Leto LXVL, ŠL 100
Ljubljana, sreda 3. maja 1933
SLOVENSKI
Izhaja veafe dan popoldne, tevzemdi nedelje in praznite. — Inserati do 30 pettt
& Dta. 2.—, do 100 vrst Din 2^0, od 100 do 300 vrst a D*n 3.—, večji inserati petit vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narode •velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO TS UFRAVNISTVO LJUBLJANA* K_ifljeva nUea št. 5 Tetefon 3L 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg §t. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št, 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Malijevo je umoril njen svak Anton
sfzti težo dokazov je Anton Mali snoči nmor priznal in izjavil, da
ga je nagovoril brat Andrej
Ljubljana, 3. maja.
Čim tesnejše se 2savijajo niti, ki j5h je odfcrtla poncija okrog- morilcev Amalije MaHjeve, tem hitreje in uspešneje ugotav. lja policija nova dejstva. Ko je smoci mladi 231etni Anton Mali opešal pod težo do. kaasov in živčno popolnoma strt okrog 18. z ofcupariim glasom priznal: »Res je — bil sem zraven! Brat mi je naročil ki »em ga nbogai. Umoril jo je pa on, ne ja^,« je policija morala kreniti s svojimi poiz-
"vocTbairrf tafeoj v drugo smer. da pred-■osem dokaže zarresel umora Andreju Ma_ Hju s pomočjo vzrokov, ki so ga napotili k terma strašnemu zločinu.
Andrej  Mali,  fotografiran  ste  po aretaciji, &o   jo   bfl   tako razburjen, da ima modno iapreanerrjen obraz.
Tri smeri preiskave
V treh smereh ae giblje preiskava. Na em strani Je mogoče, da je Amalija vedela ata prejšnje grebe svojega moža, saj Je bil Andrej Mah že večkrat v preiskavi zaradi raznih deifktov. Zapleten je bil tudi v Lombarjevo afero zaradi umora bosanskega trgovca, s staro obleko Vojni-konica, na drugi strani je bil pa že osum-rjen, da je umoril nekega tihotapca v Karavankah. Pri rat^ravi proti Lombarju se je Andrej Mali kot glavna razbremenilna priča proti svojemu prijatelju Lombarju tako zapletel v protislovja, da ga je končno sodišč« moralo zaradi suma krivega pričevanja m prisege pridržati v zaporo. Tudi ta zapor ni Marija omehčal, če_ prav je pri razpravi že prej preklical vse prvotne svoje iapo^edbe, a razmerje njegovo do Lorafoarjevega zločma še vedno rd pojasnjeno.
Ko smo v poročite o te$ raaipravl orae-r_tt, da jb 2upaa_±so v njegovem domačem kraju sodlsčtt Izdalo neugodno izprL čevak> o njem, je Andrej Mali takoj hi_ tel k odvetniku in nam zagrozil s tožbo, na kar smo morali to trditev preklicati. V uradnem nravstvenem njpričevalu je bUo tnali omenjeno, da je Mali na slabem glasa. Baje je občeval s tihotapci in zato je bfl tudi osumljen umora nekega tihotapca, katerega mu pa socSSče ni moglo dokazati. Mogoče je bila o teh stvareh pokojna njegova žena Amalija boljše poučena in je zato morala na tako grozen način na oni svet. Saj sta njen mož m mladi brat Anton pač vedete, da ta poštena žena ne nt fcOa rftodar v stanu otrraniti morebitne tajne zase.
Ma drugi strani pa skaša po&rja ago-to^tL če na morda Andreja Malija navedlo do zločina koristnk>vstvo. Premožni ooe njegove soprope ran je namreč z znatno vsoto, ki dosega baje eeHh 70.000 I>*n, pomagal, da ari je zgradil v svojem domače na krapi na Gorenjem hišo, ki je pravkar dozidana. Kakor pri poved j jejo ljudje, ki poznajo razmere v An3ovarjevi hiši pri Sv. Roka, je Andrej MaK vedno silil svojo soprogo, da bi oba napravila oporoko, kjer hi postavila oba za dediča onega, ki drugega preživi. Ker je Andrej Mali računal, da ho tast za hišo posojeno vsoto gotovo sma-trad za doto, bi brk) po tej domnevi verjetno, da se je Andrej Mah svoje žene hotel iznebfti zato, da bi postal pravi lastnik nove hiše brez dolga. Govori se tudi, da je Andrej Mali svojo ženo prav visoko zavaroval in da je sedaj svojo ženo pač odstranil, da pride do visoke zavarovalnine. V zgodovini kriminalist i ke se zločini zaradi zavarovalnine ponavlja .jo silno pogosto, saj imamo tudi pri nas vsako leto opravka s kakim požiralcem zaradi zavarovalnine, vendar pa še nismo imeli pri nas nikdar umora, da bi se katerikoli, zlasti pa ne najbližji sorodnik ah' celo soprog hotel zaradi za var o-vainine iznebfti svoje najboljše ki tudi ljubeče soproge. Policija je pozvala vse dosegljive zavarovalnice naj javijo, če je med zavarovanci morda ime Mali je ve pokojne soproge Amalije, vendar pa v tej smeri ni še
dano, da bi ne bila Amalija kje zavarovana, saj jo je lahko zavaroval v Zagrebu ali kje drugje, otsar pa zavarovalnice tako hitro še niso mogle ugotoviti. Tudi zdravniki, ki so angažirani od najrazličnejših zavarovalnic, da pregledajo zavarovance, naj bi vsi preiskali svoj spomin in svoje zapiske, če morda ni med preiskanimi bila tjdi Amalija Mali ali pa celo še Amalija Anžlovar.
Razmerje z Golmajerjevo
Tretja pot, ki bo mogoče policijo privedla na jasno, je pa razmerje Andreja Ma_ lija z njegovo bivšo prijateljico 281 etno Marijo Golmajerjevo, ki je bila znana z Andrejem že pred njegovo poroko. Marija je prava gorenjska lepotica in tako mladostne zunanjosti, da bi ji komaj prisodil 20 let. Ko je bil zadnjič pri Lombarjevi razpravi Andrej izpuščen iz zapora, je baje takoj obiskal svojo lepo prijateljico. Pri tem pa moramo opozoriti, da je sedaj aretirana Marija Golmajer pri vsej stvari popolnoma nedolžna, saj je vendar znano, da je mati dveh nezakonskih otrok, od katerih je eden umrl, drugi je pa sedaj star 9 let, ki ju pa je imela z drugim, ne z Andrejem, ndti z njegovim bratom. Ona o zločinu ničesar ne ve. Resnica je le to, da je Andrej bil navzlic svoji lepi in inteligentni ter pošteni in vdani mu ženi baje ves čas zaljubljen v Marijo in da jo je menda želel celo poročiti. Kakšno stališče je Marija zavzemala glede Andrejevih na_ črtov in glede njegovih simpatij, bo odkrila nadaljnja preiskava.
Andrej še vedno taji
Andrej Mali še vedno trdovratno taji, da bi bil najel svojega brata. Še vedno ae brani, da bi bil količkaj vedel o umoru m
hiJm sflno žalost za svojo nesrečno ženo, kar je hotel dokazali tudi s tem, da je takoj drugi dan po umoru šel k izpovedi in obhajilu skupno s tašoo, da bi svoji ženi s tem dobrim delom pomagal v nebesa. Tudi to obhajilo ima nekoliko zvez z Antonom, saj je malo čudno, da je popolnoma po naključju Antonj pri esl.orti v Ljubljani padel iz žepa rožni venec, ki jih drugače pač le redko vidimo pri živinskih mešetarjih. Andrej je po ženini smrti klical le milost božjo in so ca orožniki doma pri Sv. Roku ob vsaki priliki našii pri molitvi.
Načrt zasnoval Andrej
Danes je ljubljanska policija odpeljala Aniona Malija v spremstvu g. nadzornika Žajdele, ki ima v preiskavi v resnici največje zaslusre, na kraj zločina v Anžlovar-jevo hišo pri Sv. Roku. Preiskati je nam-^ reč treba še marsikatero podrobnost, i-ia-sti je pa Anton Mali izjaviJ, da upa najti nož, s katerim je razmesaril svojo svakinjo Amalijo in ga je pozneje na besu vreel proč. Anton pravi, da je načrt za umor zasnoval njearov brat, ki sra je poklical na Dolenjsko. On sam je bil le njegovo orodje. Glede umnra zatrjuje, da pri zločinu r-i sodeloval, vendar je pa to izključeno, ker je imel popolnoma okrvavljeno obleko. Glede rane, ki jo ima na roki, pravi, da mu je brat izročil nož, pri tem se je pa obreza! Skoraj gotovo pa bo rest< da je Tone prav tako sodeloval pri umoru. Nesrečna žrtev se je najbrž obupno branila in vse kaže. da je Andrej Mali ženo držal za glavo in najbrž tudi tiščal za usta, da bi ne mogla kričati, brat Tonf ji je pa z nožem prerezal goltanec. Med borbo se je oči vi lino ure zal v roko. ženi se je namreč na obrazu poznalo, da jo ; n»*kdo stiskal za usta, ostri nohti vseh prstov na roki 90 ji bili zaoičeni v lice.
»Nemški cirkus"
Porazna sodba angleškega tiska o prvomajskih hitler-jev&kih paradah v Nemčiji — Hitler bo Nemčijo docela
upropasti!
London, 3. maja. g. O proslavi 1. maja v Nemčiji, zlasti v Berlinu, oišejo »Times«, da je Hitler sicer dober Cirkuški ravnatelj, da pa ni politični vodja. Dogodki 1. maja v Nemčiji dokazujejo, da Nemčija predpostavlja ha rangiranje mas r>ozitivnermi programu. »New Chronicle« objavlja pod naslovom »Cirkus Hitlerja« porazen opis majske pro-siave. h kateri so bili delavci komandi-rani. »Dailv Herald« pričaku.e seda: čimi rejšnji razcep med narodnimi soc,-sHs:.' m nemškimi nacionalci. »Daf*y Te'egraph« pravi, da more Hitler s:cer napraviti vtis na množico, da pa pr;
nje« ni govora o delu ali pa o preskrbi krana. Hitler je hipnotiziran od ideje or-^inega dela, pri tem pa ima Nemčija z°t sedaj preveč delovnih sil, ki jh ne moie uporabiti. »Morning Poic« iravi da razmetuje Hitler milijone za parade m reklamna javna dela, kar mora dovesti do inflacije v največjem obsegu x\ strmoglaviti Nemčijo v nov vrtinec gospodarskega kaosa. Ht.si se mora zavedati, da njegovo početje in >zem-stvo pazljivo motri in temu primerno bo tudi uravnalo svoje stališče do Nemčije.
Velika aktivnost
Male antante
Na konferenci v Pragi bo odobren statut gospodarskega sveta Male antante, ki bo takoj nato stopil v funkcijo
Ikik&rešta, 3. maja.. »AdoveruU se bavi z bodočim sestankom .Hale antante, ki se bo "rršil že ta mesec v Pragi ter piše med drugim:
Konferenca se bo najbrž sestala 15. maja, ker se prečenja. 23. maja v ženevi pomladansko zasedanje sveta Društva narodov, ki se ga morata udeležiti dr. Beneš in Titulescu. Konferenca Male antante v Pragi je zelo važna, ker bodo na njej podrobno razpravljali o vseh aktualnih mednarodnih problemih v zvezi z interesi Male antante. Pri tej priliki bo tudi izvršena zamenjava ratifikacijsicih listin o novem pakta Male antante. Ta ratifikacija se bo izvršila na svečan način in se bo pri tej priliki ponovno podčrtala popolna solidarnost vseh treh držav. Na tej konferenci se bo razpravljalo  tudi  o  gospodarskih vprašanjih  ter določil  način   dela gospodarskega sveta Male antante. Tako bo Mala antan-ta po praski konferenci nadaljevala svoje delo ne samo na političnem, marveč tudi na gospodarskem polju.  Konferenca stalnega sveta Male antante in konferenca v Pragi se bo vršila pod posebnimi okoliščinami. Zdi se, da je v zadnjem času opažati bistveno izpreroembo v stališču fašistične I ta kije do vprašanja revizije mirovnih pogodb. Zaradi tega je verjetno, da bo Rum unija ponovno   pričeta pogajanja za obnovo prijateljskega pakta z Italijo, ki je bil začasno podaljšan samo za šest mesecev bas zaradi Mussolinijevega neprijatelj-skega stališča v vprašanju revizije mirovnih pogodb in zaradi njegovega neprijateljskoga stališča   napram nom organizaciji Male OThmf.
Praga, 3. maja. »Pražske Novinv« poročajo, da je češkoslovaško zunanje ministrstvo že izdelalo predlog statuta gospodarskega sveta Male antante, ki bo sedaj predložen v odobritev jugoslovensk: in rum unski vladi, da bi ga mogla n-ato konferenca Male antante v Pragi definitivno odobriti. Imenovanje članov tega gospodarskega sveta, ki bo stalna institucija, se bo izvršilo v najkrajšem času. Vsa gospodarska vprašanja, ki se nanašajo na Mak> antanto, se bodo morala odslej od vsake posamezne vlade predložiti najprvo temu gospodarskemu svetu, da jih prouči ter izda enotna navodila za njihovo izvajanje. Vsak sklep gospodarskega sveta mora potrditi stalni svet Male antante.
Pariz, 3. maja. A A. Ha vas poroča iz Prage, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš predlagal, naj bi se prihodnji sestanek sveta držav Male antante vršil 30. maja t. L Havas dalje doznava, da bo prihodnji sestanek stalnega sveta držav Male antante trajal samo tri dni in da bodo protokolarne svečanosti na tem zasedanju skrajšane na minimum. Svečano se bo izvršila samo izmenjava ratifikacijskih instrumentov pakta o organizaciji držav Male antante.
Letalska nesreča
Praga, 8. maje- g. V bližini Nvtre sta danes popoldne trčili dve vojaški letali ter padli na tla. Pilota prvega letala sta se rešila s tem, da sta skočila iz aparata, en praporščak in en podpolkovnik, sta obležala mrtva.
Kopiranje fašizma v Nemci j
Po vzorcu fašizma so se tudi hitlerjevci nasilno polastili strokovnih organizacij in zahtevajo, da jim je delavstvo zato še hvaležno
Berlin, 3. maja. Po nalogu vlad-e so bile včeraj razpuščene v vsej Nemoiji vse svobodne strokovne organizacije. Vse njihove lokale so zasedli Hiderjevci, dosedanje marksistične voditelje strokovnih organizacij pa so zaprli. Ta korak vlade je izzval med delavstvom velikansko vznemirjenje, ker vidijo v tem pofašistenje vseh delavskih organizacij. »Volkischer Beobachter«, glavno glasilo narodnih socialistov, utemeljuje danes ta ukrep vlade s tem, češ da so strokovne organizacije pod dosedanjim kora-ptivnim vodstvom vedno boli ogrožale nacionalno varnost. Ce tudi je delavstvo sedaj morda presenečeno in nad korakom vlade razburjeno, ji bo gotovo še hvaležno, ko bo spoznalo, da ga je vlada rešila neznosnega marksističnega pritiska. Vlada je s tem porušila enega najmočnejših stebrov marksistične trdnjave. Vlada se prav dobro zaveda, da bo to izzvalo nov val protinemške propagande v inozemstvu, a je prepričana, da bo disciplinirani narodno socialistični pokret prenesel tudi to borbo.
Odmev v Franciji
Pariz, 3. maja. AA. Listi pozorno spremljajo dogodke v Nemčiji in naglasa jo važnost Hitlerjeve geste,   ko je
trdiaril po delavskm sindikatih. Berlinski dopisnik »Journala« pravi: Sociali-zacijske tendence Hiderja bi se utegnile tako tolmačiti, kakor bi bilo ljudstvo 23. mim. Toda te tendence zato tem boli vznemirjajo industrijske magnate ki Junkerje. Prvomajski Hitlerjev govor >e brez dvoma vznemiril meščanske m finančne kroge. Dopisnik zaključuje: Prodiranje hvtierjevstva v delavske mase ima po drugi strani zaberežrti izgubo terena med meščanstvom.
Strassbourg, 3. maja. AA. Na otvoritveni seji alzaškega deželnega zbora je predsednik Mrchel Walter ugotovil, da je afczaško prebivalstvo ostaio povsem mirno m da ga dogodki onstran meje ne begajo. Za Mzačane je alzaslko vprašanje dokončno rešeno in se bodo zato z vsemi silami uprli poizkusu novega krvavega za»pre*a.
Fond 3a podporo nemških beguncev
Pariz, 3. maja. AA. Tu je bil ir«tanovijcn odbor za podpiranje beguncev m tx3*elfet»-cev iz Nemčije. Predsednika »ta Einstein in Langevin, profesorja Colle^e de France. Odboru pripadajo razni francoski parlamentarci in intelektualci, kakor tudn profesorji in intelektualci, ki so b«li pregnani iz Nemci je.
Nesoglasja v angleški vladi
Konzerva ti vci so nezadovoljni s trgovinsko politiko. -Runciman namerava odstopiti, - Na jesen nove volitve?
London, 3. maja. V konzervativnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo s trgovinsko politiko vlade in konzervativni tisk zelo ostro kritizira v zadnji dobi sklenjene trgovinske pogodbe. Zlasti očita vladi, da se pod pritiskom liberalcev skrivaj vrača k svobodni trgovini. V dokaz tema navajajo listi zlasti pravkar sklenjeno trgovinsko pogodbo z Nemčijo. To nerazpolo-ženje do vlade je prišlo do izraza tndi v zbornici, kjer je pri glasovanju o tej pogodbi padla vladna večina od 400 na 190 glasov. Zaradi tega je prišlo tudi v vidi sami do hudih nasprotstev in v poučenih krogih naglašajo, da namerava trgovinski minister Runciman podati ostavko, če bodo konzervativci še nadalje kritizirali njegovo trgovinsko politiko. >Daily Tele-graphx piše, da je obstoj nacionalne vlade v veliki nevarnosti, ker kujejo konzervativci vedno nove intrige ter hočejo doseči, da bi sedanjo vlado po končani gospodarski  konferenci  vrgli  in  na jesen izvršili
nove volitve, pri katerih upajo dobiti večino, da bodo mo0ii sestaviti horooetno konzervativno vteioo.
London, S. maja. AA, V aoodoh sbor-nici je trgovinski mmteter Rmcknan to-javil, da je imel nedavno tega sestanek • japonskim poslanikom o japonski konkurenci v Indiji in po dragih krajih angleškega imperija. Pri tej priliki mu je stavil tudi neke proti predloge zsa tokijsko vlado. Trgovinski minister se nadeja, da bo o tem mogel v kratkem poročati spodnji zbornici obširneje. Medtem pa js japonaka viada imenovala kidijsko komisijo, ki nad prouči  posamezna trii&ea sveta.
Pariz, 3. maja. AA. M&edooakd Je a* >Bcrengarijic isdad potrebne škrapa, pa bo mogel že na četrtku^ seffi spodnje sbor-nice obširno poročati o»vcj(jih rauaovarihT Washingtona. Velika rasprava o tean v*>ra-šanju pa se bo po prOSki —B»la tete
prihodnji torek.
Zgodnji cvet
Stara Loka, 1. maja. Komaj 16 pomladi ima Marica P., rojena v Veštru, občina Stara Loka in vendar je našim varnostnim organom ie stara znanka. Mladenka Je prijetne zmnanjosti, pridnih rok, a vendar. . . krade kot sraka in ni nič varno pred njenimi dolgimi prsti. Zgodnja, morda prezgodnja leta so jo pognala od doma in je služila sprva na Pra-protnem in pri Sv. Tomažu v Selški dolini, potem po raznih kmetijah in slednjič v škofji Loki, od koder je odšla v Ljubljano. Že v tej dobi je Marica večkrat posegla po tujem denarju in je izmaknila svojemu stricu 800 Din, pa tudi drugod si je kar nekaico mimogrede prisvojila po par sto dinarjev, iz mladostne nepremišljenosti, kakor pravi.
V 'Ljubljani je dobila dobro službo pri strojevodji Alojziju Š., pa Ji žilica ni dala miru, in pričela je krasti. Spočetka po malem, nato pa čedalje predrzneje in zahotelo so ji je zlatnina. Pretekli teden pa se le vendarle ujela in bo morala pred sodišče.
Nekako dva dni pred tatvino je izmaknila šop ključev, policijskemu nadzorniku Obrezi, ki stamuje poleg strojevodje. Ko je mladenka vedela, da od Obrezovih ni nikogar doma, je z ukradenimi ključi odprla njihovo stanovanje, ter si prisvojila zlat briljantni prstan in zla*o uro. Nadzornik Obreza je k sreči tatvino takoj opazil. jo prijavil policijski upravi. obenem pa pričel sam s preiskavo :n ne brez uspeha. Tatica ;e skušala prodati uro pri zlatarjih, a z namero ni uspela, ker nihče ni hotel sklepati z njo kupči;e Za > 10 Din je zastavila nazalj - uro v mestni zastavljalnici, ki pač Ji imela pojma, s kom ima opravka. Na podlagi "zkustev so sklepali na policiji, da ufegne biti ura zastavljena in tako so prišli Marici nasled; eden ifc-med uradniKov v zas'irjalmci 1e prinašaL ko ure policiji :ocv> ooi3al. Pod slo dokazov je služkinja tatvino priznala^ prstan pa so našli skrit v neki špranji pri koMu v domači pralnici. Policijski organi so Marico aretirali, medtem pa je tudi soproga strojevodje ugotovila več tatvin. 200 je Mgjaflo že preje, zmanjkalo pa Je tudi ne-
kaj perrla. Pri preiskavi ao pričal tndi na to, da Je imela Marica droe poaelata knjižici, eno prazno in drosx> a nič kad pohvalnimi   spričevali   goepod&ni,  koder  Je se**ad
služila.
Dekle pri vsem tem aafc> tadte in pešan^
samo ono, kar se JI dolmrite.
Obsojeni atentatorji na nase železnice
Beograd, S. maja. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bila dane« objavljena sodba proti skupini tako znanih »ustašev«, Id ao z Madžtaaake pripravljati up<>r in po^cnšali <>rt?om-sira-ti tajne čete. IzvršiH so tndi voč arerttefcov na nase železnice. Obsojeni soc Stjepasa Koorek m con turna ti am na smrt, Mrhajlo Sigečanrn na 12 let robije ki trajno izgubo častnih cfržavljanskih pravic, Ignac Zelnrik na 3 leta robije in 5 let izgube častnih državljanskih pravic, ter Josip Ivanović na šeat let robije in Sest let rs^jbe častirib državljanskih pravic.
Najstarejši francoski župan »mrl
Pariš, 3. maja. A A. včeraj je umri najstarejši francoski župan Leon le Corneeq. tOar 100 let Pokojnik je bil eetra 60 let predsednik  občine v  Plonranu   v  k aniona
Etablesu.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 3307.07—2318.45, Berlin 1332.35—13-4«. K, Bruselj 801.36 do 805.39, Curih 1108.36—1113.85, '^ornktn l9O.08_191.e8, Nevrvork nek 4SS3.82 de 4882.08. Pariz 225.88—2»7., Praga 170.90 4o 171.76, Trst 3&6.29—29S.«. (Premija 28.5%). Avstrrjski SrTrng' v privatnem kh-rinsn 8.40.
_K>&BMBKS BORZE Curih, 3. maja. Pariz 20.36, Lndoo 17.18,
New York    441__,   Bruselj 72.30, Milan
26.7750, Madrid 44.20, Arneterdam 208.15, Berlin 120.40, Dunaj 56.50, Praga 15.42, 56_, D.-aa -1 3feQa
*S£OTBlt8KI NAROD«.
S. nsrjs 19391
Tako se še niste smejali,
Kot »e froste pri sijajni opereti
V avdiienci
pri čaiiu
S svojim bleSčecim glasom vas bo zopet očarala
Martha Eggerth
Ta film bo užgal kot svoječasno nepozabni filmi:  »Dvoje src v  y4 taktn«, »Ljubavni regiment«, »Pesem, poljub In dekle«.
Jutri premiera v ELITNEM KINU MATICI
4 najboljši
komiki in humoristi vas bodo zabavali, in toe
Niese
Paul HorMger Fritz Rampers
Zaščita vajencev
in njih pravice
Vprašanje odškodnine vajencem in vajenkam za delo
po dovršenem letu učenja
Ljubljana, 3. maja.
Po novem obrtnem zakonu pripada neencu oz. vajencu po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo, ki io mora plačati učni mojster (obrtnik). Koliko mora ta odškodnina najmanj znašati, bo predpisal z uredbo minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom socialne politike in ua-rodnetra zdravia po zaslišanju trgovsko obrtnih in delavskih zbornic Dr. Avg.ist Roisinan pa pravi v svoji brošurici >Dek>vno pravo*, da je ta določba novega obrtnega zakona v veljavi že sedaj, čeprav Še nimamo nuvedene uredbe. Učenci, ki so dovršili eno leto učenja, imajo torej že sedaj pravico do odškodnine za svoje delo.
Preden je Izšel novi obrtni zakon, so sestavile Delavske zbornice skupen predlog uredbe, na podlagi dotičnega paragrafa v obrtnom zakonu, kjer se določa vajencem za dok> minimum odškodnine. Predlog se glasi:
§ 1. DelodahV *\ ki daje uoo.pcu za cas učenja stanovanja in hrano, mu ni dolžan dati v drugem in tretjem letu nobene nagrade. V četrtr-m lotu n>«i ie pa dolžan dati 20% plače, določene v smislu § 5. te nredbe,
§ 2. Delodajalec, ki no daje učencu za Čas učenja stanovanja in hrane, je dolžan dati mn v ctrngem leni 40*/«, v tretjem Mu
GOP/o, v četrtem letu pa S0°/o plače, ki je ugotovljena na način, predpisan po § 5. te u rodbe.
§ 3. Delodajalec, ki dajo učencu hrano brez stanovanja, mora dati učencu minimalno plačo v višini ene tretjine, a delodajalec, ki daje učencu stanovanje brez hrane, mu mora dati odškodnino v višini dveh tretjin iznosa, navedenega v § 2 te uredbe.
§ 4. Ako delodajalec da vajencu obleko in jo je vajenec 6prejel, se zniža učencu pravica do odškodnine za vrednost obleke.
§ 5. Plača, ki služi kot osnova za odmerjen je odškodnine v smislu § 1—3 te uredbe, je najnižja povprečna zavarovana dnevnica OUZD. Banska uprava bo objavila vsako leto najnižje povprečne zavarovane dnevnice delavskega zavarovanja.
§ G Ta uredba dobi veljavnost z dnem objave v ^Službenih Novinah«.
Da se pojasnijo zakonite določbe in predlog Delavskih zbornic, sklicuje Strokovna komisija za Slovenijo v petek 5. t m. ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani javen shod z dnevnim redom: Zaščita vajncev in njih pravice po obrtnem za konji. Poročal bo dr. Celestin Jelene.
Obrtniki so seveda zavzeli v tem vprašanju svoje stališče, ki 9e pa bistveno ne razlikuje od stališča Delavskih zbornic. 0 stališču obrtnikov bomo poročali jutri.
Prvo Sotoatnatersko predavanje
Ljubljana. 3. maja.
GAftas fotoanva4erskm predava™ je sno-6t otvorii predsednik Fotokhiba Lojze Pen ga 1 z o&Simo :m vseskozi rzčrpno obravnavo portretne tn žanrske iotografrje, obenem je pa pokaza«! nad 50 odričrnih diapozitivov po lastnih posnetkih in deV.h Karla KooiančKa. Staržika. Koroiča, prof. Ivančica. Gogale, Habča in Pečenka. Pri vsaki stiki je o-bde'.al vse nje-n-e prednosti, a tudi pogreške, navajal vse tehnične« trike mi pripomočke, zlasti je pa povdarial, da je vir vsega umetnostnega udejstvovanja — žrvfjenie. Dvorana Delavske zbornice je bite navzlic temu, dfc ni b*fc> skoraj nič re-kfcaroe. prav dobro za*sedena, sai je prišlo blizu 200 osen in smo videti med njimi tu cM naše največje trgovce s fotografskimi potrebščinami ter seveda tudi naše najbolje fotoamaterje. Gudno. da v dvorani nismo opazki pokl^n^ fotog-rafo-v, ki se predvsem pečajo s potrebno fotografij ter svoje znanje hočejo potaaza«bi na posebni razstavi na velesevmu.
Predavate^ je opozoril na vse pregrene šahkvnsikega ioto^rafiranla, obenem je oa dal tudi ninrM-o izpodbnd. kako je mogoče napraviti dober portret tudi brez ateljeja v sobi in pod rrriHrn nebom, kar je dokazal z na?bo>jširn; posnetki. Na platnu smo vi-defc nekaj vzomfh portretov odraslih ic radi prav sfckovHih. do zaxferje podrobnosti estetskih žer^k'fi akrtov, predvsem pa prav mnogo izvrstnih otročkih portretov in živih prizorov iz živ*Jen?a naSih ma4rh. Zlasti prof. Avgust IvančiČ je mojster v otroškem žanru. sa4 se mu je posrečijo svoiega fantka ujeti pri tako srčkanih grehih in domisJetom, pri joto, smehu m trma ter pri popolni zatoploenosti v sitao važne otročje opravke, da je bito občin-stvo polno hvale. Med term stvarmi so pa ude*e-ženci občudovali rudfi ratzme tipe n. pr. c*~ ganke in našega kosca pri kleparju, ki so se g. Korniču posrečili prav imenitno. Staržik se je iaikazaft zlasti za modernega portretista žene m pri tem omenjamo žanrski portret nase Japonke ge. SkiuŠkovc. Predavatelj P en g al sam odkriva predvsem dušo svoj* otrok ter deluje z izredno plastiko te* razvrstitvijo toči m teme, Karlo Kocjančič se pa posveča močni karakteristiki, šaroko dekorativnim de-feJatOm m mei*wn, v medli lnči se razblinjaj očim linijam ženskega telesa. Preda-nanjc pa ni bila navadna revija fotografskih peanefleov, satf je bila mnogo važnej-|* n0t iBgiiii    k* |e odkrila rnoo^o nove-
ga in koristnega tudi za najboljšega fotografa.
Kafcor smo torej že na tem predavanju videli, so prireditve Fotokhiba prav resnega značaja in stoje na višku moderne fotografije, zato pa spet opozarjamo na predavanje Karla Kocjančiča, ki bo jutri zvečer govoril v Delavski zbornici o pokrajinskih in sorodnih motivih v amaterska fotografiji ter pokazal nad SO diapozitivov po posnetkih naših najboljših amaterjev. Predavatelj smatra fotografijo za znanost in še boli za umetnost, zato bo pa njegovo predavanje gotovo prvovrstno in zanimivo tudi za občinstvo, ki samo ne fotografira, temveč se zanima za umetniška vprašanja aH pa za zmačilne lepote naše domovine.
Cene
na živinskem sejmu
Ljubljana, 3. maja. Marsikdo bi mislil, da je zdaj na živinskem sejmu zelo živahno, ker se je podražilo meso. Vendar danes ni bilo opažati ničesar posebnega na njem, le nenavadno mnogo je bilo plemenskih pujskov in neko Eko v manj volov kot navatmo. Pri volih je vladalo mrtvilo, niti mesetarji se ni_ so mnogo sukali okrog njih.
Plemenski pujski so precej dragi v primeri z množino. Kmetje so jih precej kupovali, »endar najbrž niso pokupili vseh. Po nekaj tednov stari so bili po 300 Din par in dražje, v splošnem so pa prodajali srednje velfke po 400 Din par. To je vsekakor precej visoka cena, kajti preden zrediš prašiča, je treba mnogo dela, da pozneje n! poplačan trud in ne visoka cena plemenskega pujska.
do vek bi mislil, da so zdaj voli po 6 Din kg na živo vago, vendar n4 tako hudo. Do 10. se skoraj nfhče ni y-*miTnfli za vole. Na povprek so kmetje nastavljan cene po 2000 Din za vole, ki so tehtaK približno po 400 kg. Za kg žrve vage so nastavljali cene največ po 3.50 do 4.50 Din.
Krav je bilo približno toliko kot vedno, dovolj na izbiro .a malo jSn je bik> s teleti. Krave se niso mnogo podražile, saj so jih prodajali po 2000 Din, ki so Imele teleta že letos. Jalovice so seveda cenejše, povprečno po 1500 Din. Posebnega sejmarskega življenja ni bOo tudi tu, Kmetje zdaj ne kupujejo posebno arke, ker imajo skoraj povsod prirastek sami ter vsak skrbi, da bi saan kaj prodal.
Na prostoru, ki je določen za konje, je bik) nekoliko živahnejše, konj je Wk> nekaj nad 100. Kupcev tudi n4 bilo mnogo, a nekateri kmetje in mesetarji so vsaj ba ran tali. Največ konj je bilo po 2000 do 3000 Din in za te so se tudi kupci najbolj zanimali. Nekaj je bOo tudi tako mnJavti
ktkjset, >da ni bOo varno kaditi poteg«, kot Je dejai kmet.
V godnem is bua slaba kupčija, le nfe-
mearidh pujskov so precej prodali, cene
menda ne bodo več posfcočfie,   prej bodo
na.a?r2  pade,  kot bi sri  Sovek  T-aađjLg-3l po
žMjenjn na sejmu.   In upajmo, da bo to
tuđi nekolflro vplivalo na cene masa.
Pomožna akcija v škofjeloškem okraju
Škofja Loka, Z. maja. Prizadevanju in raznim intervencijam sreskecra pododbora JRKD se ima zahvaliti skofi^toški okraj, da ma je banska uprava pospešeno hitro nakazala iz kreditov pomožne akcfje 9 >nprrbric< za prevoz korone s 75*/« popustom od normame vozarine. Din 3500 sa probrano siromakov in Din 35.000 za podpiranje brezposelnih z občekoristni-mi javnimi deli. Te dni je prispel denar v Škof jo Loko, odkoder je bil porazdeljen sorazmerno na vseh 11 občm, ki so medtem te zneske gotovo že prejete. Uputnice so s»e razdelile tako, da so dobile občine Železniki, Sorica, Selca. Zminec, Trata in Ose-Hca po en vagon, občini Seka in Stara Loka pa po 2 vapona.
Denar za siromake ne je razdani naslednje: Javorje Din 200, Oselica Din 460, Poljane Din 250, Seka Din 600, Sora Din 150, Sorica Din 350, Skorja Loka Din 350, Stara Loka Din 350, Trata Din 400 in Zminec Dm 400. Občina Železniki pa to pot ni prejela ničesar, ker se ji je kot pasivni nakazala svoječasno izredna podpora Din 6000. Kredit Din 35.000 za podpiranje brezposelnih pa se je porazdelil takole: Javorje Din 1500, Oselica Din 2750, Poljane Din 1750, Selca Din 3750. Sora Din 1500, Sorica Din 2750. Skofja Loka Din 3750, Stara Loka Din 3750, Trata Din 3750. Zminec Din 2250 in Železniki Din 7500. Po nacrtu, ki smo ga nedavno že objavili, se bodo v vsem okraju popravljala ponajveč razna pota. jarki, nekaj denarja pa bo šlo tudi za regulacijo manjših voda. Škofjeloška in 6tarološka občina sta z delom iz tega poglavja že pričeli. Pomožna akcija se torej fcjti v najširših plasteh našega naroda.
0 gasilstvu in gasilcih
^ Ljubljana, 3. maja.
Zadnji diskusijski večer v mestni po-svctovafaijici spade med najzanimivejše, kar smo jiiih imeli. Večer je bil izredno dobno obiskan, iz zamimaiixiem so sledili poslušabai tudi za na;jišiirišo j«vno«t važnom referatom. Dr. Amošit Brile j -je obšiirno govoril o tujskem prometu v Ljubljani in omenil, da občima ne žrtvuje za pospeševanje prometa nit: celega odstotka one visoke vsote, iki jo donaša tujski promet Ljubljani.
Mestni ffziđc dr. Mavric^ Ros je govorili o trgu in ajproviizaciiji našega mesta. Sef go**pod«ffć&:ega urada vuš. magtstra/tmi svetniik g. Fram Jančlgaj je pa z vso teme-!jirt"osqjo razpravljal o gasrifetvu ter o njegovem raavoju v tujem svetni in doma od najstarejše dobe. Predavatelj je opisal vse velike požure v LjtubVjanii. pa tudi vso obtramibo meščanstva proti njim. Zc leta 1679 je imela Ljiuto^jjand po,poLn«crna odgovarjajoč požarni red. ko so bili ratznd obrtniški cehi rjri«>ljeni pri gašenju. Mesto je irne>k> tudi svoj gashlmi depott, kjer >e bifla briiziga.lna in štiri velak-e z vodo napolnjene kadi. Gasilsfld redi so se naglo me-njaveT.i in itzpopolnjevalfi. Požarna red iz leta 1847 je določal, da se mošitvo ze gašenje rekrutira iz orjrtniikov. Kakor za Ljubljano, je predavatelij podađ tudi zgodovino gasttetva droigih velikih mest. Leta gas:i!sko stražo pod vodstvom Franca Do-berleta. leta 1870 je pa mesrnd magietraft izdali poseben gesiBeflci red, Id je se vedno v veljavo.
Obširno je predatvateljj govorci o požarni policiji sploh, ki je gasUsvo le njen del. Tudi novtt občinski zakon nalaga uvedbo požarne polieijje občinam Kakor zgodovino pozorne po4ici>e m njene oajmo-demeoše naredbe, je omenjal predavdteij tudi razvoj vse tehnrlke gašenja do najmodernejših obramb proti sitrurperom plinom, posebno poglavje je pa posvetod prostovoljnem pa tudii pokliionernu gasiSstvu.
Naše pokliono gasilstvo je tehnično precej opremljeno, ima 30 m dolg reševalni prt, aparat za gašenje mimerakiiih ol(j, dva ročnika z majnujmetrom ne pmftii^k. maske proti dimu in strupenim plinom električne sverillke, seveda tudi vso najmodernejšo gasilsko opremo in 30 m visoko mehanično lestev maigirus. Po'eg gasilstva je občina omgani<zira;la tudi rešers-alino postajo, ki ima že tri avtomobile.
Referent je poroča/1 še o tehnrand *z-vežlbanosti in šoln poklionega gasiilsrva, njegovem delu itd. in zađeljučil. da je danes poMitcno gođilstvo na vntšflcu zahtev ter deli težko službo s prostovoJCnimii gaseči v mestu in za Bejžiig'radom.
do vala, da naj hvaii boga, da je odnesel zdravo kožo. Dtvgi pofied je osnnt dobro mamico, »*>aba ye hockač«, ie lamrmrai skozi sobe, najjlo sedel na popra vHeno koio m se rešrl oAritos-nStrih toJaimkov. »N&hva-
Idtaost je piačflo sveta,« j« za^odrnjala mamica in trtteta otrtaCati svoj mole* med
praei.
Oba sta padla
Ljubljana, 3. mata.
Velika ze fen a ta glava se je zakota^fia na sredo ceste, iz raziwte stekilemce se je pocedik) mleko, lepa debela čebula pa se je komaj rešila tramvajskih koles. »Per-meidtiš, zdej pa itna£!c, je divje vrSdilfcrril on in poiožnJ svoje zve meno kolo na hodnik oh L^Tibijarnici.
Zgodbo se je takole. On je pri v ožil po tromostovju, ona pa tudi na kolesu s Cankarjevega nabrežja, od rotovža pa je pri-petlal tramvaj. On se je prestrašil in je naglo okrena svoje koto, ona pa se je v tem že zaletela v njegovo zadnne kok) mi nesreča je b#a tu. Btto je okoli 9. znortrai, ko je okoii tromostovja vse žt\o. Pridne gospodinje in kuharice hite na trg in promet je tolikšen, da m p»rav nič čudnega, če se pripeti nesreča. Ona, brhko dekle, je imela srečo, da se j"i je pri karambolu raz-btia samo steklenica z mJekom. kolo pa je ostalo nepoškodovano. N^emu se je pa zad-rrle kolo popolnoma zvilo. Ona ni pokazala prav nobenega čnta kavalirstva. Ona ie mo+če sedla na kolo in odbrzela proti trgu, on je pa s-redi gruče radovednežev naravnaval kolo, dokler ga ni toliko popravil, da se je lahko pefjal. Medtem, ko je on poprav Hal kolo, je nekdo pobral zelinato srla-vo in odhitel bog vek a m Takrrj so se naSH med radovedneži tin4aznikri. ki so obujali spomme na razne kolesarske nesreče in je prrletna mamica, ka je ravno prrrrrtela iz frančiškanske cerkve, njemu celo dopove-
Iz Kranja
— rredeljHici »port. V nedeljo so domači fantje imeli v gostih one garnituri SK Jadrana iz Izubijane. V predtekmi je domaća rezerva odpravila rezervo gostov z 2 K), prav tako so tudi glavno tekmo odločiti domači v svoj prid s pičlo zmago 5:4 (3:4). Potek glavne tekme je bil zelo zanimiv ki napet prav do konca. Gostje so otvorili igro in diktirali prav peklenski tempo, že prvemu n^ihovenui napadu je sledil tudi prvi gol, kmalu za tem pade tretji gol s prostega strela in se preden se domača obramba dobro zave in znajde, *edi že četrti nekako v 30. minuti nrvega polčasa. S tem pa so gostje sklenili svoje silovite napade in zdelo se je, da so izčrpali vse svoje sile. I>o konca igre tudi res niso prišli več do besede ?n prepustili so vodstvo popolnoma domačim, ki so v začetku drugega polčasa izravnali in proti koncu iz lepe kombinacije zabili zrnagonosni gol. Pri gostih so se odlfkovali vratar, srednji krilec (posebno v odbijanju napada .samo preoster je bfl) ter cel trio, dokler ni, kot rečeno, podlegel tempu. V splošnem ie Jadran dobro vi grano, borbeno moštvo, ki igra smotren nogomet, in upamo, da ga bomo še večkrat videli v Kranju. V domači enajstor'ci sta se oba igrača iz rezerve kar dobro obnašala, posebno desni krilec se je kmalu znašel in se semtertja celo prav tehtno uveljavil; bolj šibka, tudi fizično, je desna zveza, nekoliko manjka še dobrega starta, treha je več odločnosti in na gol naj ne pozabi. Vratarju očividno ne prija v prvi garnituri. Na njegov rovas odpadeta vsaj dva gola, če ne trije. Ali bi se mu morda ne ustreglo in se ga reSfilo tega zanj prenapornega mesta? Morda bi tudi zopet enkrat odmerili enajstmetrsko razdaljo, da ne bi igrači prenašali žoge kot mačka mlade. — Nedeljska tekma je bila zadnja pred prvenstvenimi, za katere je med publiko že sedaj mnogo zanimanja, med kibici in navijači pa se pojavlja nervomost že kar v epidemični obliki. Mnogo se tudi govori o raznih stavah. Prvi nasprotniki so tovariši z Jesenic — SK Bratstvo. Upajmo, da ne bodo obenem tudd zadfrrji, če se sme verjeti navijačem in kibicem ki pravijo, da novomeški Elan, ki igra nato z zmagovalcem, nikakor ne sme mimo Kranja na Jesenice. Bomo videli če bo res.
— Razvitje naraščajočega prapora. V
nedeljo 7. t. m. priredi Sokolsko društvo v Kranju razvitje naraščajskega prapora. Spored: oh 11. v telovadnici v Narodnem domu akademija sodelujejo: dijaški pevski zbor realne gimnazije, mladinski zbor Glasbene šole. deklamatorji deske in de-kiišlke narodne ter tekstilne šole, društveni moški zbor m orkester); ob 15. pred mestno hišo razvitje prapora (kumu je jo bratje ustanovitelji društva); ob 16. na velikem letnem telovadišču nastop dlja-štva realne gimnazije In vseh društvenih odsekov. Godba 40. pešpolka Tn^lav-sikega.
Iz Trehfifeffa
— Komunalne «adeve občine Trebnje.
Danes je predložil zastopnik, našega sreza v banovinskom svetu g. Josip Zupančič g. banu spomenico, v kateri prosi podpore od strani banovine za izvršitev del, ki so važnega pomena za bodoči kulturni, gospodarski in tujsko . prometni razvoj Dolenjke. Vprašanju elektrifikacije, vodovoda in prometnih razmer je posvečati vso pažnjo in v danem trenutku ob ugodnejših razmerah že ugotovljene načrte izvršiti. Želimo in pričakujemo od strani banovine in še posebej g. bana polnega razumevanja za dosedaj toliko zanemarjeno Dolenjsko.
— Ustanovitev tujsko - prometnega društva. V soboto ob sedmih bo sestanek vseh interesentov v občinski pisarni v svrho razgovora o ustanovitvi tujsko.pro-metnega društva v Trebnjem. Sestanku bosta prisostvovala kot delegata tudi predstavnika dolenjskega društva »Krka«, in sicer poslevodeči predsednik dr. Milan Perko in tajnik g. Anton Podbevšek. K sestanku vabljeni vsi — čim več nas bo, tem uspešnejše bo naše delo.
— K Urbančiču na Čatež pod zapia^ bo vodila v nedeljo pot novomeško želez-ničarsko društvo »Sloga«. Priznani dolenjski pevski krožek Slogašev in nj£h neumorni »šramel«, ki priredi svoj izlet na Čatež, nam je porok, da bo izlet posebnost zase rn da bodo izletniki zadovoljni.
Iz Celja
_c  Narodni    poslanec   I^an Prekoršek
priredi v nedeljo 7. t m. po prvi masi shod v gostilniških prostorih e. Stožirja (Pohar-ca) v Smartnem v Rožni dolini.
—c Dve poroki. V torek 2. t m. dopoldne sta se poročila v Petrovčah pri Celju zdravnik g. dr. Vilko Havranek iz Zagreba in gdč. Vera Stermecka, hčerka veletrgovca g. R. Stermeckeca. V soboto 29. aprila se je rx>rocll g. Franjo Pečnik, poslovodja tvrdke Hladin v Celju z gdč. Elo Razbor-5kovo, hčerko posestnika in gostilničarja iz Arje vasi pri Petrovčah. Novorx)ročen-rem želimo obilo sreče!
—c Delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju je bilo 30. aprila v evidenci 1075 brezposelnih (985 moških in 90 žensk) napram 1061 (966 moškim in 95 ženskam) dne 20. aprila. Delo dobijo: 1 natakar za Dalmacijo, 1 mizar, 1 hlapec za vole, 2 kuharici, 2 kmečki dekli, 1 rfjBrt-nja in 1 likarica.
_c Tujski promet r Celjo.   V aprilu je
obiskalo Celje 766 trgovcev (napram 716 v marcu) in sicer 565 Jugoslovenov in 201 inozemec. Avstrijcev je bilo 134. Čehoslo-vakov 22, Italijanov 16, Nemcev 14, Madžarov 9, Rusi 4, Poljaka 2. Po poklicu je bilo 281 trgovcev ali trgovskih potnikov, 134 uradnikov, 116 obrtnikov, 32 inženerjev, 22 dijakov, 20 učiteljev. 18 odvetnikov, 13 in-dustrijcev, 12 zdravnikov, 5 novinarjev in 2 profesorja, 111 oseb pa je bilo brez poklica.
—c Umrli v apriln. V prejšnjem mesecu je 'dmrlo v Celju 20 oseb (2 v mestu in 20 v javni bolnici), v okoliški občini pa 9 oseb (7 moških in 2 ženski).
—c V celjski beJariei >e umrla 29. april| SOletna občin«ka rewa Jera Marševa s Po-nikviee pri Ponikvi
—e Sokolske libim« tekme. Dane« oh
18. bo v mestni eokoteki telovadnici izbirna
tekma možkesa narmVLnia SokoVk«wa društva v Oeliu. v nederjo 7. L m. pa bodo v
telovadnici v Gaberfu izbirne tekme članov.
Na podlagi izidov teh tekem bodo sestavljene  tekmovalne  vrerte za  župo« teknil, ki
bodo v nedeljo 21. t m. dopoldne na G lazi ji v Celja.
KOLEDAR
Danes: Sreda, 3. maja katoličani: \fla-den. Najdenje sv. križa, pravoslavni '20. aprila. %
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matira: Kiki.
Kino  Ideal:  Tajinstvena vrata.
Kino Dvor: Jekleni oklep.
Kino SiSka: Pod lažno zastavot ob 18.30 in 20.30.
Protlavn   poljskega  narodnega pravnika
ob 20. v verand ini dvorani hotela Urrion. DEŽURNE LEKARNE Danes: Kuralt, Go**posvetBka oe**ta 1© tn Sušnik. Marijin tre 5.
{fepod sita
Znstran društev se ne moremo pritože-v»arif da bi jih imeli premalo. Navzfic ir-datni redukciji jih je še vedno obilo in je vsako na svojem mestu. Delovanje vseh in vsakega je se\eda presenetljivo uspešno in smo z napredkom po pravici vedno bolj zadovoljni. Le nekaj je na naših vrlih društvih* kar m v redu. Poleg za\*ednih članov imajo tudi požrtvovalne odbornike, da visoko spoštovanih predsednikov niti ne omenjamo, ki vsi brez izjeme delujejo in delajo za skupni blagor iz golega idealizma, brez vsakršnih plač in bilančnih nagrad. Naši južni bratje so v tem pogledu pametnejši od nas. Tam imajo društ\*eni funkcijom ar ji vsaj skupno črno kavo in cigarete, Če že ne dobivajo za svoj trud plačila iz drušU'ene blagajne.
Če bi se odbori naših društe\' ravnali po tem, bi se ne moglo dogajati to, kar se je, da morata namreč predsednik in tajnik v posebni okrožnici prositi \Hsoko spoštovane gospode odbornike, naj se izvolijo vseh sej sigurno in stalno udelcže\'ati. Ako pa bi biti resnično zadržani, naj izvolijo pro-\*očasno sporočitiy da niso namenoma izostali. Dajte takim požrrvon'alnim odbornikom mal priboljšek iz društvene blagajne, pa se vam ne bo treba več bati, da M namenoma i ros ta fali od sej. Kakor se koscu streže, tako se travca reže.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek oh 20. Sreda, 3. maja: Iqpcoorjrrntev FendMa Pi-
ftore. Red Sreda. Oerrtefc, 4. m*vja: Krog s teredk) Red R. Petek, 5. mana: Zaprto.
Izvrstna LiSogerjeva tasmedlja. Ta-
preobrni t ev Ferdasa PBtore se ponovi dre-vi ob 20. uri z g. Cesarjem tn g. Krarjem ▼ giavnth viogah aa red Sreda. Režija je prof. Sestova.
Rrog s KredO. Prekrasna K3abur±-dova drama, ki je bila v Ljubljani bnedno simpatično sprejeta, se ponovi v režiji g. Debevca v četrtek dne 4. L m. za red B.
Fran kova drama Karel tn Ana, ki se v prihodnjih dneh prvič uprizori v LJubljani, je ie iaSla v tierteo. na kar fce prav posebno opozarjamo.
OPERA. Začetek ob SO. Sreda, 3. moja: Tkwoir*oV)rt    Gostujeta ga.
VJrfan-Kimčeva in Maprijj .^rnerec, hm Četrtek, 4. maja: Zaprto. Petek, t*, maja: Koštana. Red A. Sobota, 6. maja: Pri treh mladenlkah. G1o_
bok o znižane cena, od 30 Dm nav^doL
IsTven.
Torandot. Dva najođMcnejea zagrebu Ska sorista ga. Zfenka Vilfan-Kimceva m g. Marij Šimenc gostujeta drevl ob 20. url v poslednji Pueclnljevi operi Turandot. Gospa Vilfanova je že gostovala v vlogi kitajske princese Turandot na našem odru, g. Šimenc pa poje tokrat prvič vlogo Ka-lafa. Oba umetnika sta izvrstna v svojih vlogah. Poleg njah nastopijo Se: ga. Ribl_ čeva, g. Banovec, g. Janko, g. Zupan, dalje gg. Golortn, Jos5p Rus in MagoBc. — Dirigira kapelnik Neffat, režija je prof. Sestova. Predstava je izven.
Operetna predstava po globoko znižanih cenah. V soboto dne 6. t. m. se poje v operi Schubertova opereta »Pri treh mladenkah^:. Za to predstavo veljajo cene od 30 Din navzdol.
Vlom
Lipica, 2. maja. Pri posestniku Petru Jenku i« Lipice ▼ etarološki občini eo imeli pred kratkim Belo nezaželien obisk. Posetil jih je predrzen rokomavh, ki je vsevprek za^cspodaril po sobah v času, ko 90 bili domači zaposleni na njivi s sajenjem krompirja. Prvi Je opazil, da ni nekaj v redu, domači desetletni sin Kocjan, ki je naSel ob prihodu iz sole domov vezna vrata vlomljena, bržkone e cepinom vdrta. Medtem je prispela s polja tudi dekla Marija Filipieeva, ki jo je pogled po sobah kmalu prepričal, da se je vlomilcu zelo mudilo in da je slikal za denarjem. Predali «*o bili odprti, perilo raztreseno in obleka razmetana v*e vprek. V sobi je vladal največji nered. Znlibos je pajdašu uspelo, da je odnesel precej vrednosti. Dekla je pri?la ob 300 težko pri?luženih dinariev, stareiSi domaČi hčeri Pavli sta izginila dva zlata prstana, gospodar Peter je ob zlato verižico in srebrno uro, njegova žena Marija pa ob več kovačev. Do«»edauja preiskava ni rodila uspehov.
Iz Maribora
— Občni zbor starešinskega društva Triglav se bo vršil dne 7. maja oh pol 10. uri dopoldne v dvorani hotela >Orel< v Mariboru z dnevnim redom: Poročila funkcionarjev, sklepanje o izpremembi pravil, volitev novega odbora in slučajnosti. Ker grre za zelo važno oiločitev^ so vsi starešine vabljeni. Prosimo za udeležbo. _
Odbor. 276-n
>SLOVr5NSrTI W A R O D«, dne S. maja 1953.
Dnevne vesti
SARGOV
KALODONT
— Odlikovanje.  Z  redom Jtagoeftoven ske
krone V. stopnje so odlikovani dirigent ljubljanske opere in predsednik Podsave-za mnzidarjev Anton Ne£fa.t, tajnik Poo-aaveza muzičarjev Miha Likar, član opernega orkestra in blagajnika Podsaveza muzičarjev Ivan Hafner ter član opernega orkestra in delegat savezne uprave t ljubljanskem Podsa vezan muzičarjev Ivan Bajde,
— Razpisne ^užne. Uprava državne boin^ee v Ljubljani razgpćsuje mesto zdravnika asistenta v VTL položajni skupini, mesto sekrmdarnega zdravnika v VTJI. poL skur/ni odnosno zdravniškega pripravnika in mesto kontraktualnega zdra\nika. sjpecijahsta za urologijo kot vršilca dolžnosti šefa urološkega odseka. Prošnje je treba viožiti do 15. t m. — Uprava drž. bolnice za duševne bolezni Ljubljana^ Studenec razpisuje službo sekundarnega zt±ravrr.ka VUI položajne škarpine. Prošnje je treba vložiti do 13. t. m. Pri sre-skem sodišču v Ljubljani se odda mesto vodje zemljiške kn^ge. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m.
— Apel na zagrebške študente. Zagrebški listi priobčujejo apel vseučiliškega senata na študonte zagTebške univerze v zvezi z nedavnimi nemiri na univerzi. Univerzitetni   senat  apelira  na  študente, naj
resno lote studiranja in prilagode svoje vedenje pravilno pojmovanemu duhu asi-demske svoboie in dostojnosti. Kdor zasleduje pod okriljem te svobode druge cilje aH sega po sredstvih in metodah, ki leže izven znanstvenega duha, uničuje avtonomijo Tin i verze in spravlja v nevarnost nedotakljivost univerzitetnih tal. Univerzitetni senat poziva študente, naj se posvete mirnemu delu in ne povzročajo več rzsredov, univerzitetnim oblastvom pa naroča, naj z vsemi sredstvi vzdržujejo na univerzi red in mir.
_ Izprememba rodbinskega imena. Ban-ska uprava dravske banovine je dovolila Frideriku Pošetu iz Borovnice izpremem-bo rodbinskega, imena Pošet v Kernc.
— Jugoslovanska književnika v Pragi. Ju g-o s loven ska književnika Nušič in Jan-kovič sta včeraj obiskala praško narodno gledališče, nato ju je pa sprejel prosvetni minister dr. Derer. Jugoslovenski poslanik dr. Grrsogono je književnikoma na čast priredil čajanko na poslaništvu, čajanki sta prisostvovala praški pri m a tor dr. Baxa, novi češkoslovaški poslanik v Beogradu VeJner in mnogo drugih uglednih osebnosti iz umetniških in znanstvenih krogov.
— Dražba ribolova. 11. maja bo v občinskem uradoi Prod - Moravice dražba ribolova in rakolova na področju te upravne občine. Interesenti dobe pri tem občinskem tiradu vee potrebne informacije. Zakupna doba traja 10 let.
— Iz »Služfrenega lista*. 5-Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 36 z dne 3. t. m. objavlja zakon o pak_ tu o organizaciji Male antante, uredbo o izprememJbi uredbe o posredovalnem postopku, pravilnik o izvajanju tesarskih, kamnoseških m vodnjakarskih del v iz-vestnDn krajih., objavo o razpustu dosedanjega nacemistva PZ in Imenovanju začasnega upravitelja, objavo o državah, ne_ okuženih s krompirjevim rakom, krompirjevo zlatico ki krompirjevim moljem, seznam strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi, m objave banske uprave o pObiran^a občinskih trošarin v letu
— N"Ova javna lekarna v ROga-tcu. Na
pobudo mag. pharm. Ernesta Pengoua iz Celja se otvarja predhodno postopanje zaradi ugotovitve pogojev za otvoritev no-■re javne lekarne v Rogatcu. Morebitne pregovore je treba vložiti v 15 dneh pri banski upravi.
— Kinematografska reklama. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je obvestilo banske uprave, da je oglašanje zdravil po kinematografih v smislj pravilnika o oelaševanJTi zdravil nedopustno. Upravne oblasti imajo nalog, da tako oglašanje najstrožje prepovedo.
— Statistika brezposelnosti, število moških brezposelnih v Ljubljana je v aprilu proti pričakovanju zopet naraslo. Dočim je imela Borza dela 1. aprila v evidenci 2980 možicih, jih ima zdaj 3165. V aprilu se jih je nanovo prijavilo 2S2. Borza je posredovala v 1S9 primerih, odpotovalo je pa 58 oseb. število brezposelnih žensk je nekoliko nazadovalo. L aprila jtih je bilo 1414, zdaj jih je 1025. V minulem mesecu je bilo nanovo prijavljenih 76, borza je po. sreiovala v 34 primerih, odjpot oralo jih je pa 431. Naraščanje števila brezposelnih moških gre v prvi vrsti na račun dejstva, da so Strojne tovarne in Kvarne pretekli mesec odpustile okrog 200 delavcev in uslužbencev. Trtdl obratovanje v Goriča-nah je bilo pretekli teden nekoliko skrčeno in je zato ostalo brez poste, okrog 30 delavcev. Baje bo 8. maja papirnica zopet obratovala v polnem obsegu.
— Francoske štipendije za s+oveoske Studente. Kakor draga leta, je dala francoska vlada našim diplomiranim študentom tadi za šolsko leto 1933-34 na razpolago nekaj štipendij, ki jih lahko dobe samo jugoslovenski državljani. Ker so Štipendije določene za izpopolnitev naših studij ali za specijaliziranje v poedinih strokah, se lahko potegujejo za nje samo diplomirani študenti naših univerz ali drugih visokih šol. Na francoskega poslanika naslovljene prošnje morajo poslati študentje preko rektorata najpozneje do 13. t. m.
_ XI. redna glavna skupščina JZSS. V
nedeljo 2S. t. m. bo v beli dvorani hotela Union v Ljubljani XI redna glavna skupščina JZSS. Skupščina se prične ob 8.30. Glede polovične vožnje bodo klubi še posebej obveščeni. Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog glede smuških tekem mednarodne smuške federacije leta 1935 v Jugoslaviji.
_ Kmetijski tečaj v Dupljah pri Tržiču. STesko načelstvo kranjsko priredi v nedeljo 14. t. m. v Dupljah pri Tržiču celodneven živinorejski in sadjarski tečaj. Razen kratkih predavanj o govedoreji, prašičereji in sadjarstvu se bodo vršile tudi obširne praktične demonstracije v hlevih, svinjakih in v sadovnjakih. Tečaj prične ob 8. uri dopoldne in traja z opoldanskim odmorom do 5. ure popoldne. Kmetovalcem priporočamo, da se udeleže tečaja v čim večjem številu. Predavanja ob 8. uri dopoldne so važna tudi za gospodinje in dekleta.
_! Fotoamaterji, ki se udeleže velikega izleta v Belo Krajino 7. maja naj ne pohabijo preči tati danes Črnomelj skih novic, kjer bodo »sedeli marsikaj zanimivega, o
novih izletnib skupinah in gozdnih vlakih, katere je dal brezplačno na razpolago ravnatelj >Jugolesa< prijazni g. Lok ar. Pravkar smo doznali Še posebno zanimivost, s katero se g. Gregorič zopet lahko postavi. V zadnjem vagonu posebnega vlaka bo namreč uredil potujočo fotoeolo, da se bodo izletniki, katerim daje za ta dan brezplačno na razpolago aparate, lahko naučili do Bele Krajine fotografirati. Ta izlet bo gotovo triumf fotoamaterstva in dogodek, kakršnega Belokranjcd še niso doživeli. Hitite s prijavo v drogeriji Gregorič, Prešernova ulica 5, da ne zamudite te najlepše priložnosti izleta čez bajne Gorjance v  deželo  belokranjskega  terana. 377-n
— Krajevni odbor JS za sodni okraj Višnja gora,    v    krasni    tn romantični
i Višnji gori, ki s svojo prirodno lepoto navduši celo pomorščaka, ki je v najtesnejši zvezi z morjem, si je tudi Jadranska straža našla zvestih čuvarjev Jadrana. V ponedeljek 1. maja se je po inicijativi neumornega nadučitelja g; Okorna Vinka ustanovil krajevni odbor JS za ves sodni okraj Višnja gora, ki šteje že danes nad 50 Članov, člani so se zbrali v gostilni Zupančič, kjer so imeli v polnem navdušenju za naše morje in Jadransko stražo ustanovni občni zbor, kateremu je kot delegat ljubljanskega oblastnega odbora JS prisostvoval g. H. Marjanovič. tajnik, ki je v lepih besedah obrazložil navzočim pomen in cilje JS in potrebo, da se ta naša or_ ganizacija razširi po vsej državi. Po pre-čitanju pravil in drugih po pravilih določenih formalnostih je bil izvoljen sledeči odbor: predsedn. g. Okom Vinko, nadučitelj, podpredsednik g. dr. Fedran Gregor, zdravnik, tajnica ga. dr. Pehanijeva Na. da, soproga notarja; blagajnica ga. dr. Lubetzova Viktorija, soproga živinozdrav-nika; odborniki: gg\ dr. Močnik Janez, sodni svetnik, Dolenc Franc, trgovec. Tur k Franc, odvet .uradnik. V nadzornem odboru pa: gg. BenecEČič Janez, nadučitelj v pok., Zupančič Mirko, poštar. Sin-čič Rafael .lastnik avtopodjetja. Ustanovitev krajevnega odbora JS je prav toplo pozdraviti in naj sodnemu okraju Višnja gora sledijo tudi drugi kraji, ki naj vsto_ pdjo v to za državo in posameznika važno organizacijo.
— B°rza dela išče opekarja, sodarja in zlatarja-graverja. Interesenti naj se javijo uradu.
_ Nov grob. Davi je umrla v Ljubljani
vdova po -poštnom uradniku gospa Terezija B u t o r a c. Pogreb blaee pokojnice bo jutri ob 17.15 z B!eiweisove ceste 15. Bodi ji lahka zemljica, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo spremenljivo. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 30, v Sarajevu 27, v Beogradu 26, v Zagrebu 25, v Mariboru 23.4, v Splitu 21, v Ljubljani 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.8, temperatura je znašala 11.2.
— S škarjami v prsa. v ponedeljek je bil povabljen na orožniško postajo v Begunjah pri Cerknici slikarski pomočnik Viktor Ivnik da bi ga zaslišali kot pričo.
V razburjenosti je pa Ivnik nenadoma pograbil na mizi škarje in si jih zasadil v prsa. Mladeniča so prepeljali v 'jubljansko bolnico. Poškodba ni nevarna.
— S kolesa je padla. Marija Kukovi-čeva, 251etna služkinja iz Kamnika, se je v nedeljo peljala na kolesu, padla je pa tako nesrečno, da si je zlomila eno rebro in zadobila tudi notranje poškedlbe. Prepeljali so jo v bolnico.
— Težka nesreča. Pretekli teden se je v Vrbnem pri Sv. Jurju pripetila nenavadna nesreča. Ko je šel tamošnji orožnik mimo posestva Martina Gajška. ga je na. padel pes Orožnik je hotel psa pregnati s puško, nesreča je pa hotela, da se je puška nenadoma sprožila in je krogla zadela 221etno služkinjo Angelo Bertinčevo. ki je bila takoj mrtva.
_ Razbojnik    Alojz   Horvat  ubit. že
večkrat smo poročali o zloglasnem razbojniku Alojzu Horvatu, ki je bil nedavno aretiran, te dni je pa hotel orožnikoma v Bijelini pobegniti, pa je bil na begu ustreljen.
_ Ljubica odvetnika Ribolija aretirana.
V Zagrebu so aretirali te dni ljubico znanega sleparskega odvetnika dr. Josipa Ribolija Miciko NovoseJ, ki se je izdajala za Marijo šestak. Aretirana je bila po po vratku iz Rima, kamor je pobegnil dr. Riboli.
_ Ljubavna tragedija. Pretresljiva tragedija ljubezni in ljubosumnosti se je odigrala včeraj zjutraj v Zagrebu, kjer je policijski stražnik Svan Klobučar z revolverjem ustrelil svojo prijateljico Slavico Rejič. potem je pa pognal še sebi kroglo v glavo. Fant je bil strastno zaljubljen v Slavico, ki ga pa ni marala. Oba sta bila takoj mrtva.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistosti kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčieo že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz ls***W*<*ne
—lj Naše Slavice ni več. Našo Slavico je vzel majnik. Tudi v šumne prostore naše redakcije je prišla smrt in je odnesla s seboj baš najmlajše in najnežnejše življenje, ki se je sinoči malo pred polnočjo preselilo v večni majnik. Uradnica naše telefonske centrale gdč. Slavica Prahova je že leta bolehala in že 9. mesec nismo slišali njenega vedno veselega čeblanja med ropotanjem pisalnih strojev in telefonov Vedeli smo, da je v tem silno nežnem lepem telesu črv, ki gloje v njem kakor v stebelcu pomladne cvetke. Slavičin oče, poštni nadkontrolor g. Praha in konzorcij >Jutra< sta storila vse, da bi rešila bolno rožico. Pol leta je bila v sanatoriju za bolne na pljučih na Klenovniku v Hrvatskem Zagorju dva meseca je iskala pomoči v kristalu planinskega zraka na Kofcah, a končno tudi ljubljanska bolnica ji ni mogla več pomagati, in mučenico je rešila trpljenja usmiljena smrt, še predno je izpolnila £4. leto. Žalujoči mati, oče ter brat
naj se zavedajo, da smo tudi pri >JotnK in >Narodu< Slavico radi imeli in da jo ohranimo v najlepšem spominu ter spremimo jutri ob 1«. iz hiše Sv. Petra cesta 53 k večnemu počitku.
—I j O! upov o hišo pod Tranćo 90 prieefi obnavljati in so že postavili visoke odre, da se bo kmalu pokazala v vsej svoji zgodovinski lepoti. Proti Gallusovem nabrežju je hišo, ki je v zgodovini ljubljanskega mesta igrala važno vlogo, že jeseni predelal lastnik, občinski svetovalec g. Josip Olup po načrtu mojstra Plečnika, da se izprememba popolnoma sklada s slikovi-tosto stare velike stavbe. Tudi pri tem starem poslopju opažamo, kako lasnisi takoj prično popravljati in obnavljati svoja poslopja, kakor v njih bližini zrase kaka nova stavba, čevljarski most še ni gotov in že se lepša njegova mogočna soseda, kjer je bila nekdaj kamra, to je mestna prodajalna kruha a o tem ob drugi priliki.
—Ij Koncert učiteljskega ženskega pevskega zbora. Skoro na -vseh naših vokalnih koncertih se v prvi vrsti izvajajo razna Adamičeva dela, saj je Adamič brez dvoma najplodovitejši slovenski zborovski skladatelj. Tako tudi na koncertu učiteljskega zbora, kjer je zastopan s 6 ženskimi zbori. Takoj prva točka je njegova in zbor zapoje Pesem beračev, kakor tudi znano na narodno besedilo »Na zelenem travniku leži vojak mrtev«. Pesem beračev je troglasen mladinski zbor v recita-tivni obliki, '^ačni in premrli berači primerjajo vsi obupani svojo neveselo usodo z usodo od radosti žarečih bogatinov. Melodija sloni na enem samem upornem pedalu. Starodavno narodno besedilo jNa zelenem travniku leži vojak mrtev«, pa mu je poilaga za nov štiriglasen dekliški zbor. Elegična melodija je prilagođena žalostnem besedilu o ubitem vojaku. Ki nima človeka, da bi ga pokopal. V tretji točki sporeda ima Adamič štiri živahne poredne triglasne pesmi na narodno belokranjsko besedilo. Napisani so na narodne motive, ki so doma v okolici Metlike, Adleši-čev, Vinice itd. Kažejo nam slovenski glasbeni nacionalni slog. ki naj bo bolj karakterističen kakor pa slog, ki bi se dal zgraditi na podlagi gorenjsko - alpskih popevk. V ostalem so na sporedu dela Matije Tomca, Bravničarja, Osterca in Švare ter Liadova in Papandopula. Koncert bo v ponedeljek dne 8. t. m. v veliki unionski dvorani.  Predprodaja v  Matični knjigarni.
—lj Seržant X — velefilm z Ivanom Mo-žuhinom na filmskem sporedu ZKD. Od petka dalje bomo imeli priliko po dolgem času zopet videti slovitega ruskega filmskega umetnika Ivana Mož ih in a v nemško govorečem velefilmu >Seržant X< ali »Skrivnost tujskega legijonarja<. Krasna in ganljiva vsebina filma, mojstrska igra Možuhi-na in režija Striževskega, nadalje umetniki kot Peter Vos. Trude v. Molo, divni naravni posnetki afriške pustinje in Čarobnega Orijenta, vse to bo učinkovalo, da bo film ostal slehernemu posetniku te predstave nepozabno v spominu.
—Ij ženski pokret priredi predavanje v četrtek 4. maja ob 20. v mali dvorani hotela Metropol. Govori ga. dr. Je/nko-Groyer o >Raku in prehrani«. Opozarjamo na to aktualno predavanje vse naše Ženstvo.
—Ij Proslava poljskega narodnega praznika ^Konstitucije 3. maja< se vrši drevi ob 20 uri v veliki dvorani hotela >Union«. Program: 1. Dr. Rudolf Mole: Ob sedemdesetletnici januarske vstaje na Poljskem. _ 2. Dr. Fran Štele: Slikar Artur Grott-ger s skioptičnimi slikami. — Vstop prost. — Po predavanju prijateljski večer pri >Slamičuc. — K predavanju in prijateljskemu sestanku vabi vljudno vse prijatelje poljskega naroda odbor Društva prijateljev poljskega naroda.
_Jj  Tudi   adaptacijskih   gradbenih del
je letos malo. Nekaj časa so pri nas precej prezidavali trgovske lokale, ker so trgovci spoznali, da je bilo treba modernizirati lokale že iz konkurenčnih razlogov. Adaptacijskih del je pa mnogo tudi zaradi tega, ker so se dan za dnem množile trgovine. Zdaj pa ni več tistega poslovnega poleta. V mestu adaptirajo zadnje čase le na dveh krajih prostore za trgovine v starih hišah, v Gosposki ulici prostore bivše Narodne kavarne, v Wolfovi ulici pa pritličje hiše št. 14 v veliko slaščičarno. Slaščičarna je bila doslej poleg v manjšem lokalu. Hiša št. 14 stoji izven črte drugih hiš ter tvori velik kot ob sosedni hiši, kjer bodo vzidali vrata za novi lokal in kjer je bila doslej velika reklamna deska. Hiša zožuje ulico na vogalu Zvezde in jo bodo morali zaradi tega podreti, ko bodo regulirali Wolfovo ulico, ker so pa časi tako slabi, ima hiša še bodočnost.
_Ij Lepota mesta je pri srcu meščanom v vseh mestnih delih, zato jih po pravici boli, če gospodje tu in tam pozabijo na kakšen mestnih predel. Ob križišču Bieiweisove, Tržaške, Groharjeve in Rimske ceste je majhen trg, ki so ga nekaj časa imenovali po Napoleonu. Trg bi lahko preuredili v lep park, ker se gmajna to res ne sklada z okolico, a so se nesrečno zaleteli ter zgradili na njem nadzemsk: transformator. Končno so se odločili, da urede trg, pa so zgradili že pred dobrim letom poieg nadzemskega še podzemski transformator, da bi podrli prvega. Zdaj sta na trgu dva transformatorja, elektro-monterska dela pa še niso končana, da bi lahko podrli poslopje, morda se jim ga pa tudi zdi škoda. Na gmajni rase plevel in ljudje so jo začeli uporabljati za smetišče.
_tj  Počitniške  kolonije  mestne občine.
Mestna občina bo letos organizirala počit-aiške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Tozadevne prošnje je vlagati na mladinski urad Mestni dom, IT. nadstr., soba št. 43 in sicer najkasneje do vštetepa 20. maja 1933. Na pozneje vložene prošnje se ne bo v nobenem primeru oziralo. Prosilce opozarjamo na to, da pridejo v prvi vrsti v pošte v šoloobvezni otroci — pristojni v Ljubljano in v drugi vrsti šele ostali. V prošnjah je navesti: rojstne podatke otrok, katero solo in razred obiskujejo, ime, poklic in dohodke staršev, kakor tudi pristojnost,  stanovanje in  koliko je še 00-
preskrbrjenih otrok v rodbini. Prošnje, ki ne bodo izpolnjene po gornjih navodilih, bodo zavrnjene. Mestni mladinski urad.
_IJ  Na živilskem trgu    je    bilo danes
zek> mnogo zelenjave, jajc, na Sv. Petra nasipu pa krompirja. Kupčija je bila bolj slaba, čeprav je šele začetek meseca, zdi se, da kmetje pripisujejo prevelik pomen začetku meseca. Kajti meščani se ne morejo ravnati več tako strogo po datumu. Mrtvilo je vladalo zlasti na perutninskem trgu. kjer so bila jajca povprečno po 50 komad. Na zelenjadnem trgu ni bilo spre memb. Sadjarji so pa podražili lepa jabolka na 8 Din. Na Sv. Petra nasipu so kmetje prodajali krompir na debelo tudi po 50 par kg.
_Ij Vsi v Belo Krajino! Podpisano društvo vabi vse prijatelje Bele Krajine, da se v čim večjem številu pridružijo foto-amaterskemu izletu v nedeljo, 7. t. m:, ki ga je organiziral g. Beno Gregorič r Ljubljani. Poleg foto-amaterjev so vabljeni tudi vsi oni, ki še ne poznajo lepega dela naše slovenske zemlje. Celotni stroški za vožnjo in popolno prehrano Din 75 za osebo. Prijave se sprejemajo v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Prešernova ul. št. 5. Društvo t Bela Krajina< v Ljubljani.
_Ij Zlata starinska broša je bila izgubljena v nedeljo 30. m. m. popoldne od kavarne nebotičnik do hotela Bellevne. Najditelj naj je odda proti nagradi na policiji. 274-n
_Ij  Jurjevanje    Ciril   Metodove družbe
na ljubljanskem Gradu se vrši v neđljo dne 7. maja ob vsakem vremenu. 275-
_Ij   Na   birmo   ostanejo najlepši
spomini: ure, zlatnina, katere kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Ljubljana, 3. maja-Sicer ve že vse me?to. da odhajajo naši junaški fantje k vojakom, ker so tako glasni, vendar je treba ta dogodek še zabeležiti.
Ta dogodek je namreč nekoliko nenavaden, čeprav se nam zde kravah' naših fantov na ulicah nekaj vsakdanjega; človek bi razumel to zadevščino. če bi odhajali fantje k vojakom nekoliko bolj tiho in ponižno, kajti dandanes je največja mola kriza, ki je postavila vse na glavo in se ji tudi tradicije ne morejo več upirati. Toda včeraj ie bilo na naših ulicah tako živahno in veselo, kot na pustni torek. Fantje so kričali in vriskali na vseh koncih in kraiih, kot da gredo s kolin. In neznansko muzika-lični so, ker so prepevali tako navdušeno in raztegovali harmonike na vso moč, da so pretrlušili ves jlični ropot Najboli so pa fantje kazali svoje junaštvo ter klicali na korajžo zaspane Ljubljančane. >Auf'.< »Auf-bikslc je odmevalo po ulicah. A fante je neznansko jezilo, da se ni nihče zmenil za njihove bojne klice.
Baje eo Angleži neverjetno konservativni ter so jim tradicije nad vse sv*te, vendar bi se lahko pri nas še naučili marsičesa. Nedvomno bi občudovali procesije naših fantov, ki so se pomikale po ulicah od gostilne do gostilne Te procesije so izredno značilne za nas. za rod, ki ima 6voje tradicije in preteklost. Na čela procesije — ki je kraiša ali daljša — vlači fant harmoniko, za njim pa korakajo fantje obloženi s težkimi kovčegi in okiteni 6 šopki kot krave na jurjevo. Najlepša je pa seveda takšna procesija, kakršno smo videli tudi včeraj, ki jo je zaključevalo dekle. To dekle je bilo pravi simbol naših zvestih ljubic; nosilo je na glavi težak kovčeg — ker je fant nosil za cel ribnik pijače v sebi — v roki je pa še neslo cekar s pijačo. Fantje so se morali krepčati od gostilne do gostilne, da niso omagali na poti. Nosila je kovčeg 6 takšno
Z Jesenic
— Letošnji 1. maj je mifnoil brez vsakih rjojdnic, proslav in manifestacij. Delo v tovarnah KSD je počivalo, le nameščenci v pisarnah, gasilci. Čuvaji in delavca pn napravah so uneli službo Po cestah in ulicah še zdavnaj ni balo taiko pestrega življenja kot prejšnja leta no pr»i,/n;.k dela. Posamezne gruče delavcev so šle na izlete v biiž-n^^kofoco, večina delajvcev pa je ostaja doma pri domačem detu. Skratka, tetoang prvi maj je bSl pusrt in dolgočasen, manQ-kailo je «0 Iti ca, življenja   in tudi denarja.
— Stare in nove Jesenice. Z novo po-pornoma dograjeno in že zasedeno carinarnico seno dooili na J er^eo'oaih bafico impozantno palačo, da n&s za dj)o kubko zavidajo drugo podeželska mesta. Takoj na ona stranu ceste pa je tak plot, ki bi se ga sramovala vsoica gorska vas. Del te ograje že leži po tleh. del pa visi nagne on proti cesti tPJko. da zapira še tisti azki trotoar, kolikor ga je. tvo so pred leti reguliral!d gilavno cesto, je občina dala povsod napraviti novo ograjo, čeravno je biZo tu rL^jbob: poJta-ebna, ko pa so na zunanji pritisk moral- podreti še Štefanov nebctfičiniik, pa 90 podrli še dei te ormaije, ki \e&\ še danes raarnetana po tleh. Da. Jeserrvce so no eni strani moderno mesto, na drugi strani ceste pa zanikrna vas. pa bodo najbrž še dolgo, ker so vaščaini v večini.
— Dirkanje s kolesi, avtomobili in motocikli pc naših cestah. Poleg obzirnili voznikov in kolesarjev, ki voezijo po potrebi, imamo pri nas tudi nekaj kolesa rjev m motociikfis-tov. ki dirkajo po cestah brez potrebe kot za stavo in s tem ogrožajo svoje in drugim ljudi žrvijenje. So slučaja, da nekateri motociklisti vozijo po najbolj obljudenih cestah z brzino do 90 km na uro, so pa frudV kolesarji;, ki vozigo zvečer brez luči in to tudi po porih, lci so samo za pešce. Oblasti in varnostni organi naj ta&vn brezobzirnim vozačem posvetno več pozornosti in naj jih seznenro s ces-tnooo licdjisrflrvni precDpisi. kj ntrj veljajo eneko ra vse, Ce se hoče kdo ponašati s wvojo osebnostjo ah s svojim voz&om, ala če ho-
_lj   Literarni   večer dveh   pisateljev v
>Krki«. Na prosvetno - družabnem večeru ^Krke: v petek 5. t, m. bosta brada pisatelja Miško in Jože Kranjec vsak po eno najznačilnejšo svojo črtico, oz. odlomek iz svojih del. Pisatelja si nista v sorodu, kakor bi utesrnil Kdo misliti. Miško je Prek-murec. Jože Notranjec. Oba sta Se mlada, pa zelo plodovita. Miško je izdaj že tri romane, iva pa izidota. v kratkem. Joie pa je izdal doslej dve povesti, od teh eno v >Tiskovni zadrug*. Oba pisatelja 'mata mnogo čestilcev, ki bodo gotovo z veseljem pozdravili vest, da se osebno predstavita občinstvu. Vstop na večer je vsakomur prost. Brez vstopnine!
_IJ  Predavanja v  kemičnem seminarju.
V torek, dne 5. maja, bo predaval g. univ prof. R. Kopvlov v kemični predavalnici Državne reahle gimnazije. Vegova ulica 4, o predmetu ^Monothermična teorija strojeve Pričet^k predavanja ob 15. uri. Dostopno vsakomur.
—lj Tramvaj podrl učenko. Davi okrog 8. je hitela v šolo llletna Ada Rešmano-va, hčerka knjigovodje iz Vevč. Ker je bilo že precej pozmo. se je podvizala, v naglici je pa prezrla prihajajoči tramvaj pred nunsko cerkvijo Tramvaj je otroka butnil v stran, kjer je deklica ocležala. Pas ar. ti so ji takoi priskočili na pomoč in jo dvignili, naglo je bila tudi ofoveščena reševalna postaja. Reševalni avto je deklico najprej prepeljal v bolnico, od tam je bila pa poslana v šlajmerjev dom. Ka. kor nam poročajo, je bila Re£manova lažje poškodovana na grlavi, ima pa tudi nekaj vidnih zunanjih prask. Res sreča, da je voznik pravočasno tramvaj zavri in tako preprečil hujšo nesrečo.
požrtvovalnostjo in vdanostjo, da ji ni prišlo niti na miseL, da se žrtvuje in da .jo občudujejo meščani. Ljubezen ji je dajala moč, da se ni šibila pod težkim bremenom. Nekateri fantje so se pa vozili od gostilne do gostilne, bahato t» pokali z biči vozniki ter udrihali po konjih. Vozovi so kar od-akakovali v diru, fantje so pa kričali v navdušenju in ginjenju kot bi jih drli na meh. Takšne in podobne sličice in prizorčki, kako so se fantje lasali v gostilnah, w najznačilnejši za nas: tradicija nam je sveta in zato nam ie sveto tudi vince, »božja kapljicac.
2e dolgo je pri nas v navadi, da radi moraliziramo nad pijančevanjem in da se nekateri radi zgražajo nad sirovostjo fantov, ki se odpravljajo k vojakom. Pri nas se kaj bitro ogorčimo — seveda samo ob redkih prilikah, toda nikdar ni stvar tako rea-na. Zdaj se nam ne zdi umestno vlačiti fantov po zobeh, saj se bodo dovolj pokorili pri vojakih, kjer jih bo še dolgo bolela glava. Dovoljujemo si le to pripombieo:
Baje je na kmetih zadnje čaee precej hn-do — česar tjdi ne dvomimo — marsikje ne morejo plačevati davkov in ta in tam si ne morejo kupiti niti užigalic in ne 80R. Te dni se pa zalivajo kmečki fantje pri nas tako s pijačo, kot da so jim gostiInJčarfi dovolili neomejen moratorrj. K temu nočemo pripominjati ničesar več, da bi ne užaliti onih, ki trde. da mora denar v promet m da je treba reševati vprašanje vinogradniške krize praktiono.
Dovolite nam samo še vzdihniti: Kako lep sklad bi se zbral, če bi fant)e plačali od vsakega litrčka, ki ga >rvmejo< te dni, le dinarček! S tem skladom bi lahko podpirali fante. ki prihajajo osiromašeni od \ojakov in ne dobe dela.
Zagotavljamo vas pa, da vemo, da je zdaj aktualna parola: >Aufbika, vina na mizole — in da je nevarno govoriti o drugih zadevah.
če trenirati za mednarodne d&nfce, nag to delo na samotnih oefltah, ne pa v sredi-56u mesta.
Iz Črnomlja
— Prazna učiteljska mesta, v dravski banovini je 248 nepopoln j enih. učiteljakih mest, od teh v našem srezu 15. Nujno po_ trebno je popolniti 2 moakj in 2 ženski mesti v Črnomlju, 2 moški in 1 žensko ▼ Dragalusu, 1 moško ali žensko v GrUbljah, 1 moško in 1 žensko v Planini 1 moiko ali žensko v Radencih, 1 ž enako v Sinjem vrhu, 1 moško v Stari lipi, 1 moško ▼ Štrekljevcu in 1 moško v Taljčjem vrhu.
— velijo uvidevnost in razumevanje za fot c amaterski izlet je pokazo.1 ravra.teVj tvrdke Jugoles g. Lokar, ki bo dal na ra*. pol ago dva vlaka gozdne železnice, da bosta vozila v najlepše kraje skozi vinograde. Prvi vlak odpelje okoli 9. ure zjutraj, drugi pa ob pol 2. popoldne. Izletniki bodo lahko vlak vsak čas ustavali, če bodo našli motive za slikanje. Naklonjenost tvrdke zasluži na Iv eč jo pohvalo.
— Tri nove skupine za fotoamaterskS izlet so določene, in sicer prva pod vodstvom šolskega upravitelja g. Cirila Viz-jaka proti Svibniku - Okljuki z razvalino starega gradu in lepimi motivi 00 gozdu in vodi, druga pod vodstvom davčnega uradnika g. Franca Kunca z gozdno Železnico skozi gozdove in vinograde do najbolj romantičnih kotičkov in tretja pod vodstvom g. Gena Mtlllerja pa vodi okrog Črnomlja v bližnje gozdove, kjer je polno najlepših motivov. Pri mostu bo na raz. pol ago 15 čolnov in v vsakem čomu po en član športnega društva
— Resite nase gOzdove! Kljub Številnim javnim in uradnim prošnjam še vedno ni rešeno vprašanje gozdarskega strokovnjaka za belokranjska sreza. Tako postopanje je res čudno, ker vsak otrok da_ nes že ve, kaj pomeni lubadar v gozdovih in kakšne Škodo lahko naredi. Govore o oogozdovanju in drugih akcijah, glede katerih pa moramo bi« precej skeptični, ker vidrmc, da niti sedanji gozdov! ne bodo obvarovan! pred porx>lntm uničenjem.
Fantje odhajajo k vojakom
Simbol naših zvestih ljubic s težkim fantovim kovčegom na giavi
streti
Stara, pisana Fata, vsa razceiraria, bi kzasfla Luizšoa prsa namesto lepega šaia.
Namesto rute na glavo je baia cko-ločeoa votoeoa čeipica. ki je bila že dolga teta spravljena med cunjami in k* je gotovo dofeo porivala mastne Fro-chafftikJoe rase.
TVeiba je bilo najti še nogavice in čevije. S konci prstov je vzela ta cule par nogavic, ki so jfa b&e na petah ogkxfefiie mrši.
— Prefarknjane nogavice! — se je zarežada. — Vsafk nima sreče, da bi jih roogei nositi. -. To je pravo razkošje, dnSca, razvajam te, vse preveč skrbim »rte.
Manjkali so še čevrji, ki bi se ujemati s to strašno obleko, namenjeno slepi sproti. Stara beračica jih ie mo-^ta Tzfocafti le te svoje zaloge pono.šenfh Čevijejv*
Na knfpo v kotu je našla kmalu oguljene in ie neštetokrat zakrpane škar-pete,
— Oovek bi misHl, da so prav kar pcžšb iz tovarne, — se je zasmejal a.
In primerjajoč škarpete s čeveljčki, ki jih je bila postavila na mizo, }e pri-pmrifau
— V teh-le boš lažje hodila, dušica, ioer niso tako tesni.
Ves ta čas je sedel Peter nepremično, kakor da se ga vse to prav nič ne tiče. Seie Frochardka ga je zdramila iz globoke zamišljenosti.
— Pote«-, — je zakričala, — daj mi nož, da napravim okenca v te škarpete- ... Rarzfcrgani čevlji še najprej omehčajo meščansko srce. Ljudje, ka niso ie nikoli nosžli raztrganih čevljev, nekam neradi gledajo iz starih Škar-petov moleče paice.
Moiče jI je Peter pomolil nož. In Rrodiardka je začela rezati usnje, da Ih se vkie4e noge stea>e sirote, ko jo bo stara beračica neusmiljeno vlačila za roko     ulice v ntico.
— Evo, zdaj je pa vse pripravljeno, — je dejala beračica smeje. — Ce s tecn-le ne omehča src vseh neumnih bogatašev, bo treba obesiti beračenje na klin in obeski se z njim vred...
Naenkrat je pa srenji zanosnega sa-rnogovora obmolknila. V naslednjem hšpn >e skočil Peter s svojega stolčka.
Na uiici, blizu naše bajte, se je začini vel* t ruše. Med krika in klici se je siTšal zamolkel peket konjskih kopit in Tožišanje orožja.
— To je konjeniška patrulja! — je dejać brusač m stopil k oknu.
Toda Frochardka   ga je potegnila nazaj.
— Pa nam vendar r>e misliš nakopati na vrat ten lomrpov, ki preganjajo t£>ose Bradi?
— SjecJte ra^e ziačiaoe, lopove, ki fh je treba preganjati kot divje zveri, kar tncH so ...
— Ali te ni sram,-da pozabljaš, da so ti proideti stražnHki ubili tvojega očeta? ... Ti podili lopovi so odvleldi mojega Anatola bosega na trg in tam...
Obmolknila je, potem je pa krifonfla stisnjenih pesti:
— Ah, če bi mi prišel kateri v roke!
Babura je zamahnila z nožem, ki ga je^ še vedno držala v roki. Plarrrtecih oči je planila k oknu in pogledala na triico.
Trušč na ulici je bil vedno hujši. Bila je res patrulja na konjih, ki je zasledovala tolpo lopovov. Begunci so se zdaj pa zda i ustavili, da so lahko ob-snli vojake s kamenjem, ki je leteJo na vse strani in padalo tudi na strehe bližnjih hiš.
Odkar je bil postal policijski ravnatelj, je grof de Lmieres temeljito čistil Pariz in preganjal poleg zločincev tudi berače, ki so se iz njihovih vrst rekrutirali najdrznejši žeparji.
Poleg tega je hotel novi policijski ravnatelj' z največjo krutostjo preganjati tiste nepoboljšljive pretepače — večinoma iz plemiških krogov — ki so bili vedno in povsod pripravljena potegniti meč. ob svitu prve luči, pod katero so stopili, kot v z as meh vsem odredbam proti dvoboju.
Zato so hodile po mestu močne vojaške in policijske patrulje, zato so bih vsi sumljivi tipi tako razburjeni.
Ni minila noč, da bi ne bil ta ali oni pariški okraj pozorišče krvavega spopada med patruljo in preganjanimi zločinci.
Imeli smo že priliko govoriti o predrznosti in pogumu zločincev. Ti niso kljubovali samo policajem in biričem, temveč se jim je često posrečilo ugnati v kozji rog celo patruljo na konwh in sicer s pomočjo vrvi, ki so jih napeli čez ozke ulice, da so konji z jezdeci vred padali.
Ves trušč. ki sta ga slišala FTOchard-ka in Peter, je povzročala ena teh patru fj, poslanih v mesto na povelje grofa de Linieresa.
Beračica je sicer v dno duše sovražila biriče in drugo podobno svojat, vendar pa ni nikoli pozabila na skrajno previdnost; zato se je stisnila k oknu in poslušala.
— Jakoba nocoj ne bo domov, — je zašepetala Petnu — pojdiva spat.
Babura se ni mogla i znebit i občutka strahu, če je slišala, da se trušč bVrža.
Brusač je pa živel pošteno in se preživljal s trdim delom tako, da se mu ni bil-o treba ničesar bati. Tisti hip se je vprašal, ali bi ne bila za slepo siroto nepričakovana STeča. če bi patrulja vdria v bajto.
— Glej, mimo naše hiše pojdejo, — je zašepetaia Frochardlka; — če bi te zverine videle luč, bi jah utegnil vrag zanesti k nam ... A mala tam gori...
: — Ugasni
In hitre je
luč, pokveka!
Brusač je ugasnil svečo, zataknjeno v grlo steklenice.
Iz stenja se je izvH oblaček gostega dima. ki Frocnardkin brtog se je po-greznil v temo.
V takem brlogu je bila našla slepa sirota gostoljubno streho.
XXI.
Ni baio prazno hvalisanje, ko je dejal Jakob Frochard svojemn bratu Petro:
— Kri ponižnega jagnjeta se pretaka po tvojSi žilah... Po mojih pa vre kri mojega očeta ... 2e sto petdeset let smo razen tebe vsi taki v Froehardo-vem rodu... Lahko bi rekli, da se je hudiču raztrgala pri nas vreča ko je sejal po zemlji seme tolovajev.
Ta sin, ki se je skliceval na slavo ziočancev za svoje prednike, je bil vzgojen v oočudovanju junaštev svojega očeta, ki ga je Frochardka povzdigovala do neba. ko ga je priporočala Petru, nesrečnemu poharirjenen, za zagied; Petru sta mati m brat očitala, da preveč s&i med poštene fttKfL
Ostudna babura, ki se je kaj rada pobahala. da je bila zvesta družica obglavljenega zločinca, je njegov spomin naravnost oboževala.
Vsa navdušena je bila tudi za Jakoba, ki ga je smatrala za živo podobo svojega Anatola. velikega zapeljivca, korenjaka od pete do glave, farna od fare, ki se mu je moralo vse ukloniti
Kadar je vstal v njenem srcu spomin na obglavljenega moža posebno živo, je vzkliknila:
— Jakob, angelček, če te gledam, se mi zdi Tda vidim njega!... Bil je mož, ki se ni bal ne boga, ne hudiča!
Ta brezsrčna babura je bila ponosna, da vidi oživljene v svojem starejšem sinu poteze in lastnosti ubogega potomca zloglasnega zločin ske ga rodu. ki je bil daleč prekosil slavo svojih prednikov.
V Anatom Frochardu je bilo seme zločina bohotno vzklilo. Pozneje, ko mu je bilo dvajset let, je imel za seboj že mnogo manjših zločinov. Bil je visoke, krepke postave, obraz je pa imel nežen, dobrodušen, poteze ženske, pogled zdaj prijazen, zda i divji, oči gazele ali tigra.
Med ljudmi dvomljivega glasu, ki je z njimi občeval, ni bilo točno znano, kdo je, niti odkod je doma. Zapeljeval je ženske s čudovito mikavnostjo svojega obraza z nepremagljivo močjo svojega pogleda. Moškim je imponiraj s svojo herkulovsko močjo; njegovo življenje je bilo zavko v tajinstvenost.
Ce je bil v stiski in če je pritiskala nanj beda, je naenkrat izginil, ne da bi kdo vedel, kaj se je z njim zgodilo.
Bil je nekaj časa odsoten, nekega dne se je pa zopet vrnil med svoje lahkožive prijatelje ki prinesel toliko denarja, da so se divje orgije lahko nadaljevale.
Američanke se bore proti prohibiciji
1,200.000 ameriških žensk In nobeni državi
Čeprav so ženske že po vsem sveta organizirane, vendar zgodovina sveta še ne pozna tako močne ženske organizacije, kakor jo imajo Američanke. 1,200.000 Američank se pripravlja na bojni pohod in nobeni ameriški državi ne bo prizanešeno. V »Organisa-tion for national prohibition reform« organizirane Američanke zahtevajo odpravo ali vsaj omiljenje prohibicije. Bojevite ženske ne bodo odnehale, dokler suhe države v svojem odporu proti odpravi prohibicije ne popuste. Omenjena ženska organizacija pošlje v vsako državo svojo bojno četo. Ker je v organizaciji mnogo odličnih Američank in dob riti govornic, ni izključeno, da bo uspeh dosežen.
Organizacija je tudi v finančnem pogledu na trdnih nogah, kar je za tak pokret zelo važno. Članice organizacije so izjavile, da morajo poskrbeti za odpravo prohibicije baš zato. ker so same zakrivile njeno uvedbo. Prepričale so se, da je prohibicija zlo m da so možje še bolj pijančevali, ko so bile alkoholne pi'jače prepovedane. Pa tudi ženske niso zaostajale za njimi, mnoge so jih v pijančevanju celo prekašale. S prepovedjo alkoholnih pijač se alkoholizem ne da zatreti.
Na čelu ženskega pokreta stoji hči državnega tajnika Sabinova, ki so ji politične razmere< v Ameriki dobro znane. Njen mož je bogat borzni agent. Čeprav ima Sabinova več otrok, ki za nje vzorno skrbi, je vendar našla dovoli časa, da obudi k življenju najmočnejšo in največjo žensko organizacijo sveta. Tudi ona se je nekoč borila za uvedbo prohibicije, toda čez 5 let je javno priznala svojo zmoto, pridružila se je nasprotnikom prohibicije, zapustila je republikansko stranko in republikanski ženski klub, čim je spoznala, da od prezidenta Hoovera ni mogoče ničesar pričakovati.
Ta preorijentacija pa ni šla tako gladko. Sabinovo so neprestano napadali »suhi« in fanatiki suhe Amerike so io obrekovali, češ da je orožje v rokah kapitalistov, ki bi radi služili na račun pijancev milijone. Norčevali so se iz nje, češ da hoče pahniti ameriške fante in dekleta v moralno močvirje. Toda Pauline Morton Sabinova ima velik m dragocen naravni dar — zdrav humor. Smeje je prenesla vse napade in žalitve, a kmalu je doživela zadoščenj 3 z drugih strani, kar jo je prepričalo, da Je na pravi poti. Okrog nje so se začeli zbirati vseučiliški profesorji, zdravnice, učrteljL pisatelji, pisateljice, skratka vsi. ki so spoznali, da je prohibicija ^^o.
se pripravlja na bojni pohod ne bo prizanešeno
Organizacija je rasla, članice so ride p ačeva'e članske prispevke in tako se ;e nabiral tudi denar, da je lahko Sabinova Končno zbrala nekaj nadarjenih organizatork in dobrih govornic ter .:h razposlala po vseh ameriških državah.
Mlečna vojna
Gospodarska kriza je povzročila vse poino anomalij, toda to, kar se godi te dni v Ženevi, presega že vse meje konkurence. Prebivalstvo ženevskega kantona ;n zdaj že tudi vse Švice, se zanima za mlečno afero, za katero je dala pobudo neverjetna trustomanija švicarskih mlekarskih podjetij m trdovratno s t 15tih raznašalcev mleka.
Znana tvrdka Societe Cooperative je sklenila ustanoviti delni tmst s rvrd-ko Laiierie Reunies, Obe mlekarski družbi obvladata skoraj ves mlečni trg v Ženevi. Pred delno zdrtržitvijo obeh družb je tvrdka Societe Cooperative odklonila pismeno zagotovilo raznašal-cem mleka, da novi tmst uslužbencev ne bo odpuščal. Kmaki potem je 15 raznašalcev mleka sporočilo tvrdki Societe Cooperative, da izstopajo iz službe nove družbe m ustanovili so si novo podjetje v zvezi z edino preostalo konknrenčno tvrdko L' Armail].
Na tem ni bilo nič posebnega, toda Societe Cooperative je tožila vseh 15 raznašalcev mleka ki se obrni«!a obenem na zvezni departemerot javnega gospodarstva s prošnjo za posredovanje. Pod političnim vplivom je depar-temenit res posredoval in odlok ministrstva javnega gospodarstva je dal povod za ogorčenje napada časopisja na oblasti. Tvrdki L* ArmaHli je bŠo prepovedano nakupovati mleko. Zvezne žeieznice morajo odklanjati prevoz mleka te družbe. Prepovedana je prodaja mleka in mlečnih izdelkov družlbe L* ArmaiHi v Ženevi in drugih mestih. Nihče ne razume, kako je mogoče v demokratični Švici izdajati take odredbe. Ko je hotela prizadeta družba odkupiti mleko od družbe Laiterie Reunis, so jo zavrnili in tako je ostalo na tisoče strank v Ženevi brez mleka. Vnela se je prava mlečna vojna, ki se bo najbrž prenesla tudi na podeželske kraje, kajti kmetje, od katerih družba L' ArmaiHi ne sme več kupovati mleka, so pripravljeni odpeljati mleko v Ženevo na tovornih avtomobilih s puškami v rokah in sicer kljub grožmji, da bodo pred Ženevo čakali orožniki, ki ne bodo dovoltM pehati mleko v mesto.
<3nsethajte 0 t8£cp. VUttedut
Spedlelni entel oblek
ažuriran^k najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn
Matek & Mikeš. Ljubljana
poleg boteJa Štrukelj
Vezenje raznovrstnih mouogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, tadekranje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — aajnižje cene.
(pe&atete
se dobe v kakovostih kakor doslej
Občana. L^ufcijara
MAJBMA MATER naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njena dobra tata, gospa
Terezija Butorac,
po poštnem uradniku
Vsaka beseda M> par.  Plača ae lahko tuđi r ta od&ovor znamko 1 - Ha vpraianja brc* rnamkm mm
.    1 ndGovaHasno* -  Najmanjši o^las Oin 5*—^. 1
SLUŽBE
BRIVSKI POMOČNIK
dobi stalno službo. — Kreutz, Sevnica. 2109
VEZILJE
sprejmem. — Radulović, Zagreb, Ilica 37/1. 2110
TJČEJVCA pridnega, močnega in zdravega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj trgovina Oset jun., Vransko. 2113
KUPIM
MIZARSKI STROJ
že rabljen kupimo. — Ponudbe: Treppo, Brežice. 2096
PISALNI STROJ
rabljen, dobro ohranjen, kupi Združenje obrtnikov, Sv. Lenart v Slov. goricah. 2095
danes  ob vri  a^utrai  previđena s
sv zataamenfci, po daljši mnem botezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil ▼ četrtek, dne 4. maja 1933 ob ^6. Hri iz hiše žalosti, Ble*weisova cesta št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. n—ia zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marrjmega Oznanjenja, dne 5. maja oi> ?. ocL
T I+rttjart, dne a
1903.
BARSKE KANARČKE
samce in samice od Din 100.— naprej prodaja Jože Bitenc, Karlovška cesta št. 9, II. nadstropje. 2116
V HIŠI »EVROPA«
Ljubljana, Tvrševa cesta št- 15 se odda takoj stanovanje, obstoječe iz 3 sob s pritiklinami. — Pojasnila v isti hiši pri hišniku, Gosposvetska cesta št. 2.
V PRVEM NADSTROPJU BJSE »EVROPA« Ljubljana, Gosposvetska cesta št_ 2 se odda takoj stanovanje, obstoječe iz 5 sob s pritiklinami. — Pojasnila v isti hiši pri hišniku, Gosposvetska cesta št. 2.
TRGOVSKI LOKAL
s skladiščem m stanovanjem, oddam s 1. junijem v najem. — Ponudbe: Kravanja, Begunje pri Cerknici. 2093
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
Moderni slamniki pod lastno ceno
vsled opustitve trgovine.
Stuchly - Maske,
LJUBLJANA, Židovska ul. S.
28 L
STANOVANJE TREH SOB
kopalnice in pritiklin oddam takoj ali 20. avgusta v Praža-kovi ulici št. 10, pritličje, levo. — Vpraša se istotam v I. nadstropju. 2118
NAPRODAJ HISA
v Slovenski Bistrici.. Pojasnila: Pemič, trgovec, Slov. Bistrica.
2092
TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO
Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije.
vas bo presenetila Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom
POSESTVO
pripravno za upokojenca blizu Celja v Vojniku, prodam za 30 tisoč dinarjev. — Pukmaister, Vojnik pri Celju. 2114
ENONADSTROPNA VELA v kateri je parna pekarna, trgovski lokal in 3 stanovanja, tik postaje Lesce-Bled, naprodaj. — Pojasnila: Cernic, zid. mojster, Dravlje 100. 2111
PR0DW
PFED7ERJEV CVIČEK
iz Leskovca toči restavracija >PRI LEVU«. 1910
RAZNO
VTNOTOC KORAL v Poče novi pri Mariboru odprt!
2112
CE SE NE BRIJETE S A MI,
brijte se v brivnici hotela »Slon«. 27/L
IVAN MAGDIČ
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za spomladansko sezono. 30/L
NOVOOTVORJENI DAMSKI SALON Jožica KumeJj, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/1 izvežbana v inozemstvu, se priporoča cenjenim damam za prvovrstno izdelavo vse damske garderobe. — Cene konkurenčne. — Prikrojimo tudi vsako obleko po meri in žurnalu ter damo navodila za nadaljno izdelavo. 2115
PEKARNO oddam v najem. — Pojasnila: Triler, pri kolodvoru, Žirovnica, Gorenjsko. 2091
POZOR! POZOR!
Kam pa v nedeljo 7. maja ? Vsi na Jezico, kjer se otvori kopališče na Savi! Godba in petje ter druge domače zabave. — Točila se bodo najboljša vina iz domačih goric ter »Union« pivo. — Za obilno udeležbo se priporoča — Anton STHiN.
2117
Podčrtajte naravno lepoto
s *viU> in s k**zm«yta&&; 6 9 t i i o  pred^p^n — potura koOTVtik*.. IV>6tr«&e n*j Vas
A. Žlender, Mestni trg 22
					
1				■	I 1 1 1
POHIŠTVO
Na obroke! — Na knjižice:
masivne spalnice šperane spalnice ples kane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca
hranilrj:
Din 4900.-» 3000.-
> 1800.-
> 850.-» 450.-
omare > 380.-
postelje > 180.-
Vse drugo pohištvo se doo najceneje pri nas. Sprejemam' vsakovrstna naročila in popra vila po konkurenčnih cenah MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska ui» ca 18 — Miklošičeva cesta b Telefon 27-80. 1 704
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naša nčVrTra, oitnoprno sestra, gospodična
Slavica (Prahov**
uradnica v uredništvu „Jutra"
v cvetu svoje mladosti podlegla danes ob 23.30 kruti in dolgi bolezni.
Pogreb zemskih ostankov bo v četrtek, 4. maja t, 1. ob 16. trn od hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 53.
V Ljubljani, dne 2. maja 1933.
FRAN PRAH, poštni uradnik, oče — JULIKA PRAH, mati VLADO PRAH, trgovski sotrodnik, brat
Josip auganrač, Za
0fcan
— 2a upravo in inanrnmi ael lista: Oton Cnn&toi. — Val v Ljubljani.