List 24. Tecai XLII. i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold., posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. I V^CLOUj CiUi^/U/lV y f V/llIVU OldlUVliU HI U1 CL 111 J^l LU JUL CL U1 5 VI Cv temu res tako, spričujejo nam cele velike, v sadjarstvu med nami še tudi kraji nahajajo, v katerih se sađjar najođličnejše dežele, kakor: Saksonska, Česka, Wiir- stvo kar zaman išče. „Pri nas ni za sadje, ker noče temberška itd. V teh deželah je sađjarstvo uže vendar roditi", se zanikerneži po takih krajih izgovarjajo; pa do tako visoke stopinje dospělo, da nima le vsak kme- kako hoče roditi, ako se ga ne sadi! tovalec luvaicu, bodi-si majhen ali pa velik, svojega lčLStllG^ćlj 1—/ CL KJ JL OCLIAJCLI OU v V/ licu 1X1 CCI1J OIVCŽIII V IVlCLJlIlj IVJ razmerah večjega ali manjšega sadnega vrta (ali sađov- ga je še premalo, ali pa uže celó tam , kjer ga še njaka), marveč ima tuđi vsak med svojimi njivami posa- skoro nič ni, bolj ko mogoče Da bi se sađjarstvo na Kranjskem v krajih kjer povzđignilo, storilo se je mesne vrste sadnega drevja zasajene, in obsajena so v uže marsikaj. Kmetijska zgodovina nam hrani na pr teh deželah tudi vsa erarična, vsa skladna, vsa občin- imena časti in hvalevrednih gospodov, kateri so si ska, da še celó vsa poljska pota z drevoredi sadnega lastne sadne drevesnice osnovali, da so v njih drevje drevja. Pa, ako vsakega posameznega kmetovalca teh za lastno potrebo, posebno pa za brezplačno razdelitev dežel vprašamo, mu je li sađjarstvo poglavitna veja med farane přidělovali. Vspeh prizadetja takih blagih gospodarstva, ali mu daje ono poglaviti dohođek? — mož je bil in je še dandanes kaj povoljen, toda taki odgovoril nam bode svestno, da ne, ampak da je to možje so bili kaj redki in so osobito dandanes. živinoreja ali poljedelstvo itd. Poglaviti kmetijski dohođek zamore sađjarstvo Ođ strani slavne vlade storilo se je po c. k. kme- tijski družbi v isti namen tudi uže marsikaj! svo tam biti, kjer se gospodar skoro izključljivo le s tem jem času delile so se najmarljivejšim sadjerejcem sve- peča, kar je pa le redkokrat, in le pri največih jako tinje po tem denarne podpore, konečno prišle so na jako dosti sadja porabečih mestih mogoče. Okolo Pa- vrsto pohvalne diplome. Pa ker se je previdelo ? da riza na pr., se nahaja dosti majhnili gospođarstev, ka- vse to le še premalo izda, sililo se je na to, da so se terim je poglaviti in skoro tudi edini pridelek, krasno, ljudskim šolam z vladno denarno podporo sadne dre- žalibog ! da se je za to prej na kaj umetnih špalirjih priđelano namizno sadje. Med vesnice preskrbele ; špalirji pridelujejo le še kuhinjsko zelenjavo kakor po- skrbelo, kakor pa za to, da bi se učitelji na priprav- stranski pridelek. Taka gospodarstva pričela so se po nicali zađostno teoretično in praktično podučili. Na- navodu slavnega barona Babota tudi uže v okolici Du- ravni následek tega narobe-postopanja bil je se ve da naja udomačevati ? in taka gospodarstva bi bila tudi, ta, da se v dostih srenjah za drevesnico potrebni svet niti omislil ni ? ker r niso vedeli, komu naj bi ga iz- delavajo krtače te baže tudi brez ročaj tako da se No, v drugih krajih se je sicer za drevesnico na daljše droge lahko pritrdijo služijo v čišćenje lu v . W , ' —--O -- ----J w v w ^^ w * W W xitt V^^J JKJV XCX LLL^yj ^J k L UI XJL i \ \J j ÛlU^ijU ▼ potrebni svet omislil, toda nikdar se ni za-njo porabil ; badi tudi pri uže starejšem in višjem drevji ali je pa eden učiteljev z drevesnico sicer pričel. pa se je tudi kmalu naveličal, bodi-si, ker se je prepričal, da o stvari vendar-le premalo razume, ali bodi-si, ker se je prepričal, da je komoditeta vendar-le lepa reč na svetu. Resnica je pa tudi, da se je v dostih učitelj pri volji in pri zadostni znanosti vesnice vendar-le naveličati moral, ker je sprevidel da srenjskemu zaštopstvu, da srenjskemu odboru na drevesnici čisto nič 111 in da • + dosledno tudi še najpotrebnejših sredstev nakloniti ni hotel. I/ročil se je učitelju znabiti kak košćek srenjskega pašnika ali morda tudi nalašč za to kupljenega sveta, in mislili so, da je s tem uže vse opravljeno. Kakor da bi učitelj z otroci vse storiti zamogel, ali pa, kakor da bi bil tako izvrstno plačan, da bi zamogel iz lastnega žepa za drevesnico trošiti. (Dalje prihi dnjic.) Podoba 3. Podoba 4. Krtači (pod. 3. in 4.) ste klinasto ošpičeni, tako, da se tudi lahko koti, ki je delajo veje, osnažijo mahu in lišajev. Cena krtačam pod. ; in ie od 75 kr. do gold. v Čistite sadna drevesa! Mimo snaženja sadnega drevja je čišćenje debel in vej mahu, lišajav in uže odmrle lubadi najpoglavit- nejse in neogibno potrebno delo sadjerejčevo. Lišaj namreč ne odvzame samo drevesu tako potrebnega soků, temveč v njem, kakor tudi v mahu in v uže od- državnem gozdnem nadzorstvu in pogoz- dovanju Krasa na Kranjskem. (Konee.) Ceravno še nimamo enake postave, vendar se je uže precej Krasa pogozdilo, ne bode toraj odveč zalege. , ako Toliko se hvaležno spominjamo mož, kateri so za blagostanje mrli lubadi napravljajo mrčesi svoje potrebneje je tedaj čistiti drevesa teh pritepkov, ki je Kraševcev nekaj storili. grdijo. to porablja se različnih orodij, posebno Temeljni kamen k pogojzdovanju Krasa položil je tako zvanih drevesnih strgulj. Toda tu je treba po- leta 1873. tedajni in prvi c. kr. deželni gozdni nad sebno paziti, ker se s strguljo lahko rani lubad ali še zornik na Kranjskem, gosp.^Ludovik Dimic, z napravo Ta kateri je zdaj v visoki gozdarski službi v nov les, kar pa lahko prouzroči, da se drevo ali po- štirih gozdnih drevesnic v Postojni in Senožečah. polno posuši ali vsaj zboli. Kakor vse, tako so tudi gospod orodja za čišćenje dreves napredovala. Mesto prej Gmundenu poleg Dunaja, imel je tudi prve tri potne omenjenih uporabljajo se sedaj vedno bolj kr- poduke r o pogojzdovanju Krasa leta 1871. v Postojni, tace iz jeklene žice (Stahldraht-Obstbaum-Rinden- Senožečah in Bistrici". Kdor se hoče o pogojzdovanji Bursten).' s kojimi se drevje čisti ne samo čedneje, ložje Krasa temeljito podučiti, naj vzame isti letnik „Novic" in hitreje, temveč tudi veliko varneje. Take krtače. v roko in čita izvrstni govor omenjenega gospoda. - «J7 . . . ° m ^ , -i \T 11' 1 • 1 • TT i • » • 1 ^ kakor so tu upodobljene, dobijo se pri „Land- und forstwirthschaftliches Verkehrsbureau in Wien, III." Nadaljeval je pogozdovanje Krasa bivši dež. gozdni nadzornik za Dimicom, sedanji višji gozdni svetovalec, tehnični zastopnik državnega gozdnega nadzorstva v poljedeljskem ministerstvu, gosp. J. Salzer. On je v rcsnici prvi pričel zasajati Kras, in sicer na pašniku „Oštri vrh" pri Postojini. Sadike jemali smo iz državnih gozdnih drevesnic v „Golobičevcu" pri Postojini. vidnim vspehom in največ prostora pogozdilo Podoba 1 Krtača (pod. 1.) služi v čišćenje starej ih dreves-prekljo, kojo se pritrdi v uho, dosežejo se tudi naj- višji deli drevesa. Cena gold. 80 kr. Podoba 2 Pod. 2. kaže nam malo zakrivljeno krtačo z ro čem, rabi se posebno za mlada drevesa. Ker se pa iz se je pa pod vodstvom sedanjega c. k. deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko gosp. V. Golla s prijazno podporo visoke deželne vlade in njenega za povzdigo gozdarstva vnetega zastopnika deželnega predsednika gosp. barona Winklerja. Na ta način se je do zdaj 350 Ha. obsežnega pu-stega Krasa zopet pogozdilo. To delo stalo je državo 20.200 gold. Porabilo se je 1.656.925 sadik, 68.000 topolovih natičev, 7ó0 kilogr. pravega koštanja in 2100 kilogr. smrekovega semena. Letošnjo spomlad posajali smo 45 Ha. obsežnih nasadeb in 41 Ha. obsežnega prostora na novo pogoz-dili. Za posadbe rabili smo 236.000 črnega bora in 4000 jesenov. Za nove nasadbe potřebovalo se je 235.000 črnega bora, 15.000 akacij, 5000 jesenov in 5000 pravih kostanjev. Delo stalo je 2000 gold. Zaračunjeni so pa tudi stroški za pošiljanje sadik po železnici in na nasadbe. Sadike za pogozdovanje Krasa izrejajo se od leta 1875., ko so se opustile državne drevesnice v Posto- 189 • • Senožečah in Bistrici, y osrednji gozdni dreves- Kras pogozditi. In to je velikanske koristi za celo j™, nici, katera meri pri Ljubljani 70 Ha. in se nahaja pod Rožnikom deželo, posamezno občino in vsakoterega posestnika. Hvaležnost moremo visoki vladi le s tem skazati če Konec leta 1883. bilo je v tej drevesnici 9,284.016 ako jo povsod pri delu podpiramo, to se pa zgodi eno- in dveletnih šilovnih drevesec, 486.391 enoletnih listnatih drevesec raznih vrb > 4889 divjakov in 534.644 natičev govorimo. sami puste prostore pogojzdujemo in druge v to na Za letošnje nasadbe je bilo pripravljeno naslednje število drevesec: Toraj z združeno močjo na delo, katero blago slovi Bog! ? 7 1.226.400 smrekic, 600.000 belih borov 324.000 mecesnov 35.000 jesenov, 10.090 koprivovcev, 806.000 akacij, 63.170 gorskih javorov, 680 divjih kostanjev, 460 orehov 2678 pravih kostanjev 650 hrušek kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dné 8. junija 1884 berg Seji predseduje g. Karol baron Wurzbach-Tannen Navzoči podpredsednik Seunig, tajnik Pire ? ? in odborniki gg. Brus, Jerič, Kastelic, Murnik, Newe klovsky, dr. Poklukar. Robič, Souvan in Witschl. Glavni odbor vzame na znanje poročilo pregled nikov družbenih računov 750 jabelk 350 višenj j j m _________ 00. Ferd. Souvana in Kar. Zagarja ter se jim izreče v imenu družbe zahvala za njih delo in trud. Družbenemu denarničarju in raču-novodji g. Brusu izreče glavni odbor ravno tako svoje 65.000 po 1 meter dolgih vrbovih natičev. Sicer pa ni namen, osredne gozdne drevesnice sadike samo za pogozdovanje Krasa izrejati, ampak omenjene sadike dobijo brezplačno tudi taki posest-niki, kateri imajo veselje do pogozdovanja Krasa. zadnjih treh letih oddalo se je brezplačno lijon in 833.243 raznih sadik, in sicer je bilo : priznanje Tajnik Pire poroča o podeljenih subvencijah c ministerstva za kmetijstvo, kar se na znanje vzame Subvencije so sledeče: 1 Za dolenjsko pokrajinsko razstavo na Krškem mi Svota določila se bode še načrtov na podlagi predloženih 728.685 črnega bora, 102.100 belega bora, 340.380 mecesnov goldinarjev Za napravo in premiranje sadnih sušilnic 400 ? 7 7 68.500 jelk (hoj) 7.200 razne šilovine 260.830 akacij 10.820 javorov, 58.199 jesenov, 8.200 lip, 23.780 bukev i i 7 500 divjih kostanjev 21.440 koprivovcev, 1.400 jelš 165.520 vrb 18.470 jabelčnih divjakov 8.545 hruševih > ? . Za nakup lanenega semena 300 gold. . Za povzdigo sadjereje 200 gold. . Za živinorejo 2000 gold. , Za ovčjerejo 300 gold. . Za čebelarsko društvo 150 gold. Prošnjo c. kr. kmetijske družbe za subvencijo go-spodarjem, kateri napravijo umna gnojišča, za nakup Zugmajerjevih plugov in čistega detelnega semena je ministerstvo odbilo. Predsednik avstrijskega sadjerejskega društva grof Attems v Gradci poroča družbi, da osnuje za tošnjo jesen tečaj, v kojem se bode podučevalo o porabi sadja 7 posebno pa o racijonelnem sušenji. Ravno ta ? w 77 817 češnjevih 6.751 pravih kostanjev 1.006 orehov, 7 100 mandelnovih dreves. Prodalo se je pa 758.880 smrek gold. 50 kr. en tisoč 5 po gold do gospod ponuja družbi Reynoldovo sadno sušilnico za polovico fabriške cene. Glavni odbor naroči tajniku potrebno poizvediti ter o tem v prihodnji seji glavnega odbora poročati. Tajnik Pire poroča o potrebi preustrojitve gospo-darjenja na družbenem vrtu ter predloži po njemu so-stavljeni nov načrt za gospodarjenje. Glavni odbor pritrdi nazorom poročevalca ter mu naloži izdelati Letošnjo spomlad vsejale so se na novo v osredni natančni načrt ter o svojem času sklicati odbor, koji se gozdni drevesnici „pod Rožnikom", ko se je enkrat ima v potrebnih sredstvih posvetovati gv^um ui t v uoiiivi Jr -.»v——., --- — o - ---- zemlja zboljšala, naslednje sorte gozdnega semena 130 kil črnega borovega semena Knjižica n Mlekarstvo je natisnena; glavni odbor > 60 25 20 25 24 20 100 » 71 11 11 V) 11 11 smrekovega mecesnovega belega bora jesenovega javorovega jelšnega akacij evega naroča tajništvu, da predloži zaradi subvencije en íztis 77 77 11 11 11 77 knjižice in račun o stroških c kr poljedelstvo. Ukrene se n Kmetovalcu u ministerstvu za knjižico kot pri- logo dodati, ostale iztise pa po 10 kr. prodajati Glavni odbor sklene pristopiti kot član društvu u 11 na Dunaji; plača se enkrat za vselej 10 gld Zraven tega se je 36.000 raznovrstnega listnatega drevja in 350.000 šilovnega drevja presadilo. Razume se, da mora v tem vrtu stalen čuvaj biti, Vrtovca v -- ^^^— ^ «.....^— kateri vsa delà nadzoruje, kajti treba je 7krat na leto družba gospoda grofa Lanthieri-ja, da jo blagovoli za Kosmos To društvo ima namen, podpirati unesrečene po elementarnih dogodkih, kakor po povodnjih, toči itd. priliki slavnosti odkritja spominske plošče slovenskega pisatelja in zasluženega kmetovalca Matije Vidu nad Vipavo, prosila je kmetijska vse gredice opleti, z vejami pokriti, zalivati itd to stane vsako leto 2000 gold Vse stopati pri slavnosti Iz tega se jasno razvidi, da hoče država gotovo dne kr. vlada za Kranjsko naznanja, da bode 11 m. zborovala ênketa zaradi posvetovanja o po * 190 stavi za pogozdovanje Krasa ter vabi društvo, da tudi so poročevalca, da je, vdobivši Iasuo dovoljenj ~ ' --------------J ~------- ~ ■ ov * W.VTU1VU,, Vit» j t., tuugiaauu uuvuijcujo ti" ona odpošlje tri zastopnike. Glavni odbor voli zastop- govinske in obrtne zbornice ter kmetijske družbe pri • i « v i / x • TA i • y • r^ • ^ ^ t nikom družbe Seuniga, Robiča in Pirea. predsedstvu državno-železniškega sveta stavil následuj Gospodu vodji R. Dolencu se naroča, da na pod- spremeno novega voznega reda zadevajoč predlog seč lagi sklepa občnega zbora od^ 21. novembra 1883. leta blagovoli potrebno poskrbeti zaradi sostave uzornega hodnje seje: „Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi pluga za težke zemlje vipavske doline in metliškega pro- naj bi se ta predlog postavil na dnevni red pri- naj bi novi vozni red liar okraja. ajhitreje možno tako spreme nilo, da bi vlaka št. 2019 in 2020 iz Ljubljane na Trbiž tako vozila, da bi imela z ja- • m i • v^ • t • Na novo v družbo kot djanskega uda se sprejme in s Trbiža v Ljublj gosp. Viljem Rohrmann, adjunkt na drž. vino- in sad- drnima vlakoma št. 501 in 502 na Trbiži iu z brzovla jerejski šoli na Slapu. koma št. iu 4 južue železuice v Ljubljani neposredno r» TT ACf A U --i ; ~ ____JI _ _ ^___ frarodno-^ospodarske »tvari. zvezo." Utemeljeval da najvažitejša vlaka, nočna brzovlaka Dunai Italijo in nazaj je ta predlog s tem, da je navajal iz Prage in iz 501 in 502 nimata na Tr Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtua zbornica imela .je due 30. biži s progo Trbiž-Ljubljana zveze. Potovalci, kateri se vozijo dalje ali dojdejo z brzovlaki ter hočejo prestopiti na progo Trbiž-Ljubljana, moraj na Trbiži ur čakati maja t. 1. sejo pod predsedstvom g Josipa K uš a r j a ; , oziroma Vsled tega imajo znatno škodo kopeli in navzoči so bili rr o* zbornični člani: Ot. Bamberg, prošnje letovišča na Gorenjskem, in vlagale so se v tej zadev spremena novega voznega reda bi bila oči Ko Ta Iv. Baumgartner, Iv. Nep. Horak (podpredsednik), vidno tudi koristoa za poštni promet za Kranjsko, _ Fr. Hren, Aut. Klein, Iv. Knez. Fr. Ko 11 man, roško, Stajarsko in Hrvatsko med seboj ter v občevanji Jos. Lozar, Kar. Luckmann, Alf. Lede nig, Mih. z Dunajem in s Prago, če se pomisli da državu Pakijč, Iv. Perdan, Vas. Petričič, Jos. Ribič, železniški nočni brzovlaki imeli zvezo z dnevnimi brzo Jak. Skr binec, Jernej Zit nik. Predsednik otvori sejo in imenuje overovateljema vlaki južne nice Dalj zeló bi nasvetovana spremena o . Ot. Bamberga in Iv. Kneza, ter prečita dopis gosp. govora, da bi se pomnožili ajala prometu s Hrvatsko. Razen tega pa tu ni laki marveč, da bi se iz c. k. deželnega predsednika Andreja barona Winklerja, vršilo večj delo da bi vlaka št. 2019 in 2020 ka kateri vsled ukaza gosp. ministra za notranje stvari z tera uže tako iz Ljublj v Lesce in nazaj vozita, ne- dne 15. maja t. 1., št. 2330 naznanja, da je Nj. c. kr. koliko postaj dalje od Lesec do Trbiža vozila, s prav apostolsko veličanstvo vzelo v najvišje zuanje od zbor- malo spremeno, katera bi pa krajevnim razmeram uga-nice izraženo sožalje o smrti Nj. veličanstva Marije jala ter bi bila v velik prospeh mednarodnemu prometu Ane ter je naročilo izraziti zbornici najvišjo zahvalo. Zbornica je to stoje zaslišala. . Zapisnik zadnje seje se potrdilno vzame ter v veliko korist potovalcem; ta podaljšana vožnja na znanje II Po etu Pet riči ča se ne bere sveta, nj se nedvojbeno izplačala , kajti promet postai bi živah nejši. — Ko je gosp. poročevalec vložil gorenji predio obrnil se je pismeno na. člana državno - železnične^«* ekscelenco barona Schwegelna na Dunaji ter rr m poročilo o delovanji, katero se v pisarni zbornični lahko ga prosil, naj bi podpiral ta predlog, oziroma ga sam ekscelenca je bil koj zadovoljen ter je vložil pregleda in katerega glavne točke se bodo po zapis- vložil niku azgl asile III Gosp L u c k m član državnoželezni predio za g najprej pri odb državno-železničnega sveta dne 19 red in potem v seji škega sveta, poroča o zadnjih obravnavah državnoželez- tako dobro utemelj maja t da ter ga se je enoglasno vzprejel niškega sveta dne 19., 20. in 21. maja t. 1. na Dunaji. Zastopnik c. kr. ravnateljstva in predsednik obljubila Ker je to poročilo Luckmann v posebnih iztisih sta želio izpolniti pod cr po* oj em i da bi dozdanja tržna razdelil, se objavijo tu iz nj točke. malo manj obširno vse vlaka, katera do zdaj vozita na progi Radoljica-Lesce Ljubljana, potem odpadla in da bi zastopniki iz Kranjske Ker ima letinski vozni red, kateri je dobil dne 20. pri tem posvetovanji se izjavili, da takozvana tržna maja t. 1. veljavo, dva jadrna vlaka št. 501, in 502, ka tera vozita iz Prage in iz Dunaja čez St. Mihael in do Trbiža. Sprein v Benetke in nazaj s povišano brzino pa se v novem voznem redu ni skrbelo laka odpadeta, če se podaljša in preloži njiju vožnja novega voznega reda v zmislu ivno nadzorstvo železnic in bi katera vlaka predloga mora potrditi gl da drugim vlakom zvezo na Trbiži, in ker je poročevalec od gorenjskih občin dobil več prošinj, naj bi se za-nje potegnil pri prihodnji seji državnoželezuiškega sveta: te prošnje sodržujejo nujno molbo na c. kr. ravnateljstvo, naj bi v interesu potovalcev imela nočna jadrna vlaka direktno zvezo s progo Ljubljana-Trbiž. Tudi občine, od Lesec više ob progi, vložile so opetovano prošnje pri poročevalcu imela z se morda v dveh do treh tednih vpeljala, s čemer bi se vsem željam ugodilo (Dalje prihodnjie.) Slovstvene stvari. 5 naj se potegnil za to, da bi tržna laka št. 2019 in 2020 ne vozila samo do Lesec, marveč tudi dalj do Trbiža, kajti tako bi bilo prebivalcem vasi od Kranjske klobáse pa A. Nagelejevo tovilo. mo Lesec više možno, voziti se z železnico uradom v Radoljico in nazaj i ter mogli bi se voziti v Ljubljano ne da bi jim bilo treba tam prenočevati. Ugodilo bi se vsem željam, če bi se taka sprememba novega voznega reda doseči mogla, da bi tržna vlaka št. 2019 in 2020 Spisal Belobrk Naglic. (Dalje.) tamerafcen ($amerafc) zatrosil se je v nemščini do dobrega po vojščakih za tridesetletne vojske iz franc 58 v Trbiž in nazaj tako vozila iiuela zvezo z noć- camerade, a ta je nastal iz lašk. ,camerata4, ki izhaja nima jadrnima vlakoma št. 501 in 502; in tako se iz lat. camera (camara, hammer), tedaj je ÍÍamerafc pra mogla doseči direktna zveza z dnevnima brzovlakoma za prav ber Samttter ali 3ttttmer^enoj]e 59 itfrief užne železnice v Ljubljani. Ti različni odnošaji napotili (pismo, list) ni prava nemška beseda, nego skroj 191 po sred.-latinski n breve a lat brevis e i prviue = kratko pismo, posebno papeževo, kesneje pismo ali list sploh; 60. Sngenteur (franc.); v slovenskih kratko) iz pa padal moji obleki". *) 71. 3tffer- Ni ta beseda ni prava nemška, kajti izhaja iz sred.-lat. cifra u ali » ziffra u 1 tudi » cifrum" i ta pa iz arab. „zifron" ? ustih je pa francosk n ingénieur ali n ženir tudi n mača beseda inžinir t o m é r *) ali u postal inženir pomenjala iz prva to, kar zdaj ničla n nulla u ? n Nekdanja žinir zemljemér) je zdaj pri s časom pa prišla slava ji! ki je Muli) ; z osla na konja, pravnejša za pomen Geometer (ki je zvarjen iz dveh 1 ê 1 1 1 / A \ 1 • • — + A V ^ grških besed VI et o zemlj in [urosïv (metreîn) meriti ter začela značiti vsako številko, a ni se bati, da bi prišla kedaj s konja zopet na osla Vidiš li, dragi brate, da se nisem zlàgal, rekši, da 61. ftatoaun, sr.-vis.-n. kapûn iz lašk. cappone, franc. sem zasledil v tvojem kratkem spisu več od sedem ^ L 1 t á »• « t átl 1 ê V • chapon, a ta (oba) iz lat. capo, grški mmov » kapun ali kopun (kopiti fafcaun kápo fappen, exsecare, deset tujih besed. vico „uzmati"? Ali misliš, da imaš samo ti pra Hm! hm ! hm! evirare); 62. Sappe. Nekdaj je ta beseda značila plašč vse z.a ravnopravnost. Ce imaš to pravico ti Zdaj se poteza ? ino ali po vrš iz sred.-lat bi eko, ki je pokri « capa a u capere", faff in fié Isid. 19 tfne&men 31 tudi glavo ** cappa u iz lat » quia quasi totum ca piat hominem"); kesneje pa „ornamentům capitis v poznodobni grščini vAnnu, káppa, laški „cappa" chappe u r (capot) Šappe" po Grimm zato -----------7 „w^^/v^ ai-VUU4 ^vui[/[;ii ) franc. SRanteí mit Šíapu$e, zdaj je pa Nemcu Diefenbach D i. dr to kar nam naša podomačena kapa, kateri je tedaj «i; nio^« «« kuta" ------ ali ded kapo (Mapuje) iz lat n plašč mati pa 63 Saumoí Dí s svojo čudno pri Lutru baS ok in oie besede oleum, a ta iz gršk. eXœiov, élaion ; 64 ©toieael (lat. iz lat. specul cere, fpafyen 65 a ta iz lat. glagola spe quitus fret lebtg Ouittuna (quitt iz sred.-lat. quittus ali íoS madjen, a iz tega okoli 1 sred.-nemšk. „quiten" 1500 „quittunge" quttt novo-vis. nemšk. Ouittung) 66 zemskega „stoífeern", a ta gla s2Iuêftaffirung (au« ft a ff tren) iz nizo mit ©toff fefyen, kesnej pa tr fefyen 7 67. šftofe (staro-vis.-nemšk. rôsa, iz franc, estofïer mit ûden 9Mtbig t>er nemšk. rose je iz lat. rosa istega pomena „unb ber Mame Weigand » fam mit Der fcei unferett $ort)atern fceítefcten 23íume 3a unš" namreč k Nemcem Tudi pradedi bili so tako srečni; kajti besedo „roža u veli feljr naši lat. rosa) čitamo uže v rokopisu staroslověnském Suprasel skem iz XI. veka; urimeri tudi srb. ruža ružt rusa, bolg î litv. rože v Miklošičevem staroslov. slovniku na str. 802 y ruski ž po novem tudi roza; polj roža češki ruže. Naša pravica do rože ni tedaj manjša od nemške do ,,9îofe"; 68. paartoeife je kajti iz latinskega priloga „par" postal je sred.-vis.-nemšk. prilog gleiá jtoeiett] nemški „par", »par* pol po nemški, , gletcfofommenb a iz tega gíeicfy j oziroma iz lat. samostavnika „par" pri Lutru še „baš par", sred.-vis.-nemšk. ki so se ga s časom polastili tudi Slovenci ter ga rabijo dostikrat po nepotrebnem ; paattoetfe se pravi ATT nlri rv r\ r] tm i ki ri r? a Ci 1 î %% ^ J ^ 1__ J_ . LL \ ^ JXÔ slovenski „po dva in dva (al „parvajs" Početkom 15 kakor uči mili moj bratec po dve in dve veka tčila je Nemcem beseda 69. m to, kar zdaj 'Çfarrftrdtye, staro-vis.-nem pfarra » pfarr u u " ali „farra parre" pa VV, XJVA..WJ t* , v.»»*.* V»,,., UUWIU TlO. iiv/lll. „ ^J.O/1 1 pa ttrc^enfprengei ali $trd)enf)neí, sred.-nem tudi ^farrerStoofymtng, ^Pfarrei iz sred.-lat. besede istega skrajšane iz cerkvene gr.-sred.-lat pomena pa u *** besede parrochia (nm. parochia). Tako je brez dvojbe tudi % far chus 70. u iz gr.-sred.-lat. „parrochus oziroma iz domnevne (poprej paff sare itd 6 je iz franc, passer „paro parrus" (Weigand) ? asé) lašk pas venci poleg gla Za pomen „paffen (ju etrcaS") imamo pa Slo » prilegati se, prileči se u jeden do mač glagol, ki ga ni menda še v nobeni knjigi namreč : p r i p á d a t ne pripada k tej opravi, ali čemu); na pr » Glej » Tak klobuk da bode klobuk pri * Priobčil učencem l. 1848. pokojni Metelko iz svo jega kraja. **) Zato ram jo imeti tudi jaz; imeti tudi Slovenec. če jo ima Nemec, mora jo Toda take čobodre (ířauberrodlfdj), kakoršno pro daješ „praznim bučam u Î ni hvala Bogu še v nijednem slovenskem kotu. Tako se pačijo samo ne vedni in nemarni nemškutarji ali njihove bire ljudje, ka terim se neče učiti pošteno slovenski, najsi jim je slo venščina potrebna kakor ribi voda. Ni pet ni šest ** priredi si tak nemarnež iz nemške besede sloven sko î še Bog — da jej prirepi slovenski rep kakor je storil tišti uradnik, ki ni znal, kako se pravi po slovenski „baš SBeljr" ali kakor se po navadi govori: ,,bte ffieljre" (pri mlinu), pa je kar drzno „z motoviloin střelil" — zinil ter vprašal zbranih slovenskih kmetov: n No, kaj hočete, nóvo ali staro véro? n Ha, ha, ha ! ho, ho, ho!" zahohotajo se kmetje ter mu odgovore: » Véra naj ostane le stara; nekaterim pa ni po volji stan j e z in si želé novega. u Tako so zavrnili ter osramotili slovenski kmetje nevednega „škrica". «) (Konec prihodnjic.) ^oiitlćoe stvari. Govor dr. Bilinskega 0 šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja. (Dalje.) če se ne bom toliko naloge vstrašil kojega sem nedavno dobil od poslanca Jágerndorfskega, da sem namreč za presojevanje obrtnih in trgovinskih razmer še premlad poslanec. Res je, da imam podedovani greh še jako mlađega mandata, zvedel sem pa tudi, da je tudi iglavski poslanec ne-kemu mojih kolegov Vprašam se v očigled opomina 5 neiiaj enacega očital. Ondi je šio za vprašanje narodne sprave, in rad pritrdim, da tisto vprašanje zahteva neko kanonično starost. Jaz saj bi se nad to vprašanje ne upal. Nasproti temu sem se pa pri teh-le vprašanjih, ki take starosti ne zahtevajo, vendar-le odločil govoriti, ter se uže naprej tolažim s skušnjo, da so starikovi gospodje s takimi ugovori mladini nasproti vedno pri rokah, kedar jim ta nepriležna postajati pričenja. "e je to tudi pri starikovih strankah v navadi tega pać meni mlađemu poslanců ni mogoče določiti vendar pa uže sedaj kljubu v svoji neizkušenosti lahko rečem, da se ne smem ravnati po govoru včerajšnjega gosp. govornika, kateri ni ne proti in ne za postavo, í « ** Iz pisma neke Slovenke Mir nichts dir nichts (kuta) n Monchs k a p p u nekdaj Nekod pravijo P ki je po pravem 2Baffer* Monchsk utte fali (tudi 2Boae) zato je nepotrebna novoskovana beseda vo* A d e 1 u n g. Diefenb. glossar" 414 a dopad u Privatim ne » vi • • sknj u 192 temveč k postavi govoril, kakor se je sam izrazil kar je čisto nova klasifikacija, ki zasluži, da bi jo vedno v govorniške listine zapisali — po tem govoru se ne smem ravnati. Spoštovanemu gosp. poslanců opavskega mesta Zabavne stvari. zdelo se je primerno večino visoke zbornice pokregati i in sicer ne le za minule grehe, kar bi člověk uže po slušal, temveč tudi za bodoče grehe; osobito za slučaj, ako bi večina visoke zbornice ne bila takoj pri volji bodočih na8vetovanj gosp. poslanca, katerih pa še celó ne poznamo ne, celokupno sprejeti. Noc pred sv. dnevom. Maloruska povest. Kuski spisal N. V. Gogolj, preloži! L. Pođgoriški (Dalje.) » Kaj je meni mati?! Moja mati si in oča Gospoda moja, jaz nimam nikakega govorniškega vse> kar Je dragega na tem sveti. Da me car po- kar je talenta in se toraj tudi v to spuščati ne morem «UUt * VV l^LV,«*, pre ----------- 77------- ---------7 ---------«7 7 ---- pustiti hočem to poznejim govornikom na desnici te vi- najdraže v moji carjevini, pa ti bodem dal, kar koli zove £ sebi in reče: „Kovač Vakula, zahtevaj soke zbornice, ki morda imajo tak talent, da bodo gosp. utegne biti. Ukazi, pa ti dadem postaviti zlato^ kovač opavskega poslanca nekoliko v roke vzeli. Prepričan sem, da bodo to ročneje in boljše napravili, kakor je nico in koval bodeš sè srebernimi kladivi." Nečem" odgovoril bi caru, ni dragih kamenov, niti zlate kovačnice, ne tvoje carjevine: daj mile drago Oksano!" „Dej, kakov si! Ali moj oča ne hodi po glavi! Do- vprašanju samému, ker sem se bil ódločil govoriti, kjer živel bodeš še to, da se zakoni s tvojo materjo!" bom vprašanje osvětil v štirih glavnih oddelkih. Morda Nejala je in laskavo nasmijala se Oksana. „Ali še ne storil gosp. poslanec sam. Gospodje naj mi toraj dovolijo, da se povrnem bo visoka zbornica vendar nekoliko petrpežljivosti z prihajajo tovarišice... ? Kaj znači to ? Uže davno mano imela in sicer v oziru na to, da so gospodje vče- Je fiasjkoledovati, začel me je dolg čas lomiti." rajšnji govorniki o postavi sami prav malo govorili, meni se pa potrebno zdi, neKoliko bližje si jo osvetiti, postavi toraj razločim štiri glavne oddelke. prvem oddelku, gospoda moja, nahaja se skrb w Bog bodi z njimi, draga krasotica!" Kaj je to? njimi vred gotovo pridejo mla ljivost, katero mora podjetnik imeti gledé telesnega, duševnoga in nravnega razvoja delavcev brez ozira na , imajo . da denči. Ali se bodemo sukali. Kake šaljive povesti bo demo pripovedali si!" „Torej si rada v njih družbi?" „Da, gotovo rajša, nego v družbi s teboj. A, kedo spol in starost. Take předpise, gospoda moja je potrkal? gotovo so tovarišice to in dećaki!" vsa evropejska postavodajalstva, opirajoč se na to » Zakaj bi se delj časa mudil tukaj?! u govoril je delavcu le redko kedaj mogoče pri sklepanji pogodbe staviti pogoje, ter mora biti s tištim zadovoljen, kar se do mene, kolikor do kake zarujovele podkve. je sam sè seboj kovač. „Posmehuje se mi. Toliko je Ali ravno v delavnici ali zavodu nahaja. Tu sem spada v prvi vrsti zapoved, da naj se čuva ker je tako, vsaj nihče drug nima prilike, da bi se po smehoval mi. Ko opazil JL A JL / U • y • 4 • • , smrtne nevarnosti in na zdravje; dalje zapoved gledé DeJsl JeJ> laz> tega > da je kedo drug ugod naučil!.. primernega oddihljeja; zapoved, ki naj bi omogočila ob-iskavati cerkev in šolo ; po drugi strani pa spadate semkaj prepoved delà ob nedeljih in prepoved glasovitega veroloma. Udarec po vratih in zunaj na mrazi čisti glas : » Odprite ! u pretrgal je njega premišljanje. » Osvobojaj, jaz odprem sam ' — opomnil je kovač in otišel v vežo o namenu, da rebresa potere v svoji Jaz mislim, gospoda moja, da se v tem oziru ne Jezi prvemu, ki mu pride v pesti. bo mogoče mnogo spodtikati in to tim manj, ker so se vladi gledé nedeljskega posvečevanja jako razširjena Hujše in hujše je pritiskal mraz, v višku pa je bilo pooblastila za tište slučaje odločila , kjer bi si interes mrzlo tako, da je hudoba poskakovala s kopita na ko delavca navskriž přišel z onim podjetnika ali pa z do- pito in hukala v pesti, rada bi si bila ogrela otrple sedaj še ne zadostno razvito obrtnijsko tehniko. prste. Ni bilo čuda, ker je hudobca zeblo tù; saj je Te dolžnosti podjetnikove zahtevajo pa jako razšir- po peklu, kjer ni, to je znano, mrzlo tako, kakor je pri jenih dolžnosti delavca in sicer ne samo dolžnosti so v splošni rabi kakor zvestoba, ubogljivost itd. ? ki kar nas po zimi, in kjer se hudir pokrije s kolpakom (po nočna čapka) in vstopi pred ognjišče, kakor kak kuhar so uže gole fraze postale, temveč posebno bolj kon- in uboge grešnike pali o taki radosti, o kakoršni na-kretnih, ki so po mojem mnenji nad vse potrebne, nam- vadno kaka starka klobáso peče božičnega dne. f reč vodstvo delavskih knjig brez izjeme in to tudi proti želji in volji delavca. Sicer ne moremo še trditi da Tudi čaralnica je čutila mraz, da-si je toplo bila oblečena; a ko je bila dvignila roci in nogo delà za £j\j ÁJ1 lu TVIJl UV1U ▼ Vyt*. k-JlVV/1 liU iUUl KjLULKJ OU tlUlli ^ UU Uk/lV>V;VUli Sj th Dl\J JV U11U UTl^UllU 1 KJVJl IU UV^V vívíuí c- < delavska knjiga delavcu uže naprej škodo delà, ravno nogo, da je bila v takem položaji, v kakoršnem je čio nasprotno, pošten in priden delavec je vesel, ako ima veK 5 ki koče drsati se po ledu, splavala je po zraku spričevalo v rokah; večini delavcev zdi se pa vpeljava naravnost v dimnik, ki je bila nedavno ostavila ga. delavskih knjig nekako oskrbništvo, tišti pa, ki so se Hudobec je précej tudi tako odplul tik za njo. Ali odločili za boj proti kapitalu, vidijo v njih nekako ome- ker je ta trapež okretnejši od vsakega gizdalina v svi- jitev in otežo bojevanja in to po pravici. Ravno zarad lenih nogavicah, ni čuda, ker je o vhodu v dimnik svoji tega, gospoda moja, zdi se mi vpeljava delavskih knjig prijateljici sedel na vrat — in oba sta obtičala med potrebna. Kakor je posamičen delavec nasproti pod- loncijaa prostorném ognjišči. jetniku slaboten, tako je silna delavska stranka ? kakor Čaralnica je oprezno pokrov umeknila izpred peči i celota nasproti podjetniku. Delavci imajo pa tudi pra- zato da bi se preverila, ali nima nje sin Vakula kakovih vico združevanja, kar jim tudi po vsi pravici gré uže gostov pod streho ; nu, ker je bila prepričala se, da l zarad tega, da se bo podjetnik brez posebno tehtnih kogar ni v hiši, da le vreče ležé sredi izbe, zlezla je vzrokov varoval podati jim povod do kujanja. Toda tudi raz ognjišča, slekla topli kožuh in popravila obleko, a delavci dobro čutijo, kakošne žrtve da jim naklada koa- živa duša bi ne bila slutila, da je malo poprej jezda licija (združenje). (Dalje prihodnjic.) rila metlo. Kovača Vakule mati ni bila ostudná. Pa saj je redko to, da bi toliko stara ženska bila zala. Vendar-le je znala mamiti resnobne Kozake (katere je — to je 191 malo brigala krasota) čarala jih je polje nese Uže kake tri tedne sta hodila dva kupca treba opomniti tako, da so jo pohajali starosta in djak Osip Nikiforović (to je da, kedar soproge ni bilo doma) in Kozak Kornij nakupila sta jih od 600 do 700 glav ter sta jih prav iz Bavarskega, ki sta kupovala ovce in ovne (koštruue), Ćub in Kozan Kasjan Sverbiguz. Pa, to moramo njej dobro plaćala. Bog daj še večkrat kaj takih kupčev v na čast priznavati, da je izborno znala ugajati jim > da naše kraje. ni enemu izmed njih ni prišlo na um, da ima tekmeca. Ljubljane. (Akademija c. kr. dezelnemu predsed Če je kak pobožen kmet ali kak plemić, kakor se radi niku baronu Wïnklerju v čast.) Gojenci knezošk. Aioj • • / TT i • 1 y v • * 1 1 1 ' 1 Vi • • • v v j • 1 • i • i • i ^ • , • • « imenujó Kozaki, v plašči s kapucom ob nedeljah šel zijevišča so 9. t. m. priliko imeli svedoćiti svojo nadar-v cerkvo ali o grđem vremenu v krčmo — kako bi ne jeuost ter skazati eminentno lojalni duh, ki veje v tem bil oglasil se Salohi, ne pojedel nekoliko mastnih sme- ustavu. Posla vili so namreč ta večer Ijubljenega moža, tanovih varenikov (pastela) in v topli izbi ne bil pogo- voril se s postrežljivo in zgovorno gospodiujo? Ple- mu je vzvišen vladar izročil krmilo domače dežele vseh jezikih, ki je prav tako sijajno, kakor mu gre. mič je vsak nalašč naredil oviuek vselej , predno je govoré avstrijsisa ljudstva od boke kotorske pa do kr přišel v krčmo, in rekel je — da je ta hoja narávnost. konoških gorá in na vrh še v staroslověnském, latin- grškem in francoskem so govorili vrli gojenci te kedar je v nedeljo Soloha prišla v cerkvo v světli skem j plahti z uankinastim obrobjem, vrhi pa v sinjem za- hiše do visokorodnega cesarskega namestnika, ki je bunci, ki so zadaj našiti bili ná-uj zlati lasje, iu usta- osebno s svojo blago gospó ter z najvišimi dostojanstve- vila se blizu oltara desuemu klirosu *) nasproti » niki domaće dežele obiskati blagovolil ta ustav, stilnega vtisa vérno je pokašljeval djak in mimovoljuo (unwillkuhrlich) škilil na tisto stran, načelnik pa vihal brke, lase pomi- udov častite duhovščine tudi iz prav daljnih krajev pri Zado- pa je bilo posebno to do nas, da je mnogo kal za uha in svojemu sosedu šepetnil : „Da te vendar, hitelo k tej tako izredni kot izborno izvršeni besedi. je přebita ženska, prava vražja ptica!" Soloha je bogatem sporedu je ćul, ki je bil nazoč, v kratkem oba pozdravila in vsak je menil, da je njemu priklonila času 5. četrtinek ure razun deveterih jezikov tudi še se prav za prav. najpriljubljenejih slovenskih, hrvaških, čeških in nemških Clovek, ki pozná človeški život, spoznal bi takoj, kompozicij, ki je je točno ter vneto z nepokvarjenimi da je Soloha najprijaznejša bila Kozaku Cubu. Cuo je glasovi spevala Alojzijeviška mladina. Vse peto je bilo bil udovec; osem velikih stogov suopja je nenehoma Krasno; a vse je stalo pred njegovim doruom. Dve dvojici krepkih volov uikovih" 5 zmirom svoje glave iz pletene staje molelo na ulico zložil Ant. Foerster. vendar le nadkriloval „Veuec Vod-ki ga je ces. namestniku Wiuklerju samému in mukalo, kedar koii so opazili, da prihaja njih Kuma Najvećo zadovoljnost visocega krava, ali pa njih ded slavljenca samega in vseh častitih vabljencev pa smo tolst bik. Bradati kozel je opazili iz njihovih razveseljenih obrazov. lazil na streho, z nje meketal s prosunljivim glasom, lujemo gosp. prof. Županu, če mu bo dano Mi gratu- kot do kakor kak policijsk načelnik, dražil purane, ki so po sedaj tudi za naprej v duhu věrnosti, lojalnosti ter nosno šetali se po dvorišči, in hrbet pokazal, kedar je domoljubnosti voditi ter izrejevati v Alojzijevišči mar zagledal svoje sovražnike — vaške dečke, ki so posrne- sikakega bistrega mladenča naše domovine. — Zrno te hovali se njegovi bradi. Ćubovi kovčegi so bili polni aKademije pa se nam zdi pobrano, če natisnemo po- platna , županov in starih kontušev sè zlatimi okraji : zdrav, ki ga je govoril osmošolec Perné do ces. namest- njega pokojna soproga je bila gizdava. Na vrtujerastel nika in do zbrane gospode. Tako-le se glasi: mak, rastlo zelje sè solnčnicami vred, vsako leto pa » Visokorodni gospod deželni predsednik ! Preblago-sta dve gredi obsejani bili tudi s tobakom. Solohi ni rodni in velečastni gospodje! Prošeui po častitem hiš-zdelo se, da bi zedinjenost vsega tega z nje gospodar- nem vodstvu ste, visokorodni gospod cesarski namestnik Btvom bila kaka nepotreba, uže naprej je premišljala, v kranjski deželi, dovoliti blagovolili, da Alojzniki va kakov red bi ustanovila, da vse pride njej v last ? zato podvojila prijaznost do starega Cuba. Ali da bi nje sin Vakula nikakor ne dobil Cubove hčere in ne vzel smo se delà z mladostno navdušeuostjo, rekel bi : šemu visokorodju na čast napravimo malo akademijo. Da bi srećno izvršili to častno nalogo, poprijeli BHHII^hHÉillMl HËH mm» jej vsega izpred nosa, ker je znala, ko bi se pozakonil ponosom. z njo, da jej ne dovolil, da bi vtikala se v njiju domać- in danes veseli stopamo s plodovi skromnih svojih uost, odbrala si je sredstvo vseh izkušenih ženskih: da moči pred vaše visokorodje in pred slavne goste; danes Cuba rebiti so bile te spletke in zvijačnosti krive, da so tam pa tain staruhe, posebno kedar so preveč pile o veselih razpre se svojim sinom, kakor bode mogoče. Mo- praznujemo ta za hišo zgodovinsk večer. Ce pogledam namreč ta j trenatek v hišno kroniko nazaj, znamovanih vidim več visokih oseb; ki so obisko-Soloha čarodejnica; da je mladi vale ta ustav. Pogostih pohodov domaćih knezškofov: da ima rep, dolg, kakor kaka Antona Alojzija, Jerneja in Ivana Zlatousta niti omenjati shodih, trdile, Kizjakolupenko preslica; da je minoli četrtek bajè v podobi črne kokoši ni treba; saj so samoumevni. A gledali so tudi naši bežala čez cesto, h gospé popovni bajè v podobi svinje predniki med seboj sedaj najstarejšega kardinala rimske prišla Žapko očeta Kondrata in zbežala domov. ) kukurikala, kakor kak petelin, delà na glavo cerkve, kneza Schwarzenberga. Pozdravili so tu apo stole zamorcev in Indijanov, kadar so se vračali domu med svoje rojake. Radostila se je ta hiša v teku svojega blizo oSletnega obstanka ob prihodu mnogih odlič- (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. nih gospodov iz raznih poklicev. sprejeti cesar- tuhinjske doline 8. junija m. ob Přetekli petek dne skega namestnika domače dežele z visokorojeno mu so progo; sprejeti tacega vzvišenega gosta v njema posve uri zvečer je bila tukaj toča z nevihto čeni besedi, kaj enacega jej ni bilo dano do danes. ki je naredila veliko škode ; po nekaterih vaséh jo je danes pod kapom dosti videti, kamor se je s strehe naletela, debela sicer ni bila, bilo jo je pa veliko. Pregovor pravi: „toča naredi škodo, če jo prav v vreći čez Zato nezasluženo to današnje odlikovanje ostane hiši in nam: monumeutum aere perennius. lu ko bi nam kedaj hotel upasti pogum za vstrajni uk in trud: spomin takih domaćih zgodeb i spomin na visokorodnega gospoda cesarskega namestnika današnjo *) Kliros je na strani oltarja z mrežami oddeljen pro- osebno navzočnost: to nam hoče biti za V80 prihodnost fitor, odločen cerkvenim pevcem neumorni pridnosti bodrilo. 191 Sprejmite visokorodni gospod deželni predsednik in svojem triletnem poslovanja na tako odličnem mestu vi, preblagorodni in velečastni gospodje, ki ste se iz pokazal, da je prav v duhu sedanje vlade tudi Čehom vseh stanov zbrali danes v tem zidovji, sprejmite mal pravičen, ne da bi pa tamošnjim Nemcem storil naj- poskus jezikov, ki se jih učimo in pesmi, ki jih pojemo manjo krivico. v tej hiši. Dalje je, kakor se „Politiki" telegra fira z Dunaja, odločen za red železne krone II. vrste Sprejmite pa tudi v znak hvaležnosti za Vašo bia- češki poslanec Jireček, za tajno svetništvo pa česka gonaklonjenost to naše zagotovilo, da ni ne enega izmed poslanca grof Eg. Belcredi, grof Rihard Cl am in nas v tem zavodu, ki bi mu ne bilo drago vse j kar je resnično, kar je dobro in kar je lepo. Ne enega ni pa poslanec moravskega vélikega told posestva grof Bere h 5 ki je tudi pri manj pomenljivem glasovanji naj izmed nas, da bi ne bil navdahnen tega vednostnega bolj zanesljivo glasoval za desnico državnega zbora in ideala, ki se zôve: neprestano izobraževati si um in za vlado. plemeniti si srce. Ne enega ni izmed nas, da bi mu Ogerska. Kako krvave so na Ogerskem uže ne bil trden sklep, v poznejem živenji kedaj neutrudno priprave za volitve v državni zbor, kaže to, da je pri delovati za višnjega Boga, za ljubljenega ce- vsakem volilnem shodu gosposka zahtevala vojaške pom oči za vzdržavanje javnega reda. Da pa vladni za krasno domovino! I Hl HHBHHH HH H IH mÊÊÊ^Ë H- Hi WĚ (Za Dobrovo in Horjul) dovolilo je c. kr. trgo- organi v vzdržavanji javnega reda razumejo v prvi vrsti vinsko ministerstvo vsled prošnje, katera se je vložila agitiranje za vladnega kandidata kažejo pa pritožbe v imenu obeh imenovanih občin, ustanovitev novih pošt- opozicije, katero je dne 6. t. m. pri ministru predsed nih ekspedicij. Službe ekspeditorjev so razpisane z dnem niku oglasil grof Albert Appony na čelu večje deputa- 5. t. m. in prošnje se imajo vložiti pri poštnem vodstvu cije. Med drugimi naglašal je grof Bethlen, da se je v Trstu v 14 dneh. v M. Laposu volilcem žugalo, da jih bodo na bajonete (Odlikovanje.) Državni poslanec češki, bivši mi- nabodli, će se predrznejo glasovati za opozicijo. Vodja nister Jireček, Ki se pri vsaki priliki odločno poteza deputacije je zahteval, da minister takoj uvede potrebno tudi za narodne pravice Slovencev, odlikovan je z redom za proste volitve, ker sicer ni porok, da se red ohrani. železne krone II. vrste, zborniški prvi podpred- Tisza je odgovoril, da na enostransko naznanilo ne sednik grof Rihard Cl am, dalje grof Egbert Belcredi more nič ukreniti, da bode pa stvar dal preiskati. in pa moravski poslanec grof Berchtold pa so odliko- Deputacija obrnila se je telegrafično na Dunaj in pro sila avdijence pri cesarju. vani s tajnim svetništvom. Čestitamo! ust (Imenovanje.) Prečastiti in mil. gosp. dr. Janez Hrvatska. Deželni zbor se je pričel in narodna kanonik tržaške škofije, imenovan je za stolnega stranka do sedaj složno postopa tudi v porazumljenji z dekana, preč. gosp. župnik Janez Ko man pa za čast- banom. Nadaljevala se je v zadajem zborovanji pretr- nega kanonika ravno tište škofije. Čestitamo ! gana razprava o predloženih načrtih adres do kralja. Gosp. Janez Potočnik), pekovski mojster in Josipovič je za Majcenom, ki je zagovarjal načrt Voj- zagovarjal ogersko vlado, za njim udrihal je hišni posestnik na šentpeterskem predmestji, zmiraj novičev zvest narodnjak, še le 37 let star, umri je 4. t. m., — David Starčevič po svoji navadi po vseh strankah, naj dne 5. t. m. pa čast. gosp. Janez Kilar, duhovni po- bolj pa po vladnih organih rekoč, da je pri uradih tat moćnik trnovske fare v Ljubljani, po kratki bolezni še vina, ponezvestenje in rop na dnevnem redu. Rekel je, 41 let star. Naj v miru poćivata! da je on sam naznanil vladi tako ponezvestenje uradniki uradovali so dalje. i pa V drugi seji poprašal je Novičar iz domaćih in tujih dežel. ? î % 4 Dunaja. cesarskim patentom od dne junija 1884. sklicani so deželni zbor isterski in pa goriški na dan meseca junija; Josipovič Starčeviča, komu je veljalo ono sumničenje in ko ni dal odločnega odgovora, izrekel je Josipovič da si bode zadostenja iskal po drugi poti. — Na dvoboj pozvan Starčevič pa je tajil razžalilni namen in je izrekel, da je pripravljen prositi za odpušanje. — Narodna stranka je v sosiasji z banom sklenila , zavreči vse adresne náčrte in jih vrniti odseku, da napravi se- deželni zbor dalmatinski in tirolski na 16. danjim razmeram potrebne premembe. Ako se pri merja s tem vedenjem većine zborove govor ogerskega dan meseca junija, —j- - — ------j— ------ -------D----—— o- deželni zbor moravski na 10. dan meseca julija, denarnega ministra Szaparija, priznati se mora, da Hr deželni zbor buko vinski pa na 22. dan meseca vatje ne přecenivši svojih moči postopajo previdno, ali julija tega leta. Deželni zbor gališki, čegar sklicanje za sedaj je že tudi bilo odločeno, přeložil se je vsled posredovanja dr. Smolke na jesen in takrat bode sklenil vlani pre-trgano zasedanje, potem pa bode končal tudi letošnje reclno zasedanje. z vspehom kazala bo prihodnost. Telegram Novicam". Dunaj, 11. junija ob 12. uri in 30 min. opoldne. Današnja „Wien. Zeitg." prijavlja podeljenje Sila smešno je vedenje tukajšnjega moniterja levi- tajnega svetovalstva za grofe Clam, Belcredi in čarjev „Neue freie Presse", katera je v uvodnem članku Berchtold, tukajšnji konservativni veleposestniki skušala dokazati, kako potrebni so levičarji za ob- za deželni zbor priporocajo 7 konservativcev Presse da bo moravski deželni zbor imel 50 libe stanek države in da je za to dolžnost ministerstva Taaffejevega levičarje podpirati. Ves resen po trdi srednje stranke, 4 zmerne liberalce v u 5 n ' * ~ , .^v^j ~ --------------------f- da vu, * litičen svet strměl je nad tako izjavo iu je se ve da, ralcev občudoval ,,edinostu in moč nepremagljive in neubog Jjive zedinjene levice državnega zbora. i srednje stranke, 41 Čehov. Grof Belgiška klerikalna stranka Grrtinne umira. priborila je državnemu zborn večino 32 glasov uviuiijvuv Avfiv/v u.^iv.uvç,« jiiiuuiiia jc uiĚj,c\i v ličinu Auuiu vcuiiiv u/a j^iaisu v ^ Kako trdno stoji in kako malo jo je volja levičar- ministerstvo Orban odstopi. Veseli pozdravl jamo • • .. A % • * <% 1 • w • • 1 1 • I __- M ______A __JL __tz _ jem se umakniti sedanji vladi, kažejo najnoveja odliko- zmago 3 isterskih naših poslancev. Upravna sod nija je danes zavrgla pritožbo Bambergovo za vanja. Cesarski namestnik na Českem baron Kraus odlikovan je z redom železne krone I. vrste, ker je pri rad » Pratike"; Blaznikova tiskarna zmasrala. » Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani