MßlStvo ta (pavništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tetuja r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. £ uredništvom se more govoriti vmk đnn od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. naročnina listu: Celo teto . . h Pol leta . . • c • % 6 K Četrt leta . . .... 3 K Mesečno . . .... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 8t. 120. Maribor, dne 11. oktobra 1911. Letnik m. Jugoslovani in morje« Pridejo prilike in Jiipoma stoji južni del naše mori Arki j e v težišču naše politike. Sedanja . italijan-sko-turška vojska je zopet potisnila na, mali jugoslovanske dežele z naEjo Adrijo v ospredje. Zopet so o-brnjene oči merodajnih' faktorjev dol k obalom sinjega Jadranskega morja. Čeprav sledi od italijanske uradne strani dementi m 'dementijem, vendar je gotovo, da so operirale italijanske, vojne ladije ob albanskem obrežju in je vsled tega postal naš zunjnji urad skrajno občutljiv 4n nezaupen. Živimo sicer v zvezi z Iitalijo, ampak! odnošaji mc(7j nami niso naj-vzornejši. Ž‘e dolgo časa sem je politično «obnebje med nami precej obteženo z razstreljivimi snovmi in iskra, kakor je albansko vprašanje, bi lahko zadostovala, da bi prišlo do katastrofe. Kajti facit je: Z albanskim ‘vprašanjem so v zvezi naši žijvljenjrid interesi, ki piomenjajo za Avstrijo kot velesilo biti ali ne biti. Mirno lahko trdimo: Ali bo Avstrija Še ig- rala M$ko vlsgo v svetovnem koncertu, bo odločeval — jug. Ne prikrivajmo si! Severne dežele naše monarhije so bogatejše, plemena, ki v njih prebivajo', gospodarsko močnejša, toda pozabiti ne smemo, da je to v glavnem posledica zgodovinskih 'dogodkov in vse naše- dosedanje politike. Vsa skrb in ljubezen je bila obrnjena na sever, jug se je zanemarjalo z občudovanja vredno doslednostjo. Pogoji piaj, da bi se južne dežele povzdignile, so dani. Zemlja je Še neizčrpana in industrija bi se radi bližine Balkana), Če bi se započela pametna in dalekovidna balk:£iska politika, gotovo razvila in povzdignila. Sevedai, če se dela tako, kakor sedaj, mora biti povsod zaostalost in revščina. Krasna Dalmacija, svoj čas pravi raj in še sedaj glavni varuh naše Adrije, je brez železniških zvez z ostalo monarhijo. Ločena od sveta je prokleta v uboštvo in nekulturo. In treba« je napenjati vse .sile, moledovati se mora leto za letom in pjriti mora takorekoč Še nevarnost vojske, da se prepotrebne liške železnice ne pusti pasti in se je ne žrtvuje Mažarom. In nešteto je drugih važnih zadev, ki bi se jih moralo rešiti, a so poiožene ad acta. Edino če kako-vprašanje odgovarja političnim težnjam Nemcev, lahko upa na izpeljavo. In vendar, kolika kratkovidno&it! 'Optimisti smo, to je res. A optimizem je predpogoj našega obstoja. PODLISTEK. Ljubezen premore vse. (Povestica iz življenja. Priobčil A. Leben.) (Dalje.) ^ Beta je bil,a ob petih zjutraj pri sv. maši in je otožna korakala proti Planini. Včeraj jse je s Sestanovimi ljudmi docela skregala, ker na d.ju nove maše ni hotel nobeden iti na Planino oskrbovat živine namjesto nje, ki bi se tako rada udeležila tega za celo župnijo veselega praznika. In Sestati sam ji je hotel napraviti to veselje. A na vse zadnje je sklenila, da bo tudi ta dan opravljala službo ttr ostalai na Planini; saj lahko dol z hriba Drevnika opazuje celo slovesnost. Beta je bojevala težki boj v svojem srcu, dokler se ni za trdno odločila, prenesti tudi to žrtev. Že ves teden je nestrpno koprnela po. tem dnevu, vsa zamaknjena se je topila v misli, da bo .iz rok svojega lastnega otroka sprejela našega Gospoda,, toda ni se moglo tako zgoditi. Primicijaintov' obisk je vzbudil v njeni duši p>ra-vi vihar. Malo, je manjkalo, da mi izdala svojo skrivnost. Bala se je, da bi jo premagalo njeno čustvo, ako bi se udeležila slovesnosti svojega sina, in da bi zadostoval malenkostni vzrok, ki bi ji izvatjil njeno tajnost. V to nevarnost se ne sme podati na noben način, od tega zavisi vendar neomadeževanoi ime njenega« sina. Vas Planina se razprostira naj lepem«, prijaznem, Širokem, z redkimi kločami po(sejfcjhem hribu, kjer se raztezajo zeleni pašniki, ki poleti nudijo živini 'dobro in sladko krmo. S Planine 'pa se naravnost in natančno vidi na vas Podgorje, ki leži ob njenem vznožju. Sredi vasi pa stoji lična župnijska cerkvica sv. Urbana. Zato smo uverj,eni, da nismo preopjtimistični, če trdimo, da so nemišlke misli o mostu do Adrije iluzija. Gotovo! Razvoj Nemcev ,v zadnjem stoletju je riten. Ko je jadral Napoleon na Elbo, so bili mali ‘in utp-gi, sedaj stoje pred nami kakor jvelikan jn njih gospodarska) ter politična moč je ogromna. Toda to je povsem razumljivo. Njihove moči so bile prej nerazvite, nii£)t> se zavedali svojih sil in so tlačanih Francozom. Ko so se äa postavili na lastne noge in jih je prešinila zavest lastne individualnosti, so pričeli napredovati in dosegati vspehe. V prvem navalu so si sicer sem in tja priborili kos tuje zemlje, toda malo. Obdržali so večinoma damo to, kar jim je dal; povsem drugačni časovni tok prejšnjih stoletij, ko je bil narodnostni pojm nepoznan in so narodno individualnost zabrisale gospodarske razmere. Sedaj je to pa drugače. S pojmom rodne grude de je nerazfšružljivo združil pojm narodne pripadnosti in vsakdo se že več ali manj zaveda svoje narodne individualnosti. Zlato vidimo, da se narodne meje nikjer kaj bolj ne spreminjajo. Zia vsako ped zemlje se bijejo hu/:!*i boji. Se narodne manjšjine, katerim mainjkla opora domače zemlje, se vedno bolj osamosvojil jejo in se ne potapljate več tako kot nekdaj v morju drugega naroda. V teh časih je gotsvo prefamJtasticno, če Nemci sanjajo, da bodo poteptali avtohtono jugoslovansko prebivalstvo v zemljo in zagospodovali nad Adrijo. Edini natravni in 'mogoči gospodar Adrije je Jugoslovan. Kolo zgodovige bi se moralo obračati narobe, če bi to. prišlo drugače. Da pa tjo naše gospodarstvo močno, treba eri že sedaj trebimo našo politično javnost vseh sd drugačnih časov ^podedovanih slabosti in razdrapanosti, ter iščemo momente, ki nais družijo in nam omogočujejo delo za skupno in zdravo podlago. Kot eden takih poskusov smatramo združenje vseh hrvaških pravaških strank v 'enotno politično formacijo, ki se je zvršilo v sohoto dne 7. t. m. v Zagrebu, in ga. zato z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo. Mnogo je bilo razdorov in nesporazum-ljenj taed hrvaškimi strankami prava. Ločili so se po deželah, razdvajale so jih osebnosti, prerekali so se radi taktike, sedaj so se paj hvala, Bogu združili. In kar je bilo, je bilo, dedaj se bo delalo v eni smeri in za: enim «ciljem. Moči, ki so se prej zgubljale v medsebojnih' malenkostih, se bodo, sedaj družile v delovanju za pribor j nje svobodne Velike Hrvaške — in upajmo, da z vspehom. Cim bližje smo pa temu cilju, tim bližje .smo jugoslovanski Ajkiji. Na nekoliko vzvišanem vrhu sedi Beta, poleg nje sosedova Katra., Obe ženski zreta nepremično dol v dolino. Vidita razločno, kako so hiše okrašene, vidita tudi mnoge, z venci opletene slavoloke. Neštevilne zastavice plapolajo visoko v zraku. — Crne gruče ljudi se zbirajo okrog cerkve. Zvonovi done tako slovesno ter razpošiljajo v harmoničnem koru svoje melodije daleč na okrog. — Topiči grmijo in pretresava-jo hrib in dol, — Po vaški cesti se pomika veličastna procesija proti cerkvi. — Vse se vidi natanko: spredaj godci s svetlimi inštrumenti, potem dolga vrsta belo oblečenih in ovenčanih deklic, za njimi mnogoštevilni duhovni gospodje y, belih koretljih, sedaj nebo in pod njim novomašnik v blestečih mašnih oblačilih. —- — — Beta je obledela; jokala ni, temveč tresla se je na celem telesu in krčevito stiskala roke. Procesija se po malem pomika v cerkev skozi glasna cerkvena vrata in je vedno krajša, Ko so že zadnje osebe izginile v cerkev, zrla je Beta še vedno tje dol. „Ko bi pac mogli biti pri slovesni službi božji“, pretrgala je Katra molk. Beta ni rekla ničesar. — „Radovedna sem, če bo pridigar tudi o pravih stariših primicijantovih kaj omenil?“ je povzela Katra zopet besedo. Beta se je stresla in ostala tiha. „.Sicer je itak veliki čudež“, čebljala je jezična Katra naprej, „da fant tako ničvrednih starišev, doseže toliko milost.“ Beto je oblila rdečica in reče vsa ogorčena: „Katra, kaj pa veš ti o primicijantovih stariših?“ ,„To, kar vedo vsi ljudje.“ „Ka,j pa vedo tedaj ljudje?“ „Ali nimaš ušes?“ se je začudila sosedinja; že pred šestimi leti se je govorilo, Sestanov fant je sin tistega malopridnega Laputnika, Cim večji je vzra-stel deček, tem bolj je bil podoben temu „Šnopsarske-mu fabrikantu“. Le poglej si natančneje mladega gospoda. — ali ni žganjar Laputnik? To je, veš Beta, Vojska med Italijo in Turčijo. Hilmi-paša o vojski. Prejšnji veliki vezir Hilmi-paša se je napram zastopniku .„Malina“ o položaju sledeče izr,Azil: Sovražnosti še bodo gotovo 'dolgo trajala, kajti nobeno turško ministrstvo ne more računati z možnostjo, započeti z. Italijo pogafianja vsled odstopa Tripolisa proti denarni odškodnini. Tisto ministrstvo, ka bi hotelo lako pogodbo podpisati, bi j,avno mnenje takoj odstranilo od krmila, Evropa mora intervenirati, ali najti zakonito rešitev za konflikt. Mi čakamo in bomo vzdržali do konca. Sicer Italijani ne morejo prav nič proti n,am započeti, ker je naše brodsvje na 'varnem. Mi zamoremo tudi povsod drugod, kakor v Tripolisu, odbiti morebiten napad; pa tildi v Tripolisu bo izkrcanje težavno in dolgo se bode trpelo, predno bodo Italijani zasedli celo deželo. Mi zamoremo potem uveljaviti proti Italijanom, ki bivajo ,V Turčiji, vsa sredstva, vendar pa se bomo ozirali na zapovedi lliuma-nitete. Mi zamoremo italijanski trgovini neizmerno škodovati. Ta položaj zamore dolgo trajati, če Evropa ne bo z vso pravičnostjo posredovala in iz tega se lahko izcimi velika nevarnost za svetovni mir- Tripolis. Vsled obstrelj avan j a, je 'bilo dosti hiš razrušenih. Veliko število prebivalcev, med temi .tudi veliko žen in otrok, je. našlo smrt, nekaj vjsled neresnosti italijanske artilerije, ki je merila na trdnjavo, toda zadevala mesto, nekaj pa vsleh barbarstva Italijanov, katerim je bilo brezdvomno na tem ležeče, videti --mrtve. Turki so zapustili vse vojašnice .v Tripolisu. Guvjerner, oblasti in čete kampirajo na prostem, pet milj od mesta, sv bližini peterih majhnih trdnjav. In domneva se, da se bodo morale čete kmalu udati vsled pomanjkanja: živil in streljiva. Bojijo se tudi, da bodo začeli Arabci, ki so se pr;vi udali, pleniti po mestu. 1200 italijanskih pomorskih' 'vojakov je v mestu, da parijo na javno, varnost. Nevtraliteta. Crnogorski poslanik je ponovno z%,otoivil porti, da bo varovala Crnagora, najstrožjo nevtraliteto. -J Enako izjavo je podal tudi bolgarski poslanik tv Carigradu. že znana stvar — primicijant — sveto posvečenje izvzeto — je sin tistega ničvredneža^.“ Beta je vzkliknila: „Ni res! Vse je zlagano!“ Nato si je zakrila z rokami obraz in silno jokala. Laputnik Irga in njegova žena Liza sta se pred 40. leti priselila iz Hrvaškega. Nista še- živela eao dobro leto v Podgorju, ko se jima je vsak pošten človek na daleč ognil. Njiju koča, kjer sta imela zganjamo, je bila zbirališče najbolj propadle sodrge. Laputnik je bil mojster v tem, kjer se je šlo, koga opehariti in ogoljufati, Liza pa je razumela prav izborno prikrivati nakradeno blago v svoji koči, in še mnogo drugih nelepih reci se je govorilo o tej prekanjenim Ko je pogorela Plevmkova pristava, se je v obče govorilo, da je ni nikdo drugi zažgal nego Laputnik, da bi si mogel pri gašenju napolniti žepe. Pol svojega življenja sta presedela Laputnika v zaporu. — Laputnik Irga je pred trinajstimi leti telebnil pijan v vaški jarek ter se tam napil za celo večnost, o Lizi ni bilo že osem let duha ne sluha. Ne smemo se tedaj čuditi, ce je zagnala Beta tak grozen krik, ko ji je žlabudrava tovarišica s tako gotovostjo pojasnjevala: „Primicijant je sin ničvrednih Laputnikov!“ Ko je Katra videla, kak mogočen vtis so naredile te besede na rahlo čutečo sosedinjo, skušala jo je potolažiti. „Pojdi, Beta, in bodi mirna! Je-li da, imela si Lojzeta pač preveč rada. Jaz ne bi smela omeniti tega; tudi nisem mislila, da ti tega ne veš.“ Beta je ^vignila pobešeno glavo. Vprla je svoj presunljiv pogled v Katrine oči in iskala v njih, ali je resnica, ali je laž, kar ji je govorila, ter dejala: „Katra, povej odkritosrčno, ali je res, da ljudje tako o Lojzetu govore?“ (Dalje prih.) Nemčija svari. Nemški poslanik je porto svaril, da naj ne izžene iz Turčije Italijanov, ker bi to moglo imeti nepregledne posledice. Porta najbrže tega tudi ne bo storila in bode preprečila generalno izganjanje vseh Italijanov. Turški z u n !a h j i minister. Naivzlic nasprotnim vestem bo (ReŠid-paŠa najbrže prevzel zunanje ministrstvo. Zrakoplovci iščejo turške pozicije. Italijanska vlada je sprejela ponu/dbo ruskih zrakoplovcev ijiankovskyja in Lercheja, da z eroplani preišče ta' turške pozicije v 'Tripolisu. Oba zrakoplov-ca sta že odpotovala iz Vjaršave v 'Milan ter se ukrcala v Genovi na Indijo. Italijanska ekspedicijska armad a. Zla ekspedicijo namenjene čete se zbirajo večinoma v Neapolju. Tu se bodo vkrc.alL General Careva je že prevzel, poveljništvo. Gete iz okoliša neapolj-skega in; šicilijskega armadnegai zbora se 'zaradi kolere ne bodo mobilizirale. Kedaj da odide ekspedicijska armada., še ni' znano. . Vodstvo ekspedicijske armade namerava 15 dni potem, ko bodo zbrane vse čete pred mestom Tripolisom, odkorakati v notranjost dežele. Izganjanje Italijanov iz ITju r c i j e. V Rimu vlada veliko razburjenje, ker namerava turška vlajda izgnati iz Turčije 50.000 Italijanov in ker se je proglasil bojkot italijanskemu blagu v turških pristaniščih. Italija je namreč upala, da ne bo prišlo do tega, ker je italijanska vlada sklenila vojno lokalizirati samo na Tripolis in Kirenajko in je odpoklicala 'mornarico od albanske oba i. Ce bi Turčija ne odnehala., te)etaj bo Italija najprej prosila! velevlasti za intervencijo. Izključeno pa. tudi ni, da bo italijanska. mornarica zopet odplula v turško morje, da varuje Italijane po Turčiji in da tudi prepreči bojkot-no gibanje. v * * Govori se, da se bo sklep, Italijane izgnati iz Turčije, predložilo zbornici, ker noče vlada; za tako važno zad tvo sama. prevzeti odgovornosti. Kako znajo italijanski topničarji streljati. Dne 29. septembra je priplulo v preveško vodovje šest italijanskih lajdij. .Operacije so bite ovirane s tem, da ni bilo nikakih vest o vojnem stanju. Italijanske vojne ladije so turško topničarko „Tokat“ zalotile izven prista|nišča in jo razdejale. Na „Tokat“1 je bilo v daljavi treh kilometrov 'izstreljenih 300 strelov, ali le sedem jih je zadelo. Od moštva so bili ranjeni Štirje možje. Na ladiji so našli tri krogle, napolnjene z neko zelenkasto materijo, ki je tako smrdela., da je prišlo moštvu slabo. Giolitti govori o socialni pravičnosti. Na banketu, ki je bil v Turinu prirejen na čast ministrskemu predsedniku Giolittiju, je ta govoril o mirsljubnosti Italije, ki pa n,e more segati tako daleč, da bi žrtvovala vitalne interese dežele in narodno — čast. (Roparsko rokodelstvo je zelo Častno!) 1 Nadalje je govoril o „prednji straži italijanske kulture“ ter zaključil tako: Italiji, ki pogumno zavzema svoje mesto na svetu, ki otvarja v imenu socialne pravičnosti tretjo kulturo, slavni savojski dinastiji (ravnokar se zopet „proslavlja“ slavna dinastija), našemu mnogo-Ijubljenemu vladarju, ki daje Italijanom zgled občudovanja' vrednih meščanskih čednosti in modernega mišljenja (v Tripolitaniji!) posvetimo svojo obljubo. Turčija se še nadalje oboro ž uje, Iz Soluna se brzoja.vlja, da je obvestil vojni minister armadnega nadzornika Haki-pašo, da bode dobil poveljstvo vzhodne armade. Vojnim poveljnikom v Solunu, Ueskobu in Monastiru se je naročilo, da v teku osmih dni pripravijo zaloge živil, da preskrbe 250.000 mož za dobo dveh mesecev. Rezervisti mora-jo biti pripravljeni, da se jih lahko vsak trenotek pokliče pod orožje. Sveta vojna. Tripolitanski župan brzojavlja, da je vtste prebivalstvo v Tripolitaniji in Benghafiji pripravljeno, začeti prott Italijanom sveto vojno. Kakor poročajo listi, je pretendent Imam Jahia ponudil sultanu 100,000 in pretendent Seid Idris 40 tisoč mož z,a| sveto vojno proti Italijanom. Tudi razni šejki v, Jemenu in Medini so izjavili, » da so pripravljeni, se udeležiti svete vojne. Politični pregled. Državni zbor. , ... Dunaj, 10. oktobra. Po razburljivih' dogodkih zadnjega tedna izgleda danes v zbornici popolnoma navadno. Razpoloženje med poslanci je navzlic temu, da stoji v ospredju draginjsko vprašanje, jako mirno. Galerije so ravno tako kot zadnji petek, slabo zasedene, ker je težko dobiti dovoljenje za vstop. Gneča pred vratami parlamenta je pa jako velika, Senzacionelni atentat na ju-stičnega ministra je opomnil dunrflske boljše kroge, ki prepustijo sicer zanimanje za obravnave v zbor- niči Adlerjevim pristašem, na to, da je ljudsko zastopstvo še zmiraj v sredini dunajskega mesta. 'Na. dnevnem redu je ‘draginja. Vložegih ‘je 29 predlogov, ki se tičejo draginje. U|d teh so bili še le trije utemeljevani. Kot prvi je govoril ministrski predsednik in sicer o draginjskiem vprašanju. Navajal je razne vzroke, med temi je tuni' navedel dejstvo, da naša trgovska politika v zadnjih desetletjih ni bila posebno srečna. Olmend je tudi pogajanja z Ogrsko in izjavit, da, akoraviio še ne sme pred koncern pogajanj izdati podrobnosti, lahko zatrdi, da se ne bo predalo vitalnih interesov naše državne polovice.* Za njim je govoril justični migi ste r dr. ,Ho-chenburger, ki je zavračal napade •.socialne demokracije na 'sodnike. Nemški poslanci so mu demonstrativno burno ploskali. Zn Hochenbur ge r j em je govoril poljedelski minister pl. Widmamnl ki se je tudi pečal z draginjs-kim vprašvnjem in izjavil, da je mesno vprašanje samo del splošnega draginj skega problema. Razlagal je velikopotezen načrt odredb za ppvizdigo boljedelst-va in živinoreje,, za organiziranje prometa živil, izvršitev melioracij itd. Izjavil je, da je mnenja, če se vse to, kar je omenil, posreči* uspešno izpeljati, da bo to dosti pripomoglo k omiljenju draginje. Vodja trgovinskega ministrstva dr. pl. 'Malaja je izjavil, da bo do onega, momenta, ko še bo 'izdalo zakone glede* kartelov, še dokaj časa preteklo. Do tedaj pa morajo administrativne- določbe pobijati razne predrznosti kartelov. Koncem seje je ministrski predsednik) v sporazumu z naučnim ministrom in ministrom javnih del odgovarjal na interpelacijo čeških poslancev v zadevi češkega, ljudskega! šolstva* na. Dunaju. Med drugim je izjavil tudi, da bo zmiraji naloga, vlade, pri odločitvah 'državnih oblastij skrbeti zla to, da bo tudi češkim dunajskim prebivalcem, ki hočejo dati svoje o-tröke podučevati’ v materinem jeziku, kana priložnost, tej svoji želji ustreči, v kolikor pač dopustijo oästoje-či zakoni. * * * Poslanec* Brenčič .jo stavil nujni predlog' za pp ‘toči pojšM tevane pri Sv, Trojici v Halozh, katerim je meseca julija napravila toča veliko Škodo. Posebno je vlado opozarjal na vsaiksletno nesreče, radi Katerih je ljudstvo v veliki bedi. Poslanec Brenčič je stavil nujni predlog radi letošnje suše v ptujskem in ormožkem okraju. Prosil je za podporo, odpis davkov in da se v ooeh pkrajih ustavijo eksekucije. Napadalec ministra dr. pl. Hochenhargerja. O atentatorju Njegošu v parlamentu posnemamo po „(Naše,m Jedinstvu“ te-le podrobnosti: Nikola Njegoš je sedaj star let in je po poklicu mizarski pomočnik. .V Split je prihajal večkrat in se tu mudil dalje časa. Po mišljenju je socialni demokrat. Pred leti,, ko so imeli Hrvati v Splitu neko manifestacijo v obhodom po mestu, je Nikola kot vojaški korporal .na obali na ves glas zaklical,: „.'Živijo socializem! “ Zato je bil od vojaške oblasti tudi kaznovan. Steer se je Njegoš obnašal kot delavec prav lepo. Kadar je došel v Split, se je nastanil v prvih hotelih, ker ima tudi nekaj svojega laistnegia premoženja. Njegov stric je bil oni pravoslavni Škof Nfegoš, ki jo pred leti živjel v Splitu, kamor je ido|šel iz Rusije. V Splitu je občeval večinoma sijmo z Matom Rojetom, Ki je bil tudi prepričan socialist. Škof Njegoš je bil reje metropolit na Cetinju ob Času kneza Danila. In o je bil knez D|a)niIo umorjen, se je najbrže tudi' Njegoš zameril s svojim obnašanjem. Zato je odšel v Rusijo. Ko se je vrnil iz Rusije, je živel v Splitu. V Šibeniku je imel brata Jovana, kateremu je tudi zapustil svojo hišo in nekaj denarja. Ta Jovan je bil o-Če ‘atentatorja Nikolie Njegoša. Se nedavno tega je imela Njegoševa rodbina krčmo na obali v Šibeniku. Krčmo so imenovali .^A n demo dal' Jqfvo.“ Gostilno so pred kratkim prodali. Nikola Njegoš je poskušal svojo srečo tudi v Srbiji. Toda od tam se je kmalu Vfrnil v Split, kjer je bil še prve dni preteklega meseca. Od tu je odpotoval preko Reke na Dunaj. Rodbina se je iz Njegu-Ša V Crnigori' doselila v Drniš v Dalmacijo ter si nadela ime po kraju, odkoder je došla. Iz Drniša se je Nikolin oče Jovo Njegoš preselil v Šibenik. * * * Cesar je dne 9. t. m. sprejel, v avdijenci justič-neg,a ministra dr. Hochenburgerja, kateri je Šel k cesarju, da se mu zahvali za Čestitke. Preiskava zoper Pavlina, ki 'je bil obdolžen sokrivde pri atentatu na ministra Hochenburgerja, se bo ustavila. Češko. Posvetovanja Češke nacionalno-politične komisije so se z'aöela; dne 9. t. m. .Vsj Češki listi se bavi j oi s to zadevo. .„Čas“ poroča,' da so Češki Člani te komisije sklenili opustiti vse sklepe, ki so se dosegli pri lanskih pravnih) pogajanjih, in zahtevati, da se posvetovanja v nacionalno-pioliticni komisiji koncentrirajo na to, da se doseže Čejško-nemški sporazum, in ne le delozmožnost Češkega deželnega zbora. Cehi so zavrnili stališče cesarskega namestnika in, članov konservativnega češkega vjeleposestva, ki zahtevajo, n*aj se pred vsiem reši del materijala, takozvani majhni sporazum, da se s tem olajša Nemcem, odnehati z obstrukcijo v deželnem zboru. Predmet posvetovanj naj bi ne bili samo vladni predlogi, temveč tudi (vsi inicijativni predlogi, ki so jih stavili Cehi in Nemci. Stranka prava. Te dni se je vršilo v Zagrebu posvetovanje o-srednjega sveta stranke prava. Posvetovanja so se udeležili: poslanci hrvaškega deželnega zbora, dr.Mile Starčevič, dr. Horvat, Cezar Akašič, dr. Prebeg, Ziagorac, dr.. Milobar in drugi; poslanci bosanskega sabora dr. Sunanič, dr. Mandič, Veseličič, N. Prečna; dalmatinski deželni poslanci Prodan, dr. Drinko-vič in dr. Krstelj. Istrski poslanci niso došli. Strankinim predsednikom je izvoljen poslanec dr. Mile Starčevič, podpredsednikom dr,. Horvat, Prodan, Laginja in dr, Mandič. O posvetovanjih se je izdal komunike, v katerem povzema strankino vodstvo stališče proti izjavam ministrskega predsednika grofa Khuena in jih imenuje provokacijo in žaljenje. V smislu programatiČne . sankcije se bo zavzemala stranka prava za priklopi-tev slovenskih dežel monarhije k Hrvaški. Končno izjavlja stranka praga, da obsoja vsak verski boj. Strankin svet je storil sklep, v vseh postavodajnih korporacijah, v katerih ima stranka prava* svoje zastopnike, započeti energično akcijo za gradnjo dal-matinsko-liške železnice, kakor tudi za gradnjo drugih projektiranih železnic na Hrvaškem, v Dalmaciji in Bosni, Kar se tiče sedanjega režima v Hrvatski, protestira stranka prava proti protiustavni vladi in proti od nje pospeševani madžarizaciji in Koče pod-vzeti vse zakonite korake, da se tem razmeram stori konec. Bolgarija. 'Mednarodna, razstava v Sofiji bode otvorjena 1. oziroma 14. junija in bode dne 31. avgusta, oziroma 13. septembra zaključena. Ta razstava, ki stoji pod eadtnim predsedstvom kraljevskega ministra za trgovino in poljedelstvo, bo obsegala vse izdelke industrije, trgovine, poljedelstva, umetnosti, šolstva, higijene, živil in športa, 'To podjetje, ki stoji )pod varstvom mestne občine in trgovske in obrtne zbornice v Sofiji, med jubilejnim letom 1912 prirejeno, bo pritegnilo v bolgarsko glavno mesto Sofijo dosti obiskovalcev. Interesenti se naj obrnejo na ‘izvršjevalni odbor za mednarodno razstavo 1912 v Sofiji, Aleksandrov trg 5. Portugalsko. Novejša poročila z (vso gotovostjo poročajo o prodiranju monarhistov. Iz Lisabone poroča gAgence Havas“, da je dne 5. t. m. prodrla kolona/, močna 700 mož, pod poveljstvom Comacha v portugalski okraj Braganca in je zasedla več krajev. Kakih 2000 mož, ki so se v tamošnjem okraju zbrali, se je priklopilo koloni. Monarhisti, M se nahajajo v Vinhars, pričakujejo drugo kolono pod poveljstvom Conceirosa, ki bo prodrla preko Verina v Portugalsko. Monarhisti so Braganco in Chaves že zavzeli. Nekaj republikanskih častnikov, jki so se zoperstavljali, so ustrelili. Monarhisti pričakujejo, da bodo že kmalu gospodarji cele severne Portugalske. Govori se, da so nakupili monarhisti dve vojni ladiji, s katerih pomočjio mislijo zavzeti Oporto in Lisabono. Repjublikanci so mnenja, da bodo celo gibanje z lahkoto zadušili. Toda moč monarhistov vedno bolj nar ste, »posebno ker prestopajo k njim tudi vojaške čete. 2e sedaj cenijo moč monarhistov na 10.000 mož z 20 toppvi. Z gotovostjo se še ne more trditi, ali se bo posrečilo monarhistom, vreči mlado republiko, toda gotovo je, da stoji slednja pred prvo težko krizo. Ravno v tem času je skoro eno leto, kar je izbruhnila revolucija, ki je ria mesto mladega kralfa sama sebe posadila na prestol. Zgoditi se* zna, 'da se bo raVno ob obletnici svojega rojstva morala umakniti staremu režimu, ki bo gotovo napel vse svoje moči, da pride zopet do veljave. Kakšen bo izid, se še ne more z gotovostjo trditi. 'Serverni del Psrtugalske je odločno na strani republike. (Prišlo bo skoroda do krvave meščanske vojske, v kateri zna Izginiti republikanska misel, ali pa vstati v novi moči. fi * * Po najnovejših poročilih se je monarhistični vpad ponesrečil. Republikanci so zmagovalci na celi črti. Več monarhistov je vjetih. Novi turški minister za zunanje zadeve. Sultan je izdal irado, s katerim imenuje Assim Bey-a zunanjim ministrom. Assim Bey je bil dolga leta v Bel-gradu kot poslaniški tajnik, nato je postal poslaniški svet nik na Dunaju in sedaj je že tri leta poslanik v Sofiji Nekaj časa je bil tudi poslanik v Stockholmu. Nov e es. namestnik v Dalmaciji. Dosedanji ces. namestnik v Dalmaciji Nardelli je na lastno prošnjo npokojen. Na njegovo mesto je vpoklican namestniški podpredsednik v Trstu grof Attems. Raznoterosti Naročnikom. V zadnjem h:pu se je mo tar nekaj pokvaril, zato je v listu več tiskovnih napak, ki jih ne moremo popraviti, ker Monoline-stroji ne tečejo. Cenjeni čitatelji naj nam oproste. Iz glasbenega potovanja. Slučajno me je privedla pot na dan godu našega presvitlega cesarja v Celje, kjer sem na koru sodeloval pri potifikalni sv. maši, katero je (služil mil. gospod opat. Precej številni mešani’ zbor je proizvajaj latinsko mašo G-dur od slavno-znanega Malxa Filkeja, op. 80, in novi vatikanski koral. Na koncu svete mašie se je tudi popevala cesarska pesem v obeh jezikih, seveda veliko bolj navdušeno v slovenskem jeziku. Nadalje sem se tudi nekoliko mudil pri gospodu vodju orglarske šole Karolu Bervarju ter sem opazil, da je imenovani ravno izgotovil osem lepih žajtostink tin sicer Štiri za moški' in ravno toliko za mešani zbor. Skladbe so bolj v pripro-' stem slogu, sem in tam opremljene tudi nekoliko s kromatiko in kontrapunktičn, naj primer štev. 1, 3 in 6, kar pa me bode preglavice delalo pevcem, kateri znajo nekoliko popevati v 'taktu. Dob/ro bodo tudi došle onim zborom, koji popevajo na pokopališču na dam vseh svetnikov. Preb. kn. šk. ordinarijat v Mr/riboru je tisk teh skladb rade volje potrdil. 'Izgotovljenih, o-ziroma za izdajo pripravljenih, ima tudi pet blagoslovov, komponiranih v ljudskem tonu, katere je vdano poklonil mil. gospodu opatu Fr. [0]gradiju m. spomin petinsedemdesetletnice kot 'veli kemu (dobrotniku orglarske šole v Celju. — Organist iz KrvnIškega. Graški nadškof tajni svet/nik. Cesar je seko/v-skega nadškofa dr. Leopolda Schusterja imenoval za tajnega svetnika. Smrtna kosa. V Celja je nmrl v 29. leta starosti g. Milan Detiček, notarski kandidat, sin c. kr. notarja Jurija Detičeka. Pogreb se je vršil danes popoldne. Počivaj v miru! Boj za Wastianov mandat. Kakor v Maribora tako so si tudi v Gradcu nemški nacionalci hudo v laseh. Vprašanje Wastianovega naslednika razburja vsak dan bolj nemške dahove. Da bi se zalimale razpoke, so sedaj po atentatu na Hochenbnrgerja predlagali, naj se opusti Gargitterja in Weidenhofferja, ki sta se tudi sama vdala, in naj bo enoten kandidat Hochenburger. Po najnovejših vesteh je pa ta kandidaturo odklonil. In že se čujejo glasovi, kako Weidenhofierjanci izjavljajo, da odklanjajo Gargitterja in pristaši tega, da ga na vsak način drže. Zopet se bo začel bojr,i ples. Še' bo luštoo. Ponarejeni 20- in 100-kronski bankovci. Avstro-ogruka banka je izsledila zelo posrečene falzifikate 100-kronskih bankovcev iz let» 1910 in 20-jkironBkih bankovcev iz leta 1907. Pouarejalec je izdelal ha fo-tomehanski način za tiskanje falzifikatov. klišeje pravih bankovcev in jih porabljal za obe strani bankovca; na; falzifikatih sta obe strani enaki, dočim se na pravili ‘bankovcih nekoliko ločita. ;Z(a, eruiranje ponarejevalca je banka razpisala nagrado 0000 K. Ponarejeni 20-kronski bankovci so se pojavili v Tirstu, na Dunaju in v Pragi. Na prvi pogled napravlja falzifi-kat vtis zamazanega bankovca. Pri natančnejšem q-gledovanju pa je opaziti, da; je barva 'drugačna in nekam' mastna. Papir falzifikata je tolstejši in večji, kot papir pravega bajnkovca. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je prejelo 9. julija do 1. oktobra H9il sledeče darove: 500 K: gospod Plahuta kot čisti dobiček (veselice v Braslovčah; 273 K: abiturijent J. Kunc, nabiral svoto med so/šjolci idrijske realke; 160 K: c. kr. okrajni sodnik Josip Prevec, tretjino prebitka veselice v Radovljici; 100 K: o. kr. sekcijski svetnik dr. Ivo Šubelj na Dunaju; 91.32 K: gospod !Iv. Modic v Novivasi; po 00 K: odvetnik dr. K. Tirilier in hranilnica iv Šmarju pri Jelšah; 40 K: idrijski od- sek akademičnegaj ferijalnega društva „Prosveta“; 30 K: c. kr. šolski nadzornik dr. A. Primožič; 27 K: profesor Amat Škerlj, čisti dobiček koncerta v Toplicah; 20 K: c. kr. nafištaani zdravnik v pokoju dr. Fr. Košmelj; po 10 K: gpspjsid J. Ravnik (podr. Abramu) v Trstu in e. kr. generalni ‘advokat pri ruti višjem sodišču Ivan Djkretič; 6/K: c. kr. ured. drž. zak. dr. Vidic; po 0 K: Milan Žnidaršič in Iv. Pušar, strbjeTodje: po 2 K: R. (KnafliČ, E. Einspieler in Fr. Heric;1 po 1 K: Fr. Švare in Ivan Praznik; 1.5)0 K: Fr. Kristag, Skupaj1 1386.82 K. — Lepa hvala vsem plemenitim darovalcem, 'zlasti dijakom za njihovo delovanje in agitacijo; tekom počitnic v prid društva. Šolsko leto se zopet prične in Število revnih dijakov raste; zato prosimo kar najizdatmej-ših podpor. Darove sprejema, blagajnik gospod Ivan Luzar, nadrevident južne žel. v pokoju, Dunaj, III., Reisnerstrasse 27. Hrvaško vseučilišče v Zagrebu je imelo v mindern poletnem semestru 1101 rednih ih 96 izrecnih, slušateljev in sicer 101 na bogoslovni fakulteti, 779 na pravni, 183 na filozofični, potem 46 Bozdarjev, Bi geodetov in 60 farmacevtov. Od vseh slušateljev jih je bilo 704 iz Hrvaške, 27 iz Ogrsko, 108 iz Dalmacije, 36 iz Primorja, 8 iz Kranjske in Štajerske, 145 iz Bosne in Hercegovine, 34 tz Bolgarske in štirje iz Srbije. Drugi avstriiski protialkoholni kongres v Gradcu. V nedeljo dopoldne se je v graških: mestnih re-dutnih dvoranah o tvoril drugi ' avstrijski protialko-boni kongres. Mnogoštevilno so. bili zastopani odposlanci 'iz vseh delov države, najbolj pa iz Štajerske, Nižjeavstrijskje, Solnograške, Češke' in Galicije. Navzoč je bil tudi cesaf-ski namejstnik grof Clary, kot protektor kongresa. Izmed Slovencev sta došla tudi poslanca; gospoda; dr. Korošec in dr. Krek. Kongres se vrši v znamenju mladine. Gl avba misel vsega posvetovanja je, kako obvarovati mladino pred Škodljivimi vplivi alkohola. Kongreß je pozdravil v imenu vlade cesarski namestnik z jako prisrčnimi in toplimi besedami. Sledili so na to mnogoštevilni beferati, ki so bili vsi jako stvarni in tudi vsi z pritrjevanjem sprejeti. Povodom protialkoholnega kongresa se je vršila isti dan; popoldne v [„(Stefahijini 'dvorani“ velika - otroška slavnost, katere se je udeležilo več kot 1000 otrok. Yes kongres je krashs uspel, upati je, da bo prinesel posebno pri nas na Štajerskem, kjer ponekod tako razsaja šnopsarska kugu, dobre sadove. Jako zanimiv referat je podal dunajski odvetnik Daun; predaval je namreč o temi: alkohol in zanemarjenje mladine, in: zakonito varstvo mladine proti zapeljevanju k uživanju alkohola. Glede prve točke je govornik predlagal sledeče glavne točke: 1. Zanemarjenje mladine ima izvor največkrat v nevarnih vzgoje valnih vplivih alkoholu udanih smrišev. 2. Oblast za varstvo otrok ne sme še le takrat posredovati, ko so že omenjeni vplivi slabo včinkovali, ampak mora pravočasno sknpno s sodiščem npotrebiti odredbe za varstvo otrok. 3. Če se odvzame očetovska oblast, je dostikrat najboljše varstvo za v moralnem ozira ogrožene otroke. Med dragimi je na to še govoril g. Kalan iz Ljubljane, ki je predlagal, da se naj prihodnji kongres vrši že takoj drugo leto. Kongres je bil zaključen z velikim ljudskim zborovanjem. y Staj ersko« Maribor. Čedne razmere morajo vladati v nem-ško-nacionalnem delavskem, 'društvu „Hrbeiterschutz.“ Graški „Arbeiterwille“ očita drušitvu tako čedne stvari, da jih mi niti ponatisniti ne moremo, kajti kot raz-širjcvalci kakih vesti smo tudi v ‘polnem Obsegu odgovorni in kaka je naša porota, o tem ni vredno izgubljati besedi. Samo nekoliko simptomatičnih' dejstev! Pri „Arbeitierschutzu“ je bil za tajnika znani Laval. Gospodarstvu pri društvu, ki je bilo ustanovljeno samb iz strankarsko-nemšMh vzrokov, najbrže ni bilo najvzornejše. Čeprav se je pritegnite vse polno delodajalcev, ki naj bi s svojimi prispevki pomagali vzdrževati društvo in naj ta, način pomagati pridobiti delajvstvo, vendar ni Šlo. 'Moralo se je, opustiti mesto plačanega tajnika, ki ga je reprezentiraj! Laval in sedaj se naznanja, „da od 1.. oktobru opravljajo pisarniško delo (Člani odbora sami.“ Videti je, kakor da gre z društvom b koncu, kajti razni dvomljivi „[dogodki“ so po zatrdilu „Arbeiterwille“ omajali vse zaupanje vanj. Lavnjl je bil, kakor smo že poročali, od dne 15. septembra pri uredništvu •„Untersteirlsbhe Volkszeitung.“ Ce je sedaj, po znanih dogodljajih v graški porotni dvorani, Še tam, ni znano. Na vsak način so to zadeve, ki mečejo silno čudno InS na mariborske nemške nacionalce. 'Stališče Wastianovo, ki se je eksponira! za La/vala in ksjegai misel je bila tudi ustanovitev ,.Arbeiterschutza“, postaja; od dne do dne težavnejše. Socialna demokracija izrablja vse te razmere pridno v svoj prid. Maribor. Naše „(razmere.1“ Pretekli petek se je dogodil v mariborski]! glavnih ulicah, v Gosposki in /Tegetthoffovi, slučaj, kateri pač jasno kaže kulturo mariborskih Nemcev. Dijaki višje gimnazije v Mariboru, brez razlike narodnosti, Nemci in Slovenci, so si namreč omislili čepice, takozvane turške fese. Že v četrtek sta se dva dijaka) prikazala s temi čepicami na ulici. Ljudje, ki sb se sprehajnli v zgoraj omenjenih ulicah, so kar postojali in prodajali radovednost. Tupatam je priletela tudi marsikaka b|eseda. Toda ko se je drugi dan že več di(a.kov sprehajalo — bili so to slučajno sami Slovenci — je mariborska fakinaža kar trumoma ‘drla1 za njimi. V|e'čkrat (so jih tudi obho-lili, tako da so skoro vso ulico zaprli in se je mariborsko trezno misleče občinstvo kar zgražalo nad takim postopa/njem. Tudi so ti neolikanci1 bombardirali, dijake s Čepicami z ogrizki in; celo kamenje je padalo na nje. Fakinaža je zahtevala, da morajo dijjki vzeti čepice z glave, toda. ker peščica, dijakov tega ni hotela, so prileteli udarci in to celo y Tegetthoffovi ulici. Da bi se končno umirili nemški duhovi, so pa yzeli miroljubni dijaki fese z glave. Toda tudi sedaj ni bilo miru. Hoteli so jim fese sitoma iztrgati iz rok. (To bi trajalo Še dalje, če bi se 'dijaki ne bili porazgubili po stranskih ulicah. Jeden dijak pa je bil med potom proti domu celo s palicami pretepen od te faki-najže. — T|ako je torej! Sedaj še celo ljudje ri,e bodo smeli nositi pokrivala, kakoršna sami hočejo;, ker jim to zabrani mariborska fakinaža. Kaj pač poreče direkcija. realke v Mariboru, da dijaki tega zavoda napadajo kolege iz gimnazije?! Olika mariborskih Nemcev se je s tem zopet očitno pokazala. Palica; in kamenje sta res znaka kulture gotovih ljudi. Studenci pri Maribpru. Patrioticni Nemqi. V nedeljo dne 8. t. m. so .^blagoslovili“ naši vele-Nemci novo dekliško šblo, o katere niastanku bi se dalo marsikaj povedati, ki bi postavilo razne narodne odpadnike, ki imajo vodilno vlogo pri studeni šiitom poslli-nemštvu, v Še čudnejšo luč, kakor so sedaj. Sola, ki je glasom avstrijskih paragrafov last vjseh narodnosti dotične kronovine, se je ’otvorila z proti'avstrij.sko pesmijo „Die Wacht am /Rhein“, kar najjasneje označuje pomen in namen nove vzgojevalnice. Nam se zdi, da slavna oblast, ki najde pri najnedolžnejših' prireditvah Slovencev zelo smešne nevarnosti, /še do (danes ni iz-previdela, kaj se pravi, vzgojiti si vdano,.. Zelo značilno je, da so pelo otroci,‘‘ ki so bili povabljeni na ta „Einweihung“, zmajali z glavicami, ker si *še ne morejo tolmačiti blagoslavljenja brez 'duhovnika. In takim ljudem daješ", slovensko ljudstva, svoj najdražji zaklad?! Iz tvojega naj dražjega ti; bodo (vzgojili naj-strupenejšega tvojega; nasprotnika. Hvala Bogu, da bo 'kmalu drugače! Fram. Trgatev je večinoma že končana, le nekaj gospode Še ima brati. Mošt je izboren, samo malo ga je. Navadno se vsak. goljufa !za polovico manj pridelka. Pretekli teden je imel najboljši mošt do 20 stop. sladkorja. Tekoči teden bo kvaliteta poskočila. — Zastrupila se je delavka v Framu Marija Sturm, pristojna v Zgornjo Polskavo. Zapeljivec jo je pahnil v nesrečo in sramoto, potem jo pa pustil na cedilu. In vsled žalosti je nesrečno dekle zgrabilo za strup. Zapeljivec je bil nekdaj ud Marijine kružbe, a je kmalu začel zanemarjati svoje dolžnosti, feil izključen in, v-stopil je v drugo družbo, kjer se svobodno goji svo-bodina ljubezen. — S kostanja je padel Janez Skrbot, posestnik v Kopivniku, ter si zlomil obe roki; v soboto line 7. t. m. so reveža prepeljali y mariborsko bolnišnico. Ptuj. Po dolgem, dolgem Čsfeu je namestnija pa (vendar dovolila godtilno v Narodnem domu. Toda še predno je bilo dntično dovoljenje dostavljeno konzorciju, je mestni svet že sklenil protest. Ko poroča; o tem zadnji „Narodni List“, pristavlja, 'da bode ta gostilna v narodnem oziru velikega pomena. Tudi mi se pridružujemo tem mnenju, toda s/ 'pristajvkom, da le tedaj, če se v Narodnem domu ne bo napadalo ljudi, ki so drugega1 naziranja, kakor tisti, M n/avadno zabadajo .v .Čitalnico. Teda slišali smo že iz ust 'gotovih ljudi, da je Tbpjda Narodni 'dom izključna last liberalcev. Kaj pravi k temu konzorcij? Mi bomo molčali in gledali; in kar borno; videli in slišali, to bodemo tudi poročali. Št. Lenart v 'Slov. goricah. Tu se vrši v ne del jo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldan oibČni zbor podružnice i„]Slov(enske Straže“ v dvorani g. Arnušove gostilne. Govorijo gospodje: poslanec Roškar, Pušenjak, Žebot. Somišljeniki, agitirajte, da bb shod veličasten. Na shodu se bodo obravnavale, važne narod-no-obrambne in narodno-gospodarske zadeve. Teharje. V netieljo dne 15. t. m. priredi tukajšnje izobraževalno društvo igro .„’Sinovo maščevanje ali grof Jamski.“' Pred igro boite govor o namenu in pomenu telovadnega odseka, zlasti z.a( naš? kraj. Govornik pride iz Maribora. Vabimo k! prireditvi vse prijatelje tukajšnjih Slovencev in našega; mladinskega gibanja. Ljutomer. Že dovoljeni živinski sejm je oblast zopet prepovedala, ker se je pri več posestnikih v o-kolici aopet pojavila slinovka. Atovacerkev. Čebelarska' podružnica za Novo-cerkev in okolico ima v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v ljudski 'šoli čebelarsko predavanje, katerega bode imel gospod nadučitelj Hinko Karnič-nik. Po predavanju se vrši redni občni zbor podružnice. Vabijo se Čebelajrji, da se obilno udeležijo. — Odbor. Spuhlja. Pri občinskih volitvah dne 9. t, m. so bili izvoljeni sledeči odborniki in namestniki: I, razred: odborniki: Brenčič Mihael, državni poslanec, 7 gla(sov; Prosenjak Janez, kmet, 6 glasov p Zelenik Alojzij, kmet, 6 glasov: Toplak Blaž, veleposestnik, 6 glasov; namestnika: Kolarič Janez, kmet, 6 gla-sdv; Horvaf Franc, kmet, & glasov. II. razred: odborniki: Kranjčič Ignac, kmet, 5 glasov; Bombek F., kmet, 4 .glassve; Vidovič Lovrenc, kmet, 3 glasove; Jop Franc, Emet, 3 glasove; namestnika: Kramberger Anton, želar, 4 glasove; Prosenjak Tajg., kmet, 2 glasa. III. razred: odborniki: Antolič Jurij, želar, 21 glasov (štajercijanec): Vrtič Fr,atnc, želar, 20 glasov; Kramberger Franc, želar, 20 glasov: SrdinŠek Jakob, želar, 10 glasov; gamestnika: Lesjak Anton, želar, 6 'glasov; Strelec Tomaž, želar, 6 glasov. — Razun enega odbornika so vhi pristaši Slov, kmečke zveze. Št. Pavel v Savinjski dolini. V nedeljo, 22. okt. se pri nas ustanovi dekliška zvefca. Na ustanovnem zborovanju, ki bo popoldne po večernicah, govori dr. Hohnjec. Šmarje pri Jelšah’. Pri volitvj župana pretečeni pietek je bil enoglasno izvoljen gospod Matija Jeel za župana okoliške občine. Novi župan je 'odločen, zaveden nalš pristaš, ter zmožen in energičen mož. Svetovalci so: Martin Hrovat, Jakob Jiecl, Martin Novak, Josip Stoklas, istotako sami' naši neomajni pristaši. Odboru pripada. 24 mož, In so vsi pristaši naše ka-toliško-harodne stranke, razun/ enega, ki je prišel v naš katoliško-narodni odbor, kakor Pilat v apostolsko vero. Sefdaj bo, kakor opravičeno upiamo, konec strašnega nereda in nezadovoljnosti v okoliški občini. Pa tudi konec je štajerčijanske in liberalne komande, ker novi odbor hoče stati na lastnih’ nogah. Nemogoče bodo zanaprej drznosti raznih Granerjev itd., ' ki naj Svoje nasvete in določbe uporabljajo v svoji lastni u-pravi. Gospod župan, kaj mislite storiti z dosedanjim tajnikom in slugo, ki sta bila povod mnogi ljudski nevolji ?! Dobova. Pri nas je umrla dne 9. t. m. Ana Bo-sina, mati častitega gospoda Ivana Bosina, kaplana pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Pogreb je vodil in izvršil vsa mrtvaška opravila častiti gospod kaplan, ki je prihitel k pogrebu. Blaga žena, počivaj v miru! Luče. Ravnokar sem prebral „Stražo“, iz kar tere izvem, da nais, ki smo bili izvoljeni (jaz sem bil tudi volilec), sumniči „Slov, Narod“, oziroma naravnost dolži, da o zastopnikih „iz Črnega Kota“ ni povsem sigurno, ali znajo a si citati ali ne. Nasmehnil sem se, ko sem to Čital, pa Še bolj, ker sem bral, da je naš okraj „Črni kot“. Zato pa pišem, da. bo svet zvedel, da je naš kot bel, ker imamo že blizu vasi sneg. Pa še drugo je, kar poročam. Dne 5. t. m. je* g. Ivo Rop, tukajšnji organist, našel v vasi na jablar ni jabolčni cvet, kakor spomladi- Torej naš Kot je „bel“. Sneg imamo, cvet imamo spomladni in, Čitati znamo ter pisati tudi. Zato se podpišem s polnim imenom. — Vinko Jezernik, zastopnik gornjegrajskega o-kraja. Žaga, brusi in straže s strejnim obratom.:: Zarad za girarati]e Srk.:: lzuršuje nagrobne spomenike in osa monumentalna in stao-ss = bena dela iz tu- in inozemskega materijala, ss “ PisičB za pelslštra iz razrab&ranega marmorja. :: Mika zaloga Izgofooijenib nagrobnib spomenikov. :: Hajnižjo cene. :: Euiantni s=x s=! plačilni pogoji. :: Haračila se izuršujejo točno. s=s s=s Ceniki in stroškovni proračun! brezplačno. Brzojavke: t€a§fist@s©š®«a družba :: C eile. 4&tm Trgovina špecerijskega blaga |f|ilan Hočevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe: ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka nima, slivov&e, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, ckebe, mandeine, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd. Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega» L n ecu las“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove. Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje. 771 Mnogo denarja prihrani, kdor si nabavi sukno in modno blago od tvrdke Milica Tomec, tovarna sukna. Hnmpolec, Češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled. SC* Salldn! zastopniki se spremalo. *ao ^ H J Prevzamem vt* del« a JB dekoraeijske, slikarska in " pleskarske stroke, katera izvršeni vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc t Celja Gospodska ulica 5. o %; n I all na vratu in na pljučah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L, Wolffsky v Bernlinu N., Weissenburgerstr. 79. — Tisoč priznanj je porok velike zdravilne moči. Brošurice na zahtevo zastonj! ■ jgy — se poceni proda v Ma-leSScS riboru, Kernstockgasse 8t.?6. Več se izve pri upravni štvu. Äi'i CioSifnajcenejo \ Stemecu Celju. zastonj. n. Vzorci I 8e tak°j sPrej' me v manufakturni trgovini M. E. Šepec, Maribor. Tage » vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah os. Kaldb, tovarna za vage, 7.iilfiiiinp. Mnrnvslrn I >1 I DOSOIllCa T ropstrsvana zadrega z neomejeno zaveza Stolna ulica št« § (med glavmm trg« in stolne cerkvijo). flv&nilm vlogo se sprejemajo od vsakega in ee obrestujejo: oa-V dne po 4s/e, proti 8 mesečni odpovedi po 4l/i-Obresti se pripisujejo fe kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se spre-jamajo kot gotov denar, ne da bi ae njih obre-stovanjfi kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti se poltno hranilne položnico na razpolage (šok konto 87.978). Kenta* davek plača posojilnica hm. « s« dajejo le članom in steer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4’/4®/*, aa vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V**/« in na osebni kredit po 6%. Nadalje isposojaje na sastave vrednostnih papäqev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje aa vknjižbo dela plača le ~ U?a