Sredi Ptujskega polja v Fo-rminu so svečano izročili svojemu namenu zadnjo elektrarno na slovenski strani reke Drave, ki bo dajala letno slovenskemu gospodarstvu kar 570 milijonov ki-lovatnih ur električne energije. Elektrarno so pričeli graditi spomladi leta 1975, gradnja pa je stala kar 2,66 mlrd dinarjev. Pri tem naj povemo, da so hidroelektrarno zgradila domača podjetja. Elektrarno je gradilo 900 ljudi. V času največjih zemeljskih del je bilo na delo višču, dolgem kar blizu 20 kilometrov, tudi do 500 delovnih strojev, vse od kamionov do težkih begrov. Pri tem so uničili tudi 500 hektarjev plodnih zemljišč.
za znanstvena raziskovanja in dognanja, se ti ne znajo prilagojevati sodobnosti. Od tu tako velik prepad med starejšimi in mladino. Ne govorimo isti jezik, s pomočjo statistik je dokazano, da 7% ljudi živi v preteklosti, na primitiven način, le 25% jih živi v industrali-ziranih deželah. To so ljudje, ki žive v današnjosti iz dneva v dan, ne vedoč, da jim ostalih nekaj odstotkov, 2 ali 3, kroji bodočnost.
Verjetno se nekateri vprašujete, čemu in zakaj vam sploh o temu pišem, češ da vas vse kar se danes na svetu godi, bore malo briga. Tare mi skrb, ker vem, da se ne samo družina kot taka danes razpada, ampak, da se tudi slovensko družinsko življenje razpada. 2e nekoli-kokrat sem se v zadnjih časih dotaknila tega perečega vprašanja. Srečujem naše starše, ki se pritožujejo na svoje otroke, srečujem naše mladenka in mladenče, ki se pritožujejo na starše.
Prišla sem v stik z dvanajstletnim otrokom, ki ni več otrok, ampak nenaved-no bistra glavica, na tekočem o vsemu, kar se danes pomembnega v znanstvenem in tehnološkem pogledu na svetu dogaja, ki pravi takole: "Moji starši so tako zastareli in nevedni, da z njimine morem več živeti." Smešna in obenem žlaostna resnica. A posebno pretresljiva, ker so to besed slovenskega otroka.
Koliko je še takih otrok med nami, ki tako mislijo, in delajo načrte, da bi čim prej šli z doma? Koliko takih staršev je med nami, ki niso, odkar so zapustili Slovenijo, krenili takorekoč niti za korak s časom? Koliko let so preživotarili v borbi za dolar, a popolnoma zanemarili nadaljni razvoj svojega razuma? Koliko je takih, ki se zavedajo, da so v tem pogledu zaostali daleč za svojimi otroci, a jim niti na misel ne pride, da bi to stanje popravili?
Najbolj negativni in najmanj koristni za človeško družbo so ljudje, ki žive v preteklosti. Vendar ni nikdar prepozno kreniti naprej. Take in podobne misli me obiskujejo, ko milim na prihodnje leto, ki je posvečeno vsem otrokom sveta. Res je, da se vse mogoče svetovne organizacije pripravljajo za delo, ki naj bi v toku prihodnejga leta bilo posvečeno izrecno dobrobit u mladine. Toda to ni dovolj. Isti sklep bi morali napravi-iti tudi starši: dobrobit otroka, njegovo notranje zadovoljstvo, vse večje medsebojno sporazumevanje, in če treba, biti pripravljen celo od lastnega otroka sprejeti pouk in razlage o današnjem načinu življenja, zn-nanosti, tehnologije, indust-ralizacije in o duševnih problemih mladine, ki je izpostavljena popolnoma drugačnim življenjskim pogojem kot smo bili mi.
Približati se svojim otrokom v teku prihodnjega leta, za dobrobit družine, ki je steber človeštva, to naj bi bil cilj vseh naših staršev, posebno tistih, ki ne vedo, da otroci zidajo bodočnost človeštvu. Sad ne pade daleč od drevesa.
Pavla Gruden
10 - Naše Novine-28. decembar 1978
JUGOSLOVENSKO AUSTRALISKO AUTO-MOTO DRUŠTVO U
CANBERRI POZIVA SVE SVOJE ČLANOVE I PRIJATELJE NA ZAJEDNIČKU ZABAVU DOBRODOŠLICE NOVE 1979. GODINE
Zabava se održava u O'Donolland Youth Centre sali 31.12. 1978, sa početkom u 8 časova na veče pa do zore prvoga dana Nove Godine. Zabavljače vas po prvi put u Canberri orkestar "Gipsi" iz Melbourna, koji nam obečava ugodno raspolo-ženje i dočaranje svakog dela naše stare domovine u narodnoj i zabavnoj muzici i pesmi.
Sve što je potrebno u jednoj svečanoj novogodi-šnjoj zabavi nalaziče se u sali na raspoloženju posetiocima.
Ulaznice 5 dolara po osobi. Članovi-penzioneri-ma 50% popust.
Ovim putem upučujemo novogodišnje čestitke našim susedima, kao i svim našim društvima i ustanovama širom Australije.
AUTO-MOTO DRUŠTVO
Nedelja 31.12.1978 god. Početak u 19.30 časova
LA CALABRESEJXA HALL /Kod ljuba Maslareviča/ 109 John St. CABRAMATTA Australijsko Srpsko Kulturno Umet-ničko Društvo
VUK KARADŽIČ prireduje doček
NOVE GODINE Odlična muzika. bogata kuhinja i izbor raznih piča, po umerenim cenama.
Ulaznka: 6 dolara po osobi. Karte se mogu dobiti kod NAPA frizerski salon, John Wunderlich Chemist -CABRAMATTA. Rezervacije na tel. 729-247.
Srbine i prijatelju,
Došlo je vreme da se ostav-iš maštanja. Godine prolaze, ti stariš, deca rastu i odlaze svojim putem, a ti osta sam i bez prijatelja da oplakuješ sudbinu. Evo ti prilike, da sebe i porodici nadeš pravo mesto, da ti patnje budu lakše, da ti radost bude veča, da ti starost bude podnošlji-vija, pridi iskreno u svim srcem svojim Tvojoj i Našoj i iznad svega Srpskoj organizaciji VUKA KARADŽIČA. Mi se ne bavimo politikom. Mi smo spona izmedu starog kraja i nove nam domovine. Gajimo kulturu svoga kraja i folklor. Mi smo registrovana organizacija. Umoljavaju se sva zainteresovana deca za folklor neka se jave gospodici Ljiljani Nikolič ili neka dodu u Cabra Vale Park Hali, Cambramatta, svakoga pret-ka uveče od 6-10 sati. Za informacije telefon sekretara: 729-247. Slušajte radio čas i čitajte Naše Novine.
NOVO NOVO NOVO
NIŠKA BUREGDŽINICA II
94b John Street, CABRAMATTA Telefon: 72-3764
Sve vrste domačeg bureka i lepinja. Primarno narudžbine za sve vrste proslava restorane i klubove. Pečemo prašiče u jagnjad. Vlasnik: Bratislav Rančič. Takode radimo i na staroj adresi: 484 King Street, NEWTOWN. Tel. 51-2951
JAVILI
SU NAM...
PIROT-Svi prosvetni rad-nici sa područja ove opštine učestvovače na tradicional-nom zboru koji če se odr-žati početkom sledeče godine. Na zboru če biti obrad-eno nekoliko tema iz mark-sističkog obrazovanja i stru-čnog usavršavanja.
SlBENIK-Prema podaci-ma Izvršnog veča Opštine Šibenik na ovom području sagradeno je više od 5.000 vikend-kuča bez gradevinsk-ih dozvola i plačenih društvenih obaveza Samovoljom pojedinaca vikend-kuče su sagradene na površinama predvidenim za gradnju društvenih objekata.
SOKOBANJA-Najmladi Sokobanjci dobili su još je-, dan dečji vrtič za čiju u izgradnju Republička zajed-nica dečije zaštite i Skupšti-na opštine Sokobanja izdvojili 13 miliona dinara. U vrtiču če dnevno boraviti 150 mališana od tri do sedam godina.
ARANDELOVAC-"Šam-ot" je prebacio ovogodišnji plan izvoza. Isporučio je 20.000 tona alumo-silikatnih proizvoda po ceni od 300 dolara po toni - Albaniji, Poljskoj, Madarskoj, DR Nemačkoj, Sovjetskom Sav-ezu, Etiopiji i još nekim zemljama Azije i Afrike. Pre nekoliko dana zaključen je nov ugovor sa Sovjetskim Savezom o isporuci 5.000 tona šamotnih proizvoda.

LIČNOSTI ISTORIJE I NJIHOVE KRIZE
Koji su trenuci imali sudbonosan značaj za istorijske odluke i poslednje časove života ličnosti koje su "krojile svet": objavičemo autentična svedočanstva o Ruzveltu, Ajzenhaueru, Čerčilu, Staljinu, Kenediju, De Golu
Naj veče izrugavanje Don Kihotu: Hubert Lanzinger uzdigao je Hitlera na pijedestal kiča prestavljajuči ga kao "stegonošu" mistričnog "spasitelja" otadžbine i "vileškog osloboditelja" ...
L
OD OVOG BROJA U "NAŠIM NOVINAMA" STR. 16
Naš najbolji restoran u zapadnom delu Sidneja
GOLDEN GRILL RESTAURANT
50 Park Road, CABRAMATTA Telefon: 727-3152
Odlična domača kuhinja, veoma bogat roštilj, specijaliteti po porudžbini. Cene veoma pristupačne. Restoran je otvoren svakog dana od 12 do 15 časova i od 18 do 24 časa. Sivra odličan orkestar, narodnu i za-bavnu muziku za igru. Peva poznata pevačica Branka uz pratnju Duče i Save
Za rezervacije obratite se telefotiom vlasnicima Draganu i Borki.
NOVO...NOVO...NOVO...NOVO...
Svakog utorka-Muzičko veče Takmičenje muzičara i pevača amatera.
Primarno rezervacije za doček Nove godine. Ulaz 10 dolara sa večerom.
Ako imate problema sa zdravstvenim osiguranjem obratite se Vašoj apoteci.
MESTEROVIČ
Koja če Vas najbolje savetovati na Vašem jeziku
MEŠTEROVIC PHARMACY, 12 Enmore Rd. NEWTOWN. 2042. N.S.W. Telefon: 501-506
C KUD "NJEGOŠ", SYDNEY
organizuje svečani doček
NOVE GODINE
31. decembra 1978, od 8. uveče dok zora ne svane!-
9 New Canterbery Road, PETERSHAM
Pozivamo sve prijatelje i članove društva da zajednički ispratimo staru i DOČEKAMO Novu godinu. Ulaz samo 5. dolara. Odlična domača hrana i piče Ograničen je broj karata na samo 170, te molimo da se rezervacije izvrše najkasnije do 25. decembra na tel. 723-856.