55. ftevnka. v udhimi. v sitno 8. morco 19ZL l«. leto - l%hm\m TMk dan popoMne, lmemil nedel|e ta praznike« fciseratit do 9 petit vrsti I D, od 20—15 petit vrit ft 1 D 50 p, večji tnseratt petit vrsta 2 D; notiee, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; lenitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav niprej. — lnseratnl davek poaebcj. Vpra&njem glede inseratov naj se prUoJJ znamka i* odgovor. VpnvnUtvo „Ilov. Naroda" la „Naretaa tiskara«*' Saallorft oliea ti I, prltllAao. — Talalan it. 304. Qre**l*Ue „Ilov. Nara*«" Kaafiov« mUoa M. I, L madaaropla Telci«* ste*. 94. Popis* sprelena. le podalaan« ta sadeataa traaaavaaa« ajaar Rokopisov sa aa vwmtm. "Val aW" Posameine itevllke: V v Jugoslaviji navadne dnl V* Of ft«d*l|« 1 O v Inozemstvu na vadite dnl 1 O, ftadal|e 1*25 O Poltnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod" valja v Ljubljani lu po posti 1 V Jugoslaviji: V tnoiernatmi cdo!etno naprcj plačan . D 90-— cc'oletno ......D 166— polletno........45— polletno ..,..• . 78 — 3 meseeno....... 2250 3 mesečno . . . # . m S9*— 1 , ..... , 750 I........ 13 — Pri morebftntm poviSanjii se ima daljsa naroČnfm doplaćati. Nov! naročniki nai no^l <*jo v pr/ič naročnlno vedno OJaT" po nakamfoL Na «amo plamena narobila brrr poslatve rienarja se ne moreno ozirati. Pismo Iz Sulce. (Nekaj o plebiscitih.) V »visoki Soli za dru^abn© nauke« je imel nedavno profesor politične ekonomije Charles Gide v Genevi predavanje o tem predmetu. Ideja plebiscita v mednarodnih odnosih je francoskega izvora. Prvi plebisciti so se vršili za časa aneksije škofij Toula. Metza in Verduna pod Henrikom II. v 16. stolctju. ko je škof izjavit, da francoski kralj ne prihaja kot zavojevač, temveč, da hoče svobodno mesto zjediniti s svojim kraljestvom. Tu se prvič Izraza ideja o izraženi volji prebival-srva, ki izbira novo državno pripadnost. Francoska revolucija je poleg človeških pravic proslas:la tuđi pravice narodov, ki si jih ne srne nihče proti nj'hovi volji prisvojiti. Načelo plebiscita je francoska revolucija primenila na Venassin (okraj Vau-cluse) ki je od I. 1274—1791 pripa-dal skupno z Avignonom papežem, kakor tuđi v renskih provlncah in drugih zavojevanih državah. Revolucionarni odseki so bili zadovoljni s tem, če je narod izrazil svojo voljo per acclamationem In tuđi narodi jrrso napravljali posebnih tcžkoč. Prava doba razcveta glasovanj pa Je bilo drugo cesarstvo: Sledeče države so prišle v poštev: Savoja, Nizza, Jonski otoki in razne itaFjan-ske države pod vplivom Napoleono-v!h idealov. Narodnostno načelo se večkrat zamenjava z načelom glasovanja, na škodo drugega. Vendar pa je razlika med obema jasna. Plebiscitna ideja predpostavlja prosto volio In pri-stanek, narodnostna pa se osniva na dejstvo n. pr. jezik, raso, kf so neodvisna od poelđinca. V prvem slučaju je vprašanje o prosti združltvi, kakor v pr'vatnem življenju pri skle-panju zakona, v drugem o rodbinski pripadnosti. Kakor je rekel berlinski profesor Lasson: Svojega sorođstva ne moremo izbirati! " Narodnostno načelo je nemške-ga izvira. Nemci so bili popolnoma logični, ko nišo hoteli, da se izvrši v Elzaški leta 1871 glasovanje. Obe načeli se večkrat zamenjavata, zato, ker je težko odrediti pojem narodnosti. Glede krajev, kjer živi meša-nlca narodov, nam niti jezik, niti oblika lobanje, niti vera ali pa hlsto- V Genevi, 3. marca. rična dejstva ne pomagajo pri opre-delitvi. Pojmi se pomešajo in narod gredo vpraševat — po njegovi narodnosti. Vrši se plebiscit. Postoje razdvojena mnenja o moralni vrednosti plebiscita. Po vsakem plebscitu se je govorilo, da je bila sama komedija. Značilen je slučaj Savoje. Stevilke so prepriče-valne: na 130.839 glasovalcev je ođ-palo 130.533 da, 253 nejn 71 praznih glasovne. Vendar tedaj se ni glasilo vprašanje; Hoćete pod Francosko, ftaliio ali Svico? ampak hočete edinstvo s Francijo ali ne? Italija in Svica 5ta se že vnaprej odpovedali Savoji. Pregovor pravi: na dobro vprašanje dobiš dober odgovor. Vkljub temu pa je plebiscit relativno najboljši kriterj za narodno sa-moopredeljcnje. Ne moremo zamisliti, da bi se ćelo z uradnim pritiskom mogel dobiti rezultat, kl po-vsem nasprotiife previadujočemu razpoloženju. Da vlade v vseh slu-čajih, kjer nišo bile gotove uspeha, nfso đovolile plebiscita, nam je naj-boljši dokaz za to. VersaJHska mirovna pogodba je določHa vet plebisc'tov. V Istočni Pn^iii (Allen^tein in Marienwerder) in Šlezv'gu, kjer so bile sile sporazuma naklonjene obema državama, je prišlo do razočaranja. Krifka, ki jo je izrekla Nemčija in druge nev-tralne države o pleb'scitu v Malme-dyju. jo upravičena. Tište, ki bi glasovali za NemčT'jo, je čakalo izgnanstvo. Vendar se v Franc'ji ni nihče zmenll za to, ker kraj ni bil važen. Kritika o gornje-šleskem plebiscitu pa ni upravičena. Ceprav je bila velika večina za Nemčijo. po mirovni pogodbi, se je morala odrediti meja po večirri v glasovalnih okra-jih. Nemčija prav;, da bi ona bolje eksploatirala uradnike nego Poljska. To je res, toda pri plebiscitu je me-rodaina volja naroda ln ne bogastvo zemlje. V Saarskem ozemlju se bo vrši leta 1935 plebiscit. Gide pravi: »Čemu vpraševati prebfvalce, ki so čisti Nemci? Kaj bi rekli Francozi, če bi Nemci okupirali naš severni okraj za petnajst let in potem vprašali prebivalstvo, ali hoče ostati francosko? Ta plebiscit, ki se ima vršiti, je tendenciozen in izvfra iz gospo- darskih in političnih ozirov. Čeprav bo najbrž izid ne^ativen, določ'la versaillskega miru moramo obžalo-vati, ker škodujejo dobri ideji.« Kateri plebisciti pa bi b li upra-vičeni. a se nišo vrš'll? Južna Tirolska je bila nemška in vsakdo ve, da je hotela ostati nemška. Vojni in zemljep'snt oziri v tem slučaju, kakor gospodarski v Ćehoslova^ki so morda upravičeni. ali načela samo-odlocbe ni bilo. Na Sedmograškem je bila romunska nadmočnost dvom-lj'va in glasovanje se ni vršilo. AH je Srbija bila gotova, da večina Slo-vencev hoče edlnstvcno državo? Makedonija je bila samovoljno po-razdeljena med Srbijo ln Grčlfo. (Zanimivo za nas! Op. pisca.) Angli-ja ni hotela plebiscita na Cypru, Čeprav je 1. 1863 Gladston dovolil, da se vrši glasovanje na jonskih otokih. An^lfla ie vedela, da prebivalstvo teži k Orč'ji, kakor ono na Rhodu, ki je pod Italijo. Po članu 80. Versaillskega miru Avstrija nima pravice samoodločbe. Tako so zmagovalc? poskrbell, da se glasovanje ni vršilo tam, kjer bi bilo v njihovo škodo, in pokrili mano Evrope z »iredentsktrrr otoki«, ki lahko đovedefo do konfliktov. Položaj Alzaške fn Lotaringije je fziemen. Tam bf se moral vršiti plebiscit z oziron* na Alza^ko. Franci ja je odstopila leta 1871 obe pro-vrncf proti njiju volji, zato bi se leta 1919 moralo staviti na slovesen način vprasanje, ali so hočeta vrnlti k stari domovini. Vem. da se je prebi-valstvo vrglo v naročaf Francije, v radosti svidenja; toda, ali smo ImeU prav'co, da se koristimo 7 razpolo-ženjem vzvišenega trenotka? Pred-sednik Poincare je pri oHsku v Strassbtirgu značilno vzkliknfl: Le pleb^cit est fait! Mi bi imeli nepri-merno veČ pravice na to zemljo v očeh tujine in same Nemčlfe, če bi se lahko «klicevali na dejanje v pravilni obllki, namesto na to besedo Iz ust najvišje^a uradnika. Alzačanom, ki v tem ali onem kritikujejo našo upravo, bi lahko odeovorili s števil-kami glasovanja, ki se je vršilo s treznim prevdarkom ne pa v zma-goslavju. Načelo plebiscita ima bodoc-nost. doklcr se pravo narodnostnih manišin toliko ne izpopolni, da bodo narodnosti užrvale ne samo svojo kulturo, marveč se vladale same In ne bodo hotele menjati državne pripadnosti. P. P. Kulfuren skandal. Vest. da se zatvorijo nekatere bolnice, da se orneii snreiemanie bol-nikov \- drugih, je po vsi pravici raz-burila favnost. f>eistvo pa ie tuđi tako nezaslišano. da zaMu/i naistrožia obsodbo; pravico imamo zahtevati. da se ta določba tako! razveliavi. ^Ako so flnancijclnc tezknče v dr/avi res take. da iih ni mo^oče zma^ati se nai reinedura napravi tam. kier ie potrebna, od^raviio na^ %* vse notra-te in zanravljivosti. uvede naistrožio štedenie — a za blaeor m zdravie dr-žavliaiM/V nrcpr>trebr!ib itak že npza-dosti^h bolnic in sličnih c1f»brndclni11. ustanov zatvariati, namesto da bi se izponolnjevale — tcea ne srne in ne more storiti fobena resna vlada. Tuđi v teh zavoditi nai se uvede nai-strozia štedljivost, v kr^ikor je to do-pustno z O7irom na dosceo zdravstvenih uspehov —• a osta.ti mornio vedno odrna na razpolasio trpečernti člove^tvit. AH si le vlada bila res v svesti, ka| doseže s tem ukrepom? A to ni največie ht!do, pač pa naivečie zlo, da s tem upravičeno vzbnfa nezadovoljstvo v nrcbivalstvn. In na^i sov-ražniki bf>do izrabili ro priliko ter v tem večji meri sčnvnl! proti državi. H Izpodkoravali nsrled po svetu, f! ^« ttreva!« srca drž'avHanov. Ali res n«? ve vlrda, da nle?emo na viđani!? Obstof in iTtrled države se tri Ja^ko-miselno stavi v rtevannost. In zato moramo v interesu države zahtevati, da se ukrep prekliče. Ako tožimo o teh žalostnih zdravstvenih razmerab. moramo poudarjatl, da s tem ne delamo oČ!t-kov na?emu zdravstvenemu odseku, sai fe on brez moči v tem ozfru. Morda se ie nekoliko premalo enenrično zavzcmal za na^e zdravstvo, a otflo-čujoče veliave ni imel on. to nam ie vsem znano. Tuđi minlstrstvo za narodno zdravje se ie v obče mnoe^ prizadevalo za olaišanfe sanitarnih razmer, zlasti da se s kurzi in predn-van.fi ^iri znanje in umevanfe zdravstvenih, zlasti hisriienfčnih naukov med liudstvoin. da se vrše ponavlial-ni kurzi za zdravnike in ustanavliata ambulatorji. Tem boli čudno in ne-umevno ie. da se ni unrlo z vso silo nakani, da se riai zatvorilo bolnice ter da ni rroclo izposlovati potrebnih naknadnih kreditov. Proračun se se-stavlja v ju ni ju za prihodnie leto. in ker Je v zadniem noJdnisrem lotu dra-grinia narasla skoraf za ino^. ie umevno, da se dovolientm kreditom ne more najti kriti©. — Nat se neko* liko zviSa oskrbnina in naj se varču«* ie po mo/T>sti. — Bf>fnice r>a so da* res potrebnejsc kot kedai. Nikdo naj ne tijfovar»a, saj se bolnlki lahko zdrau vifi> tuđi d mia. To nikakor n\ istina. /Ii^ti 5re*ln.ii 5tnn in nradni&tvo. kf preie ni bilo nayezano na bolnica. temveč ie oskrhVvvaH svoje bolnika doma. je zdai tako obubo.fano. da te-ra več ne zmnre. Zdravnfk. zdravila, postrežba nalaza toliko str?:^kov. da ih ni mfHroče zmaeovari. Ako odđa bolnika v ho!r:icr> nlnl*a zani )c o«;krb-niro. ki ne znrisa niti toliko kar srn sf^"" ne prehrana bt^lnika doma. vse drunovnfk« iav-Ma. da fe kriza v razmejftvenf krmi sili jrlede spomfh točk na zapadni meji odstraniena \n da fe dosežem sporazum z Itnlifo. Odstrmnfene so v5C sporne točke jrl^* zapadne maje, posebno ono na bivšf Kranjski. Joseph B^đier: 23 Trlstan ln Izolda. Roman. Kariađo f* odgovoril: >Kraljica, razdraženi ste, a ne vem taka]; ampak neumen bi bll9 kdor bi 09 razburjaJ saradi -raiih besed! Pa ie gre tuđi aa smrt, ki mi jo nazrMtnja rai pomorski orel, tu «la veet, ki vam jp prinaša đbva: Tristen. vaS prijatelj je izgubljen za va-3, gospa Izfctei. Vzel si je drugo ženo ▼ drugi deželi. Sedaj si lahko irberete drugeg%, ker Tristan sameta vafeo Uubezen. Z relikiml <5a«t-mi »d je poroci 1 1 Izoto beloroko, hć«r, jb vojvodo z Bretajnte.< Vea besan Je od$el K Ari ado. Izofta rlatolaaka je pove«iU glavo in i« sa-čela plakati — Tretji dan |a pokllaol KahMdin Pristana: >PrijatelJ md], poeretoral tam •• s svojim srcem. Gotdvt>, ako *t» mi j>o-Tedali resnioo, J© vaie iiTlJ^nJe t nail deželi slepilo ln blaznoet In ne nbrc t>rineati nič dobroga n* ram ne moji sestri, Izotl bfelorokl. Pofllnfiajte tore} mt>i svet! Ukrcava se stupaj v Tlnta-gel; zopet boste videll kraljloo, ln prv-]»ričate se, alt vam Je t* t ljubesnl ln žvestobi udana. Ako va« Je posabila, morda monete rt>tem veaj nekoliko vzljubiti mejo se«titK lepotioo bree hi-navetva. Z vani greu; kaj nisem vaš •obojnik ln ral tovarUH t >Br*t«, Je vzkliknil TristAn, >prav pravi jo: src% moža odteht« rAatn v»o Na dolff od te*a, fn Tristan ln Ka-herdin tta vzela popotnb palico in m^. niŠko opravo, kakor da hbčeta. posrtiti probe svetnikov v daljnih deželfih. Po-elovila eta «d od vajvode Hoeln, Tri-etan jo vxel Gornevala b «^h-r>j» Kaher-din pa paoo pnf^a oprodo. Skrivaj mt-% opremila ladjo in sta %)dplula proti iKnrnwiilu. Veter jiraa je bil ugodrt!, dokler ni-stft nekega jutra fte pred svitanjem »to-pila na subo nedeleč od Tintagla v »a motn'em zalivu blizu lidanskega gradu. Ondi ju Dina-s z Lidana, vrli seneftal, gotovo poetoljubno sprejm« in bo «nal prikriti njun pribod. V jutranjem vomraku sta, stopala tovari sa proti Lidantt* ko sta zagledala za MboJ moia, ki je na pt>Časi stopa-Jočem konju sastodoval isto pot Skrila sta ie v goffto, toda mož je SeJ minr> njiju, ne da bi ju opazil, kajti epal je v •edlu. Tristan ga je spoznat: >Brat.c je dejal pritajeno Kaher-đinti, »to je um Dina« z IJdama. Spi. Gotovo pribaja Od »voje ljubice in »e SASJa o njej; n*^ bilo bi viteško, ako gtt zbuđiva; a pojđi od daleč k& metnoj.c Pridrnill ee Je Dina«ut prije! na-rahlo nje^rovegA konja sa uzdo in je etopal nesliSno ob njem. Konftno j^ na-pačen korak konl« prebudil spe&»ga Dinaflft. Odprl j« ot\, lagledal Trista-1« ln (felgo ni vedeU Ul viđli >Ti «1, ti. Tri»tAn! Bog blagoslovi liro, ko to zopet vidim: kako dolgo s«m takftl nnteU >Prijatelji moj, Bog vm ohranl! Kaj mi morete poročati o kraljici?« >Oh. bridke novice. Kralj jo ima v časti in bi jo rad ruvedril, ali od-knr ?i ti v prt>gnanptvu, gineva in pla-ka £* toboj. Ah. čemu bi »e vra^al k niei? Ali hnr-»£ ifnova svoje in njeno življenje postavljati v nevarnost? Tri-gt<*n. ime] ft»outje s kraJjico, pusti jo v miru!« >Prijntelj.<: je ©djrovoril Trist-an, >u^lisite mi ent> prošnjo, skrijte me na Li dinu, nesit« j^j moje sporofilo in clij te, da 30 vidim enkrmt, eaao enkrst Dina« je odpbvorilt '»Smili ** mi tvoja goepodarić* ln tvojega naro^iU ne izvršim preje, dokler n« *v*m, ali ti le ostala draga nad ▼strni drugimi ienskami.c >Ah, go«pod, rerite jej. da nit |e ostala dra^a nad vsemi drugimi žen-•kArni; govorili bfcste reenieo.« >Dobro torej, pojdi sa menbj, Tri-etan, pomagam ti icvrilti tvojo name-ro.< Na Lidanu je vtel teneiei pod streho Tri stana, Gftrnevala, Kahdrdina in ni^govega oprodo. Ko nm je Trietan to?ko ka točko povedal sgodbo svolega zlvlj^nj«, je hitel Dina« v Tintagel. da da pozve, kaj .f^ novetjd na dvora. Zve-del je, da kraljica IrtoU, kralj Marke, vee njegovo d^>rjanetvo, vsl njegovi eprode in lovci v tr<*h dneh opta-vijo Tinta.gel ter s^e pr^seliio ni srrrtd Bolr» goljfivo, kjer .«e pripravlja]"* veliki lnvi. In tedaj je Tristan zaupni ^^ne^^ln ^\t\i pnttan iz zelonc.ca inspi«« in mu pove-dal, kaj n»i ^porofi kraliiei. Sedemnaj«ta poglavie. DINAJS LIDANSKI. Bele amie, *\ ept de mui: Ne vu» ^ans mei. no je eans vhp. (Ma.rid de France) Dina« ^e ie torej v~n\\ v Tintagdi, «4 je po etopnicah navfs;or in stopil v dvorano. Pod nebom »ta seitela kralj Mitrke in Tzota rlntolaska t«r igrala Mh. Dinns ie sedel na podnožnik tik kraljice kakor da. bi opazoval igro, in kakor bi ji hotel naavetorati pote^ljaje, je pfcložil dvakrat svojo roko na eahov, nj00; ko }• to storil drusric, je I^ota opazila na njiegovein prstu pratan \r jaspisa. Tedaj jej }š bilo volj igrc>. NaUhko se je zadela ob Dinapovt) roko, da »• jN mmedlo već figur in ee prevr-nilo. >Glejte. »eneia!tc je rekla, >zrnotUi ste me v igri. in sicer tako. da bi bPrijateljj, vi 9te ml TrisUnovtc >Da kraljica; on ie v Lidanu, ekrit m> mojeam gradu. < > Ali t« r««nica. da ai \9 v Br«ta4ai ve»1 feno?* >Kr«\ljtr»a. reenieo «0 nm poredali, Toda tm rflirotavlja, da ran ni nikakor izdal, d« niti en dan ni prenel«al ljubiti va« nad vse i>n/*, da uir.T**. ako vpet vsnj enkrat: roti rag, da mu to đovMite, pri obljubi, ki eto mu jo 6*lt zadnji dan. ko j* povortl z vamt-c V mialih na dru^o Irr>to Jo kmljfc«, n^kAJ ?a«a nv>lcala. Korwnt> j** d*»jala: >Da. zadnjega na kraljevska pr^piivM. da. n« bi uatrrgljt. *a-lji svojega prijatelja, pa aaj bo modro »li blazno . . .< » V dveh đpravi na Bflo goljavo; Trist«n vam sporoga, da !'O ob poti akrit v trTijevem grmovju. Proai vaj ime]U usmiljenje A njira.< >DejaIa sem: rtbb«i iiolp, nobeiis ie tako morna klju^fivnic*. nohena kra* lj**vska prepoveil me ne zndril, da bi ne ugodila ielji «voi«*ga prijatelja.c Dva dui na tn. ko ^e jo *ee dvor Markejev odpravljal iz 'Hniagla, «0 A Triatan, Gomeval, Kaherdin in njegbV r..proda nadeli oklope, vzel i avoje meće io ići te ter od jezdili po tajnih atosab na dok>čeni kraj. (D*Ue prlh.) stTan 2. ^otuvtN^^i iNAKUu*, uuc 8 marca «»z'4. siev. 55. narodna skiipSCIna* 2UNANJ1 MINISTER O RESKIH DOGODKIH. — OGORČENJE V NARODNI SKUPŠCINL — IZVRSiTEV RAPALLSKE POGODBE. — Beograd, 7. marca. (Izv.) Narodna skupščina ie včeraj odločno in ogorčeno pokazala, da hoče v prvi vrsti izvrSitev rappallske pogodbe in da se naše prebivalstvo na Reki obvaruje pred takimi napadi, ka-kor so jih bili izvršili fašisti pre-tekli teden. Že pred otvoritviio ie bilo v kuloariih živahno vrvenle. Vse parlamentarne skupine so raspravljale o reskih dosrodkih in o ko-rakih. ki naj iih stori naša država. da si ohrani avtoriteto nasproti svoji sosedi in da se našemu jus:oslovcn-skemu življu na Reki zavaruje mirno gospodarsko in politično življenje. Demokratski poslancl Fra-nj ić, M os k ovije v ić in tovari-$1, dalje Etbin K r i s t a n in tovariši so stavili na zunanjega ministra interpelacijo glede reskih dogodkov. Demokratski poslanci so v interpelaciji zahtevali pojasnila, kakšne korake je kraljeva vlada storila, oziroma jih namerava storiti glede reskih do-STodkov, posebno v zaščito prebival-stva na Sušaku in kako se izvede rapallska oosrodha. Otvoritev plenarne seje se je precej zakasnila. Predsednik dr. Ivan R I b a r je sejo otvoril sele ob 18.15. Po končanih formalnostih je zbornica sprejela na zffenje poročilo ve-rifikacijskeea odseka. da sta pozvana v narodno skupščino mesto od-stopivših poslancev Miljutina Jaksi-ća iz Vojvodine in Drasrotina Vlaj-kovića iz Vranje njiiu namestntka in sicer 2ivan Janka Sidac, urad-nik iz BeČkereka, in Spasoje V u k -sanović, odvetnik v Leskovcu. Nato je minister pravde zahteval sodno izročitev poslancev Stiepana Radića, dr. D r i n k o v i ć a in dr. K o š u t i ć a radi prestopka po 5 103 oziroma 92 kaz. zak., dalje izročitev klerikalnoga poslanca dr. Janka S i m r ak a radi prestopka 5 82 kaz. rak ona. Prvi trije so zakrvili tuđi dejnnia, ki so kazniva po zakonu o saščlti države. Povoljeni so bili nekaterim po-slancem dopusti, na kar je predsednik dr. Ivan Ribar naznanil, d a 2 o -vori zunanji minister dr. Ninčić. Zunanji minister dr. Ninčič je Dočasi odkorakal na provomiško tri-bimo. Vsi navzoci poslanci so se tako] v gostih skiioinah strnili o^oli tribune, da bi nfeerov eovor noslušali z najveČio pazljivostjo. V zbornici ie zavladala sprva prava tišma, a med govorom ministra so se dvierali vi-harfi protestov in ogorčenja, tako da je vtisk govora v snlosncm raz-hlapel. ZUNANJI MINISTER O RESKIH DOGODKIH. Zunanfi minister đr. Momčilo Nin ci ć je pričel svoj jrovor: »Gospoda! Mislim, in to mi pri-trdite, da zunaniemu ministru ni ugodno In dobro tnko? odurovaiiat! na stavljena mu vnrašanfe. Toda z ozJroni na razburiente. ki ie radi zadniih reskih dosodkov bilo izzva-iio ne samo v naši skunščini. amoak v vsef naši Javnosti, haSem nodatZ neks? coiasnil. Še pred nastooom zsdn'tti do-sođkov Je imela naša vlada točna DOročHi, m rr^r^i UpAev'h te rcrurla upravičeno skleoati, da se prforav-liajk) na Reki nelegalni dogodki in da mora priti do ten dosrodkov. Zato ie kraljeva vlada tako! poslala zavez-niškim vladam v Londonu, Parizu in Rimu noto in iih opozorila na to kar se na Reki prioravlja. na resnost položaja v reski državi in na težke posledice, ki lahko iz teca nastaneio. Za! so se naša porodila izkazala kat točna. Fašisti so navalili na resko državo od vseh strani, z moiia In s konnesra, z lndinml. z vlaki In oklop-nlml avtamobiH. Bombardirali so vladno palača Imeli so orožle in mu-nlciio, streliali so po mestu s puška-mi hi mitraljeza mi, aretlrali vladne organe, pregnali zakonito priznano vlado na Reki in pograbili državno oblast v svote roke. Pri teh besedah so se v zbornici začuli prvi vzkliki in protesti. Na-stal je močan vihar. Poslanec Venče-slav Wilder (demokrat): »To so napravili pod zaščito Italije! To je ansražma in komedija Italije! ItaWa je komandirala prevrat!« Predsednik dr. Ribar je neprestano zvoni! in prosil poslance: »Gospoda, mir! Minister zunaniih poslov ima besedo!« Zunanji minister dr. Ninčić je mogel nadalievati svoi govor, ko se je razburjenje nekoliko poleglo. Nadalje val fe: »Zadnji dogodkl na Reki so po-Tzročill situacijo, ki Je naravnost protivna oni, dofočenl in ure'enl po rspallskl pogodbi. Radi tega Ie kraljevska vlada skieolla ▼ložiti protest i ▼ Rimu tn je orotetirala takot ko so došle prve Test! o failstovikih na-padih. kl so se pripraTlil In izvršili iz italilanskega ozemlia. Naša vlada ie v Rima vložlla eneneKco protest.« Pri teh besedah se Je zopet dvig-nil vihar protestov in vzklikov. ka-kor: »To Je premalo! Papirnati protesti nišo nič vredniU Minister je moral svoj govor zopet prekiniti in je po končanem viharlu nadalleval: »Med tem časom, ko so dosoela v Rim prva ooročila o dogodkib na Reki, le italiianski zunanil minister naroll voinemu poslaniku v Beogradu, na) sooroči naš! vladi, da Ie itali-lanska vlada odredila... (Zopet vi-harni protesti in klici: »Kaj hoćete, prideio naši fašisti na Reko? Kaj bi storila Italija, ko bi prišli naši fašisti tia?« Močan kile pa se je razlegal po zbornici: »Naše žandarje noSUi-mo tja, pa bo takoj mir!) Minister dr. Ninčič razburjen: »Gospoda! Od mene zahtevate poiasnil, oa mi ne pustite govorit?. Vsai toliko bodite mirni, da lahko povem svoje! (Zopet nemir !n razburjenje.) Gospodje ne razburialte se! Gre za zelo važne dododke, kl lahko rode resne poHtične posledfce. Moramo ohraniti hladnokrvnost. (Klici: »Dosti ie hladnokrvnostiU) Nadaliuje: »Istočasno z nafto akđfo Ie itall-ianska vlada naročila svoiema za-stonniku v Beoeradu. da tako! sooroči na merodainem me^ta, da Itall-fa obžahite dogodke na Reki in da stori vse za obnovo ^fania, določene-ga v ranallski pogodM.« Nastaneio zonet burni klici. Zbornica je v naivečiem razburle-nju. Čnjejo se klici: »Na I Italija vendar enkrat ž e izvrši ra-pallsko pogodbo! Nai iz-prazni tretjo cono! Rapallska pogodba ie že sama na sebi sramotna za nas!«) Si>oro5i!o italfiansVe vlade smo vreli na znan'e in sedaf priča'a^emo, da bo italilanska vlada izvršila to svoio obljubo z ozfrom na resnost pollticneca ooložata. Na drugi strani pa hoćemo odrediti hi sw* odredili s svoie strani vse notrebne korake za sporazum z italilansko vlado, da se Izvrši čimnrete raoallska nogođ-ba. Izvršltev ranaliske ooeodbe bo onemoeocila tuć\ take incidente, ki so !?»hko uredni in in?alo težVe oo-sledice.« (Poslanec VVilder: »Raoall-ska r*<^^od^a *"rt Zri nas sra^^t^f«) Zunanii minister dr. Ninčić \e med vih?rn!mi protesti zaklitičil ^voi Sfovor s trdno nado. da se v medna-rodni politiki dosežeio med Italiio in našo državo nrijateljski odnošMŠ, ker sta obe državi v mnosrfh vpraša-n!ih zunan^e pol!t!ke navezani na skupno sodelovante In ker vežejo obe državi skupni interesi, ki bodo nripoTT.ocr]?, da se ustvari med rbera državama razmerje. ki bo odgovar-ialn loialni izvršitvi rapallske po-jrodbe. Zbornfca fe raklftična ?zvafan*a zursaniepa ministra snreiela v nai-večfem razbTirienuJ. ve?!k vihar pa ie zavladal. ko ?** 7ače! m?ni^ter eo-vorjti o priiatpjkVfh odno^aHh z Tta-Hjo. Vzpričo splnsnega hmna ie bil srtošni vti^k minfstrovlh TX)iasn!l ne-*asen. Ko se je vfhar v zbornici note-reT, ie voinf mfnlster namrefe odsro-vorfal na intemelacifo posl. Brandt-nerja r*!ede novačenfa. Na to je zunanii m?n?ster odcro-varH na internetaciio Bnndtneriao zvzr.a*' n!v?e«ra VrzVm Karla. Zuia-nff mfn'?:ter fe ?7iavil. da ie to vpra-šanfe v toku rr?5itve fn da bo dal končna nojasnfla tedai. Vo fe vpra5a-m'e definitivno In detaljno rešeno. Zunanii minister ie dalie tndi odoro-varial na internelacifo poslanca Ra-dovića Hede obcTodanfenja jadranskih aktav in izjavil. da je to sedaj ne-moeoče, ker jadransko vprašarije še ni definitivno rakliučeno. Predsednik t> na to ob ?0 zaklju-čil sefo. P»hodnja seja se javi pismenim potom. — IVobivRlsti'o v Italiji. Na podlaci ptodatkov zadnjeg ljud£ko^a štetja ima Italijn 39 milijonov prebivalcev. ^tevilo prebivalstva fo j© ▼ sudnjem de-ftetletju pov^čelo za \0%. ss Novinarska stavka v N#w Yort«, 2. t m. s» je raziirila po New Yorkn ▼•st, da 80 n»rinftrji proglasili stavko in da prihodnji dan ne Iziđe noben Časopis. Toda do »tavka topot fta ni prtilo. Novina.rH «w imeli tSecoluc o mali antanti in očita italijanskim diplomatom pomanj. kn nje realneca pojmovaJiia zunanje politike. Med drugim pravi, da je potrošila Italija milijone aa protisrb«ko agitacijo na Hrvat^keai in z& vznostdvitev rrnanjsan© habsburška Avstriie z Mad-»arako, Siovenijo in Hrvateko. Sonni-no je upal, da 1<> irtocrel vsl^d -aovra^tva med zmanjšano Av^trijo in povfVMno Srbijo obdržati Dalmacijo. Zažgal je gozri, da skuha jajca. — G. Salv^mini je s svojim odkritjem v nplr-dnem mi. Unskem dneATiiku le potniil t)ritanj<* jugoslovensk^ javnosti, ki j© že d^vno očitala Radiću, da je njegovo proti»ir-žavno in proti narodno dek>vanje v z\r_ zi z italijflnskiTm lirami. — Moratorija ne bo? O znkon^kom nacrtu glede Ddl^panja plačil v inozem stvu se je v zadnji eeji radikalnega kluM obširno rdzi>ravljalo. K?»n=t;itiralo se je, da ie vf^rin*! r^-dik^lnpc^ kluha proti temu nacrtu. Ministru pravde dr. Laži Markoviću e^» je naroMlo, di oh-vesti ostale vl^dn^ klub^ o i^vn raznolo-ženju in jih pridobi za to. «la ^e znkon-ski nacrt o moratoriju od« ta vi z dnev-nepa reda, NaSa ^a^Tiost bo ta skl^p po. rdrevila. z za do Scenom, ker je vendarl^ zmagal tr^ren razum. = OnraniTno mirno kri! >Jnro8lov. \M< izvaja. Sramotno in beđasto po^^-tje frankoveev in njim podobnih ele-roentov s famoznim >m.»moran«oropom okoli >Hn-at,«kp?a blokac: rndosti ie! Veli^ftetne Fknp^ri-ne v Splitu in Dubrovniku «o dokazale, da ht> namfln vet trud onib. ki }*>Teio gojiti mržnjo mod Srbi in Hrvati. Na predna iusro^lovenska mladina je ropet onkrat dvipmila prapor brM«k.* ?!opc. Toda pri takih maniteetacijah 'in po-krrtih priđe neradno s strnni n^?>dcro-vtvrnib eleroentov do Inridentov, pri kfi-terib ffe uporablia fizične sila. Ti pojavi kalijo čiptost prop.^^rande za narodno edinst\D in d^jeio orožje v rolce brez-v*e?tnim acitatorilpTn, ki rarsin-fljo ir. mišljena vesti o farorju nad hrvatskim narodom, kaj ti za te liudi zastopn vsak fMnkovec ve? hrvatski narnd. Zeto ni opurtuno vsh-ariati \z bMik?>v mučenike. Imnmo držano in njeno obln«t, ki mora nastomtf tako proti posamernikom kakSDr nroti pknpin€tm m "trankam, ki bi ojrrožAle državo e t>rt> ti državno propagando. Vsi moramo biti edini v principu, da "30 ne eme noben^mu našemu državljanu iznuliti niti en 1?»9 z plave brez rnkonske pođi age. Bezuman*} ogorSenje nn.5o mladina, tod^ rr^b^. y\ da ohranimo mirno kri. Mladina r\a\ 2 nepremišljenimi Čini ne niši akrije, ki jo je pričela s tak im uspehom. Nasilje in teror ništa v interesu narodnega edinstrji- c: Kako fe tfief r*$k\ pređsednik Zanella. Italijanski listi poročajo podrobnosti o odhodu predsednika Zanel-le in tajnika za notranle zađeve B1a-sicha. Revolucionarni odbor je najpre-je skienil, da ju obdrži kof talca. no-zneje pa je sporazumno s karabiicrii odločil. da morata nemudoma zapustiti Reko. Ker pa je bil Znncl'a v nevarno-sti. da sra napadefo faSisti. Ie šel pređ-sedn^k rcvohicinnarneea odbora Atti-fio Prodan z dvema tovariSema k 7a-neili ter mu sporovi! «:klep odbora. Za-nclla in Blasich sta bita zelo iznenađena. Ker pa je bila pred vladno palačo zbrana mnnžica lesriOTrnricv, faJistov in arditov. ie bilo naiprcie treba rnzkro-piti mnozico. kar so st^rifi knrnbinierii na ta način, da so diricirnli Ijtiđi rrof! neki bližnji pa1ačl. Mcdtem sta ZancUa in Bfa?fTch v sDremsr^^I članov rev^lu-clonarneera odbora odšla v pntli?|e vladne palače, od koder so vsi pf>skn-kall skozi okno v vrt. Ker na še ni bilo avtomonila, so se vsi skrili za riđom. Ko je dospel avtomobil. sta ZaneHa in Blasich skupno s Prodanom m 7anicr-jem stopila vanj ter se odpelinla proti mobi Ancona. kier sta se tikrcMn ni torpedovko Orsinl kl iti Je prepeliala v Istro, odkoder sta pntovala dalje. = ItaiHansko ča<;np?*:ie o reskih đosrodkih. »Giomalc df PaTija« je v skr-beh radi slabih posledic. ki bi iih mogli povzročiti izjrredi v Italiii ter pravi. da mora ostati diplotnatična imuniteta nedotaknfena. Napadi na iiigosloveriska zastopstva, kakor se je to zerodilo v Tirencf, bi provzročiti, da bi morala dati Italija zadoSčenie beocrad^M vladi. »Tribuna« piše, da so bili reski do-srodki predvscm usmerjeni proti začas-•ni vladi in proti predsedn. Zanelli. Na ReW se moralo vzpostnviti trsrovskl odnoSaji z zaledjem. To je glavno vpraSanje. kateremij se moralo podrediti vsa drusra. »Mondo« očita Zane'if., da je bilo njegovo delovanie protivno interesom nadonalistlčnih strank ter izraza bojtzen, da bi mogli reSki incidenti spraviti Itali]o v težek polofa! napram Jugoslaviji, M ^avtema vedno bol! važno vtogo v ma!! s»ntant!. Vsak 90OT t Jmrostavljo ie soor z malo an-tati to. »Epoca« nrfobčtile razgovor 9 kapetanom Host-VenturUem, W 'e Iz-Jav!!, da Rečanl na t«>d1agl ranailsVe oog^dhe n!so proti »amostoinl resici dr-favl. Sooraj^tm med Re5anl fi! IzkUu-im In vssk ReCan b* rad sođeloval pri ffospođarski obnovi Reke. r= NemKki parlament sa fzntfftev morilea Ipanskeita min, predsednika. Ir. Berlina poročajo, da je parlament edklontl ktmmnl9ticnl prediog, naj ee ne lxro« morilea Spanakega minlatrakega predaednika. cr Andree Liehtenbercrer o Ja^o- siiiviji. Znani franroski pi.-.it^li Anur»-e LirhiBiiherger, ki Je nedavno pretiaval tuđi v Ijjubljarii, opisuje v >Victoire< svoje utiee o Jugoslaviji in prorokuje ii;iM «lržavi veliko bedo^-iiost, kor je Jtigtjsuvija bogata in zdravo njeno pre-bivaUtvo. Liotitenberger pravi, da je kralj Aleksander izkušen državnik in vijskovodja. = Svica priznala Albanijo. Švicarski zvezni evc-t 30 sklenil, da prizna švicarska vlad.i Albanijo >de ilire.« Gospodarstoc. Kal le z oalnto? Ako kdo, smo gV)to\t^ mi med tietS-mi, Li žele, da s© ffoap. Komanudiju [K>-eu-eci povzdiKiiiti nišo valuto. V zad-niovati tujo valuta od privatnik-! fa privatnika in k^r ix> oniii predpisih nikdo na srne izvaža. ti vaiut — razuii Narodna banka. Dc?j-stvo je, da Narodna bank.i ni nikdar t*>-(■no dajala čekov in nakazil za inoze*in-stvo. Dejstvo je, d/i nikdnr ni jemala nit1 tretiin^ iz oksnortno valute zla^ti, knr te klasično, tedai ne, kndar so bile valute po cenl. Faktum je, d« v Ziriclm naga krona ni fcla kvišku. Go«t>od K.o-manudi ni imol še dras^jra uspeha, kakor ta, da jo afektivnfj ustfivij^no bor-zno poslovanje v Z.ijrrebu in tuđi v Be_ ograorobilo iz BrSDgraJfi za 6. marer, d\ dinar skaAe in da vse valute padajo. Punica Da je. da, jo v Curihu notirala, krona dn^ 3. more« 155, včeraj 6. marca pa l">0. Amerika 3« notirala C. rairr-a 512, Italija 27.05. Ako (teliš 512 in 27.05 s 150, pa si v«ak sam lahko i zrncima, kakšne resni-čne vrednoeti ^o nr»tico booGrrajske l>or-7e, katere mzi-toMlja generalni indy>ek-t<»rat o notirah valut in deviz v svet. Se drujr dokaz! Dne G. nneuv-a. notira Bor-lin v Curiha 194, Mil.in 27,CK'>. V Berlinu notira isti d^n deviz* Italija pa 137S.CO. Zaprreb notir« it=ti dan v Zii-ricbu samo 150. Italija 27.05. Booerrad p.i pH-?om boojarradpkeffa telejrrama notira za ItP.lijo 3?5 D f li v kmnah 1340. Tnbleau! Foiimo se, da s t?kimi račitii 5Cosp. Kumanudi ne bo imel sre^e. Neka j ča«^ Lihko reciklira in >beoa< pe-nf^e ter meće p**?ek v o:'i la/'ni javnosti, kgti»ra ?i želi izhodi iz obu pa m lakotc, ali f"!t)l?-o ne bo plavel s takim >m?hunein.c Berlin ni bolj neumon n.t borzi ncrro Beocrr^fL Banke so pridohit-na podtetin in tuđi ne moreio đaiiti lir Po 13 in dolarjev ro "04. če jim žrre vse drutra vredr.r»st. Predno se je zved^la ta kaimiania. katrro v&« iavno?t spremij:i s eimT>atiio, je bilo trrva rosneiših pri-rrav kakor jih ia delnl £o?port .Tnkoh. son. Mislimo, čn bi bilo dobro, če bi tuđi zveza bank s stvsrnimi T*>JMsn*.li informirali iavr.opr. Po bTri^^h \^ r?o-vclj personala in zashižno de!o bi bilr» prava informnrijn javnosti. Treba, da preneha varanje jn^'no«ri. — g: Sknp^Hra ^S."tdjar«kr«ra Aro-Stra v Maribora. Prva re!na I^rn-* sknn-poina vSndjnrelr^sra dni^t\*a< «e je vrsi-1-a v nodcljo .">. m.?ri".a v drž. vinorej=ki in ?fld]f»rH«5>ki hn}[ v ^fariborii in .^; ^r ob nr'priCfdvovnno lepi udelržl 1. Oki .li 120 rlarjftr ir, vsch delov Slovenije ?e je url^ležilo t(s:n zborovnnja-, katernejn jr» votH dnicrimi tuđi sr. ?nn^in sef od-d^lkn za krnefi^tvo pokrajinske npra-ve, cr. Goml>a<" vis. vinor^v'ki nndzornik ter nas rloveči sadjerejec ej. ITu*nt?k. Stroko\-no referate so izvaiih jrp. Gom-boo. Pevpr in T.ev^tik. Po 7V»Tt»vanju •?to si uđ^l^žniki oeledili vinorrjsko pVrtc). Popoldne irl«t v RuS^ in na Fnlo. kjer p.o a^rt'rt>niki ob?ndJr>v^lf nnP* naiveTje olektriMo podjfetje. Udele^niki. ki š1 nišo bili nli že doltro ni.*^ bili v Mariboru, bo bili presenećeni nnd rnzvojem meeta pod ju^roplov. upravo far nad katere na] izbolJRajo stanje. Irdal pa je divno okoliš Mnriborn. V rdfolurijah se m*d druprim tufli nnv.iia. da se >Sa-djnrsko drustvoc ude!rži z raz?tnvo IT. vel^ojma v T^jublj^ni ter v Trliu. Ob istero casri ge j^ v Mariboru vrsil r^> inicijativi mnriV.onukib vrtn^riev pklio-ini ustanovni obeni zbor dniStva vrtnarjev. —g Kontrola seroen rtr\ prod.ijal-tih v pomladni wroni 192?. Po^ndoNkr* minittx»tvo jo izdalo nove predpUe glede po^topka pri kontroliranju se, men pri prodajalcih ▼ notranj^m prometu sa patvroladansko s^ono 1052. In-teresentJom eo no^e dolo^be na razpo-lacro ter r rremij^lnih pi^amah v I,jublJ*ni, Maribora, Celju in Kr^^fu ter t p!»arni trsrovske in obrtniške »bomlce v LtuVl#»^i na vuocled. —s Preno« »Fkonomfsta« a Zapr^K Posljednji brof ovodt nrirr^dnoc: tjednika, ?tfi lrlfzl u KM-Iorru. don-Pa, da je rtidflkHin 1 iidmin^traciH »Ekono. mistn« pr<»ne*en* u Z?»creh. Mamv^ka ni. 28., pdi« će od w*d* H^t reriovno Izlaziti. — Direktorom li«ta OPtftie \ nadalje IA St. Kofiier, dok t& >Fknno. mipta< i u budu^no^ti s^driatl vanstr*-BAiki I fciflto privredni karakter. — c Kolonijalna rszsfava v Mar-5cnieu je doloćena 21 ć:;^ cd nprili do novembra t. I. Priredi i , rnesto Mi -seille. Dcparcement des P» uclies — ču — Rhone in trgovinska zbor-^ca na sejmtšču s 36 hektari rxn;šine v SO pa-liiŽah in pavilioiiij. Rnz^taviti «^e in.a vse, kar franct;ska tr^vina in industrija poSilja svojim kr loniiam in kar franco^ke kolonije dcbaviio svoji dr-7 a vi. Seimski biro se nahaia v T}ari7.u 17. Ri:e d' Anjcu in v Marseilieu 55 Ruc Pa radiš. —£ Nova že«rzniska. zyezn 7 Dal« macijo. V prometnem min istrči ti pro-uč-avajjj nar'rt nove iel<~-niske j>rog^. ki bi verala sevenozapadno Bs^^no z ljalma^ijo. IfKlfiirs. REPEPTOTH \AKOi»rr ob 3. uri Pjv- kr.T^n*4 -Qi' inke Izven Ponrdcljek 13. mfl-rca: Marv** A Torek 14. maro.i: Zfiprto Oper a. TorMc 7. mare«: £!flhtni ra^fAn. C. Sred«* S. marca. Ptesna legendu CavnJ- loria rusticana C Cotrtek 9. marra. Evang^ljnik E Pet^k 10, mrirca: Drf^iuaJia predstava Zlahtni mc&can B Sol-.'U 11. na.trca: Mndr.me Btitterflv C Nedelja 12. marca: Dramska predstar* 21ahtni mc^n Tzv^n Ponedeljek 18. mar<"a: Zaprto Torek 14. marca; Truhauiur D — T>rnjra 5tevilka >l*r*ri*njdi Mnopi ga z veseljem pozdravlja jo. Stavilo naroonikov ohet\ biti toliko, dn ga 1k> težko katera slovBnsk* revijo do?<^-£?kv. Saj pa tuđi stvar, katere gK-vsnik je, te) zasluži. Vsak post^njnk lv> njegovo stremljenje z veseljem pozdravil. Pa rudi podpinti p« mom. Narodni na 40 K \ć> mal pnsp?vek k veliki ideji. — Vs*-V»ina dni£?o stevilk« ne zaostaja za ono prve. Med potnidniki se io rH'j.ivil nei-ni Ks. Mesko. Univ. prof. dr. M. Dola. nAlkoholp.i st^ti?tik«< je grozno ogledalo za -slovenski narod. T. S. P. biča razpai=!o »e rt»nr^\-no*t. uvodnik pe p^-n 6 shodom 7a nrnvni prer^d in pozivlje v?e obl-n.«ti in pIoj^ k d'j>hi. dn govori na sfaodu ne bodo izdoneii hrez haskn ▼ zrik. KdorkoH želi, da 5e narod nnvno dvigne, nnro-či ee na >Prerod«! Urednišf\-o in uprav ni^t*.:> je v Ljubljani na Polj«nskem nasipu &t. 10. — »Srpski Knjižr\*ni djnnik« o& 1. marna ima tnle vs^'>ii;f): Za loirorov^-nja. Ivo Andrić. — IvCgorvda o Sv. Hri-stoforu, Vladimir Nazor. — Z.iu^^ć« šnnra. Pros^er Merime. — Magdalena, Miletn Jakšić. — Prva cođ«, Mirkft Knrolija. — Jednostavna ne^m^. Mirko Ko^liia. — Magia na turali 9. Anica Sa, vić - ReMc. — Put poklonika u Keflar, Hajnj'ih H.nne. — <~>kr> n^^^c romatia, Izidor Sekiihć. — Ta ina diplomnrija 1 diplornit^k? tijn^, Zivnjia Balugdži^. — 0 živim eilazna narodnoga jedinstva, dr. Bocrdan Ga.\*rilović. — Kr»iiževnl pregled. — Naučni ^re^led. — Ekr>non> eki riregled. — Politički prw:ledL — Beležke. — Hcnri Bataillc*. Te dni je omrl v Parizu, jedvo 50 let st,-tr, eden naj-boljsih frr^^^kih dr^ ma ti kov, Kenri Rntaille. Trm-od niecovih drrm smo vi-deli n^ nn^em odrri v LJnMvni nirgo\*t> drftmatiznriio Tolsteen >Vst«j(*ninc ln >Golr, žcn^ko.c Spočrtkfi n* 1 il lirik in tuđi kot drnirntik je r»«nl wn;n,r; njou tnu ni glavpo doeod^k ne era >kri?taliza-rij^ dtiše.-c Noknkn krit'ko g,i ie včasih ?ilno napadala kot rrirvor^lnpcn in sra-n»oti^f! frnno. druf1^- rp«rtfl kritika ga };* pm^fra 1 ft r\ odli^Ttega, za#topnika franc. p?iholovke drame. — Nova r>Ska onera y PttMri Ker ie Nnr. div^^lo prernnjhno ra o-p«rn<» in drarr-ke pn^dstave, zrr^^^ v Pr-gi noro. moderno operno po«lop,i^. Ol#vV nrrrtov novrci, rtislopH »« ra.«HMj/* eln^brniki. lifj^rati. pevri. irnbi in umetniki, d*i bo op?ra uKtrerali. v^ern zahff^v.m. Vršilo s*» bo fore^ vrr nnket, in 5*rnp*tiifn «0-vinArjjpm. Narodni dl vadio v Prasri J« uprizorilo fcrro Arno^ta T>\^rakn >M%-tM Pootivv< fM^toj Po^trmink) ki je uzrvliH rofike novinr>rje. >Cepko*lovwi-Fka O)>ee novinnrpkac ie posla1?! rr\v~ nnt. Sr-hmornnzu za protest, d« Pe npri-s^ria dmma, v kateri «e p«*--ki ntivinar-ji knrik'.rn^o t^r pred«tfivljajo knt rw>d-kupljivi tipi. Ra\iiatelj je odgovori 1 d* te drasrth ^prelel na r*r*rv>«v ?ef drame, pisatelj dr- K. Hilnr in sir'fcr rvr f*fa>-br^niu litererneira or^ra, ▼ k^te^rtn »o prof O. Fiirber. reveru I. in^n^ktnr M. annad* J. S. Mar1 ar, rnant ce'ki re^nik. t?r min. svptmk Tlndr. Vod«k. Pollc. renznrA fe n^ri^onter ^oroina. — Jagodi. «kf*Nt« ▼ Zarr^bn nnrizori dne 11. r^-^^a v Narod. rV»^n r BreMrnh A- FunfrVnv* dramo >Tfkmac t koncertom drn^t\^pe-a pevsker-« zbor« in kvarteta. Po nrArrr«. nru pit>«t*i f«hava In ples. Zač^tek ob 20. uri. Pr<*dnrodfii v«=tonnir »nč^nSJ n 6. marrem T>ri g. Tv?*n Vidmnrju, trgov-k je n«me-njen nabavi revlj in (aaopisov. Odbor. 65 Stcv. .aLuvnftaivi iiAKOU-, uu«. 9 marca »»*a Jhan O Dneune oesff. V Liubltant. 7. /«a/ra /922. — Naš konzulat t Celovcu. V Celovcu je ustanovljen jujrosloven-ski konzulat. Za konzula je imenovan Vojislav Rašlć. dosedanii sekretar v ministrstvu zunanjih del. Ustanovitev konzulata v Celovcu ochrovaria živi potrebi. Nadejamo se. da bo konzul Rašić mož na svojem mestu. v kate-rern bo imel naš živelf na Koroškem krepkejra podpornika in zaščitnika. Želimo, da bi dobil pomoćnika, ki temeljito pozna razmere na Koroškem in razume tuđi težnje ondotnega našega prebivalstva. — Hudiča prešanjajo t. Belcebu-bom. Da se dra^inja stanovanj zatre Še z večjim podraženjem stanovnni, na to kapitalno idejo je prise! akcijski odbor 22 strokovnih orjranizacii. Nekie smo Čitali, da veliko število elav iznreme-ni najpametnejšo misel v budnost. Ta resnica se Je izkazala tuđi y predlosru. ki ga je stavila ta koalicija 3. t. m. baje s o g 1 a s n o. Že danes stoka vse Dod težo stnnarin, a koaliciia predlaj^a še nov davek, ki naj znaSa — čujte In nikar ne omedlite! — 5 do 20.000 dinarjev na mesec! Predio? sta slnoči prines^a »Naprei« in »No-\1 Časc in danes ?a je prhesto vlu-poslavija«. Akcijski odbor s:a je po-slal tuđi nam; toda ker era ie medtern nedvomno Čital že vsakdo in ker tako dolsrih Člankov načelno ne ponaH-skuiemo. se omejimo za danes !e na kratko kritiko tem vsekakor zeln originalne jja, a od nikoenr za resno ?ma-tranejja predl^sra. Visina novejra dav-ka naj se ravna po Številn sob In oscb; za sohe se štejejo tuđi kuhinje, predsobe, shrambe i. dr.. £e so porab-ne za Človesko bfvaliSČe In ako merilo nnd 6 m=. Prostori nad 30 m* nai se Stciejo dvojno. K osebam pa poslov ni šteti. Sobe neoddanih stan ova ni naj se prištejejo k stanovanju hišnesra eo-s^daria. Novi davek nai prinese otv čin! toliko sredstev. da bo lahko zera-d;la nove h'še 7a one. ki so brez stanovanj a!! pa ?de v .^ta^ovanjih. k: so človeka nevredna. A kako naj se 7be-ro ta sredstva? Kd^r fma na primer cbiteTi treh o*eb in deklo. plača! za 3 prostore poleg- stanarine s*e 25 dinarjev na mesec! Kaj porečeio k temu ris pr?mer tirndniki? Ako imaš 4 člane obitelji in doklo ter stanovanje s 4 prostor!, plača] 100 dinarjev na mesec ! Ali fe rnosroče smatrati t?k pred-l^e za premišMen? Akcijski odbor taksira vse ljudi enako ter je mnenja. da morajo vsi enako neti trn dno stino-vati. Tntelieenca ali analfabet, kulturni đclavec in pometač, vsi imafo enake pravice. O tem je seveda vs?ka debata odveč z lindrrn. ki stavi ?aio take prcdlosre. Trdno smo uverieni, da ni na svetu vlade, ki M občin! dovol'la pobirati tak davek. Zato ie vsaka na-o>l?na beseđa odveč. Radovedrti smo le. kaj porečefo Član! orsranizacij na tsko zastopanie svojih interesov. — Dracrinjo pobijati s strahotnim podra-ženiem se pravi hudiča izeanjatt z Be'cebuViTn. — Dinarski dan. Dne 11. in 12. mnrea priredi »Zveza ruskih akademi-k-v Uubljanske univerze« dinarsko 2b;rkn v korist slovenskim tovarišem akademikom, ki se vsled valutnih raz-mer nahajajo sedaj v Češkoslovaški v tako slabem položaja. Dinarski dan se vrši nod pokroviteljstvom »Komiteta za oshrbo ruskih diiakov v Lfab'ianU. Po-biralo se bo po h>'ša?i in nn nlicah. Pm- I $:mo, da se vsakdo odzove naši pro~ šnji, saj je v pnmor naidražjemn. kor imate — vaši mladini. Mi pa sionamo na plan. da pomoremo po svojih skrom* \ nih mnčeh tej vaš! mladini, da se vsaf j malo oddnlžimo za Vuheznjivost in vn-F*olJTjbnnst, ki ju uživamo pri bratih S nvcncih w v primanje ^Kr,m:tciu za oskrbo ruskih ditakov v LrnNiani*. ki si je stavi! kot nar->zr>. skrbeti po mnz-noFti za ruske d'joke heznnce. Prosimo torei hlazohotne naklonjenosti, da bo pomoč tovarišem v Prazi in Brmi tem tedatnefša! — Zvem niskih akademikov ljubljanske nniverze. — Zopet oodraženSe tobaka. C f jr a r e t e 100 komadov: makedonske extra 50 D. makedonske specijalitete D 32.50. makedonske I. vrsta D 27.50, makedonske TT. vrsta D 22.50, srbske specijalitete D 18.—, I. vrsta D13.5O, srbske IT. vrsta D 10.—, flor. 35.— ejrtotske D 32.50. balkan D 25.—, orifent P 25, mr>erl$ P 25, Ilbuški 20. dame P 15, una P 14. Bosna P 12. šport P 12. hum 10. Sava P 10, vrbas P 8. oerske P 8. S mo d k e 100 komadnv: resraHtas 300 D, trabuke 225. bHtanike 22\ operas 150, kuba 125. vlržinke 125, portorike 90, braziljke 90. veržinjose 75, meSane Inozemske 75, domaČe 60. Tobak Ikar: makedonska Specijaliteta 300 P. prvovrstni makedonski 250, dnifirovrstnl 200. srbska s*-ci»al!teta 150, prvovrstnt srbski ino. drujarovrstnf 75. kmetski 60. na!-boh*i bercecrovinskf 250. flor 250, nc?!f?nejši tur§kl 350. najflnejšf tre-b*-skf 200. naiflneiš! herce*ovfn«kt Tro fmf turSkf 140, fini hereeirovin-ski 120. srednji hercecrovlnskl 100, navadnf herccrovmskl 75. savski 75, najfineišl o^rrski 60. domači 50.— Ker se. kakor ie razvidno, cene tobaku zonet zvišaio. trafike naenkrat nimalo več nobeneea tobaka. Ccno stoollo z jutrašnjim dnem v veljava — Ve*lj» radi pađamjA T»1«i. V Mariboru se je v nedeljb popolđne raz-ieeel po me«tu glas, da je kurs tujih vAlut padel nepričakovano nisko n. pr. lira ua 1.50, cehoelovašk« krona. na 0.70. dolar na 40 dinarjev. Većina je bila ta novice vesela, imejitelji tujih valut eo listali poparjani. Na glavnem kolo« dvoru so ponujah lir© po 3 kron^. ye«t o padou kurza tujih valut je prišla iz žMezničsrskih krogov. fc>evodA ni bila resniona. — Pomanjkanje rode t Maribora. Piie^) nam: V§i upi, da bo letošnji velik 5neg prinesel mutnomu vodovodu zadostno voda, so splavah — po vodi. iCrr ni bilo prsvega ju*TBg« vetra. kl hi bil «ieo; stajil navzdol in ker je »podij pod snes^m ležala težka loden.a plast, je većina snega se stopilo po soln-0*nih žnrkih v srak. HriM, rfirerj Pohor-ja bo že croli. sneg je izginil, ne da bi se količkaj poznalo ne le v me^tnem tTi^o-vodu. marveč ttploh v okoli^kih studen-cih. Zadnji veliki požar je pr«v izrecno ictkazal, oru vse prevei vrtflo na pijaco kapliie i-? Slovenskih fl!t>rio in nima ni-hče pokli^anih rasa in dobre vnlje ne brijati tildi za vodo. Žd-nj v tem f^m\ 7.o\yvi tf«k požar kot ie bil zadnji v zRor-njem d^lu mwta-, pa homo- iskali, kje je etal n»iler»iei ^'*1 m^»tn. — Protftuborktitonia Hc* v Maribora !S?e oskrbovaln? sestro n novo u^tanov-lleno oskrr*ova?'?fc v Mariboru. Glavni po-Hgoii: znanje slovenskoga in ncm?kcja ie-zfka v zovom in pilavi, primrmo tevežba-n^t v bo'niški oskrbi In ^Pretno«:t občrva-nla s preprojtim ljudstvom. PlaCHo tw> do-govoni. Prošnje ie vladati na Protituber-kulnzno ligo v Mariboru, okrajno glavar-stvo. — Prgavu« t>o«redovalnirti k« đelo. Dela, isoeio: vini?, dražine. kovinarii, mizarii, kolari i, sodarili. mlinnrji, peki, meffsrri, te^arji, Kid«rji. s>dl^ni, nnta-ka.rii. natnk^rire. to^^HI, $ivi1i»>t -parivajenel, ralenke itd. V flelo se 8T>rej[Tn^ io: nid^rji. mirarji, riđ*n!. lonoarji ptilj. del-^vcf, vrtnarfi, lm!«rji. tnjfpovn-dj?. pi^nrn. moći. vreroiitpfnce, •Inžki-nje, kubftnce, v«jenci,. vajenke itd. — Obvestilo. Porornjo nam, 1.) đ-a se je ustanovila nZveza rudarskih del«vrev za Slovenijoc e *e^e*©m v T^br>vliab in 2.) da r<* Drcraniz.-ariT^ ^mo strokovna tn da je v r\j\ mesto za vs«tke»a d^lavca kakor tndi delfjvke. ki fo z«T>os1eni t rndar^kih reviriih br*^ orfra. tja to, dali ?v> t^ca ali onesra p^litir-necra prfpri-čanja. Z«to p^jir« flt>rioTY^em*enn >Zv^-Zd< vse zavedne delavce in delavke, ki 9o v?l?nferii *eda1 v srr^nkarskih orea-nizaci^ah, da pristopljo k om?n1f!Tii >Zveri^, r^k«i č*s ie že. vsl vs*^i v.n «trnkom nm t>oHti. ker se borno le t«kT-et lahkn borili proti zedirn**r>;m irVnr'Srev-ilrrTn. — Na5e državne ce«te sr> silno za-nemari^ne. Prjdi t>o Dunni^kf cesti Droti Ježfci. rx> CelovSkf. Tr?a5V! ali Dolerijskf z mest^ ven. novsod i*ta ra-niVerno^t: blata no ^red! in no hHii-Vih do £!e?niev k??Vor na kaki slavonski ali madž^r^Vi va^ki cesti Kak ce-Rtn! erar aft od5;ek za ceste rne^da «p!ob ne eVs^tfra. pa ^e menda tndi 5cda.l postavlia na kormodno staT'šče, da rii za dr^aone c&ite skrbe v nome-riltj mc^tna obč'na. V?.r se fe itak trod?. ztinai pa km?f«;Ve nhflne ?ff ka-M? Ml Trampa, ni re^«. ni cestnera valiar-?a, vse ie pren:i55eno snme^nti sobi fn nara^.1! VornTki fn pešc* r>a kolncio, da se iskre kre^ejo! — Obđ«!ovan3te vt*«>y se }e v na-?em mestu x^Ted nsrodnecra vremena ft prfčelo. predvsem naoeljava in troSe-nje smoja. — Sre?1r«» Kola Jurom*. t+Mrr. N»»-jmanjaTno Se enkrat v««o Ta'nter^ffrane, da bo ^rf»iT>R.ni© ne-nrekTIrnn r^rlniesTA Ttmrra. Zato nni^M pmsimo v«^. le? ittia-1o nr*čV* v n.TT>T«daTi. dn ** T>o*:nr!jfrv. knjt! do 15. marr« moramo iinpti r^di rft**nn va2n'mra dmStvu kakor je Kolo fiipro^i. septer. da b5 nr* razprodalo v&e do badnjit» sro^k«. — Kesre^e In »err*Ml^. Tovarnf^k! delftv^o Jurij Rafbl ▼ Medvt>dab J# padel 7 le*tve \n si $!r>roil ^e^no nopo. — NajemniTra mlina Ivana Toroea na Br#-cm T>ri JAW le mll-nsko kolo tako z§m-bilo. d« j© dobi! t)Wntn© Kusani^ to nb-tranj© T>o*kf>db©. — Hlanc* strojnih to-vnrn Andrefa Novska J* kont ir»ofno ndaril v trebah, da J* mor«l bdlti v Vit>Inioo. — Vo§*r ▼ Z*wnJ1 WlM. V?era1 irr#**r ob 50.SO jfe na»tal ye]!lt pofar v skedn*n t>ose«fn(!rs Tvsna TVrVo Zro-r^l J^ skoro poln sked#M slavne in s#. na t TT«Tiw>Pti vs^ sfhHso^ kron. Po-**rna br^imha Iz ftf^ke Ko tskof pribl-telnu na lfre m**ta fn 0(t ni ngo-tovljeno. — flamantai. Kslebr f* t»WHfa đo-riTAla, Je v gozđn prott Podntllra naj. dml mrtreo iđflotttai i Mirtoo Bn stavbnim riaariem. Truplo i« bilo pre-peljano v mrtvainica v Drevlje in tam raEtelBAeno. li Uge mrtveca., iz načina, kako je bila zadana ran* na vratu in it drugih okolnosti je e veo gotovoetjo sklepati, da je pokojni isvr&il samomor. — Vlom v I^itiji. V stanovanje Fr. Damina v Litiji je bilo vlomljeno in odne&eno perila in obleke v vredobati 15.700 K. Tat\ine je aiimljiv neki 26-letni mo&kit ki 8« ja potikal po litijski občini. — Prve posfedloe fn odmevi zadnjih valutnih od red b se že kažejo. Vse te dnl so se poiavili po Lt ubijani vsi tišti elementi, zlasti z obmci. notrani-skih krajev, kt vedno sknčijo pokanci kadar se — izpremenl položaj. Pri ta-kih zdravih rril'kah se pač tuđi dože-ne. kćn uri nas v»a ufanja z valuta-mi, zlasti z lirami ?v ie ^oa^e, kra-marije, pa tuđi veletrgovino. Tako se nam prinovcd*ne o rcVm neVo^-'k^m pomočniku, ki je včerai vrs obupan lftal po Ljubl'ani in nrorlaial svoje lire. Ne moremo verjeti, ali vendar s.t je baje pri nas — vsled večneza naj-gršega huhkanja in suvanja v naSo dr?avo od strani brezvestnih listov in političnih analfahetov — začelo dr^a-jati, da so tako nrhnjsknni, preplašeni, ker nerazsodni kro« načeli vkljub visokim cenam tnje valute za vse sfučaie, kakor se pač cr!a«i ta fraza, hraniti doma ro znanem si^tenui. Sedaj *o se menda tuđi taki straho-petci spametovali. In prav jim je, čc so se pri tem pošteno nn ma rali — za solo. Scveda 5o se na njihovo škodo okristlii dnisri ljudio, ki so ta tok a Hl ktir^r pora hi H In nakupili lir. kar se je dalo. Tako vsal se nam nrir>ovednlf. In zvedla je o tem eotovo tuđi n:^a policija, ki crotoi'O na to raži, da 5e-đar.jj valutni dngodki ne bi zabtevafl nreveč nrdoljfnih Žrtev na korist valutnih noSastij in priVaznij. — Promet na proći Gradec — Maribor — Celovec. Nn iKdbcri sporazuma med naširni in avstrijskimi delegati o obmejnem prometu bo uprava Južne 7eleznice uvedla na pro-jsi Gradec — Maribor — Celovec nove vlake. Potnikom na tej procri ne bo treba imeti potnih listov. nnč pa se bo-do morali podvreči carinskemu pre-sledu. Glasbenl uestnlk. — Dva koncerta pod okriljem Gl. Matice. — Matinej-a: Kojz«?i —- Poma-nowski. O. Kogoj Je v nedeljo zjutraj eabil luknjo v preć>odke nekaterih ljudi, ki so trdili, da sa neđeljske matinejo publika že ni dovolj pripravljena- Res, da je bil« dvorana Filharmo-nične družbe v n«xteljo zjutraj matoda-n? prazna, a vzrokov za to bi našli lah-ko. Predvsem uiso bile na mr-etu visoke ceno. Ako hoćemo pri vabi ti in privdditi ljudi nn jutmnje prireditve, moramo jim to narediti kolikor mogoč© udobno in ugodno. Vabljiva mora biti tndi matineja po svoii vseblni; vzbnditi mora zanimanje širših plasti naroda. Zato je bila v nedeljo v n svoje. Publika pa je protestirala po koncerta proti načinu predavanja. Ona čuti, da jo g. Kogoj prezira, k«r kaž^ s svojim hrezb-rižnim na^topom. Zdi "se mi ee!o, da j|© g. Ko-goju prav v»Prfxl5mrtnire.< In to je, kar vleče m odbija obenem. Vse bi bilo tedaj prav, cl* bi bil le preskrbfpl g. Romanowske-mu tehnično spretne!čpera spremljeval^a Pourlarjam: tehni&no spretnpjšeg?a, kajti v glnsbcno vseblno petih p©?mf bi se težko kHo drusri bolj© noglobil. G. Ko-mnnow?ki je, knlcor stsm že mno^okrat r#*t^l, eden najbbljMh na*ih percev. Občiidovnnja vredna Je spretnost in lahkotn.. s kntpro obvl»d«i slovenski je-rik. Drugi se l>ore l^tn in Ista z nnžira jezikom in brezucpršpo. Na vzporedu raj bi bili ted«*j repreze-ntantje posa-m^znih razvoinih dob. Z izh<»rr» n« morem brezpogojn^ eosi^Sati. Nihče ne bo trdil, da J9 T^K-n ali Grbič irt Svet*»k i?r*dnft pHk«««i r n«?«m glashencio sloTrstvu. Na vsnk us čin bi inotel vei pravire biti na vzporrđn n. ^>r. Nodved ali Forster ali Grl»ir. ki M flh iin**novM res krupne b^f»f«» polpret©kl* glnsbe-na dob©. Zdi s© mi, dn j© program diktirala vendsrle Selja, irkopnH li a pozahlj©nja manji znana, t©žj© do«tor>na, po vsebinl \n nnHnu gUsb^n© oT>d^lave nenavadna d^la. To p* 30 Kogoi dobro sadM. V spomlnn m fzmM V!«eh ©stale n. pr. Maškov: Kam?, Fleism»nov: Modrijan, Krekov«: Prt»df«*rtni''^. Kojfo^**v Ppr«*-hod v rAmi. in T^jovirevat Pomantnikl so odgovor!!! na rlavno vpralanje krivde z 8 ela*rr1 »da# In s 4 »nec Soelasno pa so ootrdfH ođ zagovornika dr. V. KrejCUa zahtevano dodatno vpraSanje, da Je obtofencc pravogasno poravna! vso Ikodo. Na podlaci pravdoreka rorotn!-kov Je »odlije izrekla oproatllao •odbo. IfalnouelSa poraEJL^. PROTEST .ruooci.OVFNSKE VLADE V RIMU. Za suverenost Rcke. — Italija zanlka protest? — Rim, 7. marca. (Izvirno.) Stcfani razširja ta-le dementi: Pnrr>-čila pariških listov, da ic beogradska vlada v Rimu vložila protest radi re-ških dojfodkov. nišo utemeljena, .lu-aroslovenska vlada radi dogrovcns!:a vlada fe ojačila svoje cbmeine lost^torikc. to na radi teta. da obvannc itak zbccaT-no liudstvo pred cvcntualnimi vrad! i talijanskih faši^tov. — Rim, 7. marca, (Izv'rnn ) Nfa Reki se ie osnovala pr^vizorf5ra vln'a 7 Cla^ov. Italifa nf!c!!M"o ne orlznava tcua provlzori!i. VKidnl ti«:': rnstnrn ra r-ošteno in takojŠnjo izvršit:v r;!**a!!c--'e rreodbe. — Pariz, 7. rrarcn. (Izvfrno.) D* Arntinzi'o fe oOrTovcH ra n<>-zdrav reskih fa^i^tnv, r-dobrll niih suvereno*t r*^*'<* 0**^11 --,^^«^«--?«. -« OnCIJELNA ITALIJA ZA I7VR5ITEV RAPALI.SKE POGODnn? — Frankfurt. 7. marca. Mzvirno.) | da sr je Ualiianska v-ada odlč'ln ig »Frankfurter Zdtinjr« javlia iz R;ma: prest'žnih razozov izvesti rapallsko Iz zanesljivesa vira dobivamo potrd Io, pogodbo in vzposiaviti red na ReU. GOSPOD\RSKA PRrDKONFERENCAV BEOGRADU. — Dufcart^ta, 7. marra. Ozvir.) Romunska delej?acia za konferenco strokovnjakov male antama in P( liske ie fz tcbnlčnih rnzl^ov ^ele r!a-nes odpotovala v Rcnjrrađ. P^^ep-a-cijo tvoriio: bivši fina^čni miri^rer in ravratelj Narrnlne banke dr. Oskar Clriacescu bivši romun^Vf nosi^^tk v Brocrrr»dii Pa^irn. in?rvfktor firž. železnic Carico^ta in prlVr vnik Toma Plrnftrescu, bivši vojni ataše v Beocrrad-i. — Deoerrrd, 7. rr^rca. Ozvirm.) Prihoda rorrun^ke deleeaci^e rri-čakniejo tekom iTTtriSnlrsra dne. Za kasnitev romun. dcle^rtie ie bila v tem. da >'e romunska vlada predložena z delom volitev v senat, ki so se vrš"1*1 te dni. — Ccourad, 7. marca. (!zvirrn.» V prostorih Narndne banke ie bila včerri nc^fici'elra konf^r^nca do včerai došlih delceratov Češkoslova-§ke rcMiMlke. Poljske in na§e države Konfere^'.'a ie irne!a po t^rrd^om nn-ročilu samo namen medsebofneea spoznan;a in fnformativen zriačnj. — Ccocrrad. 7. mnrea. (Izvirno.) Po d^ed'miih dl.sr>o7lci;ari ie svečara ctvoritev gospodarske ore ie sklenil, da jrla.«'iie proti zakonu, v zartniem času ie b'1 dn^pfen m^d cT^-mokrati in radlkaici srlede tera zakona sporazum. Na včeraišniem se-stanku deleeatov vseh vladno knait-cfjo tvorečfh parlrmentarnin *=V"^»ri je bilo sklcniero. da se zakon o rxf-jroditvi treovskib plačil v inozemstvo stavi z dnevneea reda. da se znkrm v vseh podrobnosti prouči in niesra razprava odjrodi na ncdnločen čas. Sestanka so se udeleži!? rTemoVratle: fin. min. dr. Knmanudi. Radović. đr. Popović in dr. Sečerov. c*ć radikal-c^v: f'z^novič. Nastas PctrnviČ, Pi-Ppovlć in Sfmonivić. 7:\ ?KS posL Rniar in za muslimane Karamehme-uovič. SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO IZROClLO KRALJU LOVSKE TROfEJt. — Beograd, 7. tn^rca. Ozv.-Včeraj ob prl'i 1*. ie NI. Vel. kralj Aleksarder spretcl v avdvienci pred-sednika SLD gr. dr. Ivana Lov-r e n č i č a in mestnep'a tržnesra nadzornika cr. Slavko P 1 e m 1 j a. Kralju sta odp^slanca izročila lovske trofeje In slike lova v Kamniški Bistrici. Avdijenca !e traja!a pol ure. Krali se le trofej in slik izredno raz-veselil. se laskavo izrnzil o snreiemu v Sloveniji ter končno prKtavil. da priđe spomladi v Slovenijo na divje peteline in jeseni zopet na divje koze. Obema odposlancema je kralj izročil svoj sliko z lastnoročnim rxxi-pisom. KONTFRENCA V OENOVI. — Rim, 7. marca. (Izvlrno.1 Drža\Tii podtafnik notranjesra minl-strstva je fziavil. da ie smatrati 1U. april kot definitiven datum za otvo-ritev konference v Cenovl. ANGLEŠKA VLADNA KRIZA ODSTRANJENA. — London. 7. marca. (lrvlrm>.7 Reuter *avl;a iz parlamentarnih kro-jrov da ie ka^inetna kriza odstranjena. Lloyd George še nadalje vodi vladno politiko. DR2AVNI PRAZNIK V ČESKO-SLOVAŠKL — Beograd, 7. marca. (Tzv.) Cc-škoslovasko poslaništvo ob javlja na Željo predsedntka češkoslovaške republike dr. Masan'ka. da ne želi, da bi se nicjrov rojstni dan praznoval kot državni praznik. Ceškoslova^kai republika naj rraznnie kot državni praznik edino 28. oktober kot dan osvobojenja in u stanovit ve češko-slovaSke republike. SofcolstuĐ. — Akcija ^Sokola« v Mwr*i Sobo. ri. — >tSokol?k.i Ispija ne Medjimurje« j© koncem 1918. 1M.% pt>đ poveljlst\-om kap. Jurišič* zasedl* Prekinurj^ Za ča«a to z&s^lVie «0 pp.dli junačke "«mrti: Dr. Jo«. Dimovid i« Dubrovnika, Cr*ro-rao Ciril iz P«zin<*, Borgor iz Varaždina in dra nepoznarta mornarja. >SokoU ▼ M. SoV»ti priredi zbirko, da pustari padlim junakom na^rrobnl spomenik, fprlBtlkfl In sport. — S. K. Jadran vabi vse člane In Članice, ćn se udeleže sestanka. ki se vrši jutri. 8. marca t 1. ob pol 20. v gostilni pri »Sodku«. — — S. K. Jadran ni popolnoma ni5 fdentiCen z Izgredi ?portnikov v Trnovem, kakor so so sliSale rovorice med špartnlki. — T. K. »Skala«. I. redni občni »bor T. K. »Skala« se vt5I v četrtek 9. t. m. ob osmih zvečer v restavra-cij! pri »Levu« In ne pri »Novem svetu«. Drnltoene oestl* — Claale« Kola. l*i|r<*l t^sri 7horn\Mn^a, — DrtmntfCnl odsek Inraltđneca doma ▼ LJ«btJanJ vprizori v nedeljo, dne \2. mar-ca t 1. ▼ Lludslrem doma v Ljablfani pri-ljubljeno narodno Icro »RevSek AndrelSek« t petih delanllh 9 petjem. ZaSetek točno ob pol i. zvečer. Blagajna se odpre ob 7. I Vatopalca ta doba ▼ prcdprodaJi v trajikib ge. Severieve. ^elenburpjova tilica fn ca. Bič na Ambroževem trgu >n sicer ^ C». trtka naprej. Predplačiln se hvalefno J^r©-jemajo. K obilni ndeležbi vabi odbor. — Društvo o, Pariz 172.75. Tjon-don 83.90. N/*wyork 19.—, Curih ^73.— — Dnnaj, 6. nwroa. Valute: r!ini»rji 8400.—, 8420—. o.ci. kr^ne 10.997.—» 11.003.—, švic. fr 13O.72-">.—, 130.775.—. — Dunnj. 6. mrvrca. Devize: Zngrrob 20SS —, 2OO2—, Beograd 8390.—, 8410,— Pra^ra 11.022.—, 10.028.—, CuHh 1S1.225—. 131.275.—. — Praga, 6. marna. Zacrcb 19.25f Pun*] 0.90, Budimi^U S.55, Berlin 23.20, MUnn 321.75. — Berlin, 0. rmrca. Z^m^b 81.—, Punnj 4S4K Bunimpcita V> 50, TVaa> 424.— , MUnn 1380.—, Pariz 23.90.—. London 1153.50, Nawyork 261.501, Curih 5145.—. — Budimpešta, 6. marra Zasrraib 220.—, Dunaj 10.50. Borlin 280.—, Praga 1415.—, Mitan 3800.—, — DnnaJ. 6. marta. TTefRJI Duna)> «kf» efektne bo»-re). Jnli«iM I7tno— t Sfv, železnlo* 2r»0O00—, drž. želernlr« 4K2OO,—t Alpinke 52^00.—, Krupp ft^V».—. Poldi 44*>0O.—, *eWo H«i'O0.— Rimn 21400.—, £>onN 48"»V> —, \V*iff«i 4Ono.—, Trbovolicka 200U0.—. Laa 3.320.—, Fanto G4800— Spom"n?a|te se Družbe sv. drila in Metoflu stran 4. .SLOVFNSKT NAROD*, dne 8 marca 1922. $tev. 55. Jnlijsha krajina« — Zaprisega tržaikeca župana. 4. t. m. je bil v slavnostni seji zapri-sežen novi tržaški župan dr. Pitacco. Komunisti nišo bili prisotni. Po za-prisesri te imel nagovor generalni civilni komisar Mosconi. na kar ie odffovoril župan, dotikajoć se med drudm tud! VDrašanji odnošaiev med Trstom, Benetkami in Reko. Potidarial je. da namerava Trst dobrohotno tekmovatl z bratskimi mesti na Jadranu, rlastl t Bmetkami in Rdro, kateri £eli 5karit$njcs:a miru. Ohčlnski svet je sprejel konCno revolucijo, v kateri tržaški mestni svet pozdravlja reski narod in zahteva od rmagrovlto Italije, da aaj ukrene ne-inudoma vse potrebno, da se Reka priključi Italiji za vedno. — Z GoriškeKa. V Tolminu se Je otvoril jrosprx1arski tečaj in sicer mle-Jcarsko-sirarski Zanimanje ic zelo veliko. Tečaj bo trajal mesec dni. Prj otvoritvi je bil navzoč tuđi pređsed-nik dežel. odbora dr. Pcttarin in vladni rastopnik civilni komisar dr. Oiordano. — V Solkanu j© umri kanonik Ivan Kolavčič v visoki starosti. Pokojnik je bil med ljudstvom zelo priljubljen. — Na travniku blizu Volčje drage sta se Igrala dva otroka. Dobila sta v roka granato, ki }e bila ćela. Granata pa se je na došle i neznan način razpočfla in oba otroka sta oMefala mrtva. — Na Pečinah te umri nadučitelj z> Ivan Gerželj. Sokolsko druStvo 1e Cerknetra mu fe položilo na jrrob venec kot svolemu ustanovniku in bivšemu večletnemu starosti. — Na Gradišću nad Frvači- no se pripravlja narodna slavnost za proslavo našega pesnika-proroka Si-mona Gregorčiča. Slavnost se bo vršila dne 23. aprila na nekdanjem po-kojnikovetn domu. — »Dijaška Matica«. Akademsko društvo »Balkan« Je otvorilo v >Edinostu javno anketo o diiaškem vprašanju. Izvaja se, da ni v interesu našega ljudstva na Primorskem, da bi studiralo naše dijaštvo Izven države. K anketi se je Dfiglasfl prvi t>o-slanec Sček, ki nravt. da dejanske razmere stavilo trt glavne zahteve: Prva se glasi: naši dijaki nal Studira -jo v Italiji in sicer velfa to za sred-nješolski in visokošolski studij. Italija bo priznala le nauke dovršene v kraljestvu. Druga zahteva je: studiranje treba sistematizirati in usmot-riti. Treba na difake pri izberi studija vplivatl. Tretla zahteva se glasi: di-jakom ne daiafmo podpor v obliki miloščfn. marveč v obliki brezobrest-nih posojil. V svrho ureditve dijaške-sra vprašania se ima ustanoviti *Di-jaška matica.« Raznoterosil. • Mtrot;ra4u riva milijima nibljev, kr>p rnkola/1* ,Vi nrm v«« rnHt 3.*>.0QO in •tekliriic* likeri« Tnnnfio niV — Izgubila se je zlata ©vratni v*- rlžlca t. obeskotn. Kcr je dr-min. se prosi r*>š*en naiditeli. da jo odda proti nagradi v upravi »Sfcrv. Naroda«. — Izgubila *e je đne 6. marra oJm-iu 10. dopoldne zlata damska veriJica od pisarne Pokojnin^kera zavoda bolski drevored do Pn^ačarirvc^a trsra. Odda naj *e v upravi »Slov. Naroda«. ,_ V sotofo, 4. L w. se i> lEtubUa po ^-. Pet rt ee*fi do Mariiinesa trca zlati damska ura. I\>r je pri/aefta v *l*b'h rniotnih rarrnfrah. ?c rro^r. Naroda«. Antfsaptično. W**e?©% obvežulo će, firivljuinče in krepkujnćc rirlu je Ickirnirit Fellen priietno di^co ^»Ehtfluid«, mno$o močnti^i in bo! *i kikor frinco^kn rcinir rn drun© nje rok. no« hrbti in rHeca telesa ktkor nidi kot kosinetikum rt rcijo vinjt koic. U* in ust. ^kor 2i Uf priljubljen. ^ dvojnttr ^tckienict ali Mpeciitln<"> ^trklcnico r rimo tom in poitnino zm 4^ kron pobili« Eujjen \r. F«Il»r. Stubica donja EU Mitrg 2%%. Hrovaiko. dc Glavni urednik: Rasfo PnstotUmiek. Odgovorni nrednik: tvan Podržat. 500 liron nagrado ^a takojSnfo prt»krWt©v elegantno me-btovane meacčnc sob«, stroge «epirift-ne, v odlični hi$!. tt mo^očp v 5T€đini mefta, za bolilega, folldncga jtotr^đa. Dopisi pod .Prijazna in snažna 15~7" at upravo Slov. Naroda. 1577 3šče se v naicm ^fovina s iprc*f\\tkim biagc« ali z ^eželniml pridelkt. Lihko tuđi na de-Jell na promtinem krau. EventuuHo ^stopim tuđi kot kompanjon. Ponudbe fod .Šoecerija 1576' na upravniitvo Slov. Naroda. 1576 Due gospodični te sprejmeta sa trgovino v Ljubljani, 5tareiša in mlr-jša meč. Ponudbe pod .Dve moči 1573' na upravo Slov. Naroda.__________________________157S Mesečno sobo z elsk^nčno ;a?|d in ?e mojočc s hrano Tn posebnim vhodom l$čc intellgentcn jospod pri boljli rodbini. Ponudbe pod , Mciečnt soba 1600* na npravo Slov. Kar.»da. ifcOO 7 dooro vrKln© m(k:>i (iesna induitrJja) se proda pod ugodnimi cogoi! even-lualno vzamem druf^bnika. Ponudbe vod »Tovarna 1594" us upravaiStvo Slov. Naroda. 1594 Stanovanje v Sp. Siftid, oH to ječe fz sobe, kuhinje fti rritlklin fer z električno razsvettjavo ±eflm zameti jati sa fstotako ali večje v Zjj. ŠUM. Ponudbe pod ,2a-mena 1597* na upravo Sf. Nar. 1597 , iti i ■ *■................ i " i «■ iiamri uiim»i Dijak mlaj^i s« spT€jmc na hrano Ju siana«-vanje. Klavir ni razpolago. Naslov povc aprtva Slov. Narodi. 1601 Prodam »đrav stavbenl les (od barak) rr'b'ižno 30' m8. PrecejSnJa množina mecesna. Naslov pove upravniStvo Slovenskeea Naroda. 15S8 Za oafenko imllm rstopiti v kako Speeerijsko ali Irfovino z aielanim b'afom, le na de-Selo. S'ira 15 l*t. Naslov pove uprav. Ster. Naroda. 15S9 Vajenca krepkega kl fmt vetelje do trgovine s Soeeerijskira blagom, a potrebno šo!sko irobrarbo, sprejme takoj tvrd ka Ivan P«««kp Kimnii-' Q »renjsko. J582 Proda se emar«, niza in sto!i za jedilrr« sobo, lotdj, vporabijlv za posteljo, Mayer(ev mali Ltksikon, Weitill & Menschhe ♦ %mr Kosmosovo prirodoslovje. Ogleda »e pri C«rnc^ S odnja Si§ka \š\ a, Zomanova h ia, poleg Sportoega prostora .Jlirije" od 12. do 4. pop. 15^6 AKADEMIK s prik«o, irvežban vseh pisamilkih del, zmoien s'ovenske^i in nemfkeia Je zlkii, l»6« »luib* pri kakem indu-strijskem potfjetju. Ponudbe pod .Sa-mostojna noC 1573, ni upravo Sloven-^kega Naroda. 1573 Prodaš« 700 kaj alobraga, po-vajega sona. r;9 Joa^af ZapMM6, UaasVB cesta 26. Proda se: Dobro ohrsniena salonska in drugt ob-telca, eilinder. lakasti in drugi Reviji. — Ktrlovska cesta St U, desno. 1598 Proda se ve? dnbfo obranjenih vinskih sodov od 200—6C0 litrov. Naslov pove uprava Slov. Naroda. I57S PraktiRant (ii) •• ftprtjm«. Nastop tako). Ponudbe na anastno hranilnlco, Ormo i. li se gopia dobra stroiepiska ia ve*;e trgovske codjtfje. Pcgoj je i>erfektno manje pbvenSĆine, sibohrvaSčine, nemSčine ter po možoosti franco*čine a!! angle?čino. Sailop službe rakojl Ponudbe, opremljene s fotograf5}« |e vnoslati na tvrdio ,.Trlal»v"p Drosdony Zlnxen-dorffstraftso 2. 1557 Proda se dobro Idoča trgovina z vsem \n- ventarjem na n.ometn^ni ka^ju v Celju. Ponudbe na Franjo Jager, Celie, Kralja Pet« cesta. 153* StenograUnJa strojeplska 3 primeirvo prakso, cvent. tad* raCetHia, se sprcfme. Odvetniika pisama dr. hrana LovNfićlia, Ljubi ana, Miklo£ičeva cesta it. «., 1513 Planino popolnoma nov, l«pe črn^ barve, se radi nomunjkanja pmstora proda. — Cena 55.000 kron. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1360 Proda)am vse \x%i* sladke, polsladUe I« hude pa« priko. Poliiem na zahtevo vzorce. — Nemio Stjepan, Moste-Novl Vod-mat 112, Ljut ljana. 1504 Protliuborituloatfia liga v nia-rlboru Is6o ostalog sestro za bovo astaaovljciio cttkrbova'iSte ▼ Mtriboru. Glavni pogoji: znanje slo-vtnskega In n mlkega jezika v govoru in piša vi, primeroo izvež^ano•t v bo-lezen«k( oskrbt la rpretnott občevanj« a preprottlm judstvom. Platilo po do« govoru. Ptoinie je vlagatf na Proti* tuberkolozno ligo v Mariboru, okrajno glavarstvo. 1502 Dn mniiiiei sobi primerni zm u^ovske plsarne se isčeta ra takoj. Ponudbe pod .Import* 1556 ns upravntštvo lista. 155f3 Prodam iz proste roke na Gotem St. 0 ležete poaoatvo9 kl jt v dobrem slaniu, obsejia 70 oralov, in ptodam na drobno ali tuđi cHokupno. Prođ-ja se vrM ?0., 21., 72. marca 1922 na Hcu meata na noirm. Več se Izve pri Joolpia Uanlk, Rudnik §t. 17 pri Liubljani. 1787 Kcstavracija se odda takoj v na jotu* Pojasnila daje •n ponudbe sprejema uprava toplic Me-dija-Iztake. 1561 Strojno m!3flrstuo. Strojni mizarjl, kateri so v stanju, da bi v teku poletja fzdelalf za večje hiSe potrebna okna ter vrata s poln>mi medenim! okovi po predpisu arhitekta, naj rošlfejo svoje ponudbe pod .Beograd 1549* na upravo Sk>v. Naroda. 154$ Gospodična dob a strojepiska, izurjena v tr^ovskem podjetju, oo lft£o. Znanje srbohrva-Ičine H nemščine pojjoj. Ponudbe vpo-slati na upravnlštvo lista pod Šifro .Import * 155« l.W* Elektromotor 6 HP u vrtilni tok, popo'noma nov, tyt>« Bob, Amp. 24—3, 220 Voltov 950 obra tov, 50 neriod dalie kosilni stroj ?\-si«m .Deerin^* skorai n^v. v n#ibolf$em stanji, se ceno rortp. Ma-tlfa Rozman, Stožloo 5O pri Ljubljani. 1S8. SkladiSta l*6o ve^ie trrovsko podjetje. Ponudbe Dpd .Import 1555* na upravo Sloven-svega Naroda 1555 Kupi se vsaka množina bukovoga oglja. Ponudbe pod .Oglje 1567* na upravo Siov. Naroda 1567 MiiiiT (oskrbnika) lioo fl^ospodarskl adjunkt s strokovno Izobrazbo fn večletno prakso v v»eh kmet. pano^ah, kakor tuđi gospodarstva. Ponudbt pod .Upravitelj 1574* na unravo Slov. Naroda. 1S24 Iičgmo prid«oga in zaMiMf« sveiarskega moistra In toplica zi takojten \rstop. Pm Veliko Btfktrrtka trornlea upua I ■¥•**« VoUkl BoMiorok (Braat). 1486 PRODA SE 1585 hlia v Kamnl gorici« enonadstrop oa, doij?a 2.c> m, Široka 9 m, 7 sob i vscml pHtikHnimi, velikim Tr^ov^klm lopatom, z robnim in v^l kim skUdUćem. zidanim hlevom, sviniakl. Šupo za konje HiSa leži poleg farne cerkve, kamor spa-^a 5 va^i, pripravna za trgovca a U obrt-ntka. Bre« Uonkurenre. Ponudbe pod .Ugodna prilika" na an, drufbo Aloma Company, Ljubljana, Kon2re>ni trg 3 Spr«lme ■• spretna prodajalka popotnoma izučena v papirni strokl. OiVite poklati pod .spretna" 1571 Vinska veletrgovina sprejme ti-koj ali po dogovor.! froovskega potia. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo Hače ttd. j« vros'ati na deln. družbo vtnogradnikov , Vlnarn«. v Ptuju. 1552 Lesna stroka. V vseh panogah !esne stro>e pnpolnoma izurjen« mo<\ e znaniem slovenske, nemlke ter la*kt UoresDonoence in na lesnem trgu v Italiji dobro vpeljan« Žeti prontenltl svoje dosedanje mesto Ponudhe pod „H. V. 1.530" na upravo Sloven. Naroda. 1539 Sprejmesetokol voo čevljaroklh pomoćnikov, samo prvovistne meči. Delo »rajno, plač« od para. Hrana in stanovanje v rusi. Nastop takoj. M. Pačnlk, tvom ca dpela, Gameljne nad Ljubljano, Slovenija 153i Kupi se derthelmova tilasajna štev. 5 tlf st zamenft proti doptačilu z bla blagajno 5t. 3. Eventualno se kupi tu4 felerna blagaina ra shrsmbo trgovsk*)i knji^ Naslov pove uorava Slovenacega Naroda. 1507 ao 146a ra ve^jo manufakturno trgovino v Ljubljani. Pismene ponudbe rod .Detajlist 1519' na upravo Sloven-skega Naroda. 1519 Tttsmziingn. LiufLlebljai'. se vtsI « torok, dat 14. marea t. I. ob 8. uri arvefcer v Harodnem do-imu I. nadstropie (Zvtia kulturnih alruetav) s »ledečfm dnevnim redom: 1.) potočno načeKtva, 2.) porobilo o rafanskem taklJu<"Vu, :*.) poroflio preglednikov, 4) rafdelftev prcMtka. 5.) volltev mčttatva in računskih prc- ff'rdn kov, 6. slučajnosti. Vabimo Vra«, «fa se kot fTan at>-dru£e obtnega sbora zateilvo udelelte. Natelatvo. Išiem majhno, praano »ebloo v mtetu ali ns per feriii. Ponuabe ped ,,Prazna anh« H *•* na upravo Siov. Karoda. 149^ Proda se zt nizko ceno Tttft hifia w irtđini aitita Ltublitno. Naslov pove upravnifitvo Sloven-ske^a Naroda. 1540 Otrošhi uozIčeK za ^fdrnie it ini* ?o•^ud^f pod ,Yo- tiček »W m upravo SI. Nar. Ke«3 Vrtnice v *ok* lm ii'rkc v v«"iki rV»t •, se ato* be nak:e«iric fr? tvVrt<| Dlamonja In drugevl, atruAba z o. s., li-rlbor. 1