306. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2*— V ' !nbljani, sobota 17. decembra 1921. »o >1 naslovom »Radičevska teroristična organizacija na deželi« piše današnja »Slobodna Tribuna«, da je Radič zaprisegel na deželi nasilne ,n častihlepne elemente, ki so večinoma občinski stražniki, raznašalci pošte ali drugih uradnih' spisov in ustnih nalogov, ki jih oblastva dajo po njih dostavljati prebivalstvu. List pravi, da ti ljudje terorizirajo po deželi, katere ločijo od državne oblasti in jih tudi izolirajo od političnih strank časopisja, kulturmh institucij itd. Na deželo pride samo ono, kar Radič želi. List koiTujc z napadom na vlado, katero dolži, da ie nevtralna napram takemu postopanju in da na ta način podpira Radiča irt tako preprečuje demokracijo naroda. ZAGREBŠKI AKADEMSKI FAŠISTI. Zagreb, 16. decembra. (Izv.) Na tukajšnjem vseučilišču je bila pretekli petek razbita plošča frankovskega društva. Zaradi tega je v več 'istih izšla izjava, katero so podpisali vsi akademski klubi razen demokratskega in ki protestira proti fašistovskim metodam in tererorju na unč erzi. Kot glavncgi vodjo teh fašistov imenujejo Peri-slava Andjelinoviča in nekatere tovariše, ki so znani iz Splita, kjer so izvršili razne teroristične čine. Izjava veli, da se bo treba zediniti v brambo proti temu terorju. — Današnja »Ri-ječ« prinaša na to izjavo odgovor demokratskega kluba, v katerem opravičuje dogodek s tem, da so tudi Frankovci vršili nasilja. K današnjemu državnemu prazniku. K ljudskemu glasovanju v Sopronlu. Dunaj, 16. dec. Pri današnji konferenci časopisja je opozarjal lega-cijski svetnik ,Peter v razgovoru o dogodkih, ki so v zvezi z šopronj-Bkim glasovanjem, da je Madžarska po komisiji generalov na podlagi beneškega protokola odkazane ji naloge izvršila popolnoma nezadostno. Po madžarskih oblastih sestavljene glasovalne liste, v katerih je bilo veliko število že davno umrlih, dočim mnogo drugih ni bilo vpisanih, so jedva mogla prihajati v poštev kot resna podlaga ža glasovanje. V volilni listi za Brcnnberg je bilo od 1400 upravičencev vpisanih le 400.» Budimpešta, 15- dec. Iz Šopronja poročajo, da se bo glasovanje vršilo tudi še danes. Glasovanje bo danes ob štirinajstih končano. Glasovalo se je tudi že v vasi Brennberg blizu mesta. Jutri pa se bo glasovalo še v devetih okoličanskih vaseh. Glasovi se bodo seštevali v soboto in bodo riaj-brže še isti dan razglašeni rezultati glasovanja. OBČINSKI ZASTOPI NA HRVAT SKEM, KI NE FUNKCIJONIRAJO. Zagreb, 16. decembra. (Izv.) Na trditev »Hrvata«, da na Hrvatskem nad polovico občinskih zastopov ne funkcijonira, je iuvntska ;• »krajinska uprava izdala komunike, v katerem ugotavlja na podlagi službenih podatkov, da od 593 očinskih zastopov na Hrvatskem in v Slavoniji samo 104 ne delujejo. Od teh je 89 zastopov razpuščenih, ker člani niso hoteli priseči, 15 pa iz drugih razlogov. Od 104 tak'h zastopov jih je 61 v zagrebški in be-lovarsko-križevački županiji, kjer imajo radičevci večino. Od 20 mestnih občinskih svetov samo dva ne funkci-jonirata. DRAGINJSKE DOKLADE ZA URADNIKE IN ZNIŽANJE ŠTEVILA URADNIKOV. Beograd, 16. dec. Danes dopoldne je imel sejo finančni odbor, na kateri se je izvolila sekcija, ki bo imela proučiti draginjske doklade za uradnike in predlog dr. Sečerova za zmanjšanje števila uradnikov, po katerem naj bi se do konca avgusta prihodnjega leta število uradnikov število uradnikov znižalo na 32 000. Naš kralj praznuje svoje 34. rojstno leto. In z njim vred ga praznuje naša država in gotovo tudi vsakdo, ki treznomisleč želi tej državi dobro. V naših srcih danes ni nobenega Čuta devotnosti napram vladarju in naše čestitke niso hlinjene besede iz hlapčevske duše. V naših srcih danes ni kletev do zatiralca, kot so klile v nas, ko so praznovali svoje praznike tuji> nam Habsburgovci. Kot svobodni državljani pozdravljamo moža, ki ga je volja ljudstva postavila na njegovo mesto, da vrši veliko nalogo v našem narodu, katero mu je namenila zgodovina. Ne moremo reči, da je usoda naklonila našemu narodu v sedanjem krl-tičnem času mnogo dobrih, poštenih in zmožnih mož. Toda dala nam je dinastijo, ki jo v njeni čilosti in naravnost prislovičnem demokratizmu ni rodil iz sebe še noben drug narod. Kralj Peter se je sam imenoval kronanega predsednika svojega naroda in kralj Aleksander, njegov sin sledi njegovim vzgledom. O tem se je marsikdo izmed nas lahko prepričal na lastne oči. V kralju naš narod ne vidi od boga postavljenega tirana, temveč izraz svoje volje do edinstvene države. In kralj sam se ne smatra za vladarja, temveč za najvišjega služabnika svojega naroda, katerega edina naloga je, pospeševati vse, kar je v korist naroda in države, ki jo je ta narod stvoril. Pereča vprašanja čakajo svoje rešitve. V krizi ni le vlada kot taka, V krizi se nahaja tudi država. Vkljub temu ne obupujemo. Imamo kralja, kater rega ime zveni enako ljubo vsem poštenim državljanom in ki pozorno motri notranjepolitični državni razvoj. Ne dvomimo, da bo istočasno z njegovim prvim daljšim bivanjem v Zagrebu započet tudi most med Srbi in Hrvati in s tem odstranjen glavni vir vseh naših državnih nesreč. Prcnapetcži v Beogradu kličejo na pomoč »vojne« stranke, ki naj uredijo državo. Da nimamo kralja takšnega, kot ga imamo, bi se morali bati, da bi se posamezni vojaški mogotci morda klicu odzvali in z oboroženo silo poskušali reševati vprašanja, ki jih pravilno zamore rešiti le hladen, trezen razum združen s toplo ljubeznijo do naroda. Mogli bi se bati, da se bo vojska vmešava1 a v notranjepolitične boje. Toda naš kralj kot najvišji poveljnik naše vojske nam je garancija, da se to ne bo nikdar zgodilo. Kralja k njegovemu rojstnemu dnevu iskreno čestita ves pošteno In treznomisleč narod in mu želi v svrho dopolnitve njegove naloge še mnogo let v sreči med svobodnim svojim narodom. SESTANEK V LANI. Lana, 15. dec. Skupne večerje so se udeležili razen obeh predsednikov: gospodična dr. Aliče Masary-kova, zvezni kancelar Schober s spremstvom predsednika dr. Haini-scha, člani praškega poslaništva avstrijske republike, vsi člani Vlade z ministrskim predsednikom dr. Bene-šom na čelu, predsedstvo zbornice ln senata, kancelar dr. Šamal, člani Izvrševalncga odseka vseh koalicijskih strank. Člani kabineta razen ministrskega predsednika dr, Ccneša in druge politične osebnosti so se ponoči vrnile v Prago. Predsednik dr. Hainisch in zvezni kancelar dr. S^hpr ber. odpotuje iz Lane jutri ob desetih v spremstvu ministrskega predsednika dr. Beneša in kancelarja dr. Ša-mala. Lana, 16. dec. Avstrijski gostje so se potem, ko je predsednik Masaryk sprejel kancelarja Schobra v poslovilni avdijcnci, odpeljali ob 9.50 na lanski kolodvor. Tam so se za poslovitev zbrale oficijclne osebnosti. Na kolodvoru je bil postavljen častni oddelek vojakov. Vojaška godba j', zaigrala himni ebeh držav. -Ob., predsednica sta se prisrčno poslovila. Točno ob 10. je odpotoval predsednik Hainisch s spremstvom. — Spremljal ga je ministrski predsed IZ ZEMLJORADNISKE STRANKE. Beograd, 16. decembra. Glavni izvršilni odbor zemljoradniške stranKe je na današnji seji izvolil s\oje predsedstvo. Za predsednika zemljoradniške stranke je izbran poslance Dako Šavljanin, za podpredsednika Milin Gavrilovič, za tajnika Milin Komadi-nič in Fedor Nikič, za blagajnika dr. Vlajinac. IZ POLJEDELSKEGA SVETA. Beograd, 16. dec. Danes dopoldne ob 11. je bila seja plenuma poljedelskega sveta. Najprej so se prečitale resolucije večine in manjšine, katere je včeraj izzval referat dr. Ludovika Prohas-ke.. Nato so sklepali o uredbi za zemljoradniške kredite. Prečitalo se je besedilo zakona o ustanovitvi državne agrarne banke. V svrho, da se daje kredit zemljoradnikom in upravi fondov, se ustanovi direkcija za zcmljo-radniške kredite. Zaradi tega bo uprava fondov ustanovila potrebne podružnice v vseh večjih krajih naše države. Po tem projektu se bodo nezadolženim poljedelcem in korporacijam lahko dajala posojda do 10.000 din. iz 2 % obrestmi. Posojila se bodo vračala po pravilih, ki jih bo predpisalo poljedelsko ministrstvo. Poljedelski svet bo nadaljeval sejo jutri predpoldne. VSTAJA V INDIJI. Rim, 16. dec. Indijski vstaši so napadli angleški vojaški transport ter ubili tri častnike in 70 mož. nik dr. Beneš in kancelar Šamal In pa legacijski svetnik dr. Križek, ki ' o soremil avstrijske goste do meje .škoslovaške republike. Zvezni kan-lar Schober in ministrski predsed-ik dr. Beneš sta zapustila posebni lak v Pragi, Zavratni roparski morilec obsojen v smrt na vešafih. Celje, 16. dec. (Izv.) Danes se je pred 'tukajšnjim porotnim sodiščem vršila raznrava proti Janezu Spilcr-ju, ki je obdolžen zavratnega roparskega umora. Spiler se je lansko leto peljal skupaj s kmetom Jos. Jakopin-čičem, katerega je v Kosovi Vrbi pri Brežicah udaril z zato pripravljeno palico tako močno no glavi, da je Ja-koplnčič takoj izdihnil. Spiler se je nato polastil konj, voza in Jakopinči-čeve dcn. z 2000 K in se preko Žužemberka, kjer je mimogrede ogolju- fal kmeta Hotka za 14 kg ovsa, odpeljal proti Ljubljani in nato v zasedeno ozemlje. Tam je bil aretiran in zaprt v postojnske zapore, odkoder pa se mu je aprila t„ 1. posrečilo pobegniti. Prijet je bil zopet v Brežicah in prepeljan v Celje. — Obtoženec dejanje priznava. Porotniki potrdijo krivdo, nakar se razglasi obsodba v smrt na vešalih. Obtoženec sprejme sodbo silno petrt. — S tem je zaključena jesenska sezona celjske porote. -trm SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 16. dec. Danes je fin. odbor Jmel svojo 9. redno sejo, na kateri so razpravljali o kreditih za delegacije v Inozemstvu. Pred prehodom na dnevni red je predlagal dr. Korun, da pošlje fin. odbor pismo vsem ministrstvom, v katerem predlaga, da se uradniška mesta, ki se sedaj izpraznujejo, ne ponobijo v interesu varčevanja. Finančni odbor se je s tem predlogom strinjal in ga sprejel. Nadaljni predlog, da se osnuje sekcija, ki bi v sporazumu s komisijo izpopolnjevala izpraznjena mesta, je bil tudi sprejet. Istotako je bil sprejet predlog g. Sečerova, da se osnuje še ena sekcija za proučevanje draginjskih doklad. Ta sekcija se je takoj sestavila in šteje tri člane. Potem odbor oreide na dnevni red. Poročevalec dr. M. Novakovič, vse-učiliški profesor, je poročal o izdatkih za delegacije v inozemstvu. Komisija za povračilo škode ima 13 uradnikov, komisija v Budimpešti 5, na Dunaju 6, razne komisije v Nemčiji pa imajo skunno 40 uradnikov. Oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb je ugotovil, da je to število uradnikov preveliko. Zahteval je od g. Gavriloviča, šefa naše reparacijske komisije v VViesbadenu, da se zmanjša število uradnikov in tudi njihove plače in sicer tako, da se zmanjša plača onim uradnikom v Parizu, ki imajo več kakor 50 frankov, plače v Nemčiji pa da se sploh znižajo. Mesečne plače za vse te uradnike znašajo 315.000 dinarjev. Odbor je sklenil, da napiše pismo ministrskemu svetu, ako mu lc-ta ne bo šel na roko. je sklenil, da se to vprašanje predloži narodni skupščini. KAROL ŠE VEDNO PROTESTIRA. Budimpešta, 15. dec. Madžarska vlada objavlja besedilo protesta, ki ga je razkralj Karl poslal vladi o priliki izgube prestola in svoje odstranitve iz dežele. Protest se glasi: Izjavljam, da je sklep narodne skupščine storjen pod pritiskom in silo inozemstva, ki veli, da nimam pravL ce do prestola, v. smislu madžarske ustave in madžarskih zakonov veljaven ter protestiram proti njemu. Vzdržujem vse svoje pravice, ki ml pristojajo kot apostolskemu kralju, ki je kronan s sv. Štefana krono. — Protestiram proti postopanju madžarske vlade, da me je na podlagi sklepa poslaniške konference izročila poveljniku donavske flotilje, ker Imam kot Madžar v zinislu madžarskih zakonov neizpodbitno pravico prebivati na madžarskem ozemlju. Tihany, 1921. Karl, m. p. ANGLEŠKO - IRSKI SPORAZUM OGROŽEN. Belfast, 15. dcc. Sir James Craigh Je izjavil v svojem odgovoru na zadnje pismo LIoyd Georgea, v katerem protestira zoper namero, da se severna Irska avtomatično priključi svobodni irski državi, da so se prebivalci Ulstra sporazumeli, da bi ne bilo v interesu Velike Britanije in imperija, pod* rediti Ulster sinfajnovski vladi. Bonna poročila. Zagreb, 16. dec. Devize: Berlin izplačilo 135—141, Italija izplačilo 1195—• l.?Q5, ček 1190—1200, London izplačilo 1090—1098, Newyork ček 260—262, Pariz izplačilo 2090—2115, Praga 320-» 323, Švica izplačilo 5200—5275, Dunaj 4—4.15,* Bukarešta 0—214, Budimpešte 39—40. Valete: Dolarji 259—261, ^vstr. krone 4—4.50, carski rublji 25—27, na-poleondorji 9S0—985, nem. marke 140— 145, rom. leji 0—210, ital. lire 1195-^* 1200. Beograd, 16. dec. Valute: Lire 295, marke 36.25, češkoslovaške krone 80.50, avstrijske krone 1.40. Devize: London 274, Pariz 527, Ncwyork 64.82, Ženeva 1270, Milan 298, Praga 80.80, Berlin 36, Dunaj 1.03, Budimpešta 9.90. Dunaj, 16, dec. Valute: Marke 3431 —3438, švic. franki 127.175—127.225, lire 29.190—29.210, funti 27.190—27210, do\arji 6553—6562, dinarji 9720—9740, poljske marke 201—203, češkosl. krona 8067—8073. 7, Curih, 16. dec. Devize: Berlin 2.52$, Milan 23.50, Pariz 40.40, London 21.47, Newyork 516, Zagreb 1.90, Dunaj 0.19, Varšava 0.16. Praga 6.10. Solun. Te dni se poroča iz Soluna, da bomo v kratkem muijii v popolnem obsegu izrabljati prosto zono v soIuin skem pristanišču. Zadeva proste jugoslovanske cone v Solunu je že tako stara, da je res že čas, da se to vprašanje enkrat uredi; odgovorjena že 1. 1913 se ni mogla realizirati ruii trajnega vojnega stanja. Vzpiičc hladnega razmerja med nami m »e danjo atensko vlado tudi po svetovni vojni stvar nikakor ni mogla priti v pravi tir. Jn še sedaj je vprašanje, če te bo res definitivno uredila, ln vendar nam je pot na morje preko Soluna tako potrebna. Ne smerno pozabiti, da se nahaja ta luka (.d naše meje oddaljena le približno 60 kilometrov, to je še bližje nego Ljubljana Trstu ali Reki in da vodi tja direktna glavna železnica i 1 središča države. Solun sicer sedaj ne prihaja v fOŠtev za izvoz našega glavnega proizvoda, ki gre na sever v dižave srednje Erope. Istotako se bodo avstrijski izdelki iz industrijskih držav ob gorenji Donavi uvažali direktno. Tudi za promet z Italijo Solun ne prihaja v poStev. Ako bi naši trgovski stiki z zap"id- nimi državami postali živahnejši bi potegnil tudi Solun znaten del prometa nase. Dalje pa piihaja v poštev za izvoz mnogih kolonijalnih sadežev, ki dohajajo iz izvenevropskih pokr-ijin. Naposled pa ostane Solun najblizja luka južnega dela države, kj ima do jadranskih pristanišč dohod le po velikanskem ovinku; za ta predel bi Solun uvažal in izvažal bržkone večino predmetov vsega vnanjega prometa Pomen Soluna za večino naše države bi se sicer zmanjšal, ako bi si zgradili iz osrčja države direktno gi?."no progo na Adrijo, bodisi na Split ali na Kotor. Toda ako se hočemo izkopati iz težkega finančnega položrja, ne moremo neposredno zakopati preveč denarja v take drage invest;cije. Zato bi bilo morda bolje pomagat; si s provizoriji, kakor ga predstavlja ravno poraba solunskega pristanišča. Siccr pa je Solun luka za vefki promet iz osrednje Evrope v bbž.iji orient, v območje lavantske trgovine. Njegov pomen je rastel v zadnjih desetletjih, kolikor bolj se je preJnja Azija odpirala civilizaciji in ko.ikct občutneje se je uveljavljala gospodarska ofenziva politične nemške srednje Evrope. Ta del njegovega 1 roniC'« za enkrat odpade. Kolikor prek morskega pa bo mogel stalno ohrani'/-, to je od» visno v prvi vrsti od naše drža•n m njenih zvez z zapadno Evropo ter njenimi prekmorskfmi kolonijami. Grki imajo sedaj dovolj vzroka, iti nam v vprašanju proste cone na loko. hmiiu polni. J. Razorožitveno vprašanje. V bistvu tl stojita v nasprotju dve tezi: angleška In francoska. Francija naglaša potrebo razoro-Htve na morju, vzdržuje pa svoje zahteve glede armade na kopnem in utemeljuje svoje stališče s sovražnostjo ln nesigurnostjo Nemčije. Anglija, ki bi prišla seveda pri razo-foiitvl na morju prva v poštev, pa postavlja proti francoski tezi svojo, in to le Izrazil lord Curson, ki je dejal, da ne more razumeti, kako naj bi se izvršila razorožitev samo na morju. Ali naj se Izvede načrt na kopnem in na morju, ali je pa stvar sploh iluzorna. Kljub milim glasovom, ki se slišijo v Evropo z Washingtonske konference, Imamo računati torej še precej časa s topovi. Sedapji mednarodni politični kurz ognja ne bo pogasil. 2. Francosko-turški sporazum. Francija je sklenila s turško vlado v Angori sporazum glede Male Azije z raznimi medsebojnimi koncesijami. Anglija, ki ima sedaj z mohamedanskim svetom v Carigradu, Egiptu in zlasti v Indiji opravka dovolj in je izgubila med Mp- Michčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »Kolikokrat sem že sedel pod to-roli za Sekvlno, odkar sem se vrnil v Pariz! ... Da, pod njimi sem okusil edino srečo svojega življenja. Tam sem se opajal z zvokom njenega glasu; v čistosti njenih oči' sem tam iskal odsevov večnega raja ...« Odprl je knjigo, ki jo je držal v roki ter z ugaslim pogledom prečital nekaj vrstic; nato jo je zaprl in vrgel na mizo. »Oh, strašna noč pred vrati Sv. Germana Auxerske|:a! Ko sem sli-Sal, da ji je ime Grbixmartska in da Je hči moža, ki je vrgel mojo mater na grmado, sem mislil, da mi je Umreti, da bi bil vendar umrl!...« Ihtenje mu je zahroplo v širokih prsih. »A tisto sem ji odpustil. Prepričan sem, da ni hote izdala moje matere in ni ledoma zakrivila njene smrti! Ona ni bila odgovorna za očetova grozodejstva. O Marija, spoznal tem. da U ie 1« JMesea uateko-. hamedanci že mnogo svojega nekdanjega ugleda, gleda z nezaupanjem v Pariz, ki se okorišča kot tretji z dobič-se prenaša nmeljujea?,FranifŠfi kom iz spora med Anglijo in Turčijo. Rivalitčta med Anglijo in Francijo se prenaša torej tudi na Sredozemsko morje. Razorožitev torej še daleko. 3. Grški poraz. Konstantinove čete so tepene. Ministrski predsednik Guna-ris bi sedaj rad sklenil s kcmallsti mir pod tistimi pogoji, ki jih je spomladi tako odločno odklanjal. Toda ni verjetno, da bodo danes Turki še pripravljeni na tiste koncesije, ki so Jih ponujali svoj čas, Anglija poskuša, da bi se dlploma-tično sedaj uveljavila in pripravlja posredovalno akcijo med obema sovražnima vladama. 4. V Belgiji so se vršile 20. novembra volitve. Pri teh volitvah so izšle v glavnem zopet stare tri velike politične belgijske grupacije: socijalistična, katoliška in liberalna. V posebno oster boj s patrijotičnimi gesli so je spustila proti socijalistom liberalna struja pod vodstvom agilnega Deveza, vendar je izgubila en mandat. Niti socijallsti niso izšli torej brez izgube, ker je pa ne bodo tako občutili vsled velikega števila svojih mandatov (Med 70 mandati, ki so jih imeli v starem parlamenti*, so jih Izgubili sedaj 4). Katoliki so pridobili devet mandatov. 5. Po Zedinjenih državah potuje te dni maršal Focli in prejema po raznih univerzah diplome častnega doktorja, To je propaganda Francije, oficijelna agitacija za antanto. Irski župan mesta New York, Mr. Hylan pa vodi propagando za nemško glasbo in Richard Strauss je dobil newyorško meščansko pravico. Ameriški medicinci se podajajo zopet v velikem številu na nemške univerze. Taka je propaganda Nemčije, ki se Kiblje med ljudstvom, ne g’ede na oficijclnc kroge. Izsleda, da je uspešnejša kakor pa antantin pomp. 6. Na daljnem Vzhodu — vstaja nova zveza: žolta masa pripravlja odpor proti beli eksploataciji. V Wasliingtonu je siccr sklenjen sporazum med Japonsko, Anglijo, Ameriko in Francijo, ki zagotavlja neko nevtralizacijo Kitajsko, toda v resnici organizira Japonska vseazijski pokret, ki naj bi segel čez Kitajsko vse do indijskega oceana. Vzhod si postavlja svojo lastno Monroe doktrino: Azija Azijcem. Dobri poznavalci tamošnjih razmer — kot n. pr. poslanec Outrey, ki zastopa v francoskem parlamentu KoSInšfho, trdijo, da je ta organizacija za osamosvojitev Azije izredno skrbno premišljena in zasnovana v sporazumu Pekinga in Tokija. Izdelan je načrt obramhe proti Sibiriji in proti evropskim kapitalistom, naseljenim po vzhodnoazijskih pristaniščih. Sedanji japonski poslanik v Londonu, baron Hayashi je med glavnimi zagovorniki Kitajsko - japonske kooperacije. Geografična skupnost Azije se pričenja udejstvovati politično — In tu preti evropski kolonizaciji in kapitalu nepregledna nevarnost, nost. Zato pa poizkušajo dalekovidneji antantni državniki kljub vvashingtonskim pogodbam in zagotovitvam miru na vzhodu doseči sporazum med belimi narodi v Fvropi. V Londonu se pojavljajo vesti, da bo šel Llovd George v Pariz, da se pogovori z ministrskim predsednikom Briandom o tem, kako bi se trajno zagotovil mir v Fvropi. Časopisje piše že o potrebi solidarnosti be'e rase in o enotnem njenem nastopu proti rumeni nevarnosti. Kapitalizem je v nevarnosti v bogati Aziji in kliče na pomoč bele evropske sužnje proti rumenim. V tem znamenju se vrši pravzaprav razorožitvena konferenca. Pridobivajte vala (Isto laž . •. Toda kako naj pozabim, da sl se vdala Henriju!.,. Oh, ta sin! Beaurevers! Ta živi dokaz tvojega izdajstva!...« Vročično je begal po kabinetu. Obraz mu je preplavljal znoj. »Večkrat sem se trudil dvomiti. Našteval sem si vse čudeže, ki so se kdaj zgodili v prirodi. Vpraševal sem se celo, ali ni otrok morda ... ne, ne! Tisočkrat ne! Brezumna, malodušna nada!.-. Prestolonaslednikove besede, ko je ležal v smrtnem boju, so bile vendar tako določene! Franc je neoporečna priča, ker je poznal vso strašrio resnico; in da v svoji poslednji uri ni legal, to vem. Ne, ni legal, ko ml je kriknil iz globin smrtnih muk, da si rodila sina ž njegovim bratom Henrijem!... O Marija, ma-ri je moje srce od blata, da te ljubim vzlic vsemu! Kje si, Marija? Zakai se nisi nikoli odzvala mojemu klicu? Kako da je tvoj zvezdni duh vselej ubežal posvečenim zarotbam, ki se jim pokoravajo vsi duhovi? .. Spet je sedel za mizo in prijel za pero. Toda njegova misel se je obra-Lfcala v druga »vetov% O Vilni. Te dni se bodo vršile volitve v Vilni in nje okolici, takoimenovani centralni Litvi. Volili se bodo poslanci z a deželno skupščino v Vilni, ki naj naposled odloči usodo tega toliko časa spornega ozemlja. Ali sc bo odločila v a unijo, za federalistično zvezo s Poljsko, ali pa se bo nasprotno izjavila za priključitev k ostali Litvi, to je pod gospodstvom vla'de v Kovnu? V spominu nam je dolgotrajen spor za Vilensko ozemlje, ni in ni moglo priti do porazuma med Poljsko in Litvo glede državne pripadnosti tega teritorija.. Dolge debate so se vršile o njem tudi pred zvezo narodov v Ženevi. Spor za Vilensko ozemlje spada v vrsfo onih tremljenj, ki jih opažamo s poljske strani po osvoboditvi in ki imajo za cilj prisvojitev pokrajin, ki so bile nekdaj del historične Poljske, a leže izven etnografskega poljskega ozemlja. Ko so spmladi 1. 1920 bolj-ševiki sklenili rr\ir z Litvo, so se odrekli Vilni in njenemu ozemlju ter ga jirisodili Litvi. Toda Litva se je nahajala že preje v sporu s Poljsko glede tega ozemlja. In ko so Poljaki zmagovito odbili boljševiško prodiranje na Varšavo, so napravili tudi energičen korak glede Vilne. Dne 9. oktobra 1. 1920 je vkorakal poljski general 2e-ligovski v mesto in ga zasedel ter obdržal odslej zasedenega s poljskimi Delavni čas in pni®. V našem zakonodajnem odboru smo imeli pred kratkim hudo borbo radi ‘osemurnega delavnega časa, ki je že od nekdaj zahteva organiziranega delavstva. Delodajalci dokazujejo, da je ta delavni čas prekratek za vzdrževanje rednega obrata. To vprašafije je pričelo zopet zanimati Nemce, ki morajo po londonskem ultimatu delati intenzivnejše, če hočejo zadostiti rcparacijskim zahtevam. Delavstvo ne prizna nobenih koncesij z ozirom na osemurni delavnik, delodajalci zopet ne prenehajo kazati na usodne posledice skrajšanega delavnega časa na gospodarsko življenje. Interesantni so podatki nekaterih podjetij o množini produkcije po uvedbi skrajšanega delavnega časa. Renske jeklarne 1920/21. Surovo železo 458.368 t (10.328 delavcev). Surovo jeklo 558.309 t. 1913/14. Surovo železo 647.095 t (6201 del.). Surovo jeklo 697.153 t. Jeklarna fioesch 1920'21. Premog 1,404.220 t. Koks 519.187. Surovo železo 326.166. Jeklo 438210. 1913/14. Premog 1,432.052 t. Koks 6C0.007. Surovo železo 528.118. Jeklo 600.384. Phijni.K 1920/21. Premog 3,507.600 t (17.772 del.). 1913/14 5,167.905 (18.074 del.). Rudokop v Harpenu 1920'21. Premog 7,355.726 (43.624 del.). 1913/14. 8,206.664 (32.677 del.). Statistika je najboljša učiteljica tudi v socljalni politiki. 2e iz tega neznatnega pregleda je razvidna tesna zveza med delom in produkcijo in da je zlasti delavni čas ogromnega pomena za njuno medsebojno razmerje. Renske jeklarne n. pr. so producirale v poslovnem letu 1920/21 za 188.727 t surovega železa ln za 138.844 t sur. jekla manj kakor leta 1913/14. Pri tem pa je delalo to leto le 6201 mož, letošnje leto pa 4127 mož več. Ce bi delalo letos današnje število delavcev toliko časa kakor v poslovnem letu 1913/14, bi izdelali 1,078.430 t surovega železa in 1,161.792 t surovega jekla, tako da znaša primanjkljaj 620.000 ton surovega železa in 612.883 t surovega jekla. Podobno je pri drugih podjetjih, n. pr. pri rudokopu v Harpenu je znašala dobava premoga 851.000 t manj, če tudi je delalo 10.947 delavcev več. Posledice za narodno gospodarstvo so ogromne. Vzemimo, da bi bila leta »Le kako je to, da jaz nikoli ne vidim duhov?... Klical sem jih petkrat ali šestkrat, odkar sepi si osvojil skrivnost magije; a duh se je pokazal vedno le tistemu, ki sem mu velel, naj gleda... Meni nikoli!... Ko sem vzpričo Katarine pozval duha umorjenega Franca, ga je ona videla. Franc se je doteknil njenega čela. Toda jaz ga nisem videl! Zakaj ne? — Ko sem takrat v Tournonu pozval Marijo, je slišal Franc njen glas; laz ga nisem slišal. Ko sem pred Rolandom pozval duha Ron-cherollesove hčerke, je Roland videl Florizo. Jaz je nisem videl! Kako da ne?... To so skrivnosti. Morda brezmiselne igre neskončnosti. Prepadi; ki jim nihče ne doseže dna ... Dajmo, lotimo se dela! To je edina resnična tolažba, ki jo imam v nagrado za vse svoje iskanje in ves svoj trud!« in jel je pisati. »Na delo!« je ponovil oster glas za njegovim hrbtom- »govorite mojster!« »Molči, Djinno,« je rekel Nostra-damut brez udevolie. četami. V Riškem miru je dosegla Poljska od Rusije priznanje, da rešita spor za Vilno kovenska in varšavska ,vlada sami po medsebojnem sporazumu. Zeligovski je ostal s svojimi četami v Vilni. On je sam doma iz mesta; od*tam so tudi njegovi voaki — vsaj Poljaki trdijo to — in tako se je Poljska odrekla in izogriila zahtevi, da bi sama izganjala generala iz Vilne, češ to je stvar Vilne same. Sporno ozemlje okrog Vilne je dokaj veliko; meri pkrog 50.000 km2 111 ima nad milijon prebivalcev. Poljaki trdijo, da je v prebivalstvu 700.000 Poljakov 150.000 Belorusov, 100.000 žjdov in le 110.000 Litavccv. Da je Poljakov manj, nego povedo te številke, je precej gotovo; seveda igrajo tudi tu glavno vlogo okolnosti, kako in kam se nagiblje prebivalstvo po svojih političnih simpatijah, ki so če-sto v navskrižju z narodnostjo. Po tuskih podatkih bi bilo prištevati večino Belorusom. —- O Vilni sami smo svoj čas brali podatke na podlagi nemškega štet ja za okupacije med svetovno "vojno; po teh je v mestu okrog 70.000 Poljakov in lavnotoliko Židov, Belorusov in pravtako Litavcev pa je le vsakih po par tisoč. To so pač sledovi nekdanje poljske vlade. Nadaljna usoda Vilne je važna za bodoče razmerje med Poljsko in Litvo, pa tudi za razmerje obeh do Nemčije in Rusije. 1920'21 v nekaterih podjetjih skupna produkcija manjša na premogu za 3,728.000 t, na železnih in jeklenih produktih za 1,781.855 t, na koksu za 140 tisoč ton. Tona surovega železa stane danes povprečno 4000 mark, tona kovnega železa 4500 mark in tona premoga 380 mark. Vsled zmanjšane .produkcije železa bi v tem slučaju znašala izguba 7.2 milijarde, na premogu 1.5 milijarde, skupaj tedaj 8.7 milijard mark ali 12.05 milijard kron. Tudi te velikanske izgube na premoženju lahko pripišemo na račun svetovne gospodarske krize. Delavstvo bo seveda pomnožilo svoje delo, če bo tudi sodeležno vrednot, ki se danes uničujejo. Ureditev razmerja med delavcem in delodajalcem vodi nujno k pravični socljalizaciji velikih podjetij, ker le v delu je rešitev človeštva, ker le delo ustvarja temeljne vrednote narodnega gospodarstva. -f- Jugoslovanska Union - banka preje Mariborska eskomptna banka, ki ir pred kratkim svojo delniško glavnico povišala nn 30.000.000' kron, je otvorila v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 24 podružnico, ki se bode bavila z vsemi bančnimi posli. -f- Anketa radi sladkorne tovarne za Hrvaško in Slovenijo se zaradi zadržkov ni mogla sklicati na dan 17. t. m., pač pa se sklicuje na dan 21. decembra t. I. oh 11. uri dopoldne v dvorano Trgovačko-obrtničke komore v Zagrebu. (Trg 29. listopada 1918. broj 1, kat. I.). -f- Spričevalo o izvozu blaga, ki se uvaža iz Trsta. Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu objavlja v svojem vestniku »Bolletino della Camera di Commcrcio«, sledečo vest: Glasom novih naredb jugoslovanske vlade, morajo biti vsa spričevala o izvoru, koja izdaja trgovska in obrtniška zbornica v Trstu za blago, ki se uvaža v Jugoslavijo, a ni italijanskega izvora in pasira tržaško luko le kot transit, vidirana od »Javnih skladišč v Trstu.« Blago, opremljeno s spričevali brez takega vizuma, ne bo uživalo pri uvozu v Jugoslavijo dobrot minimalnega carinskega tarifa. Za izdajo predmestnih potrdil je pooblaščen urad za registraturo »Ufficio registra-tura« pri Javnih skladiščih v Trstu. -f Zopetno povišanje uvozne carine v Avstriji, Trgovska in obrtniška Možiček je pristopil, klanjaje se venomer, s porogljivim našmeškom na zgrbančenem obrazu in 1 zlobnim lesketanjem v malih očeh. »Hehe!« je dejal mencaje z rokami. »Tudi jaz delam in vam pomagam. Pregledal sem vse stare per-gamene, ki ste mi jih dali. Zdaj vem, česar sem iskal! Pišite, mojster, pišite! Zapišite, da vem, koliko je demonov. Dognal sem, kako je sestavljena vojska zla. Zapišite, zapišite!...« DjinnO si je me! roke; vsaka črtica na njem se je smejala. Težko si je bilo'misliti veselejšega starčka — in vendar so ti vstajali lasje na glavi, ako si ga pogledal. Možiček je stopil k miži ter vrgel oči po razloženih papirjih. »Zakaj ne pišete?« se je namrdnil. »Čemu sem se trudil, ako vam je žal črnila in papirja? Toliko noči sem prečul!.-. Kaj delate pravzaprav? ... Se vedno tiste svoje .Cen-turlje’ *? Prava reč! Pustite .Centu- * Zbirka Nostradamovili prerokb, ki se je ohranila do današnjih dni; malone vse so se izoolnile. zbornica opozarja mteresente, ki uvažajo blago v Avstrijo, da znaša doplačilo za ono blago, za katerega je predpisana carina v zlatu, ako se plača carino v bankovcih, tristokratno svoto tarifne postavke. Seznam blaga in podrobne določbe so interesentom na razpolago v zbornični pisarni. -f- Gospodarsko finančna situacija Italije. V primeri z lanskim letom so se državne finance znatno izboljšale. Stanje zaklada z dne 30. junija t. 1, izkazuje zaradi večjih prejemkov kakor izdatkov proti lanskemu juniju z-boljšanje za več ko poldrugo milijardo. Državni dohodki nepretrgoma raste,o. V mesecu oktobru r. J, so narastli proti oktobru lanskega leta za več ko 300 milijonov in sicer povečini iz direktnih davkov od dohodkov. -f Vagoni Iz železa In betona. V bližnji bodočnosti bodo preizkušali na češko-slovaških drž.1 železnicah JO vagonov, ki jih je iz železa in betona izvršila Ringhofferieva tvorniea za vagone. Vagoni im.i|0 samo kolesa, osi in peresa iz železa, vse ostalo je »* žclezobetona, -)- Cene premogu na Dunaju bodo kmalu takšne kakor na Ruskem. Ker je avstrijska krona tako padla, stane meterski stot gornješlczijskega pre-moga 3500 K, a q Koksa 5450 kron na kolodvoru. Zadnje povišanje pri koksu je 2037, pri slezijsltem premogu pa 1313 kron. -f- Češki uvoz in izvoz v mesecu maju tl. V maju se je uvozilo na Češko 2,390.155 (j blaga m sicer: i* Nemčije 619.261 •] ** 25.91 %, iz Zedinjenih držav 331 563 q =* 15.96 %, iz Nemške Avstrije 227763 q 9 53 %■ — Izvozilo se pa je 7-575-969 q in sicer največ v Nemško Avstrijo, namreč 2,910.533 (j *=* 38.42 %. Na Nemško 2,620.097 ^ = 34.59 %, na Madžarsko 979.895 q = 12.93 %. —• Tako glede uvoza kakor tudi glede iz* voza so zavzemale 1 rvo mi sto sirovi-ne, za njimi pa so prišle napol izdelane sirovine in nazadnje dovršeni, tvorni-ški izdelki. -H Dobava telegrafskega materljala. Ravnateljstvo državnih žel 'znic v Subotici razpisuje na dan 9. februarja 1922 pismeno oferta’no licitacijo glede dobave raznega telegrafskega materi« jala. Predmetni oglas in pogoji so Interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. 4* Dobava flrneža. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 4. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg iirneža. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava lanenega olja In terpentina. Ravnateljstvo državnih železniev Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 7. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave 500 kg lanenega olja ter 6300 kg terpentina. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. -f Dobava raznega železa ln želet-ne pločevine. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 31. januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo raznega železa (drogov itd.). Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava raznih krtač. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski In obrtniški zbornici V Ljubljani, da se vrši dne 25. januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo 36.760 komadov raznih krtač. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -f- 5 dinarski banko,vel se vzamejo Iz prometa. Narodna banka SHS je v, sporazumu.s finančnim ministrom skle- — 1 ' .-i rije’, mojster, in zapišite, kar vam povem!... Veste koliko sem naštel zlih duhov? Šesttisoč šeststo šestinšestdeset legij.., vsaka po šesttisoč šeststo šestinšestdeset demonov ... Celokupna vojska šteje potemtakem blizu petinštirideset milijonov, ki —« »Djinno, prijatelj! Ne moti me pri delu!« »Oh, vaše ,CenturijeM« Je viknil možiček ogorčeno. »Prinesel sem vam dokaz, da je število demonov vedno enako številu živih človeških bitij — a vi pišete prerokbe! Cernu se ubijate s tem nehvaležnim delom?« , »Zato, da pozabim!« je odgovoril Nostradamus z •zamolklim glasom- Nato je vzdignil glavo in se obrnil proti Djinnu, kakor bi ga nekaj vpraševal z očmi. Starček je takoj razumel njegov pogled; nehal se Je smejati in položil na mizo kup urejenih papirjev, ki so bili vsi zaznamovani s številkami. (Dahe nrihoriniič.) Gospodarstvo. nila vzeti v teku 3 mesecev iz prometa 5 dinarske (20 kronske) novčanice. Sprejemanje in izmenjavo bodo vršile Narodna banka in njene podružnice. Novčanice. se vzamejo iz prometa, ker je ugotovljeno 12 vrst falzifikatov teh novčanic. •+• Šestkratno zvišanje uvozno carine za železnino. Da se zaščiti domača Železna industrija pred tujo konkurenco, je ekonomsko-finančni komite ministrov odobril šestkratno zvišanje uvozne carine za železnino. + Pogajanja finančnega značaja med Avstrijo In čehoslovaško so se začela pretečeno soboto v Pragi. Razpravljalo se je predvsem o vprašanju —- Vpoklic rekrutov se po Izjavi vojnega ministra ne sme odgoditi po praznikih, ker bodo s 1. januarjem odpuščeni do-služeni vojaki. Ako bi se ministrstvo oziralo nn naše praznike, bi se moralo tudi na »ravoslavne, ki pridejo 14 dni za našimi. — Novi stunovaniski zakon sprelet. Zakonodajni odbor je sprejel, oziroma raztegnil na celo državo stanovanjsko nared-t>a, kakršno je uveljavila leta 1920 deželna Vlada za Slovenijo. Pomembne so določbe, da se morajo vsa bančna podjetja, zavarovalne družbe, industrijska in trgovska podjetja v teku dveh let izseliti v lastna poslopja. Isto velja za vse privatnike, ki imajo Z in pol milijona premoženja ali letnih dohodkov 60.000 dinarjev. Pristojne krajevne oblasti smejo siromašne najemnike oprostiti 20 odstotne pristojbine. — »Bratstvo« si /e ustanovilo knjižnico. Prosimo prijatelje delavske mladine, da nam darujejo knjig, ali pa gmotno podprejo, da bomo mogli čim več nuditi našemu ukaželj-nemu naraščaju. Knjige se naj pošljejo v društven lokal v Gosposki ulici (Zlatorog), tli pa naj se naznani naslov, da pošljemo BO nje — Zvišanje železniške tarile odgodeno. Ministrstvo saobračaja je zaradi tehničnih težkoč za novo leto napovedano zvišanje tarife na državnih železnicah, odgodilo na poznejši čas. — Avstrija se boji slovenske iredente. Avstrijska vlada je odredita, da se koroških Slovencev ne bo sililo k oddaji premoženja, ako se do konca leta 1922 ne uvede slična oddaja tudi v Jugoslaviji. — Bolgarski konzulat v Zagrebu. Bolgarska vlada je zaprosila, naj se ji dovoli Otvoriti konzulat v Zagrebu. — Popis avstroogrskih vojnih posojil. Doznavamo, da zbira oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani materija! za očuvanje koristi tistih korpo- ' racij, ki so podpisale kako avstroogrsko vojno posojilo. Občine bodo ta vojna posoda popisovale do 15. januarja 1922. Poziv-jamo občinske urade, zadruge in razne druge občekorištne institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo In Iznos posameznih avstroogrskih vojnih posojil, ki so jili podplsa.le. Interesente opozarjamo na tozadevna razglasila, ki jih bodo Občinski uradi objavili. — Božične in novoletne razglednice. Pružba sv. Cirila in Metoda je založila dve originalni umetniški razglednici, kateri naj bj se uporabljali kot božična in novoletna voščila. Motiva sta vzeta izza časa rapall-ske pogodbe in koroškega plebiscita. Razglednice so v štirih barvah, in so v vsakem oziru brezhibno dovršene. Dobivpjo se v isarni Clril-Metodove družbe. Komad stane kroni. Pomen razglednic in namen izkupička je vsakemu zavednemu rodoljubu lasen, zato upamo, da bo narodno občinstvo seglo pridno po zalogi. — Narodni kolek »Družbe sv. Cirila In Metoda«. Vsled mlnlsterljalne odredbe se 89 smejo prilepijevati razven poštnih znamk drugi znaki na pisma in dopisnice. Pružba SV. Cirila in Metoda je zaprosila na merodajnem mestu, da se dovoli uporabljati C. M. narodne koleke kakor doslej še nadalje na pismih in dopisnicah. Družba je dobila zagotovilo, da bo njena prošnja ugodno rešena; do konečne rešitve pa merodajne oblasti dovoljujejo, da se sme družbeni kolek nemoteno uporabljati. — Prijatelje družbe vabimo, da se narodnega koleka še nadalje pridno poslužujejo. — Invalidski dokumenti. Odelenje socialne politike pokrajinske uprave v Ljubljani razglaša sledeče: Ker so bili v času od 1. septembra t. I. dalje ponovno pregledani vsi vojni in vojaški invalidi v vsej državi ln je bilo vsakemu Izročeno od pregledne komisije posebno potrdilo o invalidnosti, preneha s 1. januarjem 1922 veljavnost vseh dosedanjih invalidskih dokumentov — Izvid nadpregleda, Plačilni nalog (Zahlungsauftrag), Invalidska knjižica, Pla-težnl nalog, od italijanskih oblasti izdani »Libretto personale« — in veljajo od tega dneva dalje edinole sledeča izkazila: 1. za stalne Invalide »Invalidsko uverenje« ali »Invalidsko izpričevalo«, 2. za one, ki jim |e bila invalidnost priznana le začasno, »Prlvremena objava« ali »Začasna objava«, 3. za one, ki so se priglasili k pregledu, a Jim ni bilo priznano obeležje vojnega oziroma vojaškega invalida, »Rešenje«. Te tri vrste dokumentov so izdajale na tiskanih obrazcih 04 pole) edino pregledne komisije pri komandah vojnih okrugov. 4. Za Invalide Brejšnje srbske vojske in dobrovoljce-inva-de je poleg navedenih dokumentov veljavno tudi še »Rešenje prvostepenega suda v Beogradu«. — Opozarjamo vse urade, javne In dobrodelne korporacije na to, da ni več smatrati invalidom opili oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblasti. — Tečaji o umetnem rlbogojstvu. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, namerava prirediti v ribjem va-ilšču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnem ribogojstvu in sicer bi prvi tečaj, ki bi sc imel vršiti okrog novega leta,* podajal navodila za pridobitev in valitev ribjih iker, a drugi tečaj spomladi bi obravnaval odgo-jevanje in nasajanje ribjega zaroda. Tečaj bode vodi! rib. konzulent prof. iv. Franke. Prijave je poslati z ozirom na omejeno število udeležencev čimpreje, najkasneje pa do 24. t. m. na Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentom bo imenovani oddelek Pokrajinske uprave podeljeval podpore po največ 200 K za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istqbko vložiti do zgoraj označenega dne pri odde'ku ?a kmetijstvo. Katere dneve se bodo vršili tečaji, se pravočasno objavi potom dnevnega časopisja. depozitov, o naznačenju in izdaji predvojnih rent, o medsebojnih terjatvah itd. Na češki strani vodi pogajanja sek-cijski načelnik v finančnem ministrstvu dr. Vlasak-. + Centralne carinske blagajne. V ministrstvu iinunc jo podpisan pravilni',., na pudingi katerega bodo osnovane centralne carinske blagajne v naši državi. Te blagajne bodo imele nalogo, da vrše kontrolo in pospešujejo carinjenje blaga pri glavnih carinarnicah. Poslovati bodo začele s 1. januarjem 1922 pri sledečih carinarnicah: Bco- grad, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Skoplje, Podgorica, Dubrovnik, Mctko-vič, Split, Baker, Rakek, Novi Sad. — Nezakonskih otrok v Jugoslaviji Je 16.014, od teh najmanj v bltoljskl, a največ v slovenski oblasti. — »Dostojanstvo« uradnikov. »Poštni Glasnik«, stanovsko in strokovno glasilo »Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani«"piše: — V »Službenem listu« poštnega ravnateljstva v Ljubljani je izšel odlok poštnega ministrstva z naslednjo vsebino: »Poštni uslužbenci ne smejo sprejemati darov In ne smejo imeti brez posebnega dovoljenja nobenih postranskih opravil. Poštnim in brzojavnim uslužbencem je strogo prepovedano, da bi o kakršnikoli priliki sprejemali denarna darila bodisi cd bank, bodisi od industrijskih in trgovskih podjetij, ker se to ne sklada z njih dostojanstvom in tudi ni v interesu službe. Tudi se ne smejo poštni in brzojavni uslužbenci ukvarjati z drugimi opravili ali pa sprejemati postranske službe, ki bi ne bile primerne njih dostojanstvu ali ki bi jih kakorkoli ovirale, da bi ne mogli svojih uradnih dolžnosti vestno in natančno izpolnjevati. Vsako tako • postransko opravilo ali službo mora uslužbenec naznaniti svoji višji oblasti Kdor tega ne stori, bo kaznovan.« — Nato pristavlja »Poštni Glasnik«; »Gospodje, ako se hočete v tako težkih časih iz nas norčevati še naprej in nas žaliti z našim »dostojanstvom«, svobodno Vam! Povemo pa pri tej priliki odkrito mnenje vseh trpinov: Preden poginemo od gladu, preden pademo v najžalostnejši štadij trpljenja — se utegne zgoditi kaj takega, kar ne bo prav ne Vam, ne nam. Ta moment pa je bližji, kakor si kdo misli.« — Priobčujemo brez komentarja. — Za Jugoslovensko Matico je nabral g. Ivan Hrast, Kozje, 38:50 Din. O priliki poroke Franceta in Tinice Urek v Podsredi nabrali gostje 30.50 Din. Sokol II, Ljubljana, 250 Din. Šolsko vodstvo Kap’a 51.50 Din. (nabrano o priliki obiska g. Kapuna). «— Iskrena hvala! Posnemajte! —- Umrl je pri Mariji v Puščavi ondotni župnik g. Iv. Vcdcčnik, star šele 39 let. — Umrl je v Minnesoti škof g. Jakob Trobec, star 83 let. Pokojnik se je rodil v Logu pri Polhovem gradcu ter se je že kot bogoslovec leta 1854 izselil v Ameriko, škof je postal leta 1897, Ih sicer kot četrti slovenski škof v Ameriki (1. Baraga, 2. Vrtin, 3. Stariha). — Zmrznila je v svoji bajti na Mornv-ški gori pri Moravčah 60 letna bajtarica Marija Jevšek. Spala je v nezakurjeni bajti na tleh brez odeje. — Velik požar v Rimskih Toplicah. V skladišču tovarne podpetnikov in parne žage na Gračnici pri Rimskih Toplicah je nastal dne 12. t. m. ob 11. ponoči velik požar, ki je uničil tovarno in parno žago. Škoda se ceni na okroglo 200.000 kron. — Okraden v Zagrebu. Delavcu Francu Vršnlku iz Celja je 13. t. m. v Zagrebu na južnem kolodvoru ukradel neznan tat iz žepa 8400 kron in 14 dolarjev. — Metanje grošev v zrak — prepovedano, ker je sodišče mnenja, da je te vrste igra lahko tudi hazardna igra. Trije igralci Marko Pogačnik, Andrej Poznlk in Janez Ferjan so metali za veliko stavo groše v zrak in Ferjan Je pri ti priliki zaslužil kar 2000 kron. Zasačili pa so jih orožniki in na koncu koncev sta bila Poznlk in Pogačnik obsojena na 40 dni zapora ali 100 dinarjev globe. — Ker je vodil tihotapce. Brezposelni delavec Keršnik Ulrik Je kaj rad zaslužil s tem, da je vodil tihotapce čez mejo. To se mu je večkrat posrečilo, toda 14. t. m. je pa imel smolo. Vodil Je zopet dva moža čez mejo in bili so že par kilometrov na jugoslovanski strani, ko so jih zapazile pograni-čno čete In jih pozvale, naj se ustavijo. Toda trojica je začela bežati, čete pa streljati. Keršnik je bil zadet v stegno, druga dva tihotapca sta pa srečno pobegnila. Keršnika so oddali županstvu na Jezerskem, ki ga Je spravilo v ljubljansko splošno bolnico. — Nesreča. Rudolfu Zupancu, delavcu na žagi I. Rusa v Domžalah je pri piljenju žage padla pilenlca v levo oko. — Nove slike ima razstavljene foto-atelje »Helios« V. Bešter, Aleksandrova cesta 5. Ljubljana. — Bratstvo. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 9, url dop. sestanek vseh članov v prostorih restavracije »Zlatorog«. Udeležba In točnost dolžnost. Predsednik. = Bratstvo. V soboto, dne 17. t. m. točno ob 20. url sestanek »Tamburaškcga odseka. Zadeva važna in ujna, zato udeležba dolžnost. Načelnik. =* Hrvatsko pevsko društvo »Kolo* dospe iz Zagreba v Ljubljano v nedeljo že dopoldne ob 11.57 (ne pa kakor je bilo preje naznanjeno popoldne), ker se je vozni red vlakov 15. t. m. rpremcnil. Vabimo ljubljansko občinstvo, da se v velikem številu udeleži sprejema milih gostov, hrvatskih pev-. cev in pevk in da jih pride pozdraviti na kolodvor ob pol 12. uri predpoldne. = Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani se bo v svoji naklonjenosti do hrvatskih In slovenskih pevskih krogov udeležila sprejema hrvatskega društva »Kolo«. Ob 11. uri dopoldne pride na Kongresni trg pred Univerzo, odtod se poda v sprevodu ljubljanskih pevskih društev na glavni kolodvor k sprejemu. Po pozdravu spremi godba hrvatsko društvo »Kolo« do hotela Uniona. = Sprejem hrvatskih pevcev in pevk v Ljubljani, Vsa ljubljanska pevska društva, ki so doslej pristopila k Zvezi slovenskih pevskih zborov, to je pevski zbori: Glasbene Matice, Slavca, Ljubljane, Ljuhljanskc-j ga Zvona, Zveze jugoslovanskih železničar-| jev, društva Krakovo-Trnovo, društva Sla-i vija Vič-Gllnce in zbor Rokodelskih pomeč-I nikov — se po sklepu Zveznega odbora vljudno vabijo, da se udeležijo sprejema hrvatskega društva »Kolo« na glavnem kolodvoru. V to svrho naj se vsa pevska društva v nedeljo 18. t m. zbero točno ob 11. uri dopoldne na Kongresnem trgu pred Univerzo (ne kakor je bilo pri odborovi seji naznanjeno). Odtod odkorakajo društva v sprevodu, na čelu z godbo jugoslovanskih železničarjev na glavni kolodvor. Prihod vlaka po novem voznem redu je ob 11,57 predpoldne. •■= Koncert »Kola* se v nedeljo prične ie ob pol 8, url zvečer In ne Sele ob 8. uri, ker se društvo po koncertu že ob 11. uri z nočnim vlakom vrne v Zagreb nazaj. — Slovenci, udeležite se v velikem številu znamenitega koncerta »Kola« v Ljubljani. = V društvu »Soča« predava danes zvečer (hotel Lloyd) dr. Dinko Puc: O zgodovini osvobojenja srbskega dela našega paroda. Vstop prost. «= Vrnil se je. Kakor poroča »Slov. Narod« se je povrnil v Ljubljano bivši komunistični poslanec dr. Milan Lenicž. = Mestni stanovanjski urad nas naproša, da priobčimo sledeče: Ker se je dogodilo par primerov, da so stranke samovoljno razpolagale s praznimi stanovanji, opozarja mestni magistrat kot stanovanjsko objastvo I. stopnje vse hišne posestnike, da je samovolino oddajanje stanovanj prepovedano In da z njimi razpolaga Izključno le mestni stanovanjski urad, kateremu morajo hišni posestniki Izpraznjena stanovanja tekom treh dni po izpraznitvi Javiti. Mestni magistrat bo strogo izvajal člen 30 stanovanjske naredhe, glasom katerega se vsako samolastno oddajanje stanovanj kaznuje z denarno globo do 50.000 kron oziroma v slučaju neizterljivosti z zaporom do 6 mesecev. Maribor. /z proračunske seje mestnega občinskega sveta. V pondeljek 12. t. m. se je vršila na magistratu važna seja, v kateri se je sklepalo o proračunu za 1. 1922. Ni je važnejše zadeve v delokrogu občinskega gospodarstva, kakor je proračun. Zato pa mora biil taka seja dobro pripravljena, da pridejo občinski svetniki že informirani k seji in se lahko ogiašajo k debati o posameznih postavkah. Zakaj sprejetje proračuna je obenem zaupnica vladajoči večini in nudi največ prilike za stvarno kritiko. Posebno pri teko velikih korporacijah, kakor je ravno občinski svet mariborski, bi se moglo to opažati. Ako pa je prisostvoval pri tej seji človek, ki Ima vsaj malo vpogleda v delo v občini in ve, kako sc sklepajo proračuni takih korporacij, je odnesel s seboj zelo slab utis, posebno še o vladajoči večini mariborskega občinskega sveta. Seja ni bila dovolj pripravljena tako, da je moral svetnik Zehat vprašati župana, zakaj so sc dostav-| Uala vabila šele v pondeljek popoldne posameznim občinskim odbornik m, nekaterim se pa sploh niso dostavila. Drugič so prišli k tej seji vsi občinski odborniki docela nepripravljeni razen finančnega odseka, ki je Izdelal proračun. Zakaj obširni tiskan proračun se je razdelil med občinske svetnike šele tik pred začetkom seje, dasi je bil že pred 14 dnevi dotiskan. Ccgava je krivda, da se ni razdelil že preje? Zato s > prišli občinski svetniki neinformirani k seji in se niso mogli udeleževati debate. Edini, ki Je preštudiral proračun Je bil dr. Verstovšek, ki Je tudi posegel v debato in bil seveda proti njem. Tako je zelo olajšal stališče opoziciji JD3, kar je priznal svetnik Voglar sam, češ, kaj bomo mi govorili proti, če govori proti njemu že član odseka sam. Vso svojo duševno revščino pa je pokazala vladajoča večina JSDS sama. Znani svetnik Boliun se je oglasil k besedi pač samo zato, da je tudi njegova stranka posegla v debato. Govoril pa je tak nesmisel, da ga Je moral dr. Vrstovšck opomniti, da naj bode tiho, ker sam ne ve, kaj govori. In cel klub Jc utaknil mirno to klofuto v žep, ker je pač čutil svojo duševno revščino. Sploh je bil dr. Vrstovšek kljub svoji bolehnosti zelo živahen in je povedal marsikatero bridko večini. Tako se je n. pr. konštatiralo, da je zadnji zapisnik glede \Valdhauserjeve afere jako pomanikljivo sestavljen. Svetnik Sla-novec (JSDS) je pripomnil, češ, kdo bi tisto oslarijo pisal. »Saj res,« je zavrnil dr. Vrstovšek, »saj Slanovcc je govoril takrat največ,« Končno je bil proračun z malimi Izprenjembaml sprejet. Društvu »Pcdagoško-didaktlčni krožek« ie dovolil občinski svet v svoji zadnji seji 3000 K podpore. Afera major Grebenc že 14 dni straši po mariborskem časopisju. Sedaj Je dosegla višek. Zglasile so se priče, ki so skoraj neverjetne surovosti, katere je zagrešil bivši avstrijski častnik Grebenc v Srbiji podpisale s polnim imenom in zahtevajo, da jih tira pred sodišče. Bivši major Grebenc je seda) uslužben pri južni železnici, a vsled te afere, o kateri bomo še poročali, bode tudi tam nemogoč. n Česa je obdolžen bivši major Grebenc? I. Da je kot avstrijski komandant v Srbiji tako bestijalno postopal, da je spravil Srba Laziča ob jezik. 2. Je osumlien, da je ukradel iz italijanskega poslaništva 15 zabojev zasebne lastnine in lastnine španskega poslaništva. 3. Da trži s stanovanji. Svoje stanovanje je prodal za 60.000 K in dobil drugo, katero pa Je zopet prodal. Sedaj mu je stanovanjski urad nakazal tretje stanovanje, v katerem biva trgovski nastavljenec Slavko Černetič, ki je vse te obdolžitve podpira! s polnim imenom. Torej, da je ta žalostna afera prišla v javnost, ie neposredni vzrdk stanovanjska mizerija. Če so vse te trditve resnične, le seveda bivši g. major nemogrx vsaj v Mariboru. »Straža« Je do sedaj g. Grebenca zagovarjala morda v dobri veri, da ni vse tako, kakor se je namlgavalo. Na te obdolžitve Je edini mogoč odgovor pri sodniji. Podpolkovnik Zwirn je bil brzojavno odpuščen iz službe, oziroma upokojen. Baje so to povzročili tudi vojni »grehi«. Zdi se, da še marsikoga drugega peče vest, zakaj ni bil mož, ampak slep eksponent avstrija-kantov. Med vojaštvom se precej čisti. Upamo, da pride v doglednem času tudi »civil« na vrsto, »Drava* železničarsko pevsko društvo priredi Silvestrov večer v prostorih Narodnega doma z jako lepim sporedom, katerega priobčimo pravočasno. Ker občinstvo »Dravo« zelo ceni zaradi njenega lepega petja in požrtvovalnega.sodelovanja pri vseh narodnih prireditvah, ji bode s svojim posetom sigurno pripomoglo do čim lepšega uspeha. Državnim nameščencem je dovolil občinski svet v svoji zadnii seji na predlog obč. svetnika Koniča (NSS) pri kopanju v mestnem kopališču za III. razred 50 %, za II. razred pa 20 % popusta, klipb temu, da Je Slanovec trdil, da Ima uradništvo kope! doma. Sicer se bodo cene v kopališču zopet zvišale, a kljub temu bode Še nekaj ugodnoT sti. Zakal redki so med državnimi name- ščenci, ki bi imel kopalno sobo! In sedaj si še tisti ne morejo pomagati, ker ni vode. Lepo napredujoča organizacija je »Zveza jugoslovanskih železničarjev*. V Mariboru ima, kakor izkazuje železničarski koledar za 1. 1922 16J2 članov. To je Maribor sam z najbližjo okolico. Kako Je napredovala ta stanovska organizacija ie najbolj razvidno iz tega, da je štela podružnica Maribor, h kateri so pa spadale še proge do Dravograda, Ptuja in Poljčan začetkom 1. 1919 komaj 160 članov. Vse narodno železničarske organizacije štejejo sedaj v naši državi 20.000 članov, ln do 45 % jih je v Sloveniji. Te številke so radltega poučne, ker se navadno misli, da je pri železnici vse —- rdeče. V taki organizaciji je moč in so nanjo organlziranci lahko upravičeno ponosni, Koncert Rumpel-Kačerova. Operni peveo Emil Rumpel je ozdravel od ušesnega vnetja in priredi dne 5. januarja 1922 skupno z koncertno pianistko Maro Kačerovo koncert v kazinski dvorani. Ime prireditelja nam jamči, da bo stal koncert na umetniški višini, kakoršnih smo slišali v Mariboru malo, ter opozarjamo cenj. čitatelje na to prireditev že danes. Aranžma je prevzelo pevsko društvo »Svoboda«. Podrobnosti priobčimo prihodnjič. Stojišče izvoščekov se naj premesti iz Grajskega trga na Trg svobode. Tako je predlagala NSS v zadnji seji. Predlog se je odkazal tozadevnemu odseku. Iz prometnih in estetičnih ozirov je bil ta predlog prav umesten. Zakaj na Grajskem trgu, ki je že itak tesen je velik promet. In gledati, kako izvoščeki ob prostem času —- posebno poleti — kvartajo na vozovih, tudi ni posebno razveseljivo. Na Trgu svobode bode pa dovolj prostora, za vozove In kvartanje. Gospodična Dora, nekdanja vsemogočna gospodarica pri stanovanjskem uradu, katero imajo skoro vsi iskalci stanovanj še v dobrem spominu in v — želodcu, je mislila, da je že Iz vode. Naenkrat pa je zagazila tako globoko, da ne bode več rešitve. Jasneje bomo povedali ob priliki. Zakaj, korupciji moramo vendar že enkrat narediti konec. Radi tatvine odpuščen iz službe je bil te dni preddelavec v delavnicah juž. žel. Andreas Hofcr. Kradel je baker in ga prodajal v mestu. To sicer ni nič posebnega, ker so je v delavnicah juž. žel. že od nekdaj kradlo kar na debelo. Zlasti po prevratu so zavzele tatvine naravnost nevarno visoko število. Sedaj je že dokaj boljše. Zanimivo pa jc to-le: Ta Andreas liofer je bil v prejšnji dobi silno zagrizen Nemec in je bil kot tak v občinskem zastopu in okrajnem šolskem svetu v Studencih. Razen tega je bil več let predsednik znanega nemškonacijo-nalnega društva ».Bnuernrunde«, kjer so se zbirali najbolj strupeni sovražniki našega naroda. Kakšne moralne vrednosti so bili ti ljudje, je najbolj sedaj pokazal Hofer. Sicer prosiači sedaj pri obratnem ravnateljstvu s svojimi somišljeniki, da bi bil zopet sprejet. A upamo, da si bode obratno ravnateljstvo dobro premislilo, predno to stori. Celie. Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnji pondeljek 19. decembra predava v risalnici meščanske šole g. dr. Ant. Schwab »o ne« dostatkih človeških čutil«. Predavanje bo fi-ziologično. Cenilna komisija pri celjskem davčnem oblnstvti Je imela v pondeljek 12. t. m. svojo prvo sejo. Mestni šolski svet celjski se je konstituiral v svoji seji dne 12. t. m. Predseduje mu župan dr. Krašovec, podpredsednik je referent za liudskošolske zadeve okr. šol. nadzornik Cernej, referent za mešč; nsko šolstvo okr. šol. nadzornik Fink, ostali člani so dr. Kalan in prof. Mravljak (JDS), Koren in Leskošek (JSDS). Modic (NSS) ter zastopnik cerkvene oblasti katehet Lukman. — V tej seji so se rešile še razne zadeve, kakor glede Imenovanja nadučitelja ozir. nadučitelilce, učiteljev in učiteljic na deški in dekliški osnovni šoli in meščanskih šolah. Razpravljalo se je tudi o nepretrganem šol. pouku. V tej zadevi bo šolski svet stopil v stik s sta riši in o tem sklepal v prihodnji svoji seji. »Jakob Ruda*, Cankarjeva tridejanska drama se jc igrala v torek v mestnem gledališču v Celju. Režiral je g. Vnlentln Jurman. Gostoval je gosp. Milan Skrbinšek iz Maribora v vlogi »Jakoba Rude«. Igralo se je dobro. V sredo je bila ljudska predstava »Jakob Ruda«, namenjena predvsem delavstvu, ki pa je bila želo slabo obiskana. Vzrok bo najbrže v tem, ker se je vršila v sredi tedna. Vsi gg. rezervni oflcirl, kateri so bili dne 18. septembra tek. leta na orožni vaji (enodnevni) v svrho položitve prisege pri komandi Ccljskog vojnog okruga, naj se zglasijo v času od -15. do 20. tek. meseca med uradnimi urami pri blagaIni to komande v svrlio prejema pripadajočih jim pristojbin za ta dan. Gosp. rez. oficiri, kateri bivajo izven mesta in se ne morejo zglasiti osebno, naj javijo do najkasneje 23. tek. meseca potom dopisnice svoje natančne naslove, da bo mogoče, doposlati jim navedene pristojbine po pošti. Izpred celjske porote. Zaradi težke telesne poškodbe se je imel zagovarjati Jurij Kodela. Dne 10. oktobra 1920 je pred kolodvorom na Vidmu ob Savi z nožem tako poškodoval krojaškega mojstra Slavka Ka-janeta iz Leskovca pri Krškem na roki, da je Slavko Kajanet postal za svojo obrt nezmožen. Prejel je 18 mesecev leče, — Zaradi raznih tatvin, katere je izvrševal po različnih kraiih tako po Savinjski dolini, okreg Vojnika, Stor in drugod je bil pred poroto Potočnik Anton. Prejel Je pet let težke ječe. Čudne govorice se širijo po našem mestecu. Vsi se še spominjamo poroke Hčerke nekega celjskega velcindustrijca in trgovca' v Celju, ki se Je vršila v letošnjem poletju s takim pompom, da ga še menda naše mesto enakega ni videlo. Gostija se je vršila nato v največji dvorani, kar jih premore Celje, namreč v veliki dvorani hotela »Unior.«, Sedaj pa čujemo, da se gospod ve-lelndustrijec in hotelir tega hotela tožita za poravnavo stroškov te gostije. Bila je že ena obravnava, ki pa je bila preložena, da se dožene, če je res steklo toliko šampanjca In se snedlo toliko kavijarja in drugih dobrin, kakor trdi hotelir v svojem računu. Bomo videli. Ukradena je bila na Južnem kolodvoru v Zagrebu Francu Vršniku listnica z zneskom 8400 kron In 16 dolarjev. Vse trgovine bodo danes dopoldne vsled praznovanja kraljevega rojstnega dneva za-prte. Velika nesreča. V Ježovnikovem kame« nolornu v Pirešnlci prt Žalcu se je zgodila 14. t. m. velika nesreča, ki je zahtevala 4 žrtve. Pri neznano kako nastali eksploziji u j. Mirnik in Fl. Štaol. Prvi Jc vsled zadobljenlh poškodb umrl že na potu v celjsko lolnlco, ostali pa ležijo težko poškodovaui Istotam. PtuS. Danes ob 20. url priredi Jugoslovanska Matica v prostorih mestnega gledališča pie-davanje s skioptičnimi slikami o Primorju. Predava glavni tajnik g. Mahkota. V štev. 302 »Jugoslavije* med drugim priobčeno notico, da se drogerlst Poberaj preseli v prostore trgovine čevljarske zadrugi v Panonski ulici, se v toliko pojtrnv-Ija, da bi se to samo v tem slučaju zgodilo, če bi se za čevljarsko zadrugo, ki se s svojim obratovanjem razširja, dobili večji prostori In na HolJ prometnem mestu. Stanovanjskemu oblustvu v razmotrl-vanje, V ptujskem gradu, last grofa Herbersteina,' ki je sedaj s svojimi prostornimi sobami popolnoma prazen, so bili pred pri« bližno 30 leti nastanjeni vsi uradi. Sedaj so ti uradi raztreseno naseljeni v več poslopjih po celem mestu. Tako n. pr, glavarstvo v poslopju, ki je bilo svojčns zgrajeno in pripravljeno za hotel, davčno oblastvo in rnzvidnostni urad zemljarinskega katastra v privatnih stanovanjih, davkarija in sodnija zopet v posebnem poslopju, Ce bi se vsi tl prostori zopet vrnili na grad, odkoder so prišli, bi bilo v Ptuju takoj prostora za nastanitev najmanj 30 družin, Vse to bi se da- lo hitro izvršiti z jako majhnimi stroški. Le malo dobre volje od strani vlade bi bilo potrebno. Odborova seja ktajevne organizacije se vrši danes ob 20. uri. Gospod Lugarič je daroval pevskemu društvu »Zarja« znesek po 100 K, za kar so mu društvo najlepše zahvaljuje. Sokolstvo. Sokol I priredi svojemu moškemu naraščaju v nedeljo 18. t. m. p poldne v paviljonu na Taboru poučno-zabaven sestanek S sledečim sporedom: Proslava spomina kralja Petra 1. Osvoboditelja, predavanje o 28. in 29. okt. ter 1. dec., deklamacije, Igra: »Za domovino« In končna še mala burka. Vse točke ižvaja naraščaj sam. Po Izvršitvi sporeda je pogostitev mladine in prosta zabava iste. Pričetek Je ob 14.30, Stariši naraščala In članstvo dobrodošli! (iiedaliile in glasba. Repertoar Narodnega gledališča: Drama. Sobota 17. decembra. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Aleksandra: Jugana, vila najmlajša; Komedija zmešnjav. Izven. Nedelja 18. decembra. PampeliSk«, Popoldne ob treh. Izven. Nedelja 18. decembra. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zvečer ob 8- url. Izven. Pondeljek 19, decembra. Roza Bern-dova. Red E. Torek 20. decembra. Zaprto, Sreda 21. decembra, Roza Berndov* Red A. Četrtek 22. decembra. Revlžor, Izven Petek 23. decembra. Zaprto. Sobota 24. decembra. Zaprto. Nedelja 25. decembra. Komedija zmel» njav. Popoldne ob 3. uri. Izven. Nedelja 25. decembra. Peterčkov# po-slcdme sanje. Zvečer ob 8. uri. Izven. Pondeljek 26. decembra. Peterčkov# po-slcdn>e sanje. Popoldne ob 3. uri. Izven. Pondeljek 26. decembra. Revizor, Izven, Torek 27. decembra. Zaprto. Opera. Sobota 17. decembra. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne N). VcL kralia Aleksandra. Prodana nevosta. Izven. Nedelja 18, decembra. Werther. Izven. Pondeljek 19. decembra. Zaprto. Torek 20. decembra. Boris Godunov. Red B. Sreda 21. decembra. Boheme. Red D. Četrtek 22. decembra. Carmcn. Red G. Petek 23. decembra. Zaprto. Sobota 24. decembra. Zaprto. Nedelja 25. decembra. Wertber. Izven. Pondeljek 26. decembra. Prodana nevosta. Izven. Torek 27. decembra. Zaprto. Poslano.* Izjava. Z ozirom na umazane napado na na-' šega vrlega in globoko čutečega narodnjaka Ivan-a Škerjanc, prožnega nadž'. juž. žeL kakor jih prinašata »Mariborska Straža« In »Slov. Gospodar«, se podpisani čutimo dolžne, da najodločneje nastopimo proti tem gorostasnim iažem (kakor jih zmoreta le ta krščanska lista) ter Izjavimo sledeče: Kot njegovi sorojaki poznamo g. Iv Škerjanc že od nekdaj kot enega najzaved-nejših In najdoslednejših narodnjakov, ki sl je kot tak pridobil velike zasluge. On je bil soustanovitelj Narodnega delavskega društva v Trstu. Nadalje je dvakrat na narodni podlagi kandidiral v deželni zbor in na razpolago nam Je še cela vrsta dokazov, tooa mislimo, da Je že to dovNJ značilno za klerikalne trditve, da Je bil Škerjanc italijanaš, nemčur, ncmec itd. V Mariboru, dne 9. grudna 1921 Ivan Dekleva 1. r., Ivan Jaklič 1. r., Franjo Dobrina 1. r., Ivan Majcen !. r„ Ivan Baiduu 1. r. in še tisoč drugi, ako treba. * Za poslano odgovarja uredništvo le v okvirju zakona. Razn^ vesti. * Regrova dogodbica. Slavni nemški skladatelj Maks Reger je bil nenavadno dovtipen, kar priča'mnoge do-godhic, ki jih navaja njegov učitelj Lindner v Regrovem živodopisu, ki ga je v zadnjem času izdal, Evo vntn take dogodbice: Po prvem Regrovem koncertu v Mciniiigen je ena izmed prin-cezinj obsipala skladatelja s-hvalo in slavo, a obžalovala je sa-.no, da je med igranjem samo njegov hrbet mogoč# občudovati. Reger je smehljaje »e odgovoril: »To nič ne škoduje. Visokost, pri meni je namreč ta posehno»t, d# sem od zadnje strani prav tak&tn k* kor od sprednje,« (R-e-g-e-ti, Dnevne vesti. Drobil tri preo»1talo drugega, nego d* je »mladi par« po šeztdeaetletnam skupnem bivanju ločil »od mite itj postelje«. Antiseptično, čisteče, osvežujoče, ožlvljujoče In krepkujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči »Elsafluid«, mnogo močnejši in boljši k^kor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skozi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 357, Hrovaško. de. POSESTVO PRI MARIBORU 84 in 48 oralov, lepa poti op] n in živina. GOSTILNA t zemljiSčam, hotel s kavarno, hiSe, vile, trgovine, proda pimrn* Zagoraki. Marilw. Barvarska ulica 8. CIGARETNI PAPIR in stročnice »Abadie, Altease, .Tacobi. Sa-inum« dobite najceneje pri Anton Er far, L/ubljana, Resljeva cesta štev. 20. MOTVOZ dreto, vezalke, toaletno milo, gladllni. stekleni in pisemski papir ter drugo blago priporoča po nainižil ceni Anton Erfar, Ljubljano, Resljeva cesta štev. 20. Ia CISTO SVINJSKO MAST Ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log itev, L5. Telefon Inter-urhan itev, 127. 2368 Kupi sc: POSESTVO Z ŽAGO AU POSESTVO Z MLINOM se kupi. Cenjene ponudbe prosim pod St. 2465 na upravo lista. 2465. SLOVENSKI GLASBENIK želi kupiti tudi aatikvarične »Slovjanske popčvke« ed J. Kuhača, izšle I. 1857. 4 zveske. Prijazne ponudbe mi javiti na tTOKive tega Lista pod SL »364C«i *649. * Novo epohaino odkritje v avija- tiki. Kakor se javlja iz Pariza, vršili se bodo te dni interesantni poskusi pred francosko telinično komisijo na Bleriutovem letališču. Inženir Tam-pier je namreč izumil stroj, ki služi lahko kot aeroplan in avtomobil. V resnici je to tnali'avto z močnimi motorji ter ima razložljiva krila. Prvi poskusi so sijajno uspeli. Ta mali aeroplan je plaval nad 20 minut po zraku, ko pa se je spustil na zemljo, so se mu zožila lerila in se je kot avtomobil vrnil nazaj v Pariz. * Čudna zakonska ločitev. Pred civilnim sodiščem v Charollesu na Francoskem je pred nekaj dt>evi prišlo do zelo komične zakonske ločitve. Mož je star 84, a žena 80 let. Skupno živita že 60 let. Sodnik se je trudil na vse načine, da bi enega ali drugega zakonca odvrnil od svoje zahteve, toda ves trud je bil zaman. Slednjič mu 4S.000 KRON plačam letne za stanovanje, •bstejrča Iz 4 do 5 sob in pritiklinami. Ponudbe pod »Stanovanjc« 11» upravo lista. 2473 GOSTILNO ALI RESTAVRACIJO se vzame takoj v najem. Ponudbo je vpo-slati na upravo »Jugoslavije« pod šifro »DOBRO IDOČA < 2470. TRGOVINO ODDAM V NAJEM pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Usta. 2455 MLAD PROFESOR išče za takoj ali za 1. januar meblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista. 2444 Službe RAČUNSKI URADNIK išče primernega mesta za popoldan in sicer od 4. ure do 7 ure. Pismene ponudbe prosim pod šifro »Popoldan 2475« na. upravo lista. TRGOVSKI NASTAVLJENEC, ŽELEZ-NINAR, IN 1 VAJENEC lahko takoj vstopita pri tvrdki ERJAVEC & TURK, trgovina z železnino, Ljubljana. IZURJENA STENOGRAFINJA IN STROJEPISKA (slov. ev. tudi nemške sten. zmožna) aU začetnica se sprejme v odvetniško pisarno. Stalna služba. Plača po dogovoru. Nasjov v upravi tega lista. 2449 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, v vsem dobro verziran, želi premeniti službo s prosincem 1922. Cenjene ponudbe pod »Trgovski’pomočnik 1896« na upravo lista. 2463 Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. Proda se: MAST ZA USNJE, KREMO ZA ČEVLJE nudi po tovarniških cenah Anton Erfar, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. ©C©©,©®#®®®©©®©® PF* Božična in novoletna darila ^ si oglejte samo pri manufaktumem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvorišču talita zaloga aiitna za mošte In M oblete la oajlepša izbira nsoboirstniga spodnjega parilo za malha, ženshe la otroha. Odpadke starega in novega cinka ter cinkove plošče kupujejo v vsaki množini KRAN3SKf TOVARNE železne, ključavničarske In kovinske robe „TiTAN“ D. D. Kamnik pri Ljubljani. IVAN ZAKOTNIK inštalacijski materijal, žarnice, števce, žice, proizvod A. E. G. dobavlja elektrotehnična tvrdka Karo! Florjančič CELJE, Cankarjeva c. 2. po zmernih cenah. mastni tesarski mojster 'tOft 7 Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostre-Ija za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. . Spodnja Šiška (Tehnična nišama v tovarni KerSit) Telefon 180 Izvršuje: vse vrste visokih in globokoh stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske zgradbe, „silo“, mostne zgradbe. Posebnosti: bijologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo, lesni poinostensld nosilci za shrehe z velikimi razponi do 35 m, lesena in kombinirana skladišča. Izvršitev tozadevnih načrtov in proračunov. „tti. za mizarsko podjetje išče s takojšnjim nastopom tvrdka Matija Perko, strojno mizarstvo Zg Šiška, nasproti hotela Vega. šivalna miza in salonska obleka so po ugodni .ceni proda. Naslov pove An. aav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Za bližajoče se božične praznike in novo teto priporočamo vsakovrstna zelo pripravna darila, osobito razne pletenine, kakor jopice, bluze, čepice, gamaše, dokolenice, nogavice, različno trikotažo, fino pprilo in žepne robce za dame in gospode, dalje najnovejše bluze in predpasnike. Tetra-perilo, telovadne in Športne potrebščine. Ravnokar je doSla večja množina sviterjev In čepic za dečke in deklice po zelo ugodnih cenah. A. & E. Skaberne špecijalna trgovina za pletenine, trikotažo in perilo Ljubljana, Mestni trg št 10. Oglejte si blago in cene v veliki izbiri od 400—600 K pri H. Seljak, Ljubljana PreSernova ulica 52. Več TESARJEV V soboto in nedeljo razstava božičnih daril M. Tičar, Ljubljana, Šelenbursova ulica, - - -__________|--——————————td. * Prof. S. Santel j j Božične razglednice j 1 so ravnokar Izšle, ter se dobilo po vseh trgovinah b • z papirjem, knjigarnah in trafikah. ^ | Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih ^ © barvah in tiskane na finem Chromo papirju. a | Serija 6 razglednic 2'50 din. p Naroča se direktno pri ; | | ZVEZNI TISKARNI In KNJIGARNI J % v Ljubljani, Woifova ulica štev. 1. f sprejme takoj Ing. Lavrenčič & Co. Rimska cesta 2 na dvorišču. Knlisa s slikami za zabavo In pouk našim malim Zagreb obavlja najkulantnije sve v bankovnu struku zasjecajuče poslove. Najprikladnija veza za brzo, tačno i jeftino obavljanje doznaka na Pestu i Madjarsku. v Balkanska banka, Budim-Pešta Vaczi ufca 35. izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Naročajta In širite in Novo let kupujte knjige založbe .JUGOSLAVIJE" oziroma »Zvezne tiskarne" na Marijinem trgu št. 8 nasproti Frančiškanske cerkve. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubil*«*. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin, t Stran 4. . .JUGOSLAVIJA* 17. decembra 1921. 306. štev. -»■■■ M — -.................................................... . I ■ .... n-.— .M, I , HHUHUrt