Si. 17. V Ljubljani, sreda Mute sodalao Mitim dne 22 januarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak danjpopoldne. Uredništvo in mpravnlitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42’—, za pol leta K 21'—, m četrt leta K 10'50, za mesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K 46, sa ostalo tujino in Ameriko K 54. Imorati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI1—; razglasi in poslano vrstica po 6(5 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list ao poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata te efonsko zvezo štev. 312. . Mir med nami. Govoril sodrug Alb. Prepeluh na taboru »Svete voj-skc“ v I-iubljani, dne 19. januarja 1919. Kdo je kriv? -''tiri in več let so se klali narodi med seboj. Bojna vihra je razdejala najlepše dele sveta. Vse vprek se je uničevalo, kar so zgradili in uredili tisoči, milijoni ljudi s svojim bistrim umom, z delom, s p ridnostjo in z vstrajnostjo. Ako je kdo vprašal: kdo je pač kriv tega velikega poboja, uničevanja, greha in zla, ni našel zadovoljivega odgovora. Nihče ni hotel prevzeti na sebe krivde, vsi so se je branili, niti sokrivde na vsem tem zločinskem delu ni imel nihče poguma priznati. Pribiti moram: V vsej dolgi svetovni vojni sc ni našel človek, ki bi si upal izreči grozno besedo: Jaz sem kriv! Kdo bj pač bil, ki bi prevzel na sebe odgovornost za to gorje, . to bedo, te očividne, vsakomur razumljive in jasne krivice? Ali bo mir ali ga ne bo? Boj in uničevanje sta končana. Človeštvo se je streznilo in sklepa »mir« med seboj. Ali bo človeštvo doseglo cilj, po katerem danes hrepeni? To je tisto veliko vprašanje, ki nas vse zanima te dni. Mislim, da ga bo doseglo, ako se bo odreklo vsemu tistemu, kar ga je nujno, neodvratno pognalo v klanjo in medsebojno pobijanje. Narodi si hočejo ustanoviti svojo zvezo, ki naj zabrani onemogoči, da se povrnejo prepiri in vojne in zlasti takšno vojne. Mislim, da je takšna zveza mogoča, ako bo slonela na vseobčo priznani resnici in pravici. Po dosedanjih izkušnjah nismo upravičeni imeti prevelikih upov v pravicoljubnost in resnicoljubnost človeštva. Vendar Pa ni dvoma, da je mir med narodi potreben, pa ne samo potreben, ampak samoobsebi umljiv, za vsakogar, ki misli in čuti, ki veruje in spoznava, da človek ni žival, temveč bitje, z umom in s srcem. Iz tega spoznanja se more poroditi trajni mir ined narodi. Samo na principih resnico in pravice je možno zgraditi tisto lepo stavbo, ki ji pravimo »zveza narodov«. Pravi krivec zla. Spoznavamo v tem trenutku bede, ljudskega umiranja vsled nje, v tem trenotku, ko se zavedamo, da se mora na razvalinah starega zgraditi nov, boljši in pravičnejša svet, da je vse, kar je kdarkoli doletelo slabega VQsolj,,o človeštvo, bilo sad laži. Kadarkoli in kjerkoli sn ljudje premišljevali o vzrokih nesreč, ki so doletele '•lf>veštvo, vedno sc je kot njih pravzrok oznamovala laž. Ta laž se je porodila v dušah posameznikov in st; ie potem kakor kuga razpasla med vse, ali vsaj velik* i del človeštva. Vsaka resnična nesreča človeštva se je | vedno rodiia iz njegove lastne laži. Oreh, kakor je bil ; ravnokar minula svetovna vojna, smo vršili brez misli, tjavendan, in le tupatain smo se v posebno svetlih duševnih trenotkih vpraševali, kdo je kriv vsemu temu zlu. Označili smo kot krivca sedaj tega, sedaj zopet onega m občutili zaničevanje zanj. Nihče nikoli pa ni pomislil, da je krivda v vseh nas samih, da smo bili krivci tud. nn sami, zato, ker je bila krivda v naših srcih in glavah. Iskanje resnice. V vsej tej dolgi dobi neprestano se ponavljajočih zločinov, nezgod, bede in nasilnega umiranja, se nismo nikoli, ali pa le redkokdaj domislli tega, kar je božje v človeški duševnosti: resnice. Kot posamezniki smo životarili v lažnjivih domišljijah, v sovraštvu do svojega Soseda, v zavisti do vseh drugih in v podobnih nizkih nagonih. Velika večina nas vseh, nikoli ni resno jemala ruka, da ne smeš storiti sosedu, kar bi tebi samemu bilo nemilo in nedrago. Takšno življenje in pa takšno nazi-ranje posameznikov o življenju, se je zgostilo v narodih, dokler ni vzbuknila v silni plamen vseobčega sovraštva, nestrpnosti in poboja med ljudmi. Dolga leta se je človeštvo kopalo v krvi in v železu, ginilo v nepopisni bedi, umiralo pod udarci svoje zaslepljenosti, pred-no se je zavedalo, da je potrebno preroditve in očiščenja, prevsem očiščenja. Sedaj išče poti, ki naj ga zopet povede do resnice in pravice. Sedaj zopet spoznavamo vel ko vrednost prijateljstva svojega soseda in bližnjega, sopomoči njegovega uma in zlasti srca. Sedaj zopet uvl-devamo, da je vse, kar nas je pahnilo v nesrečo, vse tisto s slavnimi čini in brezmiselnimi besedami okfnčeno mišljenje in čustvovanje bila — laž, porojena v nas in Iz j nas samih. Spoznavamo, kako malo je bilo poštenja v j našem hotenju in pojmovanju vskdanjega življenja. Spoznavamo, da nas je to zavedlo v greh in krivičnoBt in nasilja, pahnilo končno v brezdno, iz katerega bomo šele po težkem delu in trudu našli izhod na plan, pod solnce. Narodi se pripravljajo na medsebojno spravo in da obude kes za zločine. Vedo, da mora ven vse, kar je zakrivilo to žalostno polpreteklost in sedanjost in da mora prevladati zavest, da je blaginja in sreča celote *n posameznika tisto, po čemur moramo stremiti. Bodoči mir bo trajen, ako bo temeljil na resnici, kakor je zapisana v srcu vsakega človeka, ako bo zadoščeno vsemu, kar občutimo kot dobro, Dravično in pošteno, in bo zavrženo vse, kar občuti človeška notranjost kot nepoštenost in laž. Vse je odvisno od ljudi samih, ako se bodo ravnali po spoznanju, da se iz krivice more roditi le krivica, iz laži zgolj laž. -v Kako smo živeli in kako moramo v b o - d o č e? Pomagati moramo, da se ustvari svet večje pravičnosti, kakor pa smo ga bili vajeni doslej. Kako? sc vpra- j šamo. Mislim da tako, da vsak posameznik prispeva v ta namen s svojimi dejanji in zgledi, da bo, kratko rečeno, poskušal v zasebnem in javnern življenju uveljaviti svoj naturni čut poštenosti, resnice in spoštovanja do svojega soseda in bližnjika. Ako se ozremo nazaj na predvojno dobo pri nas doma, se nehote spomnimo na grde ih zaničevanja vredne razmere v našem javnem življenju, zlasti v političnem pogledu. Tu smo bili pravi tolovaji Mataji. Strankarski in politični boji so se vodili s-pomočjo laži,' natolcevanja, škodoželjnosti in nestrpnosti, in kar smo počenjali v javnem življenju, tega sc nismo ustrašili nadaljevati tudi v zasebnem. Tako smo zastrupljevali sami sebe in ljudstvo navajali k lažem, nepoštenostim in podobnim ogabnostim. To pa mora nehati, vsi se moramo odločno postaviti v bran proti takšnemu zavednemu zastrupljevanju javnega In zasebnega življenja. — Zavedno in odkritosrčno moramo stremeti za tem, da postanemo res narod poštenjakov in kot taki čuvarji človeškega dostojanstva. Boj ali p o m e h k u ž e n j e? Vprašali nie boste: »Torej proč z vsakim medsebojnim bojem?« Tako vprašanje zanikani. Vse življenje je boj, je spreminjanje danega, je večno presnavljanje naših misli in občutkov. Boj je edina možnost zdravega napredka v človeškem dejanju in nehanju. Toda ta boj mora biti pošten, in zlasti v zadevah javnega življenja načelen. Za idejno podlago naj mu služi spoznana resnica In pravica. V vseh primerih moramo odklanjati laž kot bojno sredstvo. Mogoče je, da se z lažmi lažje in hitreje dosega male uspehe, toda ne pozabimo, da so tako priborjene zmage le navidezne, hipne, in da se more iz njih roditi le zlo — ker so iz zla porojene. Ne smemo pozabiti, da so takšni, z lažjo priborjeni uspehi vedno v škodo tudi tistemu, ki jih tako pribori, ne zgolj njegovemu nasprotniku. V interesu celokupnosti je tedaj, da izbac-nemo laž iz svoje srede in se navadimo na poštenost in resnico v vseh primerih življenja. Zmota človeštva, katere zgodovinske priče smo bili mi vsi, je nedvomno pokazala. da se moramo dvigniti iz blata, po katerem smo | sc plazili, da se moramo odreči nepoštenemu orožju v bojih vsakdanjega življenja. Ako pravim, naj zavlada med nami mir, ne mislim s tem na mir brezdelnosti, katerega posledica bi bila vsestransko pomehkuženje, temveč na to, da naj se boj vrši načelno, s pomočjo resnicoljubnosti in pravico-Ijubnosd. Kakor v zasebnem življenju, tako se mora tudi v vsem javnem življenju navaditi na poštenost. Kako presodimo, kaj je resnica in pravica? Ako je spor o tem/ kaj je resnica in kaj pravica, kako moremo to presoditi? Mislim, da je možnost te presoje dana vsakomur, ker živi čut pravico in resnice v človeški naturi, ker je vsakomur vrejen. Kar kdo spozna za pravico in za resnico, to naj si pridrži, kar občuti kot krivično in spozna za laž, naj zavrže, tudi ako bi mu momentano bilo v škodo. Tako opremljen in oborožen se podaj vsakdo v vrtinec življenja, in nobenega dvoma ni, da bo imel uspeli, ako njegovo geslo resnice in pravice ne bo zgolj navidezno, temveč se bo dotikalo jedra in bistva tega, za kar se bojuje. Sklep. Do miru pride človeštvo, pride narod, pride posameznik. ako bomo vpoštevali to, kar občutimo in spoznamo za pravično in resnično. Zaman pa bomo hrepeneli po trajnem miru, dokler se bomo prostovoljno uklanjali nasilju krivice in laži. Vsa rešitev jc v tem, da se navadimo vedno in povsod govoriti resnico. „JugosSavija“ in Pesek, Gosp. Anton Pesek od »Jugoslavije« dokazuje vsak dan bolj, da je nečeden časnikar. Pred več dnij je ponujal K 10.000 našemil uredništvu, če nm dokaže, da je navijalec cen in da je res tak človek kot ga je orisal naš »Naprej«. Mi smo sicer ta denar odklonili, ker se ga drže solze sirot, ker je pridobljen v tem nesrečnem vojnem času, ali sporočili smo gosp. vojnemu dobičkarju Pesku, naj ga izroči ljubljanskemu županu za ubožno akcijo, ker dokazati hočemo vse svoje trditve. Gosp. Pesek molči nato kot grob, ali po svoji revolverski metodi sumniči druge! Piše, da je »Naprej« v članku »vojni dobičkarji« pozabil na soc. demokratične voditelje, ki so take »reve«, da imajo lepe vile ter razpolagajo z velikim premoženjem, ki sp dobavljali mast in drugo blago en gros na vagone. Poživljamo gosp. Peska, da navede: kateri soc. dem. voditelji imajo vile, ki so si jih pridobili med vojno, in kateri so dobavljali mast in drugo blago na vagone! Bomo mu prav hvaležni, če nato enkrat definitivno odgovori. Vemo sicer, da ne bo odgovoril, ker mi prav dobro poznamo »naše voditelje« in vemo, da so to možje, ki jim ni prigovora. Gosp. Pesek laže tudi rad — pravi, da naš list ščuje nerazsodno maso in da kliče vlado zoper vojne dobičkarje, in to ono vlado, v kateri imajo »Naprejevci« eno tretjino zastopnikov . . .. Pesek ve, da to ni res, ker ve, da nova vlada, v kateri bi imeli soc. demokratje skoro eno tretjino (2 proti 7), še ni imenovana— ali, kaj to za gobezdača, ki ve, da se je zlagal. Konštatiramo: urednik in lastnik Jugoslavije gosp. Pesek bi se rad izmuznil iz zagate, v ktero je zašel ponujajoč K 10.000 za dokaze — ali prepričan naj bo, da mu vse zavijanje in sumničenje ne bo nič pomagalo. Nečeden časnikar je In vsak dan postaja še bolj nečeden. Politični pregled. Italijanske zahteve v Dalmaciji. Ženeva, 20. januarja. (Lj. k. u.) »Corriere della Sera« priobčuje dodatek k načelom, na katerih slonijo italijanske zahteve po dalmatinski obali. List doprinaša popolnoma stvarno dokaz nevzdržnosti italijanskih zahtev. Leta 1910. je prebivalstvo Dalmacije štelo 645 tisoč duš. Od teh je blo po italijanski sodbi 40 tisoč Italijanov, po avstrijskem štetju pa le 18 tisoč. Zgodovinsko sc da dokazati, da sc je gospodarstvo Benečije zrušilo že leta 1779. Člankar prihaja do zaključka, da se mora Italija odreči dalmatinski obali od Istre do Kotora, izvzemši mesto Zader, ki leži nekako v viš.ni Jakina. To mesto ima popolnoma italijanski značaj in je vsled tega zahteva Italija zase. Pič pa zahteva Ust garancije za varstvo italijanske manjšine, posebno v mestih Šibeniku, Splitu. Dubrovniku in Kotom. Dogovori nekdanjih avstrijskih narodov se v kratkem objavijo. Dunaj, 21. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poročajo listi, da se v kratkem uradno objavi dogovor, kj so ga sklenile narodne države na bivšem avstro-ogrskem ozemlju, toraj Nemška Avstrija, če-hoslovaška država, jugoslovanska država in Poljska, in ki sc nanaša na neovirani prevoz blaga, ki ga eni teh držav dobiva iz inozemstva po ozemlju druge teh narodnih držav. Na Ogrsko se ta dogovor ne nanaša, pričakovati pa je, da se bo tudi ogrska republika pridružila temu dogovoru. — Kaj vse razburja današnjo javnost. Inomost, 20. januarja. (Lj. k. u.) Olasom. dun. kor. urada poroča upravni odsek tirolske deželne skupščine, da je pred par dnevi »Bozener Zeitung« priobčila članek pod naslovom »Pismo Južnega Tirolca«, kjer se zavzema za spojitev Nemške Avstrije z Italijo. Ta članek, ki je bil prepovedan tudi v inozemstvu, je v najširših krogih zbudil veliko ogorčenje. Krščansko-socialni »Allgemeiner Tfroler Anzeiger« ugotavlja v članku pod naslovom »Izdajalci na delu«, da je spisal članek »Pismo Južnega Tirolca« Attore Poiomei, ki mu je italijanska vlada poverila propagando za gori omenjeni načrt in ki je vsajcemu od štirih bolcanskih listov ponudil po 5000 lir za objavo tega članka. Edino-le »Bozener Zeltung« je podlegla iz-kušnjavi in dobila za to 15.0000 lir. =» Češka tolerantnost nasproti Nemcem. Dunaj, 20. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Včera] je bila tukaj seja zaupnikov socialno demokratične stranke za Dunaj in Nižje Avstrijsko. Udeležil se je seje tajnik stranke, Tomašek, ter čehoslovaški poslanik na Dunaju, Tušar. Le-ta je izjavil v svojem govoru, da bo vlada Cehpslovaške republike skrbela za slehernega čeho-slovaškega 'državljana. Skrbela pa bo tudi za varstvo češke manjšine na Dunaju in bo z vsemi močmi delovala na to, da se čehoslovaški državljani presele na ozemlje čehoslovaške države. Zborovalci so odobrili poročila strankinega vodstva. ■=■ Protižldovsk! izgredi v Budimpešti. Budimpešta, 20. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tsk. urad poroča: Včeraj je bilo tukaj več roajalističnih in protižidovsklh shodov. Govorniki so govorili proti ž.dom, proti vladi grofa Karolyijem, doli z vlado!« Nato so demonstratje odšli k odšli k palači grofa Karolyija, kjer so vzklikali: »Doli s Karolyijem, dol z vlado!« Nato so rfemonstrantje odšli raznim kavarnam in jih porušili. Demonstracije so bile popolnoma protižidovskega značaja. — Volitve v Nemčiji. Berlin, 20. januarja. (Lj. k. u.) Vse kaže, da so se volitve splošno vršile mirno. Niti iz Berlina, niti od drugod ni nobenih vesti o motenju volit-venega akta. Edino-le v D.nalskem še volitve niso vršile brez nemira. — fzld berlinskih volitev. Berlin, 21. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada se uradno naznanja naslednji izid volitev: Socialisti večine 365.564 glasov (5 sedežev), izvoljeni Scheidemann, Fischer, Pfannkuch, Schmidt in Heimann; neodvisni socialisti 275.915 glasov (4 sedeži), izvoljeni Eichhorn, Haase, Lankant in Luize Zieta; nemška demokratična stranka 165.440 glasov (2 sedeža), izvoljena Naumann in Hartmann; nemško-na-cionalna ljudska stranka 92.374 glasov (1 sedež), izvoljen Laverrena; nemška ljudska stranka 54.370 glasov (1 sedež), izvoljen Kahl; krščanska ljudska stranka 51.021 glasov (1 sedež), izvoljen Pfeiffer. Vsega skupaj je bilo oddanih 1,002.671 glasov. — S'|a]na zmaga socialne demokracije v Nemčiji. Berlin, 21. jan. (Lj. k. u. Cehoslov. tisk. urad.) Izid nemških volitev je po najnovejših vesteh naslednji: Šahside-novnova stranka je izvojevala veliko zmago ter dobila 45% vseh mandatov, torej skoro polovico. Druga po moči je nemška demokratska stranka z 20%, centrum se je v splošnem vzdržal na dosedanji višini. Velik poraz so doživeli neodvisni socialisti, ki so samo v svojih središčih, v Lipskem in Kalle, zopet priborili mandate, število konservativnih mandatov do sedaj še ni znano. Scheideman-nova stranka sicer nima absolutne večine, a jo bo bržkone tvorila z nemško demokratsko stranko. Vsi voditelji velikih strank so bili zopet izvoljeni, tako n. pr. Scheidemann, Ebert, Haase, Erzberger, Orflber, Payer, Naumann, Fehrenbach, tudi Eichhorn, o katerem so že pripovedovali, da je pobegnil v inozemstvo. Nemško narodno skupščino skličejo v Welmar? Berlin, 21. januarja. (Lj. k .u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Lokalanzeiger«, da sta se skupna in pruska vlada odločili, da ne skličeta narodne skupščine v kakem pruskem mestu. Kakor je list zvedel na pristojnem mestu, so sk odločili za Weimer, kjer se bo torej sestala narodna skupščina. — Najmočnejša stranka v nemški narodni skupščini. Berlin,'20. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Večer-niki ugotavljajo glede izida volitev že sedaj, da bo sociai-nodemokratična stranka najmočnejša stranka v narodni skupščini in da bo nemška demokratična stranka druga najmočnejša stranka. Centrum je obdržal svoje stanje. Ne da se pa še pregledati, kako so izpadle volitve za druge stranke. — Mednarodni socialistični kongres. Nauen, 21. jan. (LJ. k. u. — Brezžično.) Henderson in Hujsman sta dospela 18. januarja v Bern ter določila sporazumno z švicarskimi socialisti, da se sn,ide mednarodni socialistični kongres 27. januarja v Bernu. — Londonski pakt in rumunska pogodba. Pariz, 20. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: V ravnokar izišli prvi številki »Revue de Balcan« priobčuje dr. Vesnič članek, kjer se o londonskem paktu in o ru-niunski pogodbi glede Banata izraža nastopno: Izjavljam javno, da nas ti dve pogodbi nikakor preveč ne vežeta, prvič, ker imamo neomejno zaupanje v modrost in pravičnost naših zaveznikov in drugič, ker ti dve pogodbi slonita na napakah. Pri sklenitvi teh pogodb nismo bili prisotni; zato vežeta samo one, ki so ji podpisali. Ti pa nimajo pravico, določevati našo usodo v času, ko smo se na njihovi strani boriji lojalno ln vdano. Ti pogodbi imata vse znake tajne diplomacije na sebi, kar jima jemlje veljavo pred mirovno konferenco, ki je odločena, da potrdi VVilsonova načela. Srbijo so mogli ugonobiti, toda nikoli ni omahovala; kajti vedela je, da pomenjajo njene žrtve nov svet svobode in pravičnosti. Zahtevamo le, kar nam gre po narodnostnem načelu, in proti tem principom se ne bomo nikdar pregrešili. Švedski zastopniki na mednarodni socialistični konferenci. Praga, 20. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Švedska je izvolila svoje zastopnike za mednarodno socialistično konferenco v Švici, in sicer Brantinga, Miillerja, urednika Engbergerja i. dr. Branting je že odpotoval preko Berlina. S seje Narodne vlade SHS. S 47. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 17. januarja 1919. Komisar Smodej je poslal telefonično poročilo o pogajanjih v Gradcu. Pogajanja se nanašajo n& določitev demarkacijske črte in na upravna vprašanja. Nemci zahtevajo, naj gre demarkacijska črta po meji med Koroško in Italijo, dalje po meji med Koroško in Kranjsko do Freibacha, ob Freibachu do izliva v Dravo in dalje ob Dravi do koroško-štajerske meje, tako da ostane Nemcem velikovški, roški, beljaški in ziljski okraj. V tem ozemlju zahtevajo Nemci tudi upravo zase. Major pl. Andrejka je predlagal kot minimalno zahtevo Narodne vlade, da naj tvori demarkacijsko črto sedanja bojna črta. Nemci na to niso pristali in pogajanja so prišla na mrtvo točko. Tedaj je štajerski deželni glavar pl. Kaan predlagal posredovalno, naj zasedejo Karavanški predor ententne čete, Velikovec pa nemško orožništvo. Slovenski zastopniki v Gradcu so se obrnili z ozirom na ta predlog po informacije na Narodno vlado. Narodna vlada stoji na stališču, da je ta predlog nesprejemljiv in da glede demarkacijske Črte ne more ničesar odnehati od svojih minimalnih zahtev. V Gradec sta dospela tudi oba ameriška častnika, ki se mudita v Jugoslaviji in pripravljata gradivo za mirovno konferenco. Pogajanja z Nemci so jako težavna, ker nastopajo nekateri nemški zastopniki s popolnoma neutemeljenimi očitanji in žaljivimi izjavami. Ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo v Beogradu je poslalo telegrafičnim potom navodila glede centralizacije tega urada. Narodna vlada prosi, da se zadevi uredi potom doggvora. Finančno ministrstvo v Beogradu naroča, da sestavijo vsa poverjeništva do 15. februarja t. 1. proračun stroškov v svojem oddelku, in priporoča največjo štedlji-vost pri vseh izdatkih. V naredbi št. 202 z dne 16. decembra 1918. (Uradni list št. 25) so se določile odškodnine za državne nameščence, ki so prestavljeni na drugo službeno mesto v domovino ali ki pridejo iz tujine v službo v domovini. Po določilih te naredbe bi bili uslužbenci državnih železnic deloma oškodovani. Zato se principijelno določi, da uslužbenci nobene kategorije železničarjev ne smjejo biti oškodovani po novi naredbi; ako dobivajo po sedanjem regulativu višjo odškodnino, naj se ista nakazuje tudi nadalje po tem ključu. Nova naredba velja za ž-elezni-i&rje samo, v kolikor nudi ugodnejšo odškodnino. Celokupna vlada izda naredbo o pravici občin Jo posega po stanovanjih, kakor se je določilo na enketi o stanovanjskem vprašanju dne 15. januarja t. 1. Sestavil se je uradni imenik vseh železniških postaj v Sloveniji. Z 20. januarjem 1919. se vpelje začasno za vse delavske kategorije pri železnicah osemurni delavnik. Narodna vlada poživlja upravo državne in južne železnice, da se glede delavne dobe pri vseh ostalih kategorijah uslužbenstva med seboj posvetujeta in pripravita dogovorno z zaupniki uslužbencev primerne predloge; pri tem naj se varujejo prometni in upravni interesi. Ministrski podtajnik v poljedelskem ministrstvu dr. Franc Vodopivec se imenuje okrajnim glavarjem. Ministrski podtajnik v ministrstvu za javna dela dr. Franc Ratej se prevzame v službo Narodne vlade kot vladni tajnik. Oba se pridelita poverjeništvu za notranje zadeve. Tovarnarji kisa prosijo, da se jim da nekaj špirita na razpolago, da zamorejo obrat vzdrževati, ker se jim sicer pokvarijo priprave. Narodna vlada jim da špirit po primerni ceni, ki jo določijo strokovnjaki, na razpolago pod pogojem, da se tudi cena kisu primerno zniža. Odobri se imenovanje veterinarskega višjega nadzornika Alojzija Paulina za začasnega vodjo veterinarskega odseka pri oddelku za kmetijstvo. Pri pogajanjih v Trstu med zastopnikoma Narodne vlade in okupacijsko oblastjo se je dosegel tudi dogovor glede kurirske službe med Ljubljano in Trstom. Italijani bodo pošiljali v Ljubljano karabinierja, ki bo donašal po italj. oblasti cenzurirano pošto na predsedstvo Narodne vlade; tu bo pa prejemal pošto, cenzurirano po Narodni vladi, in jo dostavljal v Trst. Vsako pismo se bo torej dvakrat cenzuriralo, v Ljubljani in v Trstu. Občinstvo se na to opozarja s pristavkom, da se bo kurirska služba takoj opustila, ako se bo izrabljala v politične namene. Zato naj se uporablja kurirska služba samo za res potrebna obvestila, v prvi vrsti za pisma trgovskega značaja. Potom kurirske službe se bodo izposlovale tudi pre-hodnice v zasedeno ozemlje in obratno. Kurir ne bo prihajal v Ljubljano vsak dan, ampak samo po potrebi. (Sklep Narodne vlade glede izplačila enkratnega nabavnega prispevka v februarju 1919, glede zvišanja dravinjske doklade aktivnim in vpokojenim državnim uslužbencem za mosec januar, februar in marec in glede zvišanja adjuta za praktikante in avskultante, so čAso-pisi že objavili dne 18. januarja 1919.) Gosp. Antonu Pesku. Prijatelji so me opozorili, da ste se v včerajšnji številki doteknili tudi mene z'nekim sumničenjem, češ, če poznam soc. dem. voditelje, ki imajo lepo vile ter razpolagajo z velikim premoženjem, in ki so dobavljali mast in drugo blago en gros na vagone. Gospod Pesek — povem Vam, da jih ne poznam. Bo mi zelo ljubo, če mi jih označite. Vem le zase, da imam hišo in vrt, ki sem si jo sezidal več let pred svetovno vojno — vem tudi zase, koliko imetja imam. Vem tudi zase, da nisem nikakega blaga zase dobavljal —; prav hvaležen bom radi stranke, če se mi pove, kdo so tisti, ki šo dobavljali mast na vagone in drugo blago en gros?! Ako gospod Pesek misli, da bo zadel pisavo našega »Napreja«, če mene sumniči — so moti! Tudi se moti, če misli, da komu Impo-nlra titulatura »g. sodrug ravnatelj Tone Kristan«. Meni se zdi, da je ta vredna le enega — Peska... n Anton Kristan. Dnevne vesti — Ko!‘ko je vreden dinar? Svoj čas je bilo javljeno, da je vrednost dinarja orjaka vrednosti frankrf. Z druge strani pa zopet pravijo, da je vreden dinar v Švici le 30 centimov, kakor tudi naša krona. Koliko je torej vreden srbski dinar? — Vil. predavanje »Akademije«. Ker je slikar gosp-Ivan Vavpotič v sredo, dno 22. t. m. zadržan radi predpriprav za pariško, mednarodno, umetniško razstavo, se vrši predavanje šele v petek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v realki, risalnica, I. nadstropje. Tema: Moderne smeri v umetnosti in Slovenci. — Razpis službe šolskega sluge. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je namestiti 2. stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki in s pravico do službene obleke, oziroma denarnega namestka zanjo. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in s šolskimi izpričevali, izpričevalom o znanju jezikov in o dosedanjem službovanju ter z uradno zdravniškim izpričeva- , lom o zdravstvenem stanju opremljene prošnje do dne 20. februarja 1919 pri Višjem šolskem svetu v Ljubljani. Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo (§ 1. zakona z dne 25. januarja 1914, drž. zak. štev. 15), imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani, štev. 115, z dne 20. novembra 1918. — Občni zbor slovenskih geometrov v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 26. januarja 1919 v uradnih prostorih na Vodnikovem trgu štev. 5, II. nadstropje ob 10. uri dopoldne. Ker so na dnevnem redu važne reči in ker se isti dan popoldne vrši ustanovni občni zbor društva državnih uslužbencev SHS za slovensko ozemlje, naj se člani polnoštevilno udeležijo. — Odbor. — Mariborska »Straža« piše: »Nad tri in pol milijona ,;ron vijnega posojila je podpisalo prejšnje vodstvo mariborskega okrajnega sodišča iz denarja mladoletnih otrok in drugih varovancev, ki je bil naložen pri sodno-depozitnem uradu. Denar je bil z malimi izjemami last »malih« ljudi, katerih se ni dosti vprašalo, ali so z nakupom voj»ega posojila zadovoljni ali ne«. — Celo ubogi mladoletni otroci so morali žrtvovati za vojno furijo svoje za življenje pripravljene denarje! — Prodaja telic, bikov in konj. Na deželni pristavi v Medvodah se bo prodalo prihodnji pondeljek, dne 27. t. m. 16 telic, 2 bika in 5 konj, Opozarjamo na to prodajo našo živinorejce. — Tatvine v Mariboru. Neki Ulil iz Špilja je ukradel iz mlina mariborske mestne aprovizacije 35 kilogramov moke, ki jo je potem baje prodajal po mestu. Redarstvo ga je zasačilo in prijelo. Maribor brez n;esa. Iz Maribora nam pišejo, da prihaja r.a mestni trg skrajno malo mesa, to se je zgodilo zlasti zadnje dneve. Piščancev je sicer na trgu obilo, toda priprosti revni delavec ne more dati za par piščancev k a." 50 k ion. Ali ne bi bilo mogoče urediti bolje preskrbo Ma':bora z mesom? —■ »Službeni Ust kraljevino SHS.« £adnji ministrski svet v Belgradu je sklenil, da naj takoj preneha izhajati dosedanji uradni list »Srpske Novine«. Namesto njega začne izhajati »Službeni list kraljevine SHS. Naslov lista bo natisnjen en dan v cirilici, drugi dan v latinici. Pravtako bo tudi besedilo deloma v cirilici, deloma v latinici. Vsi članki in naredbe bodo objavljene v cirilici in latinici. — Izvoz žita iz Jugoslavije. Iz države SHS bi se moglo izvoziti iz inozemstva za približno 278 milijonov kron žita, seveda v normalni dobi. Srbija pri tem ni všteta. Ceno tobaka padajo. Cene tobaka so padle od 45 na 20 levov za 1 kg. — Organizacija poštne, brzojavno in teleionske službe. Na predlog ministra za pošto in brzojav dr. Luki-niča, je ministrski svet odobril načrt za novo organizacijo poštne, brzojavne in telefonske službe v kraljevini SHS. Centralno vodstvo bo v rokah ministrstva, v čigar okrilju bo organizirano večje število odsekov in oddelkov. Uprava kot taka bo razdeljena na devet poštnih ravnateljstev, in sicer Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Temešvar, Belgrad, Niš, Skopijo in Cetinje. Za glavnega ravnatelja bo imenovan dosedanji poštni ravnatelj Hadži. »Društvo državnih uslužbencev državo SHS na slovenskem ozemlju« ima svoj ustanovni občni zbor pri- iiodnin nedeljo, cine 26. t. m. ob 2. uri popoldne v veliki dvop.ni »Mestnega doma« v Ljubljani, na kar že danes, •posebno. tovariše na deželi opozarjamo. Za sestavo zadevat; resolucije prosimo stvarnih prispevkov, ki jih je poslati vsaj do petka, t. j. 24. t. m. pripravljalnemu odboru na naslov t. č. predsednika gosp. Maksa Lillega, SHS višj. davč. upravitelja v Ljubljani. Gosp. Lilleg sprejema tudi vse priglase za pristop k društvu. Dopisnica zadošča. K društvu, ki bo osnovano na najvišji demokratični podlagi, pristopijo lahko vse strokovne stanovske organizacije z vsemi svojimi člani, pa tudi vsak aktivni ali umirovljeni najnižji in najvišji delavec države SHS, ne glede na čin ali spol. Prispevki za resolucijo naj ne obsegajo želja ali zahtev poedincev, temveč le posameznih strok že obstoječih stanovskih organizacij ter naj merijo v glavnem na zboljšanje gmotnega položaja drž. nastavljencev. Ustanovni občni zbor naj bo jesen ftdznak naše organizatorlčne dozorelosti v mladi Jugoslaviji! Tovariši, agitirajte za kar najinipozantnejšo udeležbo! — kš. Kako si pomaga zagrebški deški proletarijat? Iz Zagreba pišejo: Po zagrebških cestah hodijo dečki s krtačami in obrisačami ter si s čiščenjem čevljev služijo »mezdo«, da se prežive. Baje zaslužijo po 60 do 80 kron na dan. »N; slabo«, pravi »Večerni list«. Res ni slabo, prislužiti na dan 60 do 80 kron, ali pa gospodje tudi pomislijo, kakšne -posledice utegne imeti »vzgoja«, ki jo pobirajo » Uradniške skupine češkoslovaške državnopravne demokratske stranke. Praga, 20. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj ie bilo tukaj Zborovanje uradniških skupin čehoslovaške državnopravne demokratske stranke. Zborovanje je v svoji resoluciji ovrglo razredni boj in se izjavilo za enako udeležbo vseh slojev na vladi. Zahtevali so ne samo pol tično, ampak tudi gospodarsko in socialno demokratizacijo. Govorniki so proti boljševizmu ostro nastopali. Buigarf za federativno republiko. Budimpešta, 21. januarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada jnoroča »Az Est« iz Prage, da je po naročilu bulgarskega ministrskega predsednika Teodo-l rova v Prago došel bolgarski zastopnik dr. Balabanov, j da naprosi predsednika dr. Masaryka, naj bi prevzel posel nepristranskega posrednika pri uredbi odnošajev med Bulgarijo in Jugoslavijo. Bulgarija predlaga, naj Mace-don.ja postane avtonomna država, Srbija pa republika. Na Balkanu naj bi se osnovala federativna republika, ki naj bi obsegala Srbijo, Hrvatsko, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Hercegovino in Slovenijo. V tem primeru bi Bulgarija bila pripravljena pridružiti so jugoslovanski republiki. Bratianu je šel v Belgrad. Temešvar, 21. jan. (Lj. k. u.) Ceho-slovaški tisk. uracl poroča: Rumunski ministrski predsednik Bratianu je odpotoval v Belgrad. Njegovemu potovanju pripisujejo veliko politično važnost. Narodnostni minister na Ogrskem. Budimpešta, 21. jan. (Lj. k. u.) Ceho-slovaški tisk. urad poroča: Danes popoldne je bil ministrski svet, ki se je posvetoval o vprašanju imenovanja narodnostnega ministra. Imenovan bo bivši tajnik trgovske in obrtne zbornice v Aradu, Varjasy. Nemška narodna skupščina v Weimaru. Berlin, 20. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: NVolffov urad objavlja nastopno posebno izdanje: Berlin, 21. Državna vlada je sklenila sklicati narodno skupščino dne 6. februarja v VVeimar. Skupščina bo sklicana v NVeimar zato, da se ugodi zlasti želji južno nemških držav. Ne mislijo pa na to, da bi premestili tudi državno vlado v Weimar. Delni izid volitev v nemško narodno skupščino. Berlin, 21. jan. (Lj. k. u.) Wolffov urad poroča: Po doslej še neuradnih poročilih se more smatrati, da je do danes opoldne izvolje- nih 274 poslancev narodne skupščine iz 24 krogov od skupaj 37 krogov s 433 poslanci. Iz drugih krogov je zaznamovati veliko število delnih rezultatov, ki pa ne dopuščajo nikakršne gotove sodbe o razdelitvi mandatov. 274 poslancev je razdeljeno na razne stranke takole: Nemškorarodna ljudska stranka 24, krščansko socialna ljudska stranka 46, nemška ljudska stranka 11, ‘ nemška demokratična stranka 53, socialno demokratična stranka i 14, neodvisna socialno demokratična stranka 19. Razen tega je dobila demokratična stranka kine •.iških in poljedelskih delavcev 1 mandat v Slezvig-Holsteinu, Bavarska knietiška stranka po 2 mandata na Gorenjem in Dolenjem Bavarskem. meščanska stranka in zveza kmetov in vinogradnikov na Virtemberškem 2 mandata. V berlinski elektrarni stavka. Berlin, 21, jan. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča:. Delavstvo mestne elektrarne berlinske je začelo mezdno gibanje. Magistrat ni mogel privoliti v zahtevano preko 60 % znašajočo povišanje plač. — Promet pocestne železnice po glavnih ulicah je ustavljen. 1 udi električna razsvetljava je v večjem delu mes_ta ustavljena. Socialni demokrati v nemški narodni skupščini. F r a n k f u r t, 21. jan. (Lj. k. u.) Glasom Cehoslovaškega tisk. urada ceni »Frankfurter Zeitung« število socialistov večine v narodni skupščini na približno 200. Nemški demokratje bodo najbrže imeli sedemdeset sedežev. Wilson za pravične jugoslovanske zahteve. London, 20. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. t>jne, je povzročil med zastopniki nevtralnih držav precejšnjo nezadovoljnost. Izjavili so, da nameravajo zavezniki ustvariti zvezo narodov in potem reči: »Načela zveze so ta in ta. Pristopiti morete zvezi, ali pa tudi ne.« Zastopniki nevtralnih držav so izjavili, da bi se njih P d stop zvezi z istimi pogoji kakor Nemčija ne strinjal s častjo njihovih držav. Poljska vlada proti socialistom. Varšava, 21. jan. (Lj. k. u.) Poljska brzojavna agentura poroča: Kabinet Paderevski energično nadaljuje svoje delovanje, da zatre razširjevanje boljševizma. Število aretiranih raste od dne do dne. Vlada ne aretira samo splošno znanih boljševiških agitatorjev, temveč je začela tudi nadzirati delovanje sovražnikov družabnega reda. Vsi privatni avtomobili v Varšavi so pod strogo kontrolo. V soboto zvečer so preiskali več komunističnih klubgv in aretirali več oseb. Komunistični list »Sztan-dar Sozialismus«, ki je v svoji sobotni številki proslavljal Liebknechta in Rozo Luksembur-govo in ki je cznačil umor obeh za krvavo katastrofo, je bil v soboto na povelje policije ustavljen. Javnost odobrava vse te odredbe. Mesto je mirno. To dejstvo je tem znamenitejše, ker je volilno gibanje zelo živahno in ker imajo vse stranke vsak dan svoje volilne shode. Tri ekstremne struje, ki so se združile pod imenom ■• Komunistična stranka«, so sklenile, vzdržati se volitev. Brezdvonmo je, da sc denarna sredstva, s katerimi razpolagajo komunisti, dali nc samo ruski boljševiki, temveč tudi njihovi nemški prijatelji. Vesti o atentatih na Padcrevskega so neresnične. Vlada je včeraj zave/niškim državam naznanila, da je prevzela poslovanje. I. krajina v vojnem stanju z Rusijo. Stryj, 21. jan. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Vlado hetmana, ki se ie upirala na tuje vojaške čete in na reakcionarne politične kroge Rusije, ki so pred boljševiškim terorjem pobegnili v Ukrajino, je strmoglavila ustaja vsega ukrajinskega naroda. Oragniza' cija vstaje je bila v rokah narodne zveze, ki so ji pripadali ukrajinski meščani, razumništvo in socialistični krogi, izvzemši komuniste skrajne levice in stranke skrajne desnice, ki so se zavzemale za centralizacijo. Narodna zveza je izvolila direktorij petih članov, z Viničenkom na čelu, ki se mu je posrečilo, tekom enega meseca organizirati veliko republikansko in dobro disciplinirano armado, katera je 14. decembra, tcerj en mesec po proglasitvi ustaje, zasedla mesto Kijev, zadnjo postojanko reakcije. Nova vlada si je nadela nalogo, da vzpostavi rnir in red v deželi, kar pa je le mogoče, če se upoštevajo načela narodnih pravic in če se nemudoma izvedejo agrarne in druge gospodarske iciorme v obliki zakonov. S tega vidika je direktorij obnovil zakon o narodni avtonomiji in i: dal celo vrsto naredb, da se uredijo tazlična agiarna in delavska vprašanja. Z ozirom na zunanjo politiko je direktorij sklenil, varovati strogo nevtralnost, ter izjavil, da priznava Wi borova načela in je pripravljen, prevzeti del mednarodnih dolgov, ki odpadejo na Ukrajino kot dedinjo bivšega ruskega carstva. Glavna naloga mednarodne politike direktor ija bo, združiti vse ukrajinske pokrajine, brez ozira na bivše državne meje. Boljševiki, ki so z velikim zanimanjem opazovali boj ukrajinskega naroda proti reakciji, so s svojimi četami zasedli mesto Karkov. Izza 11. januarja ob 12. opoldne se Ukrajina z rusko sovjetsko vlado nahaja v vojnem stanju. S tem dnem roteče rek, ki ga jc ukrajinski direktorij stavil sovjetski vladi ra odgovor ultimata in v katerem mora Rusija umakniti svoje čete z ukrajinskega ozemlja. Po zadnjih vesteh so ukrajinske čete baje že prešle v napad. Aprovizacija. Sol se nakazuje strankam samo v pondeljkih, sredah in petkih v mestni posvetovalnici od 9. do 12. ure do-poludne. Prekajeno meso se dobi v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Cene se poizvedo v trgovini. Prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase zanesljivo v petek, dne 24. in v soboto, dne 25. t. m. v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegu, radi nakazila sladkorja. Prodaja sladkorja. Od pondeljka. dne 27. t. m. do vštetega petka 31. t. m. se dobi na vsako sladkorno izkaznico za januar še po en kg sladkorja, ki stane 3 krone 2o vin. Kdor bi sladkor dražje prodajal bode strogo kaznovan. To velja tudi za tiste, ki bi skušali prodajati sladkor dražje pod roko. Razno. * Anekdoti Iz svetovne vojne. Prva: Vojno pismo nemškega kateheta P. M., ki je služil na južnem bojišču kot vojni kurat. To pismo je pisal gospod katehet svojim učenkam in pravi med drugim: »Rojstnega dne našega cesarja sem bral vojaško mašo; seveda zunaj na prostem. Vojaki so peli pesem: »Kam naj se obrnem?« . . , Med mašo je streljala naša artilerija v Srbe, da so jim roko in noge letale po zraku. Po maši sem imel kratko pridigo. (7. novembra 1914.) — Druga: Pred celfco prestolonaslednikova morilca. Sin piše svojim starišem: »Na straži seni stal tudi že v trdnjavski kaznilnici. Tu se nahaja vse polno kaznjencev in zločincev. Zadnjič sem stražil kot »straža za zločinec št. 1«. Kako to zveni, kaj ne? Z nabito puško sem stal pred celico, trdno zaklenjeno, v kateri je bila vdelana majhna odprtinica. Dobil sem ukaz, da moiam pogledati skoz njo vsake tri minute in natanko paziti, kaj dela jetnik. Ali veste, kdo je bil notri? Princip, morilec avstrijskega prestolonaslednika in njegove soproge. Vsi trije so tu v Theresienstadtu. Princip je na nogah uklenjen in obdan z verigami. Kako mi .ie bilo pn srcu, ko sem stal za mladim, inteligentnim človekom z nabito puško, tri korake za njim! Verige rožljajo pri vsakem koraku. Govoriti ne sme niti besede, tudi čitatj in pisari ne sme! Ponoči mora goreti v celici luč. Vsakdo se n oia čutiti srečnega, ki ne prebiva tam notri. (23. jam.arja 1915.) * Zadružništvo, jedro novo gospodarsko politike. Cesto je bilo že dokazano, da se je izkazalo zadružništvo kot obvarovalec nepremožnih slojev. Danes se pa tudi začenja zadružništvo kazati kot osnovna podlaga novega gospodarskega življenja, ki se ustvarja sedaj na razvalinah prejšnjega zasebno kapitalističnega sistema. Kolikor moremo opazovati zamotane politične in gospodarsko razmere v Rusiji, vidimo, da prevzame zadružništvo v tej te/.Ki dobi domače anarhije vse težkoče gospodarskega življenja v svoje roke in postaja centrum ruskega gospodarstva sploh. Enake razmere se pojavljajo_v Avstriji, kjer je položaj radi domačega nesporazuma enako zamotan. Avstrijski zadružniki se ne boje odgovornosti in deli, ki ga bodo morali izvršiti, da se izpremeni go-spodarsk > življenje bivše podonavske monarhije v formo zadružništva. Tudi drugod lahko opazujemo, da začenja zidati na razvalinah kapitalističnega življenja, moderno in ljudsko zadružništvo svoje stavbe. Jugoslovansko zadružništvo pri tem delu ne bo zadnje. Že sedanje njegovo stanje priča o tem. * Razno. Francozi so zaplenili, v zasedenem ozemlju kovine, posebno kovinske valje, v vrednosti okrog 8 milijonov mark. — Nizozemski korespondenčni bureau »Radio« poroča, da bodo izgnali iz Belgije vse tam se nahajajoče Nemce. — Krščanskosocialni republikanci v Nemški Avstriji se podpisujejo na nekem vabilu: »Gospod okrajni predstojnik, cesarski svetnik Tomaž Pohr-zer, gospod cesarski svetnik Jožef Nemetz . . . Skoro je to podobno, našim . . . svetnikom ... v raznih imenovanjih ... — Ententa hoče porabiti Poljake kot varuhe proti boljševikom. Oni bodo ustavili val boljševišklh nazorov, valeč se od vzhoda . . . Dvomimo! — Zveza angleških trafikantov je sklenila, da ue bo prodajalo tekom prihodnjih petih let nc nemških, ne avstrijsk.il tobačnih izdelkov in da ne bo kupčevala z nemškimi ozir. avstrijskimi tobačnimi tovarnami. — Po poročilu »Algemeen Handelsblada« pripada novi angleški vladi pet članov delavske stranke (»Labour Party«.) — Delavski svet v Bremenu je sklenil, da se mesto Bremen udeleži vol.rev v narodno konstituanto. — Budimpešto zasedajo enten-tnc okupacijske čete. — »Frankfurter Ztg.« poroča, da je umrlo v Nemčiji kot žrtev ententne izstradalne politike 763.000 oseb (leta 1917. 260.000 in leta 1918. 297.000.) — Prostozidarji so ustanovili v zadnj h dneh na Dunaju svojo organizacijo, tkzv. »ložo«. Prostozidarske lože niso bilo prpje v Cislatajtaniji priznane organizacije: v Trans-laitanili pa. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Agitirajte za socialno demokratično časopisje! registrovana zadruga z omejeno zavese, Ljubljana Frančiškanska ul. 6. Tiskovine s a šole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba z* tiskanje listov, knjig, brošur, itd. Stereotipna, — Litografija. Dražbeni oklic. Lesene barake se bodo potom javne dražbe' prodale in sicer: Dne 24. t. m. v Ljubljani: a) na zemlj-Simona Praprotnik Jenkova ulica št. 7. ležeče (3 barake). b) ležeče ob Martinovi cesti št. 3 in 5* (3 velike barake). Dne 25. t. m. Na Rožniku in v Kožni dolini: (3 barake). Dne 27. t. m. Na Vrhniki: (2 baraki). Dne 28. t. m. V Litiji-Hotič: (več lesenih barak). Dne 29. t. m. Na Žabnici pri Škofji Loki tik želez, postaje: (1 baraka). Dne 30. t m. Na Priinskovem pri Kranju ; (1 baraka). Kupnino je položili takoj v gotovini. Komisija se snide vsaki dan ob 9. uri dopoldne na licu mesta. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Za vodstvo stvarne demobilizacije-; Jelenc stotnik. Naznanja se, da bo staroznana v Vel. Štirju št. 44 pri Zidanem mostu dne 25. prosinca 1.1. Za dobro pijačo in mrzla jedila se bode vedno skrbelo zopet otvorjena! I Za obilen obisk se priporo-tata “ Hiši, podgana, stenice, ščurki I Izdelovn-nje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za Ščurke K 5' - ; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5'—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2-— in K 4*~ ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti uši m pri živalih K 2; lir|'®ea za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 1-50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in ze enjadl (uničev. rastlin) K 3; Pošilia no povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa H. JUnker, Zagreb e*r|||iska u lea 3, lil. — (Delniška glavnica — K lO.OOO.OOO. Sprejema vloge na knji-žice in tekoči račun proti ugodnemu ohrestovaruu- v Ljubljani. Poslovnica razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Rezervi i fondi okroglo K 2,000.000. Kupuje in prodam vse vrste vredniistnihjHmj£j^l^_*’'n,ln(:'1 a eranene .lobave in do'-'lni e anrovlzacilahe kredite -------- . '• i •' 'i-v •• V*;--, '-‘•v; . - •> v v • •?■>. s.- Ltl-