Leto V., štev« 223 Ljubljana, nedelja, 21. septemftra 1324 Poštnina pavSaitraca. Cena 2 Din Izha(a ob i zjutraj. _ Stane mesečno 20*— Din H inozemstvo 30-— s neobvezno Oglasi po tarifa* Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo» Ljubljana. Prešernov« ul. št 54. Telef. it 86. Podružnicit Maribor. Barvarska vt.t Celje, Aleksandrova e. Račun pri pošta, dekor, zavodu itev. 11.842. Ljubljana, 20. septembra. Nevredna igra z državo, ki jo igra sedanja vlada, ima tudi zabavne momente. Gosp. Radič je muhast v taktiki in dela preglavice. Milina je gledati, kako ga režiniovci pritiskajo s tem, da mu slikajo na steno vraga, ki se ga boji: to je ponovna vlada gg. Pa-šiea iii Pribičeviča. Ta prizor se zadnje dni vedno znova ponavlja. Gosp. Radič namerava poslati trojanskega konja v državno trdnjavo v obliki štirih ministrov, ki bi navidez prisegli običajno ministrsko prisego, v resnici pa bi skušali zasesti vse pozicije za bodočo odločilno bitko. Lepeaa dne bi potem izjavili, da ne potrebujejo več nadali .«.! nri krivaoja. Mislili so, da pojde vse gladko, a vidi se, da je vendar nekoliko težavno prenesti to nevredno igro celo v ministrske položaje. Gg. radičevcem se je šilom prilik moralo reči, da je čas, da se javno odrečejo svojih blodenj. Sicer nastopi bav-bav v obliki prejšnje vlade. Istočasno je gosp. Radie temeljito ošvrkal takozv. <-srednjo1inijaše», posebno gosp. Tomi; p oviča-. Ta mož je bil še pred nedavrnn časom glavni svetovalec gosp. Pribičeviča. kaj naj se ukrene na Hrvatskem. Sodeloval je na ustavi, se ponudil, da «pa.rcelira» Hrvatsko. Bil je ban in namestnik. Naenkrat pa se mu je zdelo, da bi se moglo še več doseči, ako odreče prijateljstvo gosp. Pribičevieu. Opljuval je vse, kar je prej sain delal. Obenem gosp. Radič izjavlja, da za-tegadel ne more z Davidovičem skleniti «sporazuma», ker le-ta ne predstavlja večine Srbstva. Zato da naj se odloži sporazumevanje do volitev in šele, če ima potem Davidovič med Srbi večino, bo sklenil ž njim defini-tivno pogodbo. Ta izjava je prav neprijetna za vlado, ker se ji pravzaprav daje samo pripravljalni ali prehodni značaj, ona pa bi hotela biti definitiv-na. Takozvana «srednja linija* je vnaprej obsojena, da izgine med glavnima frontama. Vidi se torej, da položaj obvladuje mogočna unitaristična fronta, ki posredno in neposredno drži v šahu vso separatistično družbo z njenimi brez-načelnimi pomočniki. V celokupnem Srbstvu je v elementarnem odporu zoper separatizem nacijonalni blok pridobil na moči tako zelo, da se danes Ee računa s popolnim volilnim porazom davidovičevcev in zemljoradni-kov, vsled česar pripade nacionalnemu bloku 90 odstotkov srbskih mandatov. Unitaristične pozicije v Hrvat-stvu in Slovenstvu niso oslabljene, dasi ima naš klerikalizem pod navidez naprednimi firmami svoje agente. Nikakršne volitve ne morejo premeniti stanja, da bo prej ali slej gosp. Radič, ako 'oo hote! končati svojo akcijo, moral govoriti z voditelji nacijonalnega bloka. Čimprej bo to storil, odloživši vse ono, kar je izven diskusije, bolje zanj, za Hrvate in za vso državo. Nada federali-5tov, da se bo preko Davidovičevih osebnih nasprotij zoper Pašiča prišlo do hrvatske republike, je jalova. Nada na zunanje zapletljaje gine od dne do dne. Treba bo torej računati z dejstvi. In med temi dejstvi stoji eno: Gg. Davidovič in Korošec sta se zvezala med seboj in z Radičem samo, da prideta na vlado in la tam vsaj nekaj časa ostaneta. V kolikor more Hrvatstvo izposlovati drugačno ureditev države, se na ta dva stebra zanesti ne more. Davidovič ni Srbstvo, a Korošec je eksponent Rima. Cim prej bodo hrvatski poslanci končno uvideli, s kom imajo govoriti, večji bo rezultat njihovega upiiva na državno ureditev. Cim dalj traja nenaravna ljubezen, ki se izraža v sedanji vladi, večje bo ogorčenje Srbstva, več bo strasti in težje jih bo pomiriti. Umetno zavlačevanje sedanje krize je samo izguba časa in oteževanje končne odločitve. SLOVENSKI VOLILCI V ROGATCU LN ROG- SLATINI. Ne velite strupenih sovražnikov našega naroda in našs države- Ne hodite na Hm nemškutarjem- Volite vs; samo odločno slovenske liste! Narodni izdajalec je, kdor vrže kroglico v uemškutarsko skrinjico. KONSOLIDACIJA NAŠEGA DOLGA V AMERIKI London, 20. septembra, r. Jugoslavija n Litva pripravljata konsolidacijo svojih dolgov v Zedinjeriih državah. Jugosla vija dolguje Ameriki 61, Litva pa 6 milijonov dolarjev. Oba načrta, jugoslovenski in litvanski, za fundiranje državnih dolgov sta nodobna angleškemu. Davidovič na referatu v Belfu NASTAS PETROVIČ SE JE VRNIL BREZ REZULTATA - KRITIČNA TOČKA POGAJANJ Z RADIČEVCI- - VLADINI KROGI NAPOVEDUJEJO ODLOČITEV ZA PRIHODNJI TEDEN. Beograd, 20. septembra, p. Danes do- tako. da je celo vprašanje stopilo v kri- poldne se je vrnil iz Belja minister Nastas Petrovič, o katerem se je trdilo, da je odšel h kralju pridobit njegov pristanek za vstop radičevcev v vlado. (Radičevski listi so celo poročali, da je nesel seboj ukaze o imenovanju novih ministrov. Op. ur.). Vse kaže, da njegova misija ni uspela. Zato se danes oficijelno razglaša, da je minister Petrovič bil v Belju le v resortnih zadevah in da je prediežil kralju v podpis nekatere ukaze o imenovanju političnih činovnikov in pa o amnestiji za južno Srbijo. Iz najverodostojnejšega vira je pa Vaš dopisnik izvedel sledeče: G. Petrovič je kralju obširno poročal o politični situaciji, ni pa mogel vladarju predložiti sporazuma s HRSS., ki je potreben, da se mora Radičeva stranka udeležiti vlade kraljevine Jugoslavije. Kralj je izrazil željo, da se ta sporazum izvede, predno se rešijo formalna vprašanja, kakršno je imenovanje radičevskih ministrov. G. Petrovič je dopoldne obširno poročal g. Davidoviču o rezultatih svojih razgovorov z vladarjem. G. Davidovič je popoldne razpravljal še z drugimi člani kabineta, nato pa se je zvečer sam odpeljal v Beljc v avdijenco. To je vzbudilo v Beogradu veliko pozornost ter se tolmači lično fazo. Radič še vedno ni odgovoril na prop> zicije vlade. Po poročilih iz Zagreba išče HRSS. formulo, ki bi ji omogočila se izogniti direktnemu odgovoru glede monarhije in državnega j edinstva in obeta, da bo do pričetka prihodnjega te^na poročila svoje stališče potom dr. Mačka in Pre-davca, katerih prihod se naznanja za ponedeljek. Glede ckončnega sporazuma* pa vztraja Radič pri svoji zahtevi: najprej volitve in potem pogajanja za končni sporazum s tisto srbsko stranko, ki bo dobila večino med Srbi. G. Davi lovič, ki ima mandat le za delovno vlado brez izrecnega pooblastila krone na tako zahtevo, ne more pristati. Iz vladnega časopisja je razvidno, da g. Davidovič ne računa na tako pooblastilo. Zato se s tem večjo napetostjo pričakuje rezultatov njegove avdijence v Belju. Za ponedeljek je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bo podal g. Davidovič svoje poročilo. Prvotno za danes nameravani povrateV kralja v Beograd je odgoden. V vladnih krogih zatrjujejo, da se vrne čez dva, tri dni, po drugi verziji pride šele, ko bo vprašanje vstopa HRSS. v vlado končno razčiščeno. Pred našo demaršo v Sofiji? ODGOVORNOST BOLGARSKE VLADE ZA VSE AKCIJE MAKEDON STVUJUŠČIH- — NAČRTI ALEKSANDROVA. Beograd, 20. septembra.' r. Najnovejši dogodki v Bolgariji znova potrjujejo, da je sedanja vlada gosp. Cankova popolnoma solidarna z makedou-stvujulčimi. O tem sta včeraj razpravljala minister Marinkovič in naš poslanik v Sofiji, Rakic, ki je danes v Belju poročial kralju o situaciji. Zatrjuje se, da bo po Raki če vem povratku v Beograd naša vlada odposlala v Sofijo demaršo, ki bo bolgarsko vlado storila odgovorno za vsako sovražno akcijo komifaše proti Jugoslaviji. Stip, 20. septembra, r. Naše oblasti so ukrenile vse potrebno, da se zavaruje meia pred iznenadenji. Doznava se, da je imel Todor Aleksandrov načrt skupaj z albanskim kosovskim komitetom nar praviti vpad na naše ozemlje, čete kosovskega komiteta bi imele vpasti iz Albanije 18., komitaške čete pa 21. t. m. na Vardarju. Resni dogodki v Bolgarski so preprečili te načrte. Razeišceiaje italijansko-jiigoslovensklh vprašanj SESTANEK V BENETKAH. - Beograd, 20. septembra, p. Povodom sestanka ital.«jugosI. komisije v Benetkah 1. oktobra se sestaneta tudi Mussolini in Marinkovič, da razpravita razna vpraša« nja, ki se nanašajo na nova ozemlja in ki še niso razčiščena. Zlasti se bo govorilo o Reki. Rszpravliaja bosta tudi o zasebnih dol govih v avstro - ogrskih kronah in določila tečaj. Razčistiti ie treba tudi vprašanje podružnic bank in hranilnic, izplačilo hraniLniških knjižic, rekvizicij rednih in iregularnih italijanskih čet, nadalje glede Reke in razdelitve arhivov, od-nošaj-e med upravnimi in političnimi oblastvi obmejnih mest Reke, Sušaka RAZMEJITEV Z ITALIJO in Kastve, občinske imovine, ki se nahaja sedaj na jugoslovenskem ozemlju in mnogo drugih važnih zadev. Ministra se bosta sporazumela tudi glede naše manjšine na Reki. Beograd, 20. septembra, p. Na poziv zunanjega ministra je prišel danes v Beograd polkovnik Draškič, predsednik naše komisije za razmejitev z Italijo. Draškič je bil danes pri Marinkoviču m mu je poročal, da je razmejitev z Italijo končana, izvzemši na sektorju pri Planini in Hote-dršici (?). Minister je obvestil polkovnika o svojem poslednjem poraz^n-oru z italijanskim poslanikom Bodrerom. Slovenski volilci v Mariboru! Storite danes svojo narodno dolžnost! Rešite čast naše severne meje! Zavedajte se, da gleda na Vas narodna javnost v celi državi! Spominjajte se, kako je na današnji dan pred 16 leti rohnela nad Vami pobesnela nemškutarska druhal! Vsi na volišča! Spravite tja vse malomarneže in omahljjvce! Volite vsi listo narodnega bloka in vrzite kroglico v BTVO 00 i Posvetovanja Zveze narodov RAZOROŽITVENA SVETOVNA KONFERENCA- - PROTEST KITAJSKE- — KONTROLA PREMAGANIH DRŽAV- Ženeva, 20. septembra, s. Po predlogu odbora dvanajstorice, čigar posvetovanja so se včeraj končala, se bo razorožitvena konferenca (kakor smo že poročali) sestala najkasneje do 15. junija 1925. Za sesta« nek pa je treba, da ženevske sklepe prej ratificira najmanj 15 držav, od teh 4 velesile. Na konferenco bodo povabljene tudi države, ki niso članice Zveze na« rodov. Peta komisija za socialna in splošna vprašanja je sprejela resolucijo, v kateri se predlaga, da bi prevzel clr. Nanscn proučitev vprašanja, kako naj bi se po* skrbelo za armenske begunce v Kavkazu. Namen tega sklepa je, da bi se obvaroval nacionalni obstoj armenskega naroda. Kitajska delegacija pri Zvezi narodov je prejela danes brzojavko svoje vlade, v kateri sc delegacija obvešča o sklepu, ki jc bil sprejet te dni v kitajski zbornici in v katerem sc pritožuje, da je v Svetu Zveze narodov zasedanih vseh šest ne« stalnih sedežev od štirih evropskih in dveh južnoameriških držav, dočim Azija nima nobenega mesta. Kitajska bo izsto« pila iz Zveze narodov, če se ta njen pro« test ne bo upošteval. Predlog vojaške komisije za vojaško kontrolo v Avstriji. Madžarski in Bolga« riji je sledeči: «StaIni urad vojaške ko« j protokola, ki se nanaša na razsodišče, misije zbira vsa poročila o vojaški oboro> | - žitvi omenjenih držav. Na predlog vo« jaške kontrole in enega člana Sveta za« hteva Svet preiskavo, ki jo vrši kontrolna komisija. Komisiji podrejene države ne smejo odposlati zastopnika v kontrolni odbor.» V krogih italijanske, angleške in Švedi ske delegacije so se pojavili močni ugo« vori proti temu predlogu. MOSULSKO VPRAŠANJE. Ženeva, 20. septembra, j. Svet Zveze narodov se je moral danes baviti z mosul« skim vprašanjem. Bilo je prvič, da je an« gorska vlada samostojno nastopila pred Zvezo narodov in je njen zastopnik izja« vil, da turška vlada obžaluje, da konflikt ni mogel biti poravnan v onem času, ki ga je predvidela lausannska konferenca. Feti«bej jc apeliral na pravičnost in ne« pristranost Zveze narodov, v katero ima popolno zaupanje. V debati je izjavil lord Parmoor, da se s spopadi na meji ne more po bližje baviti, da pa bo angleška vlada dala v kratkem času definitiven odgovor. Debata je bila nato odgodena. Podkomisija tretje komisije, ki jo vo« di dr. Beneš, danes ni mogla zasedati, ker komisija brez podkomisije ni končala posvetovanj o formulaciji prvega člena NOVINARSKI KONGRES ZOPET PRELOŽEN. Beograd, 20. septembra, r. Centralna uprava Jugoslov. novinarskega udruženja je. vnovič preložila letošnjo glavno skupščino, ki se sedaj vrši definitivno dne 29. septembra do 2. oktobra. ZA UVEDBO NOVE CARINSKE TARIFE. Beograd, 20. septembra, p. Trgovinskega ministra Šumenkoviča so posetili danes zastopniki beograjske in ljubljanske sekcije industrijske centrale. Zahtevali so, da se v svrho zaščite domače industrije čimprej uvede nova avtonomna carinska tarifa. Dr. Sunienkovič je priznal utemeljnost te zahteve, ki je tem nujnejša, ker bo nova carinska tarifa tvorila podlago pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo iri Češkoslovaško, ki se imajo v kratkem začeti. BELA KUN POTOVAL SKOZI JUGOSLAVIJO. RIpj, 20. septembra, j. Iz dobro informiranih virov hočejo tukajšnji listi vedeti, da ie Bela Kun prispel preko Trsca v Verono. Bela Kun se je dne 14. t. m. peljal iz Budimpešte v Beograd. Kakor se- čuje, se namerava naseliti v Švici, k;er bo pisal svoje memoure. NEMČIJA IN ZVEZA NARODOV- Berlin, 29. septembra, i. Berlinski po« ročevalec «Daily TelegrEpba-« poroča, da je novo sondiranje v državnem kabinetu glede izgledov radi nemškega predloga za vstop v Zvezo narodov poteklo tako ugo« dno, da bo na prihodnji seji državnega kabineta šlo samo še za vprašanje, v kaki obliki naj se stavi predlog za vstop. AMNESTIJA V JUŽNI SRBIJI- Beograd, 20. septembra, p. Kralj je podpisal ukaz o politični amnestiji za južno Srbijo. Amnestirajo se vsi oni, ki so pomagali kačakoin, a so bili k temu primorani s silo. DONAVSKA KONFERENCA NA BLEDU. Beograd, 20. septembra, p. Danes je prišel semkaj g. \Vilfan, član naše dele« gacije v donavski komisiji, da dobi od vlade navodila za sestanek tehnične ko« misije za ureditev režima na Donavi, ki se vrši dne 24. t. m. na Bledu. Predsednik komisije je italijanski delegat pri Zvezi narodov, poslanik Carlo Rossetti. avst ij« ski delegat je g. Buckcisen, madžarski g. Dietrich, češkoslovaški g. MiiKer, ru« munski pa g. Vandale. G. vVilran ie od« peto val nocoj na Bled, ds eripravi vse potrebno za sprejem delegatov. BOLJŠE VIŠKI VPAD V BESARABIJO- Bukarešta, 20. septembra, r. V okolici Tatarbunarja v Besarabiji so bol.še-viki izvršili napad v širokem obsegu. Preko tisoč mož je rrekeračilo Dnjester in skušalo pobuniti prebivalstvo. Kmetje pa so se jim uprli. Nastal je boj, v katerega je poseglo tudi rumunsko vojaštvo. Po kratkem boju so razpršili boljševiško tolpo, ki so jo skoraj popolnoma uničili. ANGLEŠKO-NEMŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA- London, septembra, j. Dailv Mail i poroča, da se bodo nemško - angleška | trgovin:-!. pogajanja prihodnji teden pričela v Berlinu. Knez Ciril — ruski car Pariz, 20. septembra, a. Pariška izdaja cDaiIy Maila-> javlja iz Berlina, da se je veliki knez Ciril, bratranec pokojnega car;'a Nikolaja proglasil za carja vseh Rusov ter določil svojega 7 letnega sina Vladimirja za prestolonaslednika. Novi car prisega zvestobo pravoslavni veri, dovoljuje pa kar najširšo versko svobodo in obljubuje, da bo posveča! vso pozornost osvoboditvi Rusov izpod komunističnega jarma. V prihodnjih dneh bo car v ruskem li- i stu, ki izhaja v Beogradu, objavil svoj I proglas, ki bo izšel tudi po vseh drugih | ruskih listih v inozemstvu. KRI Z 4 V AVSTRIJSKI NARODNI i BANKI- Dunai, 20. septembra, j. Predsednik Narodne banke dr. Reisch ki je že enkrat ponudil svojo demisijo, ker je generalni komisar Zveze narodov dr. Zim-mermann v svojem poročilu Zvezi kritiziral poslovanje Narodne banke, je sedaj znova sporočil vladi svojo prošnjo zs odstop. Očividno ie ta prošnja v zvezi z uspehi avstrijske delegacije v Ženevi, ki jih dr. Reisch smatra za nezaupnico Narodni banki. Zlasti v dveh točkah ženevske pogodbe, ki se tičejo Narodne banke, vidi dr. Reisch kritiko svoje dosedanje politike. V razgovoru ed predsednikom dr. Reischem. zveznim kance-larjem dr. Seiplom in finančnim ministrom dr. Kienboeckom je prišlo do sporazuma tako, da bo dr. Reisch ostal vsaj začasno še nadalje na svojem mestu. DRŽAVNI PRAZNIK V ITALIJI- Trst, 20. septembra, e. Danes se je po vsej Italiji praznoval praznik 20. septembra kot dan zavzetja Rima po sardin-skih četah. Praznik se je praznoval z obhodi, vojaškimi paradami in z razdeljevanjem raznih vojaških in civilnih odlikovanj. Razen v Milanu, kjer je prišlo do incidentov med fašisti in opozicijo, je poteklo praznovanje povsod mirno. V Trstu, kakor tudi po vseh drugih mestih so bile hiše okrašene z zastavami. Trgovine so bile popolnoma zaprte in je vse delo počivalo. Danes tombola Sokola II BOJI NA KITAJSKEM. London. 20. septembra, j. Iz Pekinga javljajo: Med četami maršala Vupeifuja in armado mandžurskih upornikov je pri šlo na dveh mestih 300 km od Pekinga do težkih bojev. Nekatera letala mand-žurske arnjade, ki so hotela na severnem i Kitajskem metati bombe, so pri tem zgre šila cilj in obmetavale z bombami evropske vojne ladje. Ouverner Tsianga je vče raj izjavil anrrleškim zastopnikom časopisja, da je kljub temu, da je izgubil dve tretjini svoje armade, sklenil zbrati nove sile in početi novo borbo proti armadi Hoangtsua. Tloangtsuova armada nameri va po vesteh angleških in ameriških listov zasesti čangčou in Šangaj. najvažnejša oporišča bivšega guvernerja v Tsekiangu. AMERIKA NE BO INTERVENIRALA. Newyork, 20. septembra, s. Vlada se je odločila, da r,a Kitajskem ne bo posredovala. Amerika je mnenja, da so ameriški interesi na Kitajskem dovolj zaščiteni in da ni nobenega vzroka za kako intervencijo. ZOPETNA ELEMENTARNA KATASTROFA NA JAPONSKEM-Tokšio. 19. septembra, s. Mesto je pretresel močen potresni sunek, ki je bil nai-jačji od januarja tega leta dalje in je trajal 25 minut. Prebivalstvo je zbežalo na ulice. London, 20. septembra, r ."Times-, javljajo iz Tokija, da je od 17. na 18. tega meseca stT2Šni ciklon razrušil 3600 hiš. znatno poškodoval železniške tire in brzojavne žice, tako da ie promet ustavljen. Tri sto ljudi ie zginilo. >*ew-York, 20. septembra, r. Po zadnjih vesteh iz Tokija sta sledila prvima dvema potresoma še dva potresa. Med prebivalstvom je nastala silna panika in ljudje so začeli bežati iz mesta. Višina škode še ni določena. Pred potresom je besnela silna burja, ki je zrušila okolu 4000 hiš. Več stotin ljudi je padlo kot žrtve potresa. POTRES V ARMENUL Carigrad, 20. septembra r. Potres pri Erzerumu se nadaljuje. Na mnogih krajih so nastale v zemlji globoke razpoke. Tre« bivalstvo je silno prestrašeno in zapušča domove Kapitulacija državne avtoritete pred hujskači in teroristi ZABRANA ORJUN AŠKE PRIREDITVE V ZAGORJU--- ZOPET PRI-ZM5K PRAVUEN NAPAD, KAKOR V TRBOVLJAH! Pred nedavnim je sr&zki poglavar v Litiji zabranil prijavljeno razvitje prapora mestne »Griune* v Zagorju. Dobil je nato cd ministrstva navodilo, paj prireditve ne zabrani, vsled česar je vzel poglavar prijavo na znanje. Včeraj v soboto opoldne pa je srezki poglavar velikemu županu telefonično ijavil, da je dobil od varnostnih organov takšne informacije, da ne more prevzeti za mirni potek slavnosti nikakršnega jamstva Po razgovoru z vel. županom je nato poslal srezki _ poglavar mestni organizaciji v Zagorju ta-le odlok: »Tunradno dovoljenje prireditve razbitja prapora mestne Orjune v Zagorju v nedeljo dne 21. t. m., z dne 16. sept. preklicujem in prepovedujem temeljem § 6. zakona od 15. nov. 1867. drž. zak. št. 135. prireditev nameravane slavnosti pod katerekoli obliko in pod kateri-kolim obsegom, ker se s slabostjo ogroža javna varnost in javni red in mir. Proti kršilcem te prepovedi se bo postopalo v smislu zakona. Proti tej odredbi je prosta pritožba na gospoda velikega župana v Ljubljani. Pritožbo je treba vložiti tekom 8 dni po dostavitvi tega odloka ne vStevŠi dan do&tavitve. Pritožba nima odložilne moči*. V svojih razlogih navaja srezki poglavar. V poslednjih dneh, odkar se je razvitje prapora tuuradno dovolilo, prihajajo "na oblast tako vznemirljiva poročila in odigrali so se taki dogodki, da je prišla oblast do prepričanja, da bo kljub najdalekosežnejšim varnostnim odredbam do incidentov, ki bi ogrožali ne samo varnost življenja in lastnin«, ampak tudi življenje samo. Svojo dovolitev sem moral tudi vsled tega preklicati in utemeljujem to prepoved z dejstvom: 1.) da je bila dne 18, i m. na rezervnem železniškem tiru v Zagorju položena pločevinasta konzervna škatlja, napolnjena s razstrelilnimi snovmi, ki je tudi eksplodirala. 2.) da se je videlo v zadnjih dneh neznane 6um!jive osebe, kl so pregledoval« teren nad apnenicanri v Zagorju. Iz tega sledi: J.) da imajo gotovi elementi razstrelilne snovi, ta 2.) da se namerava napad na sprevod («Orjune»). Iz gorenjih razlogov je primorana oblast prireditev, prepovedali. — Srezki poglavar.. . Ta odlok je vsekakor velezaranuv. Iz njega izhaja priznanje, da se je iz vrst komunistov pripravljal napad na nacijoinaEste, in sicer po istem receptu, kakor so ga lopovi imeli za sličpn napad dne 1. junija v Trbovljah. SliČ-no, kakor takrat, je bila sedaj izdana parola, da se domačini umaknejo v drugo vrsto, v Zagorje pa da pridejo boljše viki iz Trbovelj in Hrastnika tar en »odred* iz Ljubljane. To je dogna-no. Razven tega so med komunisti bile razširjene vesti, da se bodo za _ napad na nacionaliste uporabljali plini! — Slične vesti so oblastim znane _že izza 1. junija. Zanimivo je pa tudi, da je parola o dotoku tujih napadalcev in o umiku znana tudi — zagrebškim komunistom! Gre paš, za. znatno njihovo teroristično organizacijo. Odlok glavarstva sam omenja pločevinasto škatljo z razstrelivom, položeno na tračnice, v dokaz, da so »gotovi elementi* v posesti razstrelilnih snovi. Da se je nameraval tudi napad, izvira ne ie iz izredno številnih govori«, ampak tudi iz dejstva, da so sumljivi neznanci v zadnjih dneh pregledovali ves teren, po katerem naj bi bil šel nameravani slavnostni sprevod. Ko so neznanci zapazil5, da se za nje zanimajo i nekateri zasebniki i orožnDri, so jo popihali ter izginili brez sledu. Zadnjikrat so bili opazovani, ko so ogledovali pot med Zagorjem in Toplicami ter skalni teren med cesto od Kraterja do Mihelčiča ter zlasti sotesko čiti potem to pravilo ne more veljati V za. Zagorje, temveč mora veljati tudi za dmge kraje. Po tej poti dospemo srečno z društvenih veselic in proslav v državljansko vojno! Zabrana razvitja orjunaškega prapora je torej preprečila novi iz zasede pripravljeni komunističen atentat na nacijo-naliste. Takorekoč ob obletnici septem- berskih dogodkov. Takrat avstrijske krogle, danes komunistične bombe! Nad vse značilno je postopanje oblasti. Mesto da je varovala svojo avtoriteto in poskrbela, da se zločinske namere preprečijo, se je v pravem begu umaknila pred klerikalnim hujskanjem in komunističnim terorjem. Mesto da je zaščitila državljane, kojih edina krivda ie njihovo nacionalistično prepričanje, je pripomogla hujskačem in teroristom d i cenenega triumfa. Gospoda sc naj ne vara! Ta triurni je navidez izvoievan nad Or-juno, v resnici pa velja nacijonalni in državni misli in njeni avtoriteti. »Red in mir* diktirajo gg. komunisti! Prvič povedano vsem, ki žele poceni knpiti, da se dobejo svilene nogavice po 70 Din, dalje flor-noga-vice v vseh barvah in vse potrebščine za šivilje po najnižjih cenah pri tvrdki HLBIN TURU, Prornoua uiica št. «?3. Iz Primorja iva k Od vseh strani nam prihajajo težke pritožbe proti davčnemu vijaku. Gode se sedaj tako nesmiselne in gorostasne stvari, da se ljudje za glavo prijemajo. Pri tem se uradi stalno sklicujejo, da imajo »od zgoraj* taka navodila in namigujejo, kako bi se proti njim samim postopalo, ako bi milejše odmerjali. Dejstvo je, da ie finančna uprava ravno v zadnjih tednih davčni vijak silno nategnila. To občutijo tisoči, ki ne vedo, kako bi se branili in kaj naj ukrenejo v svoji stiski. Ali smo to pribili pred vso javnostjo. Konstatirali smo, da se ta r.ečuvena izmozgalna praksa vrši baš sedaj, ko sedijo štirje klerikalni ministri v kabinetu, ko je vlada povsem »prečanska* in se torej ne more nikdo izgovarjati, da »Srbi izžemajo* in po zanesljivih informacijah smo tudi objavili, da je baš pod novo vlado bila izdana parola iztisniti iz davkoplačevalcev, kar je le mogoče. O. finančni delegat dr. Šavnik se je na naš članek oglasil v vladinem »Slovencu*, da brani vlado in davčni sveder. Nimamo nič proti temu, da se udeležuje diskusij o pretirani davčni praksi tudi šef naše lokalne finančne uprave. Dosedaj se to ni zgodilo. Ko so klerikalci v svojih glasilih ob mnogo manjših _ povodih naravnost strupeno napadali finančno upravo v očitem in dostikrat celo javno izpovedanem namenu dokazati, kako »Srbi sami nič ne plačajo, a Slovencem hočejo vse ugrabiti* in z naj-prozernejšo tendenco huiskati narod tudi na tem polju proti državi, bi bila po-dučna informativna beseda voditelja naše finančne uprave prav zelo na mestu. No, dobro je, da se je s principom molčanja prekinilo. Vprašanje je pa. ali je bil trenutek ugoden. Dejstev se ne da spraviti p svetal In tudi to vemo, da se poziri: pritegnite viiak ne odpošiljajo kot odprte ordre in da »o korektni uradniki dolžni o rezervatih molčati Pa ostanimo pri izjavah' g. drja. Sav- .cev nika. G. delegat trdi. da vodi vso davčno prakso v sedanjem duhu brez posebnih navodil iz Reograda. S tem spravlja v neprijetno luč vse one, ki se nepre stano sklicujejo, da je vsega kriv »Beograd*. Dejstvo je namreč, če se na glavarstvih pritožujejo, vse kaže s prstom na Ljubljano, češ zamerili bi se delegaciji in izpostavil' grrji, če ne pritiskamo. Na delesraciji pa vzdihujejo, češ Beograd nas sili in nas pritiska,. Izjava g. Šavnt-ka kaže vsekakor, da jo nož v Ljubljani dobro nabrušen. " V ostalem pa »Slovenčeva* obramba vlade kakor rečeno ne more spraviti dejstev s sveta. Tisoči slovenskih davkoplačevalcev bodo g. fin. delegatu potrdili, da jih forsirano iztirjevanje tkzv. za Stankov nič manj ne boli, če se skriva pod umetnim imenom »evidenca ekseku-eijskih agend*. Ta učeni izraz tudi nikomur ne prikrije bridke resnice,, da se še pod nobenim režimom ni iztirjevalo tako neusmiljeno, kakor pod sedanjim klerikalnim. Z zadoščenjem bodo davkoplačevalci na Gorenjskem čuli, da se g. delegat energično zanima za nerodnosti pri odmeri davkov gorenjski klerikalni »antanti* v Radovljici. Prosimo ga. naj tudi sicer zlomi z močno roko klerikalni partizanski davčni teror nad radovljiškim okrajem. Da zaključimo: Vse tajenje SLS potrjuje. da ta stranka s 4 ministri noče omiliti davčnega pritiska na Slovenijo. Ta pritisk je nečuven. Nam je potem popolnoma vseeno ali formalno krivdo nase vzame g. Savnik ali pa minister. Moral pa in dejanska krivda je na onih, ki bi lahko popravili, pa nočejo. Iz izjave g. Savnika jasno izhaja, da vlada ni dala nobenih navodil za pravičnejšo prakso. Javnost vsega tega ne more več mirno gledati. Tisoči v eksistenci prizadetih sc dvigajo, da protestirajo zoper klerikalno ofer.mo na slovenske davkoplačevalce. Pred otvoritvi1-o italijanskega parlamenta Rim, 17. septembra. Vsak dan z večjo sigurnostjo napovedujejo vladni in parlamentarni krogi otvoritev rimske poslanske zbornice. Ministrski svet se že pripravlja na določitev dneva, ko se sestane zbornica. Zelo verjetno je, da bo sklican parlament v prvi polovici meseca novembra. Nekateri listi vedo celo poročati, da se je radi tega sklicanja ministrski predsednik Mussolini že sestal s predsednikom zbornice. V tem pomenku se je baje že fiksiral dan zasedanja. Par dni po sestanku parlamenta bo sklican tudi senat, v katerem bo imel Mussolini važen političen ekspoze. Dejstvo. da si je Mussolini izbral baš senat za obrazložitev političnega položaja, se tolmači na ta način, da bo senat po imenovanju novih senatorjev polnoštevilen, medtem ko bodo v poslanski zbornici navzoči najbrže samo poslanci parlamen tarne večine brez opozicije. Stališče opozicije je še vedno neizpre-menjeno. Vse kaže na to, da se opozi-cionalci ne bodo udeležili sestanka parlamenta. V sredo dne 17. t. m. se je vršil na Monteeitoriju sestanek zastopnica! ' kov opozieionalnih skupin. Navzoči so stališču, ki bo prizadelo Mtissolinijevi vladi Se marsikatero grenko uro. * NOVI SENATORJI Rim, 19. septembra. Z ukazom, ki nosi datum 18. septembra, je kralj imenoval novih 53 senatorjev. Mod njimi se nahajajo naslednja bolj 'Jiana imena: Facta (bivši ministrsKl predsednik), novinar Ugo Ojetti, skladatelj Puccini in general Segre (znan iz dunajske verižniške afere'pred par leti). Med ostalimi je večina profesorjev, dalje znanstveniki in plemiču Birolovo apnenieo in Mejijo. Preje pa so se potepali po Malem vrlin Vse to so točke, ki so najugodnejše za i»yr-eenje zločinskih namenov. Ža Zagorje se je torej pripravljalo nekaj sličnega, kakor so zločinci in pošiljale! peklenskih strojev pripravili in izvršili v Trbovljah. Pripravljal se je pravi kačaški pogrom proti nacionalistom. «Slovevec» je temu primerno že ves teden hujskel. Klerikalci so spretno jtinačili komunistične dsperade ter jim dajali pogum za ponovitev trboveljskega pokola! Dejstvo j", da se ogromna večina prebivalstva in predvsem tudi delavstvo ni prav nič razburjajo radi razvitja orjunaškega prapora. Največji boljševiški teroristi so previdno molčnli. ker so vedeli, da ne bodo našli odziva, šele sistematično hujskanje klerikalnih listov jih je oko-raižilo da v svoii zaslepljenosti zopet enkrat srredo za klerikalce v ogenj. V svoji naivnosti pa niso premislili. da co se obenem tudi izdali. Zagorske priprave v polnem obsern potrjujejo, kdo je okrivil Trbovlje! In tudi klerikalni hujsknči niso pmid?nli načelnega pomena svojega postopninia. Kajti ako je prireditev društva, s_ katerim se del prebivalstva ne strinja, izzivanje, katero treba nasilno orecrc- opozicijo; Di Oesare in Guarino-Amella za socialne demokrat e; Baldesi, Tre res in Labriola za unitarce; Tupini in Gron-chi za popolare; Oro Nobili in Vella za maksimaliste; Morca za republikance; Lussu za sardinsko stranko. Po sestanku je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so zastopniki opozicije proučili splošen in tudi položaj pokrajin, odkoder prihajajo dan za dnem poročila o nasilstvih, ki jih vlada noče ali ne more udušiti. Odboru opozicije se niti ni zdelo vredno naglasiti, da skušajo fašisti izrabiti Casalinijev umor v strankarske namene; kajti opozicija je bila vedno proti nasil- ^ stvom. Iz poročila je torej razvidno, da r vztraja opozicija na svojem dosedanjem i > Politične beležke + Krah klerikalne vojaške demagogije- Iz Beograda prihajajo še nadalj-ne podrobnosti o polomu klerikalne vojaške politike. Ko so radičevci poskusili to stvar pokreniti, so jim klerikalci skočili za hrbet in proglasili njih zahteve za neresne in neizvedljive. Prigovarjali so jim toliko časa, da so odstopili od tega pogoja za podporo Davidovičeve vlade. Stvar pa gre še dali- Enako kakor glede vojske so klerikalci postopali glede orož nikov. Tako je žalostno v blatu laži poginila ena od onih sramotnih demagogij in vabljivih obljub, ki so lani SLS prinesle glasove lahkovernega ljudstva. + Škofov orožnik, ki pa seveda ne nosi puške, temveč je najbrž za mežnar-ja pri «Slovencu* se v tem Jistu prav nespretno brani proti našim očitkom, da so se klerikalci tudi napram orožništvu izkazali kot hinavski obljubkarji. Dokler so bili v opoziciji so se orožnikom prilizovali, se čudili da se za nje »nič ne stori*, se trudili, da vsak ukrep orožni-škega poveljstva prišijejo na hrbet JDS in govorili: o, ko bi bili mi na vladi, to Trikotaža, flanelaste rjuhe, razne flanele, porkanti, vsakovrstno modno blago itd. bnpite ugodno pri 19263II Crobath Franc, Kranj, d. z o. z. bi napravili orožnikom raj! Sedaj se orožnikom smejijo in jih tolažijo — z bodočnostjo. Klasičen primer bedaste klerikalne obrambe čitamo v včerajšnjem »Slovenčevem* članku: »Slovenec* pravi da je bilo 18 orožnikov z meje prestavljenih izven Slovenije na predlog Orjune, ker so se tako daleč spozabili, da so smatrali Orjuno za svojo višjo oblast! Torej Orjuna je dala pognati izven Slovenije orožnike, ki so ji bili prijatelji! Kdo se ne smeje? Klerikalcem smo očitali, da so z najgršimi denuncijacijami povzročili premestitve a mnogih najkorektnejših in najsposobnej-ših orožnikov, »Slovenec* pa na to od-govarja: »Od onih orožnikov, ki jih je SLS predlagala za premestitev, ni šel nobeden izven Slovenije!* To je gladko priznanje naše obtožbe. Da so orožniki, ki so jih klerikalci vsevprek denuncirali, estali po večini doma, to pa ni klerikalna zasluga, temveč zasluga JDS, ki se je odločno uprla neutemeljenim premestitvam. Tako je g. škofovski »žandar*! -r Ljudski tabor na Homcu- Okrajni odbor SLS za kamniški okraj sklicuje za kvaterno nedeljo popoldne, dne 21. septembra velik ljudski tabor na Homcu, na katerega poziva tudi odbore Kmet-skih zvez in na katerem naznanja, da bodo poročali poslanci o »našem političnem, narodnem in gospodarskem položaju*. Podrobnega programa za ta shod ni, vsekako pa bi — ako bi zborovalci bili politično zreli in razboritl ljudje — bila na mestu naslednja vprašanja: 1.) Kje je ostala od SLS pred volitvami toliko obljubljena avtonomija? 2.) Zakaj se še niso vrnili naši fantje iz Makedonije? 3.) Zakaj vlada federalistov in av-tonomistov še naprej pobira »davke za Beograd*? 4.) Zakaj sedaj davke izter-jujejo bolj brezobzirno ln v večji izmeri kot kdaj preje? 5.) Zakaj trpi SLS, da še naprej mečejo naše bolnike iz bolnic na cesto? 6.) Zakaj je slovenski minister dr. Kulovec dal za ponesrečence v pol-hograjskem okrožju, dasi imajo nad 20 milijonov škode, le 500.000 Din podpore, katera vsota je manjša kakor pa znašajo dvomesečne dnevnice in ministrski prejemki slovenskih tigrov? Za člane »Kmetske zveze* bi bila pa še posebno zanimivo vprašanje, zakaj ravno je postal poljedelski minister ieldkurat Kulovec ln zakaj ni bil vreden, da postane poljedelski minister predsednik »Kmetske zveze* kmet Brodar? Vprašanj je še veliko, katere bi bilo treba staviti avto-nomističnim poslancem. Ce odgovorijo Tesnico na gorenja vprašanja, bo za marsikoga v Sloveniji današnja politična situacija mnogo bolj jasna. + Minister Korošec še ni obtožen! Možje iz vlade čistih rok vlagajo v Narodni skupščini obtožbe proti ministrom. Dve sta že gotovi, »ostale* pa še pridejo na vrsto. Toda ne med imeni prvih in drugih ni imena dr. Koroščevega, četudi je sedanji šef vlade Davidovič že 15. marca 1922. zapisal v »DemokratijU doslovno: »O naročilih, ki jih je dr. Korošec izvršil v Ameriki mora preiskava povedati svoje. Z vestno preiskavo naj se pove javnemu mnenju, kdo je krivec. Naj sodišče čimprej reče nedolžnim: na svobodo! Krivcem pa: v kazemate!!...» Preiskava proti ar. Korošcu se ni izvršila pod »batinaši*, kakor so takrat Ko-roščevi organi blagovolili titulirati dobrega čika Ljubo, niti se ne namerava sedaj. Še več, dr. Korošec je dandanes minister prosvete in vicešef kraljevske vlade! Zato upravičeno vprašuje beograjska »Reč*: Zakaj se radi navedene afere ne stavi pred sodišče tudi dr. Korošec, katerega je s polnim svojim podpisom obtoževal šef današnje vlade g. Davidovič? Ali pa bo morda g. Davidovič javno preklical svoj članek v »De-mokratiji*? Naj stori eno ali drugo. In dr. Korošec bo šel ali v kazemate, ali pa bo še dalje častno ministroval!*... + Ministrske kvalifikacije radičevcev. V temperamentnem pobijanju vladine taktike z uvajanjem radičevcev v vlado piše beograjska »Reč* m. dr.: »Da ne pozabimo z vprašanjem, kdo izmed radičevcev naj bi stopil v vlado? O tem javlja Radičevo glasilo, da bi to bili: dr. Maček — ta je kompromitiran v špijonski aferi z bivšim šefom italijanskega izvestitelskega biroja, majorjem Finzijcm, dalje Predavec, ki je bil za časa vojne avstrijski okupacijski oficir v Srbiji, — nadalje inž. Košutič, sin preiskovalnega sodnika v znanem »veieiz-dajniškem* procesu v Zagrebu, ki je pretresal vso Srbijo — in končno dete dr. Krnjevič, ki nima niti pravice biti poslanec, ker še ni dopolnil 30. leta.* -— Radič že ve koga pošlje kot svoje najboljše v »spufani* Beograd. * Smrtna kosa. V tržaški mestni bolnišnici je umrl šolski vodja v Kanalu Alojzu Verč. Pokojnik je služboval v učiteljskem poklicu nad 40 let in je bil lani prestavljen v Šmartin v Brdih. T3 nezaslužena kazen je imela za moža zelo usodne posledice. Oblasti so pozneje uvidele krivico, katero so mu prizadeja-se in so ga premestile nazaj v Kanal. Zal je bilo že prepozno. Verč je moral v tržaško bolnišnico, kjer je izdihnil. Pokojnik je bil marljiv učitelj, dober tovariš in je kot tak mnogo let vršil službo odbornika »Učiteljskega društva za goriški okraj*. Bil je pole« tega dober pevec in izvrsten pevovodja, v življenju pa ni imel posebne sreče. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Občni zbor tržaškega akad. ferijal-nega društva *Balkan*. ki je bil napovedan za petek, 19. septembra zvečer, so oblasti zabranlle. Intervencija poslanca dr. Wilfana, da bi se zborovanje kljub prepovedi vršilo, je ostalo brezuspešno. * Koliko je fašistov v Idriji. V Idriji se je osnoval pred časom fašistovski sindikat, kamor so Italijani Izvabljali brezposelne fante. Nekateri so Um res nasedli ter se vpisali v organizacijo. Marsikdo je klonil pod terorjem. Na ta način so fašisti nabrali okolu 200 članov. Ker pa so organizatorji dane obljube požrli, je začelo število fašistov hitro padati. Prošli teden so imeli fašisti sestanek ▼. dvorani hotela Didič. Referiral je neki gospod iz Vidma pred — 17 ljudmi. Tako izginja fašizem med Slovenci popolnoma. * Požar v Čiginja pri Volčah. V nedeljo 14. t. m. je izbruhnil v Clginju pri Volčah na Oorlškem ogenj, ki je upepe-lil poslopje Ivana Cerva, vulgo »Lazarja*. Požar je nastal na ta način, da se je vnelo seno, kl je ležalo blizu neome-tenega dimnika, škodo cenijo na 25 tisoS lir. * Redek prizor se je mudil te dni ljudem pred hotelom »Savoia* v Trstu, kjer je neki mož srednjih let klical fante ln dekleta skupaj, ter jim delil denar. Ker je bilo preveč interesentov, je morala intervenirati policija in pa še zdravniška postaja, ki je ugotovila, da je nesrečne* blazen. Revež je oskrbnik egiptovskega princa Mohameda E1 Kossela in je prišel Šele pred par dnevi v Trst 20. septembra: TEDENSKI BORZNI PREGLED. Zagreb, 20. septembra. V eiektih je bila tudi ta teden tendenca zelo slaba. Vsi papirji beležijo brez razlike nižje tečaje. Od bančnih papirjev je padla Eskomptna na 110, Jugoslavenska na 102, Trgo na 29 in Kreditna na 112. V teh papirjih se opaža ta teden nekaj več prometa, ker tako nizki tečaji vseeno prijajo kupcem, v ka-likor jim to dopušča pomanjkanje denar-ja. — V industrijskih papirjih je bil promet minimalen. V nekaj večjih postav kah je trgovala samo Slavonija, ki je tekom tedna padla za nad 10 točk od 89 na 77.50. Drugi industrijski papirji bo bili več ali manj zanemarjeni. Devizno tržišče. Dinar je v Curihu do srede preteklega tedna stalno rastel in je v sredo dosegel tečaj 7.45 švicarskih frankov. Učvrščenje in porast dinarja, ki je moral nastopiti, temelji v prvi vrsti na izboljšanju naših gos(x>darskih in finančnih razmer in na politiki deflacije, gospodarskega ravnotežja s štedenjem in trgovinske aktivnosti. V poštev prihaja tudi začetek jesenske kampanje, ki ima za posledico okrepitev Din. Na zunanjih borzah je mnogo nalogov za nakup našega novca, celo od domačih denarnih zavodov. Dinar ni ostal na višini 7.45, ampak je padel zopet na 7.35. Širijo se vesti, da je Trst predprodal za ultimo septembra 30 milijonov dinarjev «in bianco>. Zato bo moral dinar to tega roka nadalje rasti ali vsaj ne padati. Na našem tržišču je bila do konca tedna tendenca nestalna. Tečaji tujih valut so vsak dan padali, zahteva je bila minimalna. Zadnja dva dni se je tenden. nekoliko učvrstila, zmanjkalo pa je blaga na trgu. Borzni strokovnjaki spravljajo to učvTŠčenje v zvezo 9 prenaglim porastom dinarja, vsled česar je naš izvoz zadnje dni precej ponehal in prihaja tujih deviz le malo v domovino, stare zaloge pa so baje že popolnoma izčrpane. V svobodnem prometu ni bilo danes v efektih nobenih zaključkov. V devizah je tendenca ostala neizpremenjeno čvrsta in tečaji so se izravnali po paritetah. No-tirala so d;.nes devize Dunaj 0 1025. Italija 317.50 do 317.75. Švica 1367.50. London 323.50 do 324.50. New-York 72 do 72.25, Pariz 0 do 385, Praga 218 do 218.50. ie najboljše in v uporabi najceneje milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Schtcht" in na znamko „ Jelen"! CURIH: Beojrrad 7.325, Nevv-Tork 529.50, London 23.64, Pariz 28.15, Milan 23.22. Praga 15.825, Budim pešta 0.0069, Bukarešta ° 2.67, Sofija 3.85, Dunaj 0.007475. LONDON": Beograd 321, Berlin 18.880, Pariz 84.05. Rim 10185. Curih 23.62, New-York 446.75, Dunaj 316.000, Praga 148.87. . J NEW-VORK: Beograd 139.50, London 446.56. Pariz 531.50. Curih 18.90. Rim 439, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.13.O. Praga 299.62, Bukarešta 51. S hmeljskega tržišča. Žalec. 18. septembra. Tendenca in cene čvrste 2000 do 2250 Kč za 50 kg. Na kmetih živahno nakupovanje. , «, Nfiraber?, 19. septembra. Prodanih 300 bal. Povpraševanje po zelenem hmelju čvrsto. Drugi hmelii neizprememem. Mariborcani! Občinske volitve v Mariboru trajajo danes nepretrgoma od 8. dopoldne do 5. popoldne. Naše pristaše prosimo, da store'svojo volilno dolžnost takoj v jutranjih urah in skrbe za to, da se vsi njihovi znanci zanesljivo udeleže volitev in glasujejo za prvo listo, ki jo je sestavil slovenski blok. Vsi do zadnjega na volišče, da se ne uresničijo želje Nemcev, ki bi radi gospodarili na magistratut in z nami tako mačehovsko postopali kakor pred prevratom. . Koga bomo volili? Vsak narodno zaveden jugoslovenski Mariborčan mora in sme voliti samo prvo listo narodnega bioka, t. j. spustiti mora kroglico v prvo skrinjico. Mariborski Nemci strastno agitirajo za takoimenovano «domačo gospodarsko stranko*, ker bi radi izvedli v Mariboru nekak nemški plebiscit. Ker je samih premalo, skušajo pridobiti tudi mlačne slovenske volilce. V ta namen so izdali včeraj celo več slovenskih letakov. Iz narodnega in gospodarskega razloga ne more noben slovenski volilec voliti nemške stranke. Ljudi, ki so pred prevratom na magistratu zatirali vse, kar je slovensko, ki so naredili 15 milijonov dolga v Mestni hranilnici, ki so spravili vsa mestna podjetja v skrajni nered, tako da se še do danes niso mogla opomoei, ne more noben Slovenec voliti. Na nemški listi je nad 20 nemških milijonarjev, kapitalistov, ki so glavni krivci stanovanjske bede v Mariboru. Samo oni so tisti, ki imajo dovolj sredstev, da bi lahko zidali stanovanjske hiš-0, a jih k temu niso mogli prisiliti. Na nemški listi so zastopniki tistih nemških hišnih gospodarjev, ki iz same?;' narodnega sovraštva povišujejo slovenskim strankam najemnine. Noben Slovenec tudi ne more voliti socijalnih demokratov, ki so dovolj pokazali svojo nezmožnost, ko so zadnja tri leta gospodarili na magistratu. Listi komunistov in «viteza* Zagorskega pa noben pameten človek ne smatra za resni. Torej vsi na volišče za narodni blok! Krogljice v prvo skrbnice ž Vera ia politika !e kšeft ii Celje, 18. septembra. Med trpkimi spomini na dobo, ko je celjska nemškutarija ob raznih prilikah uganjala svobodno svoje orgije na vročih nacijonalnih celjskih tleh ter ogrožala in pobijala slovenske ljudi, prinaša celjska cNova do'oa> jako zanimive podatke. Pisec članka povprašuje med drugim, ali so pozabili dr. Ogrizek in njegova narodna nezavedna frakcija, da so bili njegovi sedanji zavezniki Nemci in nemškutarji •še nedavno navdušeni pristaši gibanja c Los von Rom>. Ali so pozabili, kako so napadale nemške tolpe slovensko nevesto, ko se je peljaJa v cerkev k poroki in kako je nemški mob tolkel po cerkvenih vratah in rjovel: «Komm heraus windi-eeher Herrgottb Opozarja na sramotni pizor, ko je podivjana nemškutarska tolpa pred voliščem opsovala in opljuvala častljivega opata Ogradija, ki je šel vkljub pritisku iz Maribora vršil narodno dolžnost, vkljub temu, da se je bil par dni poprej oster strankarski boj pri volitvah Hribar-Žičkar. Lahko bo razumeti današnjo narodno prostitucijo dr. Ogrizeka z nekdanjo bojevito, po preobratu ovčje ponižno, a sedaj zopet po zaslugi dr. Ogrizeka predrzno celjsko nemškutarijo, ako pribijemo v javnosti besede dr. Ogrizeka, nositelja kandidatne liste nemškutarskega bloka, da mu je vera in politika le kšeft in da gleda le nato, da mu prinaša zaslužek. Za te besede, ki dovolj jasno označujejo versko in arodno prepričanje najnovejšega mesije celjske nemškutarije, imamo dovolj prič na razpolago. Ne objavljali bi jih, ako bi ostal dr. Ogrizek in njegovi pri- ganjači v mejah dostojnega volilnega boja. Ker se pa pri volilni agitaciji uporablja najhujši teror in naravnost ogabna cirkus reklama za nemškutarski blok, damo te značilne besede dr. Ogrizeka marsikateremu volilcu v pomislek. I. kongres pravnikov v Zagrebu Včeraj, v soboto, so se ves dan vršile specijalne debate o referatih v poedinih sekcijah. Najbolj živahna je bila debata o odvetniškem redu, ki ji je za podlago služila nastopna v petek sprejeta resolucija: «1. Osnova odvetniškega reda, nimi in finančnimi oblastmi, katerih pri-in že takrat razposlana pravniškim institucijam v pretres, se priznava kot primerna osnova za nadaljevanje dela za izenačenje odvetniškega prava. V njej izražena načela svobode in neodvisnosti odvetništva naj se dosledno izvedejo do vseh možnih konsekvenc. II. Odvetniki enega pravnega področja ne smejo na drugem pravnem področju delovati dotlej, dokler na vseh pravnih področjih ne bosta unificirana vsaj obči drž. zakonik in civilnopravni red. Izjema velja za zastopanje samo pred onimi upravnimi in inančnimi oblastmi, katerih pristojnost se razteza na več pravnih področij.* Sinoči se je na čast udeležencem kongresa vršila v Narodnem kazalištu svečana predstava; uprizoril se je Bara-novičev balet »Licitarsko srce* in IV. dejanje Borodinove opere »Knez Igor*. Ob pol 10. zvečer je nato sledil roat pri zagrebškem županu. Danes, v nedeljo, se vrši zaključna seja, jutri pa se vsi udeležniki s posebnim vlakom odpeljejo ogledat kaznilnico v Lepoglavi. Učiteljska imenovanja Včerajšnji »Slovenec* se zaletava v naša razkritja radi nečuvene korupcije pri zadnjih učiteljskih imenovanjih. Navaja sodbo raznih »liberalcev*, namreč da »imenovanja niso napačna*. Gotovo ne za, Slomškarje, in bi bila še manj napačna za stranko, ako bi imeli iz svojih vrst več kompetentov. Konstatira-mo, da molči »Slovenec* pod težo dokazov kakor grob in na najtežje naše očitke niti ne odgovarja. Koliko je imelo UJU direktnega vpliva na uradna imenovanja, nam r.i znano, kakor tudi zelo dvomimo, da ima »Slovenec* kak njegov predlog v rokah. Govorite o socialnem čutu, da vas ni sram! Torej še to! V Ljubljano je prosila g. S. učiteljica iz Z., ki ima 27 službenih let, skrbi pa za 2 popolni siroti brez staršev; svak nadučitelj je padel v vojni, mati je tudi mrtva. Pa mislite, da se je zbudil klerikalni »socialni čut?* Kaj še, saj je šlo tukaj za napredno učiteliico proti Slom-škaricam, ki so vse službeno mlajše, Ta-zen g. Sl.-V., ki ima pa že 33 službenih let in bi ne izgubila niti pare. ee bi šla magari takoj v pokoj: seveda je Slomškarica. Torej pustite »socialni čut*, vam ne pristoji! Glede Ljubljane so se vam računi malo zmešali. Res ima R.. ki je dobil upraviteljsko mesto, r.a papirju 25 službe nih let. Toda če bi pogledali malo natančneje, bi odračunali 5 let pomožne učiteljske službe, ker dotičnik nima zrelostnega izpita in se mu torej onih let nikakor ne more računati kot kvalificiranih. Upravitelj Pr. je prišel tudi drugod v poštev in glede Slomškarja P. spominjamo na svoječasno stališče — tudi vaših ljudi v prosvetni upravi, da se ne bo oziralo na kompetente, ki nimajo zasignranega stanovanja, ker so ostala baš zaradi tega oddana mesta po 2 in več let vakantna. Torej predlog, ki ga imenujete UJU-jevski, ni bil tako krivičen. Ponovno glede Most! Dotične gospe učiteljice se ne boji učiteljski zbor, mogoče g. Slapšak? Ponavljamo, da je morala napredna učiteljica z 18 službenimi leti, ki je skoraj 14 let služila v naj-oddaljenejših hribih, rodbinska mati, na Barje zato, da je naredila prostor klerikalni učiteljici, ki je komaj zapustila učiteljišče, pa je Oražnova žlahta! Zato pa o žlahti kar lepo tiho, ker je še druga žlahta: Jegličeva, Slapšakova, pa tudi še ni bila nikjer na deželi! Mogoče čaka na čl. 71___ Ker smo ravno pri tem členu, va3 resno svarimo pred njegovo uporabo. Ta člen je silno nevarno orožje, ki ima dve ostrini... Pravite, da je ljudstvo tako hotelo. Ze zadnjič smo pojasnili, kdo je to ljudstvo. V slučaju D. dekan, v slučaju S. kaplan itd. Ti gospodje so »ljudstvo*. Kaj pa pravi k temu pravo ljudstvo? Čujmo! Nedavno je bila Ljubljani v zadevi obeh omenjenih premeščenih naprednih učiteliev klerikalna deputacija in ie obletela vse, tako pri prosvetnem oddelku kot v Katoliški tiskarni, češ, naj ostaneta vsak na svojem mestu, ker ni prav nie pomagano, saj sta oba liberalca in naj se jih pusti na njihovih mestih. Tako je govorilo — vaše ljudstvo. Ljudstvo — dekan pa bo uspel, o čemur ni dvoma. Sicer pa še enkrat: pozor pred uporabo čl. 71.! Vaš namen, razbijati UJU in krepiti Slomškovo zvezo, se vam ne bo posrečil. Gospodje, bili so vse hujši časi. pa so se tam vaše namere proti naprednemu učiteljstvn izjalovile. Tudi bežati ne bo treba nikamor, četudi »vpije kaka razžaljena, histerična gospodična*. 50-!etn!ca noL društva »Edinost" v Trstu Včeraj, v soboto so obhajali tržaški in z njimi vsi primorski Slovenci in Hrvati znamenit političen jubilej: 50-letuico usta novitve političnega društva »Edinost* v Trstu. Dne 20. septembra 1874. se je vršil prvi sestanek tržaških rodoljubov v okolici Trsta pri sv. Tvauu. Nt tem sestanku je bilo sklenjeno, da se osMije politično društvo, ki bo budilo narodno zavest, širilo znanje in omiko, branilo narodne in druge pravice ljudstva in pospeševalo njegove gmotne in duševne koristi. Temu programu je ostala »Edinost* zvesta do danes. Prvi občni zbor »Edinosti* se je vršil šele dne 2. februarja 1875. Na njem je bil izvoljen za predsednika dr. Bizjak, ki pa je par mesecev nato odstopil ter prepustil svoje odgovorno mesto popularnemu in naravnost legendarnemu voditelju tržaških Slovencev Ivanu Na-b e r g o j u. Za časa Nabergojevega predsedništva se je začela krepko buditi in širiti slovenska narodna zavest v Trstu in okolici. Takrat so bili položeni temeljni kamni lepi kulturni in gospodarski zgradbi, ki je postala ponos Slovenstva ob Adriji. V 50 letih svojega obstoja je imelo politično društvo »Edinost* v Trstu le šest predsednikov. Dr. Bizjaku je, kakor rečeno, sledil Ivan Nabergoj, temu pa prof. Matko M a n d i č. Ivan G o r i u p, dr. O. Rybar in končno sedanji predsednik dr. Wilfan. Okoli teh petero imen ie osredotočena vsa politična zgodovina tržaških Slovencev. Zasluge pri. društva »Edinosti* za probujo in zaščito našeta naroda ob Adriji in zlasti v Trstu so historične. Politično življenje med našimi tržaškimi rojaki se je pred vojno razvijalo drugače nego pri nas. Proti dvojnemu pritisku italijanskemu in nemškemu, je bilo treba enotne fronte in navzlic vsem težko-čam se je »Edinosti* posrečilo, da je Kino Ideal | predvaja danes 21., pondeljek 22., [jg| in torek 23. t. m. senzacijonelni film -ig) Potres v = | San Franciscu I _, i Napeto zanimiva drama v 7 ae- S janjih v glavni vlogi Lon Cbanev. ^ D -janja se vrše za časa strašaeea jg potresa v San Frančišku 1. 1906. L E K E 2 NA ROKE MESTNI TRG 5 E R NATO V I C pod njenim vodstvom ostala nacionalna, sloga neokrnjena, kadar je šlo za to, da se odbije sovražni napad. Po vojni se je pokazalo, da je narodna sloga za ves naš narod, ki je prišel pod oblast Italije, bolj kakor kdaj potrebna. Zato je društvo »Edinost* 1. 1919. razširilo svoj delokrog na vso Julijsko Krajino. Zal se je pojavilo na Primorskem strujarstvo, katerega škodljivim posledicam se je »Edinost* skušala izogniti s tem, da je pristala na regionalno razdelitev politično - prosvetnega dela. Organizirala so se tri posebna društva: eno za Trst, drugo za Istro, tretje za Goriško. Toda kmalu se je pokazalo, da je bila skepsa, s katero je večina narodnih ljudi sprejela to razdelitev, upravičena, Klerikalizem je z vso silo navalil na enotno fronto našega naroda ter jo razbil. Kar danes počenjajo klerikalci v Primorju zlasti pa tkzv. Sčekova grupa, to je dostikrat očito izdajstvo. Proti razdirajočemu delu je trebalo postaviti čim enotnejši jez. Tako se je društvo »Edinost* koncem leta 1923. vrnilo h koncepciji enotne nacionalne fronte našega naroda v Jul. Krajini in deluje v tem okviru z novimi uspehi. Svojo 50-letnico obhaja v znamenju svojega imena, ki je primorskim Jugo-slovenom simbol njihovega nacionalnega kulturnega in gospodarskega obstanka v novi državi. Društveno geslo jim mora biti zvezda vodnica v težkih časih in porok boljše bodočnosti. Za nje velja kakor za noben drug del našega naroda: V edinosti je moč! Paberki p 3 domovini Zemlja — vzrok prepira in umora. — Majnica in Iraška v drugem cvetu. — Tatovi na deželi. V vasi Vojsko va. okraj Bosanska Dubi-ca. sta se dve zadrugi že dolgo prepirali za kos zemlje, katero imenujejo v tamoš-njih krajih . Zemljo sta si lastili obe zadrugi, Reljanoviči in Banjci. Zadrugarji iz hiše Reljanovičev so hoteli zemljo na vsak način obdržr.i zase. Banjci pa so jo hoteli obdelati, prepih za grudo se je vleke! dolge mesece in je razdelil Reljanoviče in Banjee na dva skrajno sovražna tabora. Slednjič so se Reljanoviči odločili, do bodo grudo branili s silo. Oborožili so se s sekbami, motikami. revolverji in koli ter šli nad svoje nasprotnike, ki so bili na njim takisto dobro oboroženi. Kmalu sta se sovražni stranki udarili. Boj je bil krvav in je zahteval žrtve na obeh straneh. Obrad Banjac je dobi! po glavi močan udarec s kolom. Na posledicah udaraa ;e umrl. Ko je že ležal na tleh in unrral, ie Djoko Reljanovič iz='relil nanj še eno kroglo iz samokresa. S tem strelom je ranil tudi dve ženski iz zadruge Banjcev. Po tem dogodku so se Banjci z mrličem umaknili in Reljanoviči so proglasili zemljo za svojo last. Toda oblasti so bile mnenja, da je kri vendarle dražja od zemlje in so zaprle štiri moške iz zadruge Reljanovičev, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem radi umora ob-sovraženega Banjca. Podobni slučaji spopadov s smrtnimi izidi v Bosanski Krajini nikakor niso rodki. * • V Križevcih na Hrvatskem so te dni doživeli ljudje čudovito igro narave. Po dolgem deževju so nastali lepi topli vedri dnevi. Ljudje so slekli jesenska oblačila in se vrnili k poletnim toaletam. In glej čudo! Tudi narava jim je sledila. Majat ca na vrtu profesorja Vlajka Raiča je nanovo zacvetela in hruška na vrtu drug»> ga profesorja dr. A. Cividinija se je takisto odela v pomladansko razkošje. Ljudje seveda občudujejo ta dva izredna po-java. in komentirajo cvetje v jeseni a napovedbami ostre zime, katero treba letos po njihovi sodbi pričakovati * » V okolici Rijeke so se že dolgo ponavljale tatvine ne da bi bilo mogoče izslediti storilce. Dan na dan so oblegali žandarmerijsko postajo okradenci, orožniki pa so iskali in niso imeli sreče. Tatvine ukradenih predmetov so dosegle višino zneska stotisoč Din. Srečen slučaj je policijske organe slednjič vendarle napeljal na pravo sled. Tatvine je izvrševala dobro organizirana družba, katera je štela štiri bogate posestnike, ld so privzeli v svojo tatinsko družbo celo nekega 11 letnega otroka. Krivci so sedaj pod ključem. Danes ob 15. uri velika tombola Sokola II na Kongresnem trgu ZA PET UČENIH GLAV — ENA BUČA. Zagrebška univerza ie specialiteta: vodijo jo in poučujejo na njej po večini politiki, ne znanstveniki. Imenovano je bilo takrat, ko je bil g. Pribičevič minister prosvete, pet znanstvenikov za profesorje. To je blokaški kor na univerzi strahovito jezilo in — pritožili so se. Državni svet, kot čuvar zakonov, je pa imenovanje kot zakonito potrdil. Nepopisna razburjenost se je polastila blokaškib profesorjev, ali prišla je tolažba, dr. Korošec je dobil prosveto v svoje roke. Pro-fesorii-politiki so bili takoj na nogah in šli so k novemu ministru. Sam rektor je bil trikrat pri njem, ali — stvar je kočljiva in tudi klerikalnemu ministru se ic zdelo riskantno razveljaviti, kar je najvišje sodišče kot zakonito potrdilo. Briht-n! zagrebški gospodje so mu zato položili posebno »vabo*. Zvedeli so namreč, da bi Korošec rad preskrbel nekega dalmatinskega klerikalca, ki je sicer vse prej kot znanstvenik, toda — klerikalec je. Iz Zagreba mu je bil sedaj stavljen predlog, da se upokoji pet znanstvenikov, akademski senat bo pa ustanovil posebno katedro, na katero pozove Koroščevega dalmatinskega klerikalca. Zakon naj se po-gazi, da se zadosti blokaškemu sovraštvu in želji klerikalnega ministra! Pet učenih glav naj gre v pokoj, da pride na površje — klerikalna buča! O srečna, c vesela Jugoslavija! Vrf me Dunajsko vremensko poročilo: Tudi včeraj se je dvignila temperatura v Avstriji nad 20 stopinj. Davi je ležala nad dolinami megla. Nad severo-zapad-110 Evropo poda zračni pritisk. Od Atlan tskega Oceana se bliža depresija, ki bo najbrže že v pondeljek pokvarila naše lepo vrr;me. Napoved za nedeljo: Mimoidoče poslabšanje vremena zelo verjetn o. V pondeljek ali morda že v nedeljo popoldne oblaki in nato dež. Ob' taava Na svarilo tvdrke M. Franzl & sjn, lastnik Feliks Frar.zl v Ljubljani, javljam svojim cenj. trgovcem naročnikom, da sem prostovoljno odložil zastopstvo omenjene" tvrdke in da tvrdka M. Franzl & sin nima nikakega povoda svariti trgovce, ker nisem, odkar sem izstopil iz omenjene tvrdke, nikomur ponujal blago pod naslovom M. Franzl & sin. Julij Stritar trgovski potnik MM lili M Koncertna s: zona 1924-25 v Ljubljani Za letošnjo koncertno sezono se z vsu vnemo vrše priprave, ki obetajo da bo ta zanimivejša in bogatejša kot vse dosedanje. Glasbena Matica je stopila v ožji stik z Glasbenim zavodom v Zagrebu, ki tam aranžira koncerte in tako bo mogoče, da nastopi na našem koncertnem odru cela vrsta znamenitih umetnikov, ki bi sicer ne obiskali Ljubljane. Kot prvi, ki otvori letošnjo sezono, nastopi pri nas dne 26. t. m. A. Bojovsky, ruski pianist svetovnega slovesa. O njem pišejo angleški iu ameriški časopisi s takim navdušenjem, kakor o malokaterem. Sredi decembra nastopi tudi Amar-Hindemithov komorni kvartet. Tem bodo sledili razni solisti n. pr. slavna pevka Destinova in drugi. Matica pripravlja za svoje člane intimno glasbene večere proti malenkostni vstopnini. Pevski zbor Glasbene Matice ima v načrtu tri koncerte, istetako tudi Orkestralno društvo Glasbene Ma-Onemi orkester nricravlia dva sim- fonična koncerta. Da bodo koncertirali tudi drugi naši ljubljanski pevski zbori se popolnoma razume, saj je njihova delavnost in ambicija izredno velika. Naši mladini bodo ohranjena nedeljska dopoldanska mladinska predavanja, v katerih bo imel naraščaj priliko Čuti zaporedoma glasbo v prvi vrsti vseh slovanskih narodov. Kot prva pride na vrsto glasba Poljakov. Program bosta izvajala pianistka gdč. švajgarjeva in operni ' pevec Zathev, uvodno besedo pa bo go-j voril g. Adamič. K sklepu še omenjamo, da se bodo vršili nekateri koncerti v : abonmaju. Ko bodo sklenjeni vsi dogovori, objavimo red in vrsto koncertov za j daljšo dobo v informacijo občinstva. Ljubljanska opera. — Dospeli smo že i do operete. Sinoči je šel preko odra sicer že 50 let stari, a še vedno sveži Sraussov j ;Netopir>. Delo samo ie znano iz nek-j danjih časov, ko še nismo bili tako am-| bicijozni . . . Včerajšnja uprizoritev je j bila dokaj zaokrožena. Glavne vloge so , bile v rokah praznanih moči: Rozalinda i je bila ga. Lovšetova, Adela gdč. Thaler-lieva. knez Orlovski cdč, Sfilicoieva.: Ei- sensteiu g. Peček, Frank g. Danilo. Alfred g. Kovač. Režijo je vodil g. Debe-vec, orkester g. Neffat. Gledališče je bilo polno smeha, zabave dovolj. Aplavza in šopkov pa toliko, kakor pri nobeni operni premijeri. Občinstvo navdušeno. Lepa vzpodbuda za gledališko upravo, da na-dalnje po tej poti. daljuje po tej poti. —t. Koncert svetovnega pianista A. Bo-rovskija obsega sledeče točke: 1.) Bach-Bussoni: Fuga iz Toccate C-dur, Bach: Angleška suita v g-molu. Bach-Bussoni: Dve koralni predigri za orgle. 2.) Schu-mann: Simfonične pesnitve. 3.) A. Bach: <."\Vhirligig>, Poulenc: Promenada. 4.) Medtner: Pripovedka op. 14, Prokofijev: 5 Visions fugutivec Sarcasme- Scriabin: Pesem op. 32, d) Stravinski: Ruski karneval. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani je otvoril svojo letošnjo sezono sinoči s Cankarjevo komedijo . Igral bo v drami-enodejanki . Začetek ruske sezone v Pragi. Zače-| tek letošnje sezone ruskega gledališča v Pragi bo 20. t. m. Prva predstava bo Ostrovskega drama »Srečen dan>, druga ! pa r.a prostem, se je podal dirigent Mas-i cagni v Berliu. kjer so se vršile tri pred-, stave iste opere. Po tretji predstavi so se ! oojavile tudi na Nemškem finančne težko-če, radi katerih se je moralo izvajanje dola ustaviti. Mascagnijeva turneja po I inozemstvu je torej popolnoma propadla. termalno kopališče hlto GujjtfB rss lutu 1 p L ažiašiiišjrii SG o pepnšfsL PRVA INTERVENCIJA BODOČEGA MINISTRA. Zagrebško policijsko ravnateljstvo % nočnega metuljčka M. B. za p« t let izgnalo iz Zagreba z nepoetičrio motivacijo «radi prostitucije*. Odlok je potrdil tudi zagrebški veliki župan. Lastnik hiše. kjer je ptičica stanovala, si je oddahnil. Preje je že večkrat poskušal, kako bi se damice rešil._ Njeno stanovanje je nameraval oddati poštnemu uradniku z obiteljo. Toda to je bilo pod prejšnjim režimom. Zadnjo dni pa je za nesrečno izgnanko začel pri pokrajinski upravi intervenirati sam veleučeni gospon dr. Rrnje-vič, radi-čevski minister in spe. Seveda je zato ptičica ostaJa v Zagrebu in v svojem dosedanjem stanovanju. Tako radičevci korigirajo prejšnje krivice reži-mai. Uradnik z družino pa naj le še ča,ka. Videti je, da bo dr. Krnjevie mnogo zalegel, ko enkrat res postane pravi minister. Gotovo je, da bo «či stih rok». ' M. A. C. * * Nov ameriški koiiiul v Zagrebu. Mr. Joseph Mac Gurk, ameriški konzul v Zagrebu, je premeščen v Helsingfors na Finskem. Gospod Mac Gurk je bil v Zagrebu zaradi njegove koncilijantnosti zelo priljubljen. Na njegovo mesto pride v Zagreb ameriški konzul iz Helsmgforsa, ki nastopi svoje'mesto sredi prihodnjega meseca. * Izprememho v državni službi. Dok-!or Ivan Kavčič je imenovan za šefa ad-ministrativno-pravnega oddelka v ministrstvu prometa. — Za pomožne paznike pri moški kaznilnici v Mariboru so imenovani: Ivan Lešnik, Andrej Curk, Ivan Pihlar, Ferdinand Štelcer, Anton Serga in Angel Kolenc. * Himen. Prokurist Dobrovoliske banke g. Vinko Sire iz znane narodne rodbine v Kranju se je včeraj poročil z gospodično Slavico Tomažičevo iz Krškega. Bilo srečno! * Razpisano službeno mesto. Razpisano je službeno mesto rečnega mojstra z zva-ničnimi prejemki s sedežem v Gornji Radgoni. Prošnje je vložiti do 15. oktobra. Interesenti se opozarjajo na razpis v odpotuje iz Amerike 10. oktobra in pristane v Dubrovniku, odkoder se izseljenci podajo obiskat svoje domove. * Madžarska gimnazija v Somboru je bila z odobrenjem ministrstva prosvete te dni zopet otvorjena. Tudi sprejem židovskih učencev na tej gimnaziji je zopet dovoljen. * Jubiiej prve srbske železnice. Prošlo Bredo ie preteklo 60 let. odkar ia bila izročena nrometu prva železniška proga v Srbiji linija Beograd-Niš. Od 40 postajnih načelnikov, ki so tačas nastopili službo, jih živi danes še osem. * Sodniki v pekariji. V Beogradu je bilo nedavno nad 50 pekov obsojenih zaradi navijanja cen. Peki so se proti obsodbi pritožili, češ da delajo v zgubo. Sodnik Stamenkovič l-oče sedaj dokazati, da trditev pekov ni utemeljena in bo v neki pekarni izvršil poskus: sam bo s svojimi pisarji zamesil in speke' gotovo količino kruha. V Beogradu se tu poskus pričakuje z velikim zanimanjem. * Samomor na deželi. V Koreni v Slovenskih goricah so našli te dni v nekem gozdu obešenega želarja Janeza Kuhtla, ia je že leta 1E22. bil skušal izvršiti samomor s tem, da si je z britvo prerezal 20e. Tudi pozneje je Kuhtl večkrat izjavil, da se bo obesil. Vzrok samomora ni znan. * Velik požar v okolici Skoplia. — Iz Skoplja poročajo, da je v selu Indjikovo izbruhnil v torek velik požar, ki se je vsled vetra naglo razžiril. Zgorele so štiri hiše ter nad dvesto kozolcev sena. Škoda je ogromna. * Požar v Primskovem. Poročajo nam: V četrtek okrog desete ure zvečer je izbruhnil pri posestniku Jakobu Gorjancu na Primskovem pri Kranju velik požar. Goreti je začelo na skednju. Požar se je bliskoma razširil na vsa gospodarska poslopja fer jih upepelil. Tudi stanovanjska hiša, v kateri je goslilna, je bila že v plamenu. Marljivim ognjegascem pa se je posrečilo ogenj na stanovanjski hiši loka-lizirati. Velika nevarnost je pretila tudi sosednim hišam, k sreči pa se ni nobena vnela. Sr^ča je bila, da ni bilo vetra. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Kranja, Stražišča, Šenčurja. Predoselj in Primskovega ter veliko število drugih ljudij. Škoda se ceni na več stotisoč dinarjev. Požar je zanetila bržkone zlobna roka. * Nesreča v kamnolomu Cestar Martin Turk, zaposlen v kamnolomu okrajnega cestnega odbora novomeškega, je te dni razstreljeval kamenja. Potajena mina je nepričakovano eksplodirala iu Turku močilo razmesarila roko. Mihi Lavriču, ki se je nahajal v bližini, pa je kamen priletel v nogo in mu jo zlomil. Oba sta bila prepeljana v bolnico milosrčnih bratov v Kandiji. * Tatvina usnja pri Slovcngradcu. V noči na 15. t. m. so se splazili neznani tatovi v tovarno usnja Franca Potočnika pri Slovenjgradcu. Uzmoviči, ki so se bržkone dobro spoznali v tovarniških prostorih, so notri pošteno pogospoelarili. Izbrali so si 20 ustrojenih rjavih telečjih kož, 10 kg podplatov in več kg glavine v skupni vrednosti 5000 Din. Vse to blago so zvili skupaj ter ga neznanokam odnesli. * Velika tatvina v Dubrovniku. Kakor smo svojedobno poročali, je bila v noči od 25. ua 26. avgusta lanskega leta v Dubrovniku v vili «Dubravka» izvišena velika tatvina. Trije lopovi so pri tej priliki odnesli dragocenosti v skupni vrednosti 370.320 dinarjev. Kakor se je pozneje dognalo, so izvršili tatvino Josip Pin-ter iz Trbovelj, Peter Butorac iz Gornjega Pazarišta in Pavel Carič iz Žirovca pri Zagrebu. Butorac je simuliral blaznost, končno pa si je premislil in vse priznal. Obravnava proti omenjenim vlomilcem se vrši v Dubrovniku početkom prihodnjega meseca. Kino L«jubljansfe:i dvor 21., 22. in 23. t. m, Novost! — Kabaret Siimii == Velikomestna življeuska drama v 6 dejanjih. V -glavnih vlogah Werner Krauss, Elizabeta Gruhe in slovita plesalka E B N A OFFEHJE, — Krasni posnetki avtomobilne oiimpijade in regate. Elegantno! Pikantno! Predstave vsak dan ob 3., pol 5., pol 8. in 9. uri. 0!» nedeljah tudi ob pol 11. dop. la 6. Blagajna je odprta pol ure pre I prvo predstavo. Kiasnih dam. klobukov velika zaloga, kakor tudi nakita vedno po najnižjih cenah v modnem salonu Barborič & Završan, Ljubljana, Mestni trg 7. II iz Liubljane najkasneje do 25. septembra 1924. vsak dan razven sobote od 6.—7. ure zvečer. iz Cel'a e— K celjskim občinskim volitvam. Vsa celjska nemškutarija je pokcncu, da bi si zopet priborila neomejeno moč na ccljskcm mestnem magistratu, kjer sta ster Bcloglavec, katerega so dobili ni< sprotniki na kandidatno listo z obljubo, da bo dobival ves mesec pri Janiču brezplačno kruh. Komaj pa so izvedeli o preklicu, se je tolpa nemškutarskih pri« ganjačev zagnala na ubogega Beloglavca ter ga konečno prisilila, da je preklic zo« pet umaknil Pač znak velike slabosti. Preobrat je maščeval sto in stoletne kri« vice nad našim narodom, 28. sept. pa bo enkrat za vselej pometel v Celju vse tiste, ki zidajo svoje gradove na nezavednost in neznačajnost celjskega prebivalstva e— »Celjske novice» se imenuje gla« silo nemškutarskega socijalnogospodar« skega bloka, ki je začelo izhajati v sobo« : to in ki mu je določeno le kratko življe« nje do 28. septembra. Izdajatelj in odgo« vorni urednik dr. Ogrizek si lahko šteje v čast, da prekaša pisava tega lista Šta« jerca žalostnega spomina in da kar na delila svojčas dr. Ambroschitz in dr Ja« u— Nered in zopet nered. V našem bornegg cclo svojim ljudem milost. Slo« j prvi pogied ne more zatajiti svojega du« uredništvu sc vsak dan zglaša nebroj vencem pa seveda brce in batinc. Ker pa i ševnega očeta. Znano je namreč in Judi iimli pil flBii! beli, črni in sivi, se dobo vedno pri tvrdki Fran Liikie, Pred škofifo 19. 4852a * Novi tečaji za strojepisje, stenografijo | in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in#trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 1936 * Opozarjamo na današnji oghs modnega salona Ida škof-Wanek v Ljubljani. 2056 * Brezplačno debite eno številko lepega mladinskega lista na ogled, ako sporočite Vaš naslov upravništvu ojasnila v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, 1 telefon 100. 2025 * Novo podjetje. V Ljubljani za Gradom št. 9 ob Gruberjevem prekopu je otvorila tvrdka A. Špiljak filijalo tovarne za izdelavo zrcal in brušenje stekla, ki je sedaj kot strokovno podjetje edino te vrste v Ljubljani in ki more izdelovati vsa v to stroko spadajoča dela, kakor brušenje stekla, izdelavo zrcal, umetno brušenje na steklo, graviranje in matiranje, vdelava stekla v medeno pločevino in olcove itd. V zalogi ima vedno pločevino in izložbe, okna, avtomobile in kočije. Last- | nik podjetja g. Ivan Vrhovec, odličen strokovnjak, bivši vodja centralnega podjetja v Beogradu, pod katerega nadzorstvom in vodstvom stoje vsa dela v novem podjetju jamči, da bodo dela izvrše-nla brezkonkureneno in v svoji popolni dovršenosti nadkriljevala tudi inozemsko industrijo fine steklarske stroke. Obveščamo o tem javnost in opozariamo na današnji osdas.v našem listu. 2055 strank, ki se pritožujejo nad poslovanjem bolniške blagajne. Eni tamajo nad posio« vanjem zavoda za zavarovanje delavcev, drugi se zopet pritožujejo radi slabega funkcioniranja tamušnjih zdravnikov. Zlasti je treba pri zobozdravniku čakati cele dneve in človek še ne pride na vrsto. Koiiko časa gre v izgubo! Mislimo, da bi bilo treba namestiti več zobozdravnikov, da se ugodi potrebam in željam vseh strank.' u— Gias iz občinstva. Na II. meščan« ski šoli v Šiški nameravajo odsloviti večje število učcncev, češ, da nima šola na razpolago dovolj učnih presto .'O v. S tem pa smo ravno stariši najbolj prizadeti, ker nam mislijo dcco po preteku enega tedna vreči iz šole. Informirali smo se na pristojnem mestu in doznali, da s prostorom ni ravno tako hudo kot sc trdi. Mogoče bo to v našo korist, kajti na šiškenski meščanski šoli je letos cn razred manj kot lansko leto. Upamo, da sc bodo merodajne oblasti zavzele za to, da se ugodno reši to vprašanje, ker sta« riši bi bili zelo prizadeti, ako bi nan se« daj otroke pometali z šole in to «radi pomanjkanja prostora®. — Prizadeti stariši. u— Slučaj Jerančič. Poročajo nam: Vse vesti, ki se širijo po mestu o slučaju Jerančič, da je krivdo priznal, so ne« resnične. u— Dobrodelno društvo grafičnega delavstva za Slovenijo priredi v nedeljo dne 28. septembra 1924. celodnevni pešiz« let k Sv. Katarini nad Medvodami. Zbira« lišče ob tričetrt na 8. uro zjutraj pred glavnim vhodom ljubljanskega velesejma (Gosposvctska cesta). Odhod točno ob 8. uri v smeri proti Podutiku neglede na število udeležencev. V slučaju slabega vremena se izlet vrši naslednjo nedeljo (5. oktobra). u— Težka nesreča na cesti. Orožniški narednik Anton čuječ, ki se je ponesre« čil v četrtek v Simon Gregorčičevi ulici, o čemer smo poročali v včerajšnji števil« ki, je na posledicah poškodb v soboto zjutraj okrog pol 4. umrl Pokojnik zapu« i šča ženo in tri male otroke. u_ Policijske prijave. Od petka na ! soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 goljufija, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 6 prestopkov cestnega po« licijskcga reda, 2 prestopka železniškega ga reda, 1 prestopek obrtnega reda, 2 izsleditvi bivališča in 1 prestopek nedo« stojnega vedenja. u— Aretacije ob priliki komunistične« ga shoda. Po končanem zborovanju, ki so ga priredili komunisti v petek zvečer v Mestnem domu, so pričeli nekateri mlajši navdušenci po cesti kričati ter dajati v hujskaških vzklikih duška svojemu bolj« ševiškemu razpoloženju. To pa ni bilo všeč varnostnim organom in so tri naj« glasnejše (Ivana Tometa, Ivana Nagrla ter Josipa Luketa) aretirali ter odvedli v policijski zapor. u— Nevaren slikar. Pred časom se je seznanil 42ietni slikar Ivan Holonatz, do« ma iz Zagreba, z zasebnikom J. V. Ob« čevala sta skoro prijateljsko, pred par dnevi pa je V. slikarja odpeljal na svoj dom. Ko se je za nekaj časa gospodar odstranil, je porabil Kolonatz ugodno pri« iiko in mu odnesel skoro nove škornje ter še par navadnih čevljev in z ukradeno robo izginil. Slikarja zasleduje policija, vendar se zna mož, če je ni popihal iz Ljubljane, spretno skrivati. u— Prvovrsten sladek mošt se toči v škofovi kleti. 1934 u— <-Soča» vabi člane in prijatelje na vinsko trgatev, ki se vrši danes v nedeljo pri «Levu». Godba in ples. Začetek ob 4. uri popoldan. 2051 u— Prijave za telovadbo se sprejema« jo v «Mladiki» (preje Stritarjeva ulica) dopoldne od 9.—10. ure in popoldne od 4.-5. ure. 2052 u— Trgovci in nameščenci. Slovensko trgovsko društvo »Merkur® v Ljubljani namerava ustanoviti za svoje članstvo (trgovce in nameščence) menzo. Intere« senti se vsled tega vabijo, da sc udeleže tozadevnega sestanka, ki se vrši v torek 23. septembra 1924. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Gradišče \7.fl. u_ Kavarna «Leon». Vsak večer svira salonski orkester. 2010 u_ Plesni tečaj Slovenskega trgovske« društva «Merkur» v Ljubljani se otvo« ri začetkom meseca oktobra. Prijave in« teresentov se sprejemajo v društveni pisarni, Gradišče 17./I. i. s. najkasneje do 25. septembra 1924. vsak dan razven so« bote od 6.-7. ure zvečer. 2042 u— Učne tečaje priredi za svoje član« stvo Slovensko trgovsko društvo «Mer« kur» v Ljubljani tudi letos i. s.: Srbohr« vaščino brezplačno, višji tečaji za nem« ščino in evcr.tuclno italijanščino proti mali odškodnini. Interesenti naj se pri« ' iaviio v društveni Disarni. Gradišče 17 Jh je vsled odločnega odpora zavednega zelo značilno za žalostno ulogo dT. Ogri« slovenskega življa v Celju izgled na uspeh zeka, da so njemu in njegovim najnovej« od dne do Jne klaverneiši in že popolno« šim zaveznikom zaprli predala vsi časo« ma brezupen, uporabljajo nasprotniki pisi SLS, tako v Ljubljani kakor v Mari« skrajno teroristična sredstva, da bi pri« boru in da se je moral dr. Ogrizek v krili razpoloženje onih volilcev, na katere svojem skrajno obupnem položaju zateči so računali z vso gotovostjo in tudi veliko do nemškega kapitala, ki mu seveda z polomijo, ki jih čaka na dan volitev. Zelo razburjeni so radi številnih prekli« cov podpisov na kandidatni listi, ki so se že izvršili in še slede, ker pravilno tolma« čijo to kot znak velike slabosti in ker veseljem pomaga zastrupljevati omahljive voiilce. Gospodje okrog nemškutarskega bloka so prišli do prepričanja, da bi «Cillicrzeituns*> le ne imela dovolj pri« vlačne sile. Zato uporablja dr. Ogrizek služi to najbolj zaslepljenim v dokaz, da Linhartove metode, ki mu pa ne bodo zapuščajo trhlo nemškutarsko barko celo J prihranile popoln poraz, ki ga bo doživel najzanesljivejši iz njihove garde. V petek j nemškutarski blok na dan volitev dnf je preklical svoj podpis čevljarski moj« 28. septembra. LJUBLJANA! Gosposvetska o. 16.i manjša trgovina na deželi, v zelo prometnem Kraju, se dd, s 1. oktobrom takoj v najem ali pa se sprejme tudi družbenik. Zaradi stanovanja se sprejmejo le samske osebe. Po-nuutie pod „Kedka priložnost" na upravuistvo «Jutra>. 4890-a Najstarejša slovenska pleskarska ln lldar-ska delavnica UM SHICEL3 Dunajska cesta 16 se priporoča, is IzvrSitev toSna Cene zmerne. I. KNEZ, Ljubljana Gosposvetska cesta 3 10-600 § HP "VVOLF-LANZ novi iii potpuno generalno popravljeni i iskušani sa TVOR-NIČK1M JAMSTVOM i MONTAŽOM Sirououljsi ■ Diesel - upojni plin - motor! B1AČA FISCHEE s: miEB itovčafc 1 b. PogleJajte naše veliko skladište. lH78a Ročni pleilini stroji 2Sf2t?S£ Stroji za okrogla pleteni e K masehinoa), avtomatični, ameriški fabrikat. (Spulmaschincn), nemški fabrikat. Inserirajte v „JUTRU"! Stroji sa sirovo pletenje 'ifrjle vseh sistemov, Itjil/ so stalno v zalogi pri smradu Ira, Osilek l„ Žipiiska (Raulima-schinen). 1913/a 42. 01 s v n o zastopstvo iardke relix Lederer, Ulien. v vseh velikostih, dobavlja takoi in poceni mehanična sodarna I=SL. jFIcisle^.j-e^' sin. 3553a Maribor1 ristne kranjske klobase izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara rsnomirana tvrčka M. Mrki, Slomškova nI. 13 (poleg mestne elektrarne). 4794/a SffSS1 liizarja za ki ima svojo delavnico ter je v stanu prevzeti izdelavo prvovrstnih aaaodelov, iščeš 4857a JHGIGiT, tslien ca kouins i Homca armatura Zagret, Bošhovižeiia ulica resfiliive Čast nam je našim cenj. odjemalcem vljudno naznaniti, da smo se z našo tvrdko preselili in sicer od Slomškega trga 11 na Aleksandrovo cesto 19 Zahvaljujemo se za Vašo dozdanjo naklonjenost in zaupanje, ter prosimo, da nam isto tudi v naših novih prostorih prihranite. Eksportna hiša „Luna" Maribor Veletrgovina galanterije, pletenine in drobnarije 4907a Kongres za pobijanje prostitucije / V Gradcu se te dni sestane kongres, ki se bo bavil z važnim vprašanjem pobijanja prostitucije in trgovine z belimi sužnjami. Zborovanje bo vodil profesor dr. Ude, ki bo razvil pred kongresisti sledečo sliko: Od 1. oktobra 1919. do 1. maja 1920. je izginilo brez sledu samo v nemških velikih mestih okolu 3700 deklet in mladih žena. Večji del teh duš je postal žrtev trgovcev z belimi sužnjami, ki se danes nahajajo v balkanskih državah, posebno v Bolgariji in na Grškem, ter v •Ameriki. Trgovci z dekleti love svoj plen z najrazličnejšimi sredstvi. Običajno Izvabljajo dekleta in mlade lepe žene za seboj z lažnjivlmi pretvezami. Cez mejo prepeljujejo svoje žrtve kot plesne trupe in slično. V Hamburgu na Nemškem živi okolu 30 tisoč prostitutk. Tam se nahaja tudi Izvrstno organizirana centrala za prodajanje belih suženj. Če se trgovcu enkrat posreči prepeljati svoje blago čez ocean, ni za dekleta več nobene rešitve. Revice zapadejo v roke lastnic javnih hiš, barov ln sllčnih dvomljivih zabavišč, čestokrat pa jih tudi kupijo drugo-kožci po neverjetno visoki ceni. Dogajajo pa se tudi neverjetni slučaji, da prodajajo malovrednl starši sami svoje last ne hčerke trgovcem z dekleti. Neki oče je v Kolnu prodal mednarodnemu pustolovcu svojega komaj trinajstletnega otro ka za drag denar. Pustolovec je otroka oskrunil in ga nato zapodil nazaj domov — okuženega in onesrečenega za vedno. Nedvomno nese trgovina z dekleti bogat dobiček. Trgovec Kornelij Ritter iz Nemčije je samo tekom par mesecev zaslužil s temi umazanimi kupčijami 6 milijonov zlatih mark. Prodal je petdeset deklet nekemu Nizozemcu, kateri je bele sužnje prodal naprej in zaslužil ž njimi vsaj še enkrat toliko. Pravi trgovci z dekleti pa plačajo za dobro razvito, jedro, zdravo dekle do 15 tisoč zlatih mark. Radi obsega, katerega je v zadnjih letih zavzela trgovina z belimi sužnjami je torej potrebno, da se v tem oziru store gotovi mednarodni sklepi, ki bodo po možnosti onemogočali to brez-častno in sramotno trgovino. Kongres v Gradcu, katerega se bodo udeležili zastopniki vseh kulturnih držav na kontinentu, bo skušal najti primerno formulo, ki bo kolikortoliko omejila razširjanje gori omenjene gmotne in moralne gnilobe izprijenega človeštva. Milijonarjev dan Zivljenski urnik ang^kega multimili-jonarja. Angleški lord Leverhulme je pred krat kim dovršil 70. leto svojega živijjnja. Navzlic svoji risoki starosti pa j- tako svež in zdrav, da ga je neki radoveden novinar poseMl t.-r hotel od njega dozna-ti, kako je živel, da se je ohranil pri tako popolni čilosti. Pogataš jc pripovedoval: Ostal sem mlad predvsem radi tega, ker sem vedno dolal z lahkoto in veseljem. Zdrav pa se o ostal tudi radi reda. katerega sem se točno držal oakir sem ko začel zavidati, da ž>"ti "olezni sploh ne po ■ .a.o in to je, ia.: me na-pravlja ne;zmerro srečn.-ca. Urnik moje-gr življenj.* pa ie sledeči: Ob pol peti uri zjutraj v starem. Nato tp-ovadim minut. Te gim nastike ne bi opustil za nobmo ceno. potmi se brl;em in oblečeni. Ob netih pije a čai. katerega zavživarn polagoma. Med srebanjem prijetne tople tekočine pregledujem pošto, katero mi dostavlja urad že na vse zgodaj. Vsa. pisma pozorno prečitam ter si izpišem iz njih važnejša mesta, katera potrebuje moj tajnik, da nanje lahko točno odgovori. To delo traja do pol osmih. Ob tem času mi prinesejo na mizo pecivo, sadno konzervo, čajno maslo in čaj. Vse to polagoma prigrizujem. Meso zjutraj opuščam. Okoli osme ure začnem čitati liste. To so, 'vidite, moja življenjska pravila, ki me delajo zadovoljnega —, je zaključil lord Levei bule. Srečen sem in vem, da se moram samo točnost- in redu zahvaliti za svoje življenjsko aktivnost ia za svoje zdravje. Porod brez bolečin Pariški listi že nekaj dni pišejo o najnovejšem odkritju francoskih kirurgov, ki bo povzročile cel preobrat na polju modernega porodništva, če se obnese kot se obeta. Gre za zdravilo, ki bo pomagalo materam rodi** otroke brez bolečin. Gospodična dr. Perlisova in porodničar dr. Cleisz sta v Parizu odkrila serum, ki se vbrizga v žilo privodnieo na roki in ki povzroči, da porodnica zaspi. Dihanje gre normalno naprej, srce bije povsem običajno in vse slabe posledice poroda minejo mirno. Živčni sistem in muskulatura delujeta normalno. Injekcija polagoma zaziba pacijentinjo v lahek sen in pospešuje porod. Ženska poraja ne da bi se zavedala bolečin. Porodni sen traja tri ure do pet ur in v tem času se bolnica le deloma vrne v stanje nekakšne poluzavesti, po kateri pa brž zopet trdnejše zaspi. Par ur po porodu se čuti izredno močno in bolečine v njej pojemajo. V na jkrajšem času izginejo še poslednje slabosti in porodnica se čuti popolnoma spočita Vbrizg semma ne ostavlja v bolnici neprijetnih občutkov kot n. pr. injekcija kloroforma. Na novorojenca pa zdravilo prav nič ne vpliva. Dete pride normalno na svet in ne čuti nobenih zlih posledic v poznejšem življenju. Dr. Perlisova in dr. Cleisz prakticirata z najnovejšim sredstvom že nad le*o dni in zaznamujeta v tem času presenetljive uspehe. Sredstvo je že danes tako preizkušeno, da se lahko popolnoma zanesljivo uporablja tudi izven klinike. Uporabljajo ga že privatni porodničarji, ki pravijo. da ni več daleč čas, ko bodo pri ženskah docela izginile muke porodništva. sveta Celo v Biedermayerjevi dobi 90 ljudje smatrali glasen smeh za dokaz neolika-nosti in nedostojnosti. Dandanes so se razmere v tem oziru izpremenile. Ljudje ne delamo med gromkim in med za-drževanim smehom več tako velikih razlik ter smatramo smeh v splošnem za izraz telesnega in duševnega zdravja. Začenjamo se torej zopet smejati naravno, tako kakor se je človek smejal predno ga jo oblizala civilizacija. To je kolikor toliko dokaz, da se sodobno človeštvo kljub svoji mnogostranski degenerirano-sti vendarle bliža naravi in uravnovesenju duševnih sil, ki igrajo v življenju odločilno vlogo. 1872a podloge za damake plašče po neverjetno Diskih cenah se dobe pri mm sghniih, immm. X Novo astronomsko odkritje Iz Newyorka poročajo, da se je ameriškemu astronomu Jamesu Robertsonu po-cčilo odkriti peti satelit, ki se kreta okolu planeta Jupitra. Učenjak je opazoval zvezdo in delal račune celih sedem let Tako se uresničuje pregovor, da čez sedem let vse prav pride. X 35 petrolejskih vrelcev v plamenu. Glasom poročil angleških listov je izbruhnil v Baku (Rusija) velik požar v ondotnem revirju petrolejskih vrelcev. 35 vrelcev, iz katerih so podjetniki pridobivali več sto ton nafte dnevno, gori s strašnimi plameni. Ogenj so skušali pogasiti, toda vsaka reševalna akcija se je dosedaj izjalovila. X Zemeljski raj za gorile- Belgijska vlada je pred kratkim določila, da Sokol ORGANIZACIJA JUGOSLOVEN. SKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA. Jugoslovenski Sokolski Savez je izdal obširno knjigo pod naslovom: «OrganL> zacija Jugoslovenskega Sokolskega Sa« veza. Po sklepih II. jugosl. sokolskega sa* bora v Zagrebu dne 18. avgusta 1924.. Sestavila starešinstvo in tehnični odbor JSS. Izvirno slovensko besedilo. Založil JSS. Tiskala Delniška tiskarna d d. v Ljubljani. Cena 40 Din. Knjiga je razdeljena na devet delov in vsebuje vse, kar spada k sokolski organi* zaciji. Prvi del obsega Ustavo jugoslo* venskega Sokolstva, kakršna je bila spre* jeta na II. saboru. V drugem delu so resolucije in načelni sklepi iz zagrebškega sabora, in sicer: Naše naloge, Sokolstvo, narod, država in politika, Sokolstvo in verstvo, Sokolstvo in druge organizacije, Sokolstvo in vojska, Sokolstvo in šola, Sokolstvo na deželi. Načela vzgoje in vzgojne metode, dalje Žensko vpra* šanje, Razmerje med tehničnimi in uprav« nimi organi, Sokolski tisk, Panoge sokol* skih pripadnikov, Sokolski praznik, Ime iu sedež Saveza, Bodoči sabor, O volitvi načelnika in načclnice, Organizacija okro* žij, Sokolski kroj in telovadna obleka, Teritorijalna razdelitev žup. Članski jene svoje organizačne predpise, kakor jili ima sedaj Sokolstvo. Starešinstvo in teh<-nični odbor JSS sta lahko ponosna na to svoje delo. Bilo je mnogo truda, predno je bilo to sestavljeno, toda sedaj je ta trud poplačan v tej zares lepi knjigi, ki se tudi po zunanjosti, papirju in tisku od* Iikuje. Pohvaliti moramo tudi naglico. T kateri je bila knjiga izdana. Ni še pre* teklo mesec dni od sabora in knjiga se že razpošilja. Knjigo »Organizacija« bi moral pO* /rueti vsak član naših sokolskih druStev. Neobhodno potrebno pa je, da se teme-Ijito semanijo vsi društveni, župni in savezni odborniki in predejaki, zakaj; brez teh predpisov jm bo pravilno delo nemogoče. Zato je dolžnost vsakega so* kolskega funkcijonarja brez izjeme, kaa tere posle upravlja, da si knjigo naroči in da jo ima vedno pri rokah. Cena je Z ozirom na obsežnost in za današnje pri* like jako nizka. Sokolska društva naj se pobrigajo, da si nabavi vsak njihov čini' tel j knjigo. Šport DANAŠNJE PRIREDITVE V LJUBLJANI. Teritorijalna razdelitev zup. Nogomet- Na " ^ kataster legitimacije in znaki in Poobla* danes ob 10.30 dop. prvenstvena tekma stilo glavnim skupščin. , Hermes . Jadran f^f™ že iz naslovov posameznih poglavij, ; moštev se prične ob 9. uri Popo dne ob kakor smo jih navedli zgoraj, je razvidno, ; 16- uri se -ganeta v Prvenstvenil tekmi kako važne zadeve obravnava drugi del 'Urila in Rapid (Maribor). Na Igrišču knjige. Tu so obrazložena vsa načelna vprašanja, ki dajejo smer sokolskcmu delu in podlago reševanje raznih vpra« šanj o stališču, VJ naj ga zavzema Sokol« stvo ob raznih prilikah in napram raznim korporacijam in državnim institucijam. Društveni odbori in članstvo bodo iz tega gradiva odslej črpali odgovore na razna vprašanja, pri katerih so bili doslej mo» goče večkrat v zadregi. Tretji del obravnava določbe h zgrodovin*? si«efea Dasi imamo o dobrih starih časih prav malo zanesljivih podatkov, vendarle lahko rečemo, da se medsebojni odnošaji duševnih lastnosti v glavnem niso izpre-menili. Ljudje so bili vedno več ali manj takšni, kakršni so dandanes. Smejali so se pa menda vedno radi. Smeh spada v ostalem med tista duševna svojstva, ki ločijo človeka od živali. Živali se ne smejo, in opice, katere smatramo navadno za nekak prehod od živali k človelru, ne poznajo smeha Smeh je torej blagoslov, katerega je deležen samo človek, to najvišje razvito razumno in čuvsiveno bitje. Gotovo pa je, da se ljudje niso vedno smejali enako. Dasi ima smeh v sebi zdravo jedro, ga je civilizacija mnogokrat skušala pokvariti. Hotela je okrniti prisotnost, ki je v tem slučaju prav za prav bistvenega pomena. Iz starih časov nam je znan samo «liomerski smeh>. Ta smeh je bil odkrit in pošten, jasen in glasen. Dandanes ga ni več. " Od VII. do XIII. stoletja je bil smeh tako rekoč na indeksu. Kdor se je v tem času smejal javno, je moral prositi cerkev za odpustke. Izvzete so bile farno odlične osebnosti in v zgodovini aajde-mo večkrat zabeleženo, kdaj in ob kakšni priliki se je ta ali oni cesar nasmehnil. Cvetoča doba pa je nastopila za smeh, ko se je razmahnila renesanca. V tej dobi govore o smehu celo literarna lela. Poleg Danteja najdemo tu Boccaccija. Oba pišeta o smehu in sta vesela nad njim. Jasno kakor solnce je, da se na primer Rabelais ni mogel roditi v času, ko je prevladovala odljudenost. V času križarskih vojn je bil njegov pojav nemogoč. Njegova doba pa je bila kakor nalašč ustvarjena za smeh in vse kar s smehom v zvezi. Če pogledamo slike Rembrandta, Rubensa, Ostada in njihovih sodobnikov, pridemo do spoznanja, da je bil smeh v njihovem času jaka komponenta življenja. V galantnem stoletju, ko si .je kultura podvrgla celokupno življenje in nehanje ----------ljudi, je nastala med smehom in srae- katerih pa ne pregledu.iem nikoli dalj hom razlik.,_ Gospoda se je smejala dru-nego deset minut. Navadno preberem j gage bakor jjuds!v0 Ostadovi kmetje se parno naslove. Potem čitam ostalo kores-; sraejej0 gromko, pri njihovem smehu so-pondenco in pol ure odgovarjam na naj-! dfilujej-0 n0S) brada, oči, skratka vse. Go-nujnejša pisma. Ob pol deveti uri se po-; spoja pa ge smeje nekako rezervirano, dam v svojo tvornico v Blaokfriaasu po- j GJasen smeil ^ g.jr0Uo odprta usta kakor leg Londona. Ob devetih začenjam spre-: [ud. iz katerih g0Vori vesela duša, jemati po-.etnike. s katerimi se razgovar- j . smflfra]a tedanja gospoda za znak sla-jam do ene ure popoldne. Ob eni obedu- bg vzgoje_ jem v tvornici Popijem skodelico čaja. povžijem dve mehko kuhani jajci in košček hladnega mesa. Četrt ure pozneje začnem podpisovati rešeno pošto. Ko je to gotovo, se vležem ter počivam 40 mi-Eut, kar mi dč nepopisno dobro. Opoldanski odmor je prava božanska kopelj za vsakega duševnega delavca. Ob četrt na tri nadaljujem svoje delo, ki traja do pol šeste ure, ko izginem domov. Ob sedmih večerjam in po večerji docela pozabim svoje poslovne zadeve. Ta odmor, ki traja do naslednjega jutra, je zelo važen in ga ne bi hotel opustiti za noben denar. Zvečer sprejemam včasih goste. Če ne grem z doma, se vležem že ob desetih zvečer in to brez večerje. Cim se naslonim, zaspim in se ne prebudim do jutra. Zabave me ne mikajo in ne hrepenim po njih. Golf in tenis me nista nikoli privlačevala. Tudi ne kvartam in sem nenHiateli tobaka. Primorja se vrši ob 10. uri prv. tekma Slovan : Slavija. — Tekmi Ilirija : Rapid je pripisovati veliko važnost Rapid velja namreč trenotno za najnevarnejšega tekmeca dosedanjemu prvaku Iliriji in rezultat današnje tekme je lahko odločilnega pomena vsaj za jesenski del prvenstvene sezone 1924/25. Rezultati zadmih treh tekem med Ilirijo in Rapi-dom so 3 : 3, 3 : 0 in 2 : 2. Rapid razpolaga točasno z dobrim, izbalansira-nim moštvom, v katerem uživa posebno dobro ime obrambni trio Pelko-Barkmč in Kurzman. Ilirija nastopi kompletna z Vidmajerjem na levem krilu in z MIlanom v centru. — Zanimiv boj je pričakovati tudi med Hermesom in Jadranom. ana naua j<- "" Tretji aei ooravnava aoiouue u se mora v severo-zapadnem delu njenih ; £ianstvu jn o sprejemanju ter citiranju kolonij v Kongu (Afrika) med jezeroma 1 gianstva. Jako važna zadeva za enotno Kivu in Uganda rezervirati poseben kom- j postopanje v vseh društvih JSS. pleks za gorile. To rezervirano področ- j četrti del obsega pravila Saveza, žup je je 25 km široko in 20 km globoko.. in društev. To so stara, dosedaj veljavna Kompleks bo strogo zastražen ter bo v ; prav}ia) ki bodo morala zaradi sabornih , ------—-------------------. njem prepovedano loviti ali pa streljati sklepov biti v nekaterih točkah spreme* j O Hermesu je znano, da se nanaja v uo- njena. Z ozirom na to je v knjigi vsaka | bri formi, Jadran ,e ojac.l svoje I. mo-druga stran prazna, kamor bo mogoče štvo z nekaterim, novimi s,laun - V, vpisati vse spremembe, ki jih bo prihod« tekmi Slovan : Slavija je računati na sinja skupščina izvršila pri pravilih. Tako surno zmago Slovana je tudi v tem pogledu knjiga praktična in | Lahka atletika. Olimpijski petoboi za L imela trajAo vrednost. Prvenstvo Slovenije se vrši ob 14. , un opice. Belgijska vlada je odredila prostor za gorile pod vplivom izjave nekega ameriškega naravoslovca, ki trdi, da bodo gorile, če jih bodo tako neracionalno preganjali, kmalu popolnoma iztrebili. X Prenos kosti ruskega pisatelja I.ecnida Andrejeva- 12. septembra le- Peti del je namenjen organizaciji teh« ničnih organov. Obsega poslovnike in eza in na igrišču Ilirije. Moški petoboj obsega discipline: tek na 200 in 1500 m, skok v daljavo, met diska in kopi a. Ženski L.ci/iiiu zbora župnih in društvenih načelni*! petoboj tvori tek na 60 in 200 m. skok drejev je umrl izven Rusije, v nekem , kov društvenega prednjaškega zbora, od* v daljavo, met diska in Kopja, rnraka malem finskem selu blizu ruske meje. i sekov za naraščaj in deco ter zdravniških obeh kategorij bosta predvidoma Ferpar Sedaj poročajo ruski listi, da so telesni ; odsekov. Snov je za sokoske tehničarje ostanki velikega pokojnika 14. t m. bili tako važna, da brez te ne morejo izhajati prenešeni iz Neivolla, kjer je bil poko- in izvesti tehnične organizacije, zlasti ker je sabor v tem pogledu uvedel nekatere spremembe. Isto snov kakor za tehničarje obrav« pan, v Tjursovo, na obalo finskega zaliva. Njegov grob je obrnjen naravnost proti Petrogradu. X Mac Laren se pripravlja na nov polet ckolu sveta. Znani angleški major, avijatik Mac Laren, ki je moral na svojem letošnjem poletu okolu sveta radi poškodbe letala izpreči, namerava prihodnje leto še enkrat poskusiti svojo srečo s poletom okolu sveta. Momenta-no se nahaja letalec na Aleutskem otočju, kjer se mu je pokvarilo letalo. X Oliraden policijski ravnatelj. V Parizu so te dni okradli enega najbolj spretnih ameriških detektivov, ki je dospel v Francijo še med svetovno vojno V Udljavu, iliv. - ■—— — —- - obeh kategorij bosta predvidoma Perpar in gdč. Preveč (oba S. K. Primorje). Lani je bil prvak v petoboju Vidmajer (Ilirija), ki pa danes ne nastopi, ker je okupiran po prv. nogom. tekmi z Rapidom. Damski petoboj je razpisan letos prvič. Prireditev obeta krasen in prvorazreden nava šesti del za odbore, ki spadajo pod j šport upravo. Tu so navedeni pravilniki in po* slovniki za prosvetne, za strokovne knjižnice, za statistiko, za organizacijo, za gospodarstvo ter končno za manj« šinski odsek in za poškodbeni fond. To« rej vsi predpisi, ki jih morajo poznati upravni odborniki v savezu, župi in dru« štvu. Sedmi del ima točne predpise o pošlo« vanju sabora, glavne skupščine, o sejah starešinstva pri savezu in društvu ter o pisarni JSS. Najvažnejši v tem delu je spel v rrancijo se meu sveiuvnu vujhu p;sarni JSS. .Najvažnejši v tem delu je ter mu je bilo poverjeno nadzorstvo r.ad ! pravi]njk za disciplinarno postopanje, ki ameriškimi odličniki in nad njihovim | ;e podrobno in točno izdelan ter bo iz« imetjem v francoski prestolici. Neznani j vrstno služil odborom v prilikah discipli« tatovi so udrll v njegovo stanovanje ter j narnega postopanja, o čemer so si bila med spanjem odnesli dragocenosti, ki so ' doslej društva pogosto na nejasnem in bile vredne nad 700.000 frankov. Kljub niso ^ala, kako naj v takih slučajih po« temu da je okradenec priznana policij-! stopajo. ska kapaciteta, ne more Izslediti storil-' cev. Ali ste že videli Prvovrstni amerikanski pisalni stroj ton model Uubijana * : Cankarjeva nat-re*je 5 Za podelitev spominske plakete JSS je izdelan poseben pravilnik, ki je pri* občen kot osmi del. Zadnji, deveti del, je zopet namenjen tehničnim organom in vsebuje predpise pri javnih nastopih ter določila o nošenju j slavnostnega kroja, telovadne obleke, ' civilnega znaka in društvenega znaka. ! Vrhutega so našteti v tem delu vsi od* ' zr.aki, ki jih nosijo sokolski funkcijonarji | in po katerih jih je spoznati. Seveda so : odznaki točno opisani poleg predpisov, | kako jih je nositi. To je v kratkih besedah obširna snov, i— ----------- , , , ... ki ie nagromadena v tej silno praktični j ska cesta. Boj med njima bo oster kajti knjigi. Ž veseljem jo človek prelista in ; rezervni igrači bodo hoteli pokazati, da zadovoljen odloži, zakaj v njej je vse. morejo konkurirati s svoj.. . kolegi .z ' kar Sokol potrebuje v svoji organizaciji, prvega moštva. Hazena- Prvenstvena tekma med ženskima družinama Ilirije in Atene se vrši ob 11. uri na prostoru Atene ob Tivolskem drevoredu. Dosedanji prvak Ilirija ima v Ateni nasprotnice, katerih ni podcenjevati. Propagandna tekma obeh družin v Mariboru je končala po izravnani, jako lepi igri 3 : 1 za Ilirijo. Pričakovati je tudi danes lepe in zanimive tekme. Službeno iz LNP. (Seja u. o. z dne 18. IX. 1924.) Sporoča se klubom, da jim; LNP. dostavi spremembe pravil, sprejete na redni gl. savezni skupščini JNS. dner 31. VIII. v Zagrebu, čim jih LNP prejme tiskane v celoti. Klubom LNP se spe-roča sklep seje u. o. JNS v Zagrebu Z dne 11. t. m., ki se glasi: Obzirom na dopis LNP z dne 5. t. m., s katerim javlja, da je S. K. Primorje izključil igrača g. Bregar Alojzija, sporoča se vsem pod savezom in klubom, da se_ uporablja za igrača g. Bregar Alojzija § 11 obč. pravil JNS ter se imenovani ne more za leto dni priznati kot igralcc nobenega kluba. — Vzame se na znanje dopis S.-K. Slavija, v katerem sporeča svoj novi odbor preds. g. L. Florjančič, tajnik g. St. Okičky. — Tajnik I. S. K. Primorje I. : S. K. Primorja rez. Danes, v nedeljo ob 15. nastopita obe moštvi na igrišču Primorja. Dunaj- iTako knjigo smo že do'go pogrešali. Uve« rjeni smo, da najbrže ni organizacije, ki hi imela tako sistematično zbrane in ure« Bujni. svilaMi lasfe, '»■»aiMrfJiiimMMiMraiaiiiiiMmiim*-"!' i)liniiii!Kr.j!:«:rtitw» po rednem umivanju glave z hampooir --s ® 1832 S. K. Ilirija. Odbor S. K. Ilirije opozarja, da običajne članske proste karte za današnjo prvenstveno tekmo, kakor za prvenstvene tekme vobče, niso veljavne. Blagajne se otvorijo ob pol 16. uri. Motoklub «Slovenija» vabi k izrednemu občnemu zboru dne 26. t. ni. v hotelu Miklič (Kolodv. ul.) ob 8. zvečer. Dnevni red: 1. Volitev predsednika in enega odbornika. 2. Volitev delegatov k savezni skupščini. 3. Slučajnosti. Vsi člani naj do 26. t. m. oddajo točno izpolnjene prijavnice z dvema slikama za verifikacijo. Vsakih 10 verificiranih članov ima v skupščini enega delegata. Odbor. Športni klub Tržič je priredil v nc-dcljo 14. t. m. kolesarsko dirko Tržit-Krani-Tržič 36 km. Startalo je 13 članov S. K. Tržič ter 3 člani S. K. Primorje izven konkurence. Izid: Rozman Matevž 1.06.00. Kurnik Franc 1.07.40 in Jegl.5 Andre) 1.08.25. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. Brozofič, Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani. Zi „B«plsovM)e" | In „2ei't»e" mn fceseda 1 Din *« beseda"« par. So Jcrtur » raRnna vsaka bes.da 1 Din. - PrlobtnJ.Jo s* 1" »ali oglasi kl f^ „ tndl r Sn«n>kah. Na Tprašanj. odgovarja npr.va 1«. te j.vpraianjn prllote«. «amk. ' „ odsom an!pulacl)ska prlatojfctna O Din). Kavama «Jadran» Ljubljana, Turjaški trg 6 ,-sak večer damski koncert. 19SS2 Učni zavod za prlkrojevanje moških in damskih oblačil Ivan Bizjak v Celju, Prešernova ulica (poleg magistrata), se priporoča. Vstop mogoč dnevno 18940 A- Turk, brivski salon Ljubljana — Miklošičeva c. | išče brivskega pomočnika za takojšen nastop. Reflektlra se samo na prvovrstno moč. 19S86 Učni tečaji 2a Izdelovanje damskih klobukov sprejema daine in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne damske klobuke. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. ure pop. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod, roj. Mozetič. Ljubljana, Pred Škofijo 21, II. n. 1S912 Učitelja klavirja energičnega, za 13" let starega dečka, iščem. Naslov v upravi ,, Jutra". 1949" Inštruktorja srednješolca, se Išče za dijaka 1. meščanskega razr. proti zajtrku ln prostem stanovanju v sredini mesta. Naslov nove uprava „Jutra" 19496 Pouk klavirja, nemščine in francoščine daje dama. Uspešna metoda. Pouk posamezen ali v skupinah Vpoštevanje trg. korespondence. Naslov pove uprava „Jutra". 19745 Italijanščino poučuj e bivša učiteljica po nizki ceni. — Naslov pove uprava ..Jutra". 19586 Učiteljica glasbe poačuje klavir po najboljši IA praktični metodi. Naslov pove uprava „Jutra". 19637 Slike za legitimacije Izdelajo najhitreje fotograf Hagon Hlbfier, Ljubljena, Valvasorjev trs 7. 1828 Meh. umetno vezenje perila, zastav, toalet, obšl-vanje vložkov, motivov ln čipk, predtiskanje najmodernejših vzorcev za ročna dela Matek & Schein, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 19S25 Otomane žlmhlce, posteljne vzmete In razno blazinasto pohištvo Ima v zalogi po najnižjih cenah Rudolf Radovan, ta-petnlk, Ljubljana, Krekov trg 7. Popravila se točno in solidno Izvršuje. 19140 Zastore vsakovrstne, Izdeluje točno ln po zmernih cenah lzdeloval-nica moškega ln ženskega perila Gost tč. Krakovski nasip t/11. Sprejema tudi entlanje. 18964 Cenjenemu občinstvu priporočam svojo na novo ustanovljeno čevljarsko obrt.. Izvršujem najfinejše do naj-priprostejših, kakor tudi lovske In gorske čevlje. — Maksim Ježek, čevljarski mojster, Ljubljana, poljanska cesta 12 (pri gimnaziji) Tstotam se sprejme vajenec. 19394 e ) Perica sa na dom (vsake tri tedne) so išče. Kaslov pove uprava Jutra". 19873 Boljše dekle 23—SOletna, k! zna hišna dela, se išče. — Ponudbe s sliko na naslov t Marija Ml-losavljevič, Zemun, Dubro-vačka 16. 19694 Pcstrežnico zanesljivo in pošteno, sc sprejme proti dobri plači. —• Naslov pove uprava „Jutra" 19 S 60 Elektromonter-strojnik kl bi lahko napram oblasti prevzel odgovornost za obrat električne centrale, se sprejme takoj v službo. Ponudbo, pod ..Elektrarna 1923" tf.i upravo „Jutra'\ 19783 se išče za letno službo. — Ponudbe s spričevali na naslov : Vlastelinstvo Kostriv-nica, pošta Podplat-Rogatec. 19769 Nekaj delavk zmožnih nekoliko šivanja In nekaj tovarniških delavcev, se sprejme v Ljubljani, Kar-lovska cesta št. 4. 19759 Pri gradnji ceste se sprejme več izučenlh delavcev za sledeča dela: Tlakovanje ceste s kamnom, delo se bo oddalo po ma za akordno ceno, za zemeljska dela v izkopih ln nasipih in za delo pri polaganju železniškega tira. Posamezni delavci naj vpošljejo svoje ponudbe na Stavbno družbo d. d.. Ljubljana, Levstikova ulica št. 19, ali es pa naj zglasijo istotam. 19S79 Tvornica sešira Globus išče enega preddelavca ln eno preddelavko za trda dela. — Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje Fran Derenda, Ljubljana, Emonslca cesta S 19S33 (iščejo) Maaufakturist prvovrstna moč, želi premenltl dosedanje mesto. Cenj. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „SpratBa 10008" 1970? Vajenec za tov. zrcal ln brušenje stekla, se išče. Javiti se j« pri Ivanu Vr-hovcu, LJubljana, Za gradom št. 9 19695 Vodja papirne trgovine in knjigarne, večleten In kavcije zmožen strokovnjak, želi mesto premeniti. Pristopi tudi kot družabnik k obstoječem podjetju ali prevzame papirno trgovino — ponudbe pod šifro „Zmožen in agilen 306" na upravo „Jutra". 19636 Pridno in pošteno dekle kl je vajeno vsega hišnega dela, bi šlo v boljšo hišo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko „Na Hrvaško". 19633 Služkinja dobra kuharica, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče rlužbe le pri odraslih osebah. Naslov naj se pusti v upravi ,,Jutra". 19S5! Abiturient gimnazije išče primerne službe za takoj. Ponudbe pod „Vesten 10106" na upravo ,,Jutra". 19862 Absolvent drž. dvorazredne trg. šole, želi vstopiti kot praktikant v večjo trgovino. — Pismene ponudbe na naslov: Arnuš Adolf, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 19732 Mlad trg. pomočnik šepcerist, išče službe. Gre tudi 2 meseca brezplačno — Cenjene ponudbe r.a upravo ,Jutra' pod ..Marijlv 10049" 19221 Samostojen mlinar vešč vseh strok mlinarskega posla v valčnih in umetnih, kakor tudi malih mlinih, želi stalne službe. Ponudbe na podružnico „Jutra" v Celju pod „Mlinar". 19677 Izurjena šivilja za obleke in perilo, se priporoča cenjenim damam po hišah — prevzame tudi na dom — Naslov pove uprava ,, Jutra". 19723 Šivilja za obleke ln perilo, se priporoča na dom. Naslov pove uprava „Jutra". 19S02 Trgovski uradnik z mnogoletno prakso tudi v samostojnem vodstvu trgovine, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine, strojepisja, knjigovodstva ln vseh pisarniških ia trgovinskih poslov, išče stalnega nameščenja. Ponudbe pod ..Podjeten" na anončnl ln reklamni zavod ,,Apolo", Ljubljana, Stari trg 19. 19867 5000 Din kavcije položi mladenič trgovsko izobražen, vajen vseh pisarniških del. Dokončal je nižjo srednjo šolo ln trgovski tečaj, razen tega bil že več let pri trgovskem podjetju uslužben. Dopise na upravo „Jutra" pod „Dobra služba" 19822 Gospodična izurjena v špecerijski stroki ln vseh pisarniških delih, želi premenltl službo Ponudbe pod ..Poštena" na upravo „Jutra". 19612 Kot pisarniška moč Išče mesta gospodična srednje starosti, trgovsko Izobražena, perfektna v slovenščini ln nemščini, z dobrimi spričevali in referencami : eventuelno gre tudi za prodajalko ali blagajni-čarko v boljšo trgovino, tudi Izven Ljubljane. Naslov pri upravi „Jutra". 19884 Ženski šivalni stroj 1 citre, 1 omara za obleko, 1 kredenca, 1 Btelaža za čevlje ln 1 cvetlično stojalo, 1 par zimskih čevljev št 37, se po nizki ceni proda na Stari poti št. 9/1, (za tramvajsko remlzo). Avto-monter samostojna moč z dolgoletno prakso. Išče s 1. oktobrom primerno službo — gre tudi kot šofer. Ponudbe pod šifro ..Zanesljiv 9941" na upravo „Jutra". 19547 Gospodična (Nemka) lz dobre hiše, Išče mesta kot vzgojiteljica k 1 ali 2 otrokoma, do 15. okt. Pismene ponudbe na naslov: Bibiana S t e I n e r. Villach-Llnd, Kornerstrasse št. 20, Nemška ATStrija. 19525 prosto dekle Trgovski uradnik s prakso, vešč vseh pisarniških poslov. Išče službo. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ..Stalna služba 9830". 19430 Pohištvo Kdor sl hoče nabaviti pohištvo po nizki ceni ln na obroke, naj kupi pri tvrdki Fr. Zupančič, mizarstvo ln trgovina s pohištvom, Vlč-Glince št. 20. 19504 Izložbena omara beli atlas, poceni naprodaj. Naslov pove uprava ,,Jutra" 19730 Modistka Horvat Ljubljana, Stari trg, prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, različne baržunaste In druge novosti no najnižjih cenah .— Žalni klobuki v zalogi. 1908 Indian-Scout motor malo rabljen, prodam. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Indlan 10100". 19S41 Kupim proti takojšnjemu plačilu j pri odjemu, bukove hiode v ; dolžini 0*95, 1"—, 1'05 in ; 1'15 m, debelina od 25 cm naprej; bukove hlode od 2'50 ! m dolžine naprej, debelina ; od 30 cm naprej; bukova In hrastova drva ter oglje; — smrekove deske III. vrste, vsako demenzijo In količino. Ponudbe z navedbo cene lu množine na upravo ..Jutra" —j ...ir— .Takojšnje plačilo 1923S pod šifro 9S4S 1 kompl- mlinski tečaj obstoječ iz enega para fran- | coskth mlinskih kamnov za belo mlenje z vsemi zraven spadajočimi pritiklinami, v dobrem stanju, po ugodni ceni proda J. Zadravec, pa-romlin, Središče ob Dravi. 18925 5 tonski avto prvovrsten, z dobrim guml-,iem in priklopnikom, se proda ali pa tudi zamenja za vsakovrsten les, drva, premog ali deželne pridelke. — M. Obran, Maribor, Loška ulica 15. 1S919 Po znižanih cenah kolesa „Puch-Helios". — Kdor si misli kupiti kolo, naj ne zamudi si ogledati. Tudi na obroke. V obeh trgovinah : Mestni trg št. 13 v Ljubljani. Ceniki na razpolago. Jos. šelovin-Cuden. 19727 Bukovo oglje suho. vilano, kupujem stalno -franko vagon nakladalnih } postaj. — Plačam takoj pri i prevzemu. — Rudolf Zore, i Ljubljana, Gledališka ulica ■ št. 7/II. 18395 i Pohištva nekaj kosov dobro ohranjenega, se proda v skladišču Kancinger, Cesta na južno železnico št. 7. 1764S Starinska ura (Stockuhr) ceno naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra" 19907 Lahko motorno kolo skoraj novo, dve prestavi, dobra oprema, se po nizki ceni proda. — Naslov pove anončnl in teklamnl zavod „ApolIo", Ljubljana, Stari trg 19. 19S64 Univerzalni stroj sestoječ lz tračne žage, vrtalnega stroja, krožne žage ln frezarice, s kompletnim orodjem, vse v dobrem stanju, se po nizki cent proda. Naslov pove uprava „Jutra ' 19778 3 palme in koleselj prodam po zelo nizki ceni radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava „Jutra" 19530 Perje Stroj za pranje (Waschmaschine) — likalni stroj za ovratnike ln centrifuga, se po zelo ugodni ceni proda za 3000 Din. Naslov: Plchler, Ptuj, Florljanski trg št 2. 19731 Spalnica dobro ohranjena ln razno drugo pohištvo, se proda — Naslov pove uprava ..Jutra" 19691 kupuje M. G e r § a k & K o m p. Ljubljana, Kongresni trg 10. Storže jelove, borove ter želod in žir, kupuje Fructus, Ljubljana, Tabor 2. 19510 Kupim suhe gobe po najvišji ceni In vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 19374 Suhe gobe, brinjevo olje lu-flžol kupuje po najvišjih cenah ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Polhove in vse druge kože divjačine kupuje skozi celo leto v vsaki množini D. Zdravlč, trg. usnja v Ljubljani, Sv. Florijana ulica 9. 1905 Pletene steklenice ali flaškone od 2 I dalje, kupim. Ponudbe pod značko „Steklienice" na upravništvo ,,Jutra". 19S50 Bukova drva lepa ia suha. metrska, do 5 odst. okrogiic, klana, kupim za takojšnjo dobavo proti takojšnjemu plačilu.— Najrajše na Gorenjskem. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 7/11. 19701 Nov pletilni stroj štev. 8/60 ln nova popolna spalna oprava lz bukovega lesa (za 2 osebi), se proda. Naslov pove uprava „Jutra" 19595 Lasni obročki kompletni, najmodernejše Izdelani po 40 Din — Velika izbera lasnih vpletk (kit) že od 75 Din naprej, se dobe pri Albinu Šinkovec, brivec ln lasnlčar, VIČ pri LJubljani. 19563 Naznanilo! Večja' množina raznih otroS-kth ln lgračnlh vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) tovarne ..Tribuna", se po znatno znižani ceni proda v Ljubljani, Karlovska c. št i. 1933 Damsko kolo se proda za 1100 dinarjev. Naslov pove uprava „Jutra" 19776 Plišasta garnitura (divan, fotelja ln zastorl), pisalna miza, omara za knjige, poceni naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra". 19795 14—15 let slaro, zdravo, dobro vzgojeno, se sprejme za lahko delo in k otrokom. — Kasiov pove uprava ,,Jutra" 1963S Večletni hišnik starejši ln zanesljiv, ože-njen, brez otrok, ajen centralne kurjave. Išče službe. Nastopi lahko takoj. — Pc-| nudbe pod ..Posten in dela-i ven" na upravo ,,Jutra". 19708 Čevljarskega vajenca sprejme Adclf Sirsko, Duplje pri Tržiču. Preskrba v hiši. 1946S 2 čevljarska pomočnika dobra, kakor tudi vajenca, sprejme takoj Ivan Ivano-tič. čevljar, molster, Topla-reber. p. Stari Log pri Kočevju. 19461 Plačilna natakarica #e takoj sprejme. Pismene ponudbe s sliko na naslov: Pichler, kavarna ..Evropa". Ptuj. 19J22 Pletiike! Vtič dobro izurjenih pletllk tprejme takoj „Ika", tovarna pletenin v Kranju. 10SK2 kokošje, gosje in gosji puh i Fotopotrebščine ter račje, oddaja vsako mno-- se prodajo za 350 Din v žlno po zmernih cenab tvrd- ! Slomškovi ulici 14/11, desno, ka E. V aj d a, Čakovec. ! 19796 1883 ! _____ Vreče Biljar «Seifert» ijutne ln papirnate, večja Mantlnel 95/190, brez suk- : količina na prodaj. Prečna na, 12 palic. 3 krogle, prav j ulica 8. 19852 dobro ohranjen, se proda! kompletno za 3000 Din — I Kavarna „Slon" v Ljubljani 195S2 Drva in oglje Vsako množino bukovih In hrastovih d'v ter bukovega, vllanega oglja, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe s ceno na naslov: I, Paljevec, Ljubljana, Slomškova ulica 21. 19702 Fotoaparat 10 X 15, kupim. Ponudbe s eeno pod „Jesen 10036" na upravo ,,Jutra", 1979S Fotoaparat dobro ohranjen, kompleten, kupim. Dvojni anastigmat 1 : 4, 5. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov šubic Maks, Poljane nad Skofjo Loko. 19893 Kupimo vsako množino bukovih drv, bukovega oglja, tesanega ln rezanega lesa ter plačamo najvišje dnevne cene. — Ponudbe nasloviti na Prometna d. d., LJubljana, Krekov trg 10. 19906 Suho hrastovo oglje nekaj vagonov, se Išče za takojšnjo nabavo, naloženo z vilami ter naravno bukovo oglje. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Schwelzer". 19828 Stro?nik-kl;5iičavničar trezen in zanesljiv — išče službo kot samostojen. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod šifro ..Kjerkoli 10090". 19839 Čevljar ia ra boljše delo. takoj sprejme ;-oitcrič. Trbovlje, lOiifti Mesto hišnika vratarja ali oskrbnika. Išče nošten možak, srednjih let v Sloveniji ali na Hrvatskem. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pnd značko ..Mirni par 10123". 19SS5 Izobražena gospa ?.eli službe pri boljšemu gospodu kot g o s p o d i n j a. Vešča je tudi pisarniških de' Ponudbe na unravo ,.Jutra" pod šifro ..Varčnost lonnn". 19S19 Kclesa Pueh-Helios po znižanih cenah. — Kdor misli kupiti kolo. naj ne zamudi ogledati. Tudi na obroke. V obeh trgovinah na Mestnem trgu 13 v Ljublja-j ni — Ceniki na razpolago. Bcrdonalov cca. 200 m' rabim od 30/30 debelosti in od 6 do 12 m dolžine naprej. Ponudbe z navedbo cene franko meja pod šifro „Dordonall" na upravo ..Jutra". 198S9 Jabolčnik Iz žlahtnih jabolk, pristna namizna Jabolka v vagonih, najfinejša, pozna, v špecl-jalnl izberi, v zabojih, semensko pšenico ,,Dioseska", proda Vlastništvo Kostriv-nica, pošta podplat-Rogatee. 19775 Krompirja zdravega ln prebranega, kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cene, vrste In množine na upravo ..jutra" pod ..Krompir 10.116". 19881 lealiteina pisarna, d. z o. z. »Ljubijanl, S». Petra c. 24. prodaja: Krasno GRASCINSKO POSESTVO na Štajerskem, vsega 20 oralov, lepa moderna enonadstr. graščina, 16 raznih stanovanj, prostorov, povsod elektrika, parketl, okoli graščine tli orale parka, 300 sadi Ih dreves, ostalo njive, tr;\'-niki in gozd, mnogobri-jen živ in mrtev Inventar, moderna gospodarska poslopja, vse samo 20 minut od mesta in postaje — za 650.000 Din ; KMEČKO POSESTVO. 21 or. pri Konjicah, hiša, gospodarska poslopja, njive, travniki, zaraščen gozd — 200.000 Din : DVE KMETSKI POSESTVI, manjši, pri Poljčanah, eno pri postaji, drugo 10 min. od postaje, vsako po 5 or., s hišo, gospodarskimi poslopji, krasni vrtovi — po 75.000 in 125.000 Din; TRGOVSKO HIŠO, viseko-pritlično, v Novem mestu, na prometnem kraju, z lepim lokalom, takoj prostim stanovanjem, vrtom, 175.000 Din ; GOSTILNO- RESTAVRACIJO na prometni cesti ljubljanskega predmestja, z gospodarskimi poslopji — krasnim senčnatim gostilniškim vrtom, 400.000 Din VILO. enonadstr., pod Rožnikom, z velikim vrtom, komfortno stanovanje pet sob kupcu prosto — Din 275.000; KMEČKO POSESTVO pri Mokronogu, 16 oralov, z no-vozidauo hišo, gospodarskimi posolpjl, 8 oralov dobro zaraščenega hrastovega ln bukovega gozda, vse arondirano, 20 minut od postaje, 375.000 Din ; GOSTILNO IN' TRGOVINO z 2 hišami v Mariboru, na prometni cesti, stanovanje 3 sob in gostilna v kateri je mesečnega prometa 70 do 80.000 kron. kupcu na razpolago — 300.000 Din ; Krasno VINOGRADSKO POSESTVO pri Ljutomeru, 20 minut od postaje, 15 oralov, od tega 7 oralov prvovrstnega trsa, same žlahnlne, 500 sadnih dreves, gososka hiša, posoda, moblllje, živina, številen I-iventar — 625.000 Din; POSESTVO z gostilno pri Vel. Laščah, 60 oralov, enoc idstropna hiša, velika rospodarska poslopja, vse posestvo arondirano, zelo Ufecini plačilni pogoji — Din 500.000. 19857 Enodružinska hiša v Ljubljani ali predmestju, se kupi. Ponudbe pod šifro „M. F. 100" na upr. .Jutra' 19887 Manjšo hišo z vrtom v Ljubljani, kupim Naslov pove upr. „Jutra". 10817 Manjšo stavbno parcela v Ljubljani, kupim. Naslov pove upr. „Jutra". 19818 Hiša in mlin Po zelo ugodni ceni se proda hiša, hlev s kletjo In mlin z močno vodno silo, brez opreme, pripravno za vsako industrijo. — Marija Maleš, Radomlje fitev 26 pri Kamniku. 19675 Prodam hišo z vrtom pripravno za letoviščarje ali vpckojence, na lepi soinčnl legi na Gorenjskem. — Cena 75.000 Din. Ponudbe na upr. ,.Jutra" pod značko ,,Stanovanje, februar 1925". 197S5 Amerikanci, kapitalisti! Krasno kmečko posestvo pri Vodicah, obsegajoče 38 oralov, od tega 13 oralov njiv, 9 oralov vrta, travnika, pašnika, 16 oralov prvovrstnega gozda, zidana, z opeko krita hiša štirih sob, lepa gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanju, so poceni proda z Inventarjem ali brez. Naslov pove uprava „Jutra". 19858 Enonadstropna hiša z gostilno, vsem Inventarjem In koncesijo, se takoj ugodno in po nizki ceni proda Naslov pove A. Pečnik, Maribor, Tržaška cesta 47. 19733 Priročno domačijco (prifarno), upokojencu primerno, kupi Zagorc, Višnja gora. 19815 Sobo , z uporabo kuhinje, se odda proti nagradi zakoncema (C« mogoč« uradnik) brez otrok. Pojasnila daje Rozman v Rožni ulici št. 3. 19398 Soba opremljena s »ouporabo kopalnice, v bil« žlnl pošte, se Išče. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod šifr-o ..Allce". 19ST3 Lepa opremljena soba s prostim vhodom, v sredini mesta, se takoj odda. Nasiof pove uprava „Jutra". 19S2< Lepa soba v bližini glavnega kolodvori z električno razsvetljavo loj posebnim vhodom t prltllčju,-se odda. Naslov pove uprava ..Jutra". 19877 Zamenja se stanovanje 2 sob ln pritiklin z elektr. razsvetljavo [ pod Rožnikom za istotako aii večje v mestu. Ponudba j pod „Pod Rožnik" na upr. j „Jutra". 1PS93 Prazno sobo i ali boljši kabinet. Išče urad-] nik. — Plača event. za pol ! leta naprej. — Ponudbe pod I šifro „C!sta 10107" na upr. I „Jutra". 1DS63 i---- Sobo opremljeno ali prazno, išče zakonski par brez otrok. — ponudbe na upravo ,,Jutra" ;pod ,,A. L. 10033". 19S03 Majhna sobica se takoj odda gospodični. — Naslov pove uprava „Jutra'" 19757 Vila z vrtom se proda v Llscah št. 52 pri Celju Dve mansardnl sobi na razpolago. 19666 Posestvo lepo arondirano, t lepem kraju pri železnici na Gorenjskem. blizu mesta, prodam. Posestvo Je lepo obdelano ln vse skupaj, redi se lahko 6 parov živine — prašičev lahko več. — Velik sadni vrt. ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Gorenjsko". 19648 Proda se zidana hiša s 3 sobami, majhnim hlevom, svinjakom, vodnjakom ln vrtom v okraju Otoče na Gorenjskem. — Cena 13.000 Din. — Peter Grilc, Klane, Kranj. 19626 Stavbišča V nedeljo dne 28. septembra ob 3. popoldne se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi stavbne parcele pri nekdanji Košlčkovl hiši r Kandiji-Novo mesto. — Natančnejše podatke daje Drago Hadl v Kandljl. 19442 Krasno posestvo v okolici Maribora okolu 28 johov, polovica gozda za sekanje, drugo sadni vrt ln njive, lepe stavbe, kl so v najboljšem stanju, se takoj proda. W. Kaaachke, Rašpah št. 64, pošta Zg. Sv. Kun^.ita 19322 Trgovska hiša v Mariboru, tik glavnega kolodvora, s stanovanjem, proda Oset Andrej, gostilna Narodni dom v Mariboru. 19320 19727 4 vinski sedi < oo 4 M, skoraj novi. so pro-| dajo na Bregu št. 2. 19S26 Suhe gebe kupujem vsako množino. — Ponudbe z vzorci je poslati I na: Kaneklin Umberto, do 17. septembra Jesenice, ho-! tel „Paar". od 17. sept. do j 19. sept. Kranj ..Stara pošta" in od 20. do 21. sept. i Ljubljana, hotel ..Tivoli".— j Kesneje pa Milauo I. Via IdeirOrso 6. Italija. Prcvza-' mera v zastopstvo zalogo prvovrstne firme. 19146 Gostilna se vzame v najem ali na račun, po možnosti z mesarijo. na prometnem kraju. — Naslov pove uprava „Jutra" v Mariboru pod šifro ..Mlada moč". 19S05 Baniski klobuki | beli 120 Din ln barvani 115 j Din. Velika izbera odino pri Mariji Jeglič, modistlnja v i Ljubljani, Slomškova ul. 27. 19S47 Deklica z dežele, ki jo dovršila 8-razrsdno ljudsko šolo. želi vstopiti kot učenka v trgovino. najraje v mestu. i,jrr M imela oskrbo v hi. i. --Ponudi»e pod '■ na ,unrav.o_>J-UUa Lipove plohe lepe in suhe, od 7 cm debeline naprej, kupi Mihael Hribar. Ib3n št 44, pošta Domžale. 19632 Industrijalci! Kupim morale !"ormraascbinon Pat. Voss 70/70, 80/80 mm in pol mo-iminp!.. 34 gt-cossenc Form- I rale 35/70 f34/68) 40/S0 kasten. 1 Roholmotor 10 P?. . (33/78) 4 m dolge, jelovl ali Glelt hstrommotore " PS. smrekovi I. in II. vrsto v I nieichstrommotor 6 PS. vsaki množini. Cene v lirah ; Olclistrotnircot.u- no! franko Postojna z navedoo ■ '-i<<- Acz, s- 'al nrodo dobavnega časn. Ponudbe ISr.dbe na' upravo . Jutra" ■ upravo ..Jutra" pod značko MBM0»i»". • 136S? J „il0!rall'V " 19273. Trgovina z raanufakturo na prometn' točki v LJubljani, se zaradi selitve ugodno odda. Ponudbe pod ..Krasen lokal 10201" na upravo „Jutra". 19833 Večje skladišče se išče za takoj. — Ponudbe i pod ..Skladišče" na upravo ..Jutra" 19751 Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških ln obrtnih hiš In posestev, kmetskih posestev. graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo lzbero Realitetna pisarna II 1887 «Posest». d. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra c. 24. Stavbišča v Ljubljani, pripravna »a vile, hiše In industrijo Imam Izročena v prodajo, radi družinskih razmer, po zelo nizki ceni. Reflektantl naj pišejo pod šifro ,,Zelo poceni 99-16" na upr. .,Jutra" 19576 Stavbna parcela krasna lega blizu centra mesta, ee zelo ugodno proda Tozadevna vprašanja naj se naslove pod ..Lena prilika 9945" na upravo ..Jutra". 19572 Vinograd j kl meri tri četrt orala in je j oddaljen od železnice pet t-a-1 trt ure, v dobrem stanju, | nasajen s žlahtnimi trtami, s trgatvijo ali brez nje — , Oojasnila daje T. Kurbup, ! Slivnica pri St. Jurju ob i južni železnici. 19784 Manjše posestvo oddaljeno 2—3 minute od postaje Poljčane, prodam radi takojšnje preselitve. — Poizve se v trgovini Andre-jek v poljčanah 19620 Posestvo 30 Johov zemlje, hrastov gozd, vinograd, hiša, skedenj. kašča. hlevi, z vsemi pridelki, živim ln mrtvim inventarjem. lastna voda, radi Izselitve takoj poceni proda Anton Rus, Svržakl 8 Vsa poslopja v dobrem stanju ln krita z opeko. Posestvo oddaljeno 10 minut od Metlike ob glavni cesti. 19855 Ner 3 sobo ▼ sredini mesta, vzamem ▼ najem. Ponudbe na poštni predal Stav. 2 v Ljubljani. Kot sostanovalec sa »prejme gospod. Naslov pove uprava „ J utra". 19693 Stanovanje obstoječe 1» 2 sob, kuhinje in drvarnice oddam tistemu, ki plata za 1 leto 7500 Din naprej. Ponudbe pod „PoIeg tramvaja" na upr. „Jutra". 19692 Od L oktobra dalje, Išče soliden gospod čisto, lepo opremljeno zračno sobo v Ljublj—ii po možnosti z elektr raz-B veti Javo In uporabo kopalnice. Ponudbe na podružnico ..Jutra" t Mariboru pod ,,M. F.". 19624 Stanovanje z 2 manjšima sobama, predsobo, malo kuhinjo in prlU-kllnaml, v novi vili v sredini mesta, ee odda mirni stranki proti predplačilu. — Naslov pove uprava ..Jutra" 19597 Ne zamudite ugodne prilike! Lepo stanovanje, obstoječe Iz 1 sobe. kuhinje, Jedilne shrambe, drvarnice la hodnika, elektrika, Todovod — 100 korakov do tramvaja (zraven vojaške bolnice) — se zamenja s primernim v sredini mesta. — Ponudbe sprejema: Ločnikar, ljubljanski vojni okrug. Elegantna soba se odda finemu mirnemu gospodu, kateri bi plačal najemnino za 6 mesecev naprej. Cenjeno ponudbe z navedbo naslova pod značko ..Oktober" na upr. „Jutra". 19518 Dve sobi s kuhinjo išče zakonski par brez otrok aH zamenja lepo stanovanje v Mariboru za Ljubljano. — Ponudbe pod ,,Boljša mirna stranka 9916" na upr. I „Jutra". 19484 Samec i išče eno ali dve elegantno ! opremljeni sobi z vbodom lz ; stopnic, v sredini mesta. — i Ponudbe na upravo „Jutra" 1 pod značko „Samec 9915". 19482 1000 Din nagrade dobi kdor preskrbi mirni 4članski d.-užlnl stanovanje, obstoječe iz 1—2 sob lu kuhinje v mestu ali bližnji okolici. Plačam dobro najemnino, event. tudi naprej. Naslov pove upr-va ..Jutra". 19418 Več mesečnih sob se odda. — Naslov v upravi ..Jutra". 19842 Sobo za 2 gospodični oddam. Naslov pove podrui-. niča ..Jutra" v Mariboru. 19739 Dve leni mesečni sobi se oddasta takoj boljšemu gospodu. Vsaka Ima poseben vhod in elektr. razsvetljavo, krasno lego, v bližini pošte. Ena ima na razpolago tels^ fon. — Naslov: Blelweisova cesta 27, II. nadstr. /nasproti muzeja). 19749 Stanovanje se odda v najem na Tezift št. 113 pri Mariboru. 19423 Lepa neopremljena soba se Išče. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Soba 10025". 19724 Zarr?r.jam stanovanje 2 sob ln kuhinje z manjšim pritličnim v mestu. Našlo* v opravi „Jutra". 13758 Lepa, opremljena soba zračna, s posebnim vhodom, v sredini mesta, se takoj odda s hrano dvema gospodoma. Naslov pove uprav< „Jutra" 19794 Opremljena snažna soba z električno razsvetljavo la prostim vhodom, v bližini opere, se takoj odda bolj. šemu gospodu ali gospodičul Cenjene poaudbe z naslovom naj Be pošljejo pod značko I ..Solidnost 10048" na upra-! vo ,,Jutra". 19797i Scbo I opremljeno ali prazno s bra-j no, iščeta zakonca brez otrok ;—najraje pri samostojni gospe. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Takoj 10034" 19800 Opremljeno sobo se išče za takoj z dvema po-steljema za mlad zakonski par. Plača se tudi za pol al) celo leto v naprej. Ponudbe pod šifro „Soba 10119" na upravo „Jutra". 19888 Dve mirni gospodični Iščeta čez zimo eno ali dva opremljeni sobi s kuhinjo r kraju ob železnici na štajerskem ali Gorenjskem s 1. novembrom. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra'* pod ,,Mirni dom". 19S34 (Dijaška) Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri ge. L I k a r. Poljanska ceita št. S7 (vila Bergman). 19303 Dva dijaka se sprejmeta na hrano ln stanovanje. — Naslov pove uprava ..Jutra" 19670 Trgovino iitaro In vpeljano, v promet-' nem kraju, vzame v najem, ; oziroma odkupi proti odplačilu vesten trgovec. Trijazce : ponudbo na upravo ,,Jutra" i pod ..Dober promet 9942". i. 135.78 Vila enodružinska, novo zidana ! tik BIeiwelsove ceste, obsto-i ječa Iz 8 sob. pritiklin lil i vrta. s prostim stanovanjem od 4 sob, se takoj proda za - 425.000 Ptn. Tcnudbe nn : upravo ..Jutra" pod ..vila 110.108. . '- 2.9361 Necpremljeno sobo večjo ln zračno, najraje s posebnim vhodom, se išče 'takoj. Rabila bi se za hraro-: bo pohištva in prenočišče 1 osebe. — Prijava na upravo „ J utra" pod „St. 3/30". i - - 18686 2 akademika iščeta sobo event. s hrano. Naslov pove uprava ..Jutra". 19491 Dijakinja se sprejme na brano in stanovanje v Mariboru, Sodna ulica št. 14/111. 19555 Dva akademika iščeta skupno mesečno sobo s 1. oktobrom Ponudbe pod značko ..Solidna akademika 10031" na upravo „Jutra". 19717 Na stanovanje in hrano poleg obrtne šole, sprejmem . dva dijaka. Naslov v upravi ' ..Jutra". 19753 i--- Dijaka iz brljše družine : sprejme na dobro hrano ln stanovanje profesorjeva družina brez otrok. Velika zravna soba. električna razsvetljava. Prednost Ima neir^o govoreči, kl bi konverzlral 1 z Italijanom. Ponudbe r.a ' upravo ..Jutra" pod: „N»-mec, ki bi se rad učil ita. -jarskl". (Dalje na 7. Hrani.) POZOR! POZOR! Sreča se obeta enemu, ki bi pristopil kot tih družiibik k dobro idočl kleparski obrti, in sicer s kapitalom od 75.000 do 400.000 Din. Le resni ponudniki naj blagovolijo vložiti ponudbe pod šifro ,,Tihl družabnik 10102" na upravo „Jutra". 19S43 Posodim 5—10 000 Din onemu, ki mi odstopi stanovanje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Takoj 10103" 19844 5000 Din posojila Iščem na posestvo za pol lota proti dobrim obrestini. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..posavje 9911" do 25. septembra. 19472 Vdovec brez otrok se želi takoj poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 48 let ln z nekaj premoženja, tudi ca deželi. Cenjene ponudbe pod ,.Srečen zakon St. 51/10124" na upravo „Jutra". 19SSG Pozor Ce posetite Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju O s e t u. 19315 | Na dobro domačo hrano 1 se sprejme več gospodov ali ! gospodlčen s 1. oktobrom. — i Naslov pove uprava ..Jutra" 19593 Kdo bi rešil osamljeno, boljšo vdovo — pridno gospodinjo? —Vdovci niso izključeni. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Dra-gotinka" 19804 50-000 dinarjev posojila se 1 S č e za takoj proti lzvanredno visokim ob-restim. Ponudbe pod značko ,.Bxistenca 10127" na upr. „Jutra". 19391 Posodim takoj 60.000—60.000 Din proti dobrim obrestim in intabula-ciji na prvo mesto. Pristopim tudi kot družabnik k dobro idočemu podjetju v LJubljani. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod šifro ..Gotovina 50.000/9291". 1S412 Družabnik za Maribor Novo trgovsko podjetje, išče družabnika z 10—25.000 Din gotovine, ponudbe pod šifro ..Družabnik" na „Marstan" v Mariboru 19793 10 000 Din mesečno Lot obresti prejme, kdor Takoj posodi sigurnemu jamstvu, brezkonkurenčnemu podjetju 300.000 Din. Ponudbe pod „Stalna eksistenca 10.127" na upravo ..Jutra". 19892 Osamljena fn razočarana, želi dopisovati s sorodno dušo. Dopise pod ..Vera v ljubav št. 9" aa upravo „Jutra". 19S97 Katere gospodične in počutijo pretkane v korespondenci? One se naprošajo le s sliko na podružnico .,Jutra" v Mariboru pod ..Pretkanec". 19S8S: Dopisovati žeil lOletna gospica iz ugledne, premožne biše z mladim in značajnim gospodom. Dopise pod ..Crnooka" na upravo „Jutra" 19816 Trgovka se želi poročiti z dobro situ-iranim gospodom — ne čez 50 let. Dopise pod „Vesela i bodočnost" na upr. „Jutra" i v Mariboru. 19734 Dobro ohranjen klavir se proda za 6500 Din. — Naslov pove uprava „Jutra" 19883 Pianino 3e išče v najem. — Ponudbe pod šifro „Glasba" na upr. ,, Jutra". 19902 Ljubitelju psov prodam Izvrstno dreslranega nemškega ovčarja (volka).— Krasen eksemplar. Šolan za osebno spremstvo, aportira-uje, čuvanje predmetov, sled človeka itd — Ponudbe pod ..Ljubitelj psov" na upravo ,, Jutra". 19780 Bernuardinski pes mlad, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pove uprava „Jutra". 19565 Psa ptičarja (fermača), ki je ubogljiv, lepo stoji in dobro išče, kupi And. Jakll, Krmelj. Dolenjsko. Predpogoj : dober zajčar v starosti 2—4 let 19684 Vače-Litija t>o£tno ležeče Krač, dvignite odgovor ,,Mirni značaj". 13735 Trgovske ir formacije za Maribor in okolico, strogo objektivno preskrbuje Informacijski biro „Marstan", Maribor, Rotovškl trg št. 1 19789 Tolčena si- smetana mleko, trapistovBkl in bob. sir, jogburt ln prvovrstno surovo maslo, nudi mlekarno v Prešernovi ulici štev. 14. 19S94. Na dobro hrano se sprejme nekaj boljših gospodov v Krlževnlški ulici št. 10/1, levo. 19S27 Banke in tvrdke, pozor! Uradnik, kl potuje stalno med Ljubljano ln Beogradom, sprejema vsakovrstna naročila proti malenkostni nagradi. Sporočite pod šifro „Potnik 10040" na upravo „Jutra". 19756 Zastopstva komisijone. Izvršuje najceneje Trgovsko-agenturnl informacijski biro „Marstan", Maribor, Rotovškl trg št. 1. 19791 Psički rjavi foxterirji, brez repa rojeni, na prodaj. Prečna ulica 8. 19853 mmm Opoldansko kcsiio dobro in domače, dve osebi, se išče. Ponudbe z navedbo cene na upr. „Jatra" pod .JJobra hrana". 19870 Adresar za Maribor in okolico z natančnimi naslovi vseh obrti, trgovin in industrije, uradov, prostih poklicov itd., je pripravljen za tisk. Kdor želi posebno reklamo, naj se zglasi na izdajatelja „Mar-stan", Maribor, Rotovški trg Prostov. javna dražba Proda se: pohištvo za eno kompletno sobo, kuhinjo, več ženskih oblek, zlatnina ln kmečko orodje, dne 2 okto-i bra od 9. ure naprej pri g. 1 Neži Rozman, Zelena jama št. 141 — (srednja ulica). 19754 Zavod Vila dr. Pečnik pošta Rogaška Slatina, r Penzija z zdravnikom, celo leto — Popolna oskrba in zdravniško zdravljenje. Lepa, moderna Liegehalle! — Prospekti brezplačno. 19760 Na hrano se sprejme 2—3 gospodične. Naslov pove uprava ,,Jutra" 19777 Trboveljski premog in drva dobavlja najceneje !n dostavlja na dom v vsaki množini Vinko K r J e, Trnovski pristan štev. 12. 19814 v Koti u m i____ E -krat kuhaMi i n snežnobel Novo! Tovarna Viljem brauns Celje SlOfiiO Kamlor-kremo kraljice Mapije za negovanje obraza, nadalje parfume, Tsa lasna "lela. specijaliteta: lasne obročke in kite t vseh barvah, priporoča 1888/a I ALEKS. GJUD ml. higienično urejeni moderni damski česalni salon ▼ Ljubljani, Kongresni trg štav. 6. Odprto: od 7S8. do 12. nre in od '/,2. do 7. ure, ob soliotah do 8. ure zvečer. Novo I Otvoritev. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Ljubljani, za Gr?dom št. 9 ob Gruberjevem prekopu (prej Nadvojvode Friderika cesta) § ^ izdelavo iM in brušenje stekla. I'.deloval bom vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla kakor tudi umetno brušenje na steklo. Imam stalno v zalogi steklo ra izložbe, okna, avtomobile in kočije. Se priporoča /V. Spiljak. 1903/a Lastnik Ivan Vrhovec. Vš Centrala: Beograd. MARIJA ROGELJ Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 priporoča svojo bogato zalogo modnega blaga, cajga, parhenta, bele, ijave ln modre kotenine, cvilha, belega in rjavega platna za rjnhe, finih klotov, lepih rut in šerp, kravat, volnenih jopic in nogavic. Velika izbera. Dobro blago. Nizke cene, 1 Velika izbera najnovejših modelov in klobukov iz klobučine (filc) vedno v zalogi v modnem salonu Ida Škof - Wanek naslednici Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Predelovanje in preoblikovanje damskih klobukov. 1932-& Točna postrežba! Priznano solidne cene I Prodaja starega pohištva iz proste roke Uo v sredo, dne 24. septembra 1924, od 8. do 18. ure pri tvrdki Ferd, Pellejeva vdova, Celje. «T" Velika izbera različnega pohištva. Samo proti gotovini 4898/a O d-da sa f Sr a xi j 12 Za skupno potovanje po Srbiji ln Banatu se Išče potnik, ki Je vpeljan po teh , m . ....... r ~ kraj.h. perjev, kostumov, pelerin, kapic in jutra-j g 19905 I O - 1 * ! Velika izbira pletenih jopic, bluz, jum-is „Jutra" pod vanje". Preklic! I? žt i. 19787 Poznanstvo išče inteligenten gospod z mlado inteligentno damo v svrho Izletov in izmene misli. Resne ponudbe pod „Ozbiljan" na upravo „Jutra". 19S93 ; Krojači in krojačice! 'Po meri izdeluje vsako-i vrstne kroje (muštre) za ! dame iu gospode K n a r* e 1 j i Alojzij, strokovni učitelj za : krojaštvo v Ljubljani, Kri-! ževniška ulica 2, I. nadstr. I 19614 I' | njih ob!ek, vse lastnega izdelka in po zelo j g ® I nizki ceni. i & * o Lov obč. Dobrunje je bil na javni dražbi s 1. julijem 1.1. i oddan meni v zakup — Ker i U j zahajajo nekateri lovci že \ Q : __ ffl kraišem času in po vsacega želji v lastni j® dovoljenji, opozarjam, da so m j ' : g ta dovoljenja danes neve- , «; j nl^lgpni * ljavna ter prepovedujem vsa- ■ : jJiCiCU III. , komur lovljenje v navedenem j : j lovišču. Anton Korbar. za-, j iqh/ kupnik lova obč. Dobrunje. I 5 Itfll/a 19748 1 * Naročila po meri se izvršujejo v naj-j® _ ... . . * T* Marija Vezjak Maribor, Vetrins^a ulica 17. i na račun izučcuim reflektantom, po možnosti oženjenim, ki morejo položiti primerno kavcijo. Primerno stanovanje poleg restavracije. Pismene ponudbe z navedbo višine kavcije, referenc ter prepisov izpričeval na pisarno odvetnika dr. Bono Sabot!iya v Kranju. Pozor! Pozsr! Predpisane telovadne triko-hlače, kratke in dolge (temnomodre), in telovadne čevlje ima v zalogi 4339 P, Capuder, Dalmatinova ulica. Kje naj si pastite delati oblsko, površnik, zimsko suknjo itd? Edinole v modni krojačnici 4904a Jakob Smerajc Poljanska cesta št. 13, ker je za 15 % cenejše in za 30 % boljše. Samo m svilen šrnnper z dolgimi rokavi, prvovrsten tricot v vseh mogočih barvah ie nri moaiv A. ŠINKOVEC nas!. K, Soss, Ljub jana. 4895/a Opravilna številka Nc I 582/24—4. Prostovoljna nepremičnin. „ Na predlog Marjete Scharncr, posestnice in šivilje V Šoštanju št. 7, se prodado na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine — z navedenimi pritekliuami vred — za pristavljeno izklicno ceno dno 4. oktobra 1924., dopoldne ob 10. uri, kot celota. Dražba bo pri podpisanem sodišča v sobi štev. 3. Ponadbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima Marjeta Scbarner osem dni premisleka. Izkupilo prodaje je položiti pri sodišču, oziroma v toke Marjete Scbarner. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpo-tledati pri 6odišču v sobi št. 3. Nepremičnina vi. it. 660 kat. obč. Šoštanj, Obstoječe iz parcel št. 539/9, travnik 273 m2; parcele št. 640, vrt 180 m2 ter novozidana in še neizgotovljena hiša, obstoječa iz treh sob, kuhinje, shrambe, kakor tudi prostorne veže in podstrešja: 33.500 Oin; pritekline: približno 1400 novih zidnih opek in 30 desk: 1500 Oin. Okrajno sodišče v Šoštanju, odd., I, 4*>e iSt seotembra 1924. koruzo, sulie gobe, orehe, pozna jabolka kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Škerbec Gaspari, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Istotam dobite prvovrstno špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah. 4862a ——-~~—\ Ot-copiteir trgovine. Naznanjam, da sem u hiši Jadransko-po-dunavske banke, Miklošičeva cesta 13, z= oiy«?.?3 trgovino = s šiecarijskim, kolonialnim blago! in deJkatesami. Postregla bom vedno z dobrim svežim blagom po najnižjih dnevnih cenah. Priporočam se za obilen obisk 490i>/a Ljudmila Krebelj. lile, i i. e liiiiii naznanja, da je otvorila dne I. septembra 1924 svojo podružnico u Homnifen v h šl g. Antona Slatnarja na Glavnem trgu ter se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. 4?6S/a g L. J Josip Wmkier, puškar v Kranju Velika zaloga lovskih pušk, vsakovrstne mnaiotje n drugih lovskih potrebščin. Popravila orožja po najnižjih cenah. — Zahtevajte cenike ! 183-ia lLx O c& ICO £ zidano ali amerikan^ko, ki t resaici led drži. Vam napravi po načrta ter isto izvrši kakor tudi ■ ostrešja do 40 metrov v svetlobi brez podpor ; špecijalna trvrdka 188'J a s Franc Pust, tesarski mojster f LJUBLJANA, Strcliška ulica. Zahtevajte načrte ! Zahtevajte načrte ! Izjava. Podpisani preklicajetn očitke, izgovorjene proti g. Josipu Oblaku, kot popolnoma neosnevane in obžalujem obenem izgovorjene psovke ter se mu zahvaljujem, da je tožbo umaknil. V Ljubljani, dne 20. sept. 1924. 496ia Robert Walland. iz likvidacije veletrgovine F.DOLENC v Kranja različni predmeti kakor: kočije, sam, razni drugi vozovi, navadne in najfinejše konjske opreme z vsemi pritek- i linami, sedla, plohi za tovorne vozove, vo^ne verige, eleliiromotor 51/2 konjskih sil, gi&morezzdca, velike in male tehtnice, koiei za oije, pulti kakor razna drnga oprava VjL za trgovino, blagajne, reg. blagajna, ra-čunski stroj, pisalne mize, omare in drugi nairazličnejši predmeti za domačo in trgovsko uporabo. — Ogleda in kupuje se od 22. do 30. septembra v skladišču trgovine F.DOLENC v Kranju isssa (na dvorišču). HslSi Zahvala. Povodom smrti nepozabljenega nam soproga, očetu, tasta iu deda, gospoda I S*5? veleposestnika, trgovca la gostilničarja v Zrečah smo prejeli številno izrazov sožaija, v vse večji meri pa smo bili deležni tolažbe naših prijateljev in znaacev. Dolžnost nam veleva, da se vsem prav prisrčno zahvalimo. Predvojni nam je dolžnost, da izrečemo našo odkrito zahvalo gg. zdravnikom, ki so M« go pokojnemu nudili pomoč v času njegove težke Ijoiezui, in to: gg. dr. Rudolfu iz Konjic, dr. Jescnku iz Celjn, dr. Lavriču iz Rogaške Siatine, dr. Stcinfelserju, primariju, z asistenco iz Celja. Dalje izrekamo iskreno zahvalo častitim sestram javne bolnice v Celju, katere so v zadnjih trenutkih trpljenja blagopokojnika požrtvovalno stregle. Iskreno se zahvaljujemo č. gg. duhovnikom iz Celja, Stranic, Skomerja in /reč za častno spremstvo, posebno pa velečastitemu g. arhidiakonu ilrastiju iz Konjic, in č. g. župniku Cehu s Fraakolovega za v srce segajoča govora, kakor tudi c. g. duh. svetniku Karbi iz Zreč iu č. g. Gašpariču iz Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji za častno spremstvo na vsi poti iz Ceiia do Zreč. S čutom zahvainosti se spominjamo Malo-dolsko godbe za spremljanju od Vojuika do groba v Zreče, kakor tudi pevskima zboroma v Vojuiku in Frankolovem za pretresujoče žalostinke. Posebno se zahvalimo tudi g. dr. Mah-niču za izraženo globoko sožalje v imenu politične oblasti kakor tudi g. dr. Rudolfu, odvetniku, v imenu okrajnega zastopa v Konjicah. Zahvaljujemo se tudi Konjiški požarni 1 rambi, ki jo blagopokojaika na zadnji poti v kroju spremljala in biagopokojnika odnesla iz hiše žalosti na pokopališče. Veliko zahvalo dolgujemo tudi ge. celjskim trgovcem, kakor tudi vsem drugim, ki so še nepričakovano v velikem steviiu udeležili spremstva na zadnji poti. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na ta ali oni način olajšali ure neizmerne bolesti, tuge io žalosti, kakor tudi vsej oui množici, katera jo biagopokojnika spremljala do groba. Srčno se zahvaljujemo tudi za mnogobrojno cvetke. Bog plačaj vsem ! 4837a Zreče, dne 57. septembra 1924. Prijor k vsemu molči po geslu: kar te ne peč«, ne pihaj! No, pa čeprav bi skušal pihati, gospa K. je plamteča in radodarna pokroviteljica menda vseh katoliških društev. Njeno ime lahko vsak mesec čitaš med darovalci za škofove svrhe. Tudi našemu samostanu podarja vsako jesen voz krompirja in voz sadja« Prijor vse jemlje in molči.> Da, da, greši se zunaj in znotraj samostanskega ozidja, ia mene obhaja groza, ker uvidevam vedno jasneje, koliko pohuj-šaDja je kriv nesrečni duhovniški celibat . . . VINO ^PODRUŽNICA vinarske zadruga MLJUTOMERČJIM" za ljutomerški In ormožkl okra) v Ljubljani. Stara pot čtev. 9 4 polegr vojaške bolnice nudi svoja zajamčeno O pristna Jutomerška vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VIH O 6i /® Poceni češko perje! ^^aSp^ Kilogram sivega opuljenega perja 70 Din, napol belega 90 Din, belega 100 Din, boljšega 120 in 150 Din, mehkega, jakega, puha 200 in 226 Din, boljše vrste 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetja, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nengajaioča vzame nazaj. Naročila samo na tvrdko BENEDIKT SAGHSEL, LOBEZ it. 43 pli Planu (češkoslovaška). Poštne pošiljke trajajo iz Češkoslovaške r Jugoslavijo okrog 14 dni. 46ooa iiitiirtllllllllllMillllliillliililiilin BtpBt« m Najvišja odlikovanja v Londonu, Pariza in na Dunaju. od najenostavnejše do najboljše izpeljave. Velika zalega In izdelovanje po lastnih ter tujih načrtih. Pisarniško pohištvo, preproge, posteljna oprema itd. Razpoiiljatve v pokrajino. Ceniki brezplačno. Na debelo! Na drobno I Najboljši nakup ca zasebnike, trgovce pohištva In tapetnike. Zaloga pohištva KAROL PREIS, Maribor Gosposka ulica št. 20. 1904a .............................urnim;:'.......................... naoneca in reklamna družba z o. E. Centrala: . Fllijalia: LJUBLJANA BEOGRAD Kongresni trg 3 Kolarčeva / Generalno zastopstvo za Italijo: G. Čehovln, Trst, Vialc XX Settembre 65 Oglase fitirese po originalnih časophnih trgovskih, industrijskih in tarifah za vse tu- in ino- drugih podjetij, garantirano zemske časopis« pravilne Plakatiranje v Ljubljani. Beogradu in ostalih mestih Jugoslavije, felez-uiško plakatiranje po vseh jugoslov. železniških postajah EtinerekSama Snforsnaslše v Ljubljani kakor tudi v trgovskega značaja iz Jugo | drugih jugoslovanskih kine- slavije kako- tudi iz drugih raatograliii držav i Zastopstvo inlern. «el8tejmo« i Ljubljana, Praga, Liberec, Gradec; prod2ja legitimacij in tozadevne informacije [ -jS74a____ ______ ................................................................................millHnnimmctluuliimt' Cement H. Petrie LJUBLJANA Gosposvetska 16 Telefon 343 Čast mi je slavnemu občinstvu naznaniti, da bodem otvorii dne 15. t. m Zagreb, Jelačičev trg 4 (lastna palača) Seinilka glavnica ©Ijs 80.-3e0.0GG*— Brzojavi: CETEOBANKA Telefon: Devizni odio: 3-07, 10-78, 18-33. Nočna slnžba: 7-78. Menjalnica: 5-56- Eišna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 in 12-23. Podružnice: Brod n/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požcgs, Rnma, Varaždin in Veliko Trgovište. Afilijirani zavodi v vseli večjih trgovskih središčih Jugoslavije. JJirektne zveze s prvovrstnimi bankami v vsej Evropi in Ameriki. v Mariboru, Gosposka ulica 32, I. nadstr. Prevzamem vsa zobotebniška dela, umetne zobe na kavčuk in na zlato, zlate krone in mostove po najmodernejšem sistemu zato jamči moja dolgoletna praksa. Antcil PiiberSnk, konc. zobotehnik 1033/a vseh vrst ln vsako množino, * čisto opranem stanju nudi, za ta kojšnjo dobavo Prodajni urad šsntjanšSega premopunifta i*, jO. «J A X X U Ljubljana, Krekov trg 10 101S (mestna politehnika) I Prospekte razpošil a g sekretarijat iM2a J Kazino na razpolago j lllililhllillllllllllilllllllMIMIIHII!!!!!!!! Čuva kosu proiiv ispa- danja, jača porast kose, spriiečava pr-huti, oživljuje živce. marmornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke iz umetnega kamna priporoča Edino prave „Goiser'1 čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejen! trgovini in delavnici Jedanput pokušajte i uvijek čete rabit«! 1863 LJUBLJANA Turjaški trg (Breg)?. istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popust! Cene solliine: Postrežba tečna kamnoseški mojster PrscSasa na obroke