139 ftnlllB. I Mrtllnl i tak ZZ. fnlji 028. Ml. Bi. UufA iMk «m popalio*, IiihmjI a*4«l|« te pnalkt. InMraft t Pretior I m/m X 54 m/m zt male oglase đo 37 jk/jm vlšlne 1 K, od 30 m/m Tišine dalje knpčijsU in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notlee, potlano, preklid, Izjave in reklame 1 m/m Ka'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponuđbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročitih popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloli znamka x* odgovor. Upravafitvo »Slov. Naroda" In „!faj**at Tiafcaro«" EmaJlora vltoa «t 5, pritUftno. — T«l«! »•pite spr*iama ta podplsan« te laitateo traakonK. ■V Rokoptaov m vraia. "W4 Posamezna Stevilka velia 1 krotio. Poitnina platana v gotovini. Umor Esad paše In Italija. Vest o umoru Esad paše je spre-jela naša ožja javnost s tište vrste omalovaževanjem, ki je lastnost ljudi, katerih politično obzorje ne dosega niti par kilometrov izven njihove-ga stalnega bivališča. In vendar je bil umorjeni Esad paša faktično mi-nistrski predsednik — Italijani so ga imenovali ćelo kralja — neodvisne Albanije, o katerem je naš ministrski predsednik dr. Vesnić javno izjavil v parlamentu, da je bil naš iskren prijatelj, kateresa nmor obžaluje ćela naša država! Vesnićeva izjava: »Uverjeni smo. da bo prijateljska francoska vlada, ki zna sama cenitl usluge, katere je Esad paša storil skupni stvari, storila vse, da priđe do pravejfa krivca in da tega prave-ga krivca po zakonu kaznuje«, so-glaša z izjavami francoskega čas opis-ja »naj bi se francoska policija in francoska sodišča potrudila, najti duševnega očeta zločina«. To-rej je umor Esad pase na vsak način nekaj, pesar naša celokupna javnost ne srne in ne more prezreti. Kdo in kaj je bfl pravzaprav Esad paša, je najbolj razvidno iz nje-govega »političnejara testamenta«. Esad paša je namreč neposredno pred atentatom poslal uredništvu rTempsa« dolgo pismo, v katerem je raziožil položaj Albanije. Pismo se pričenja s spominom na londonsko konferenco L 1913., ki je poslala po nasvetu Italije in Nem-čije \Vieda na albanski prestol. Ker je opravljal pri Wiedu posle vojneea in notranjega ministra, so ga Albanci zasovražili. Wied je na pritisk Av-strije. ki ie osumila Esada Italofilite, pustil ćelo s topovi strellati na njegovo hišo in ga je kotičrto izgnal. Esad je šel v Rim, od koder Da je moral kmalu odpotovati. L. 1914. ie šel v Pariz. Ko je 3. septembra 1914. moral Wied zapustiti Albanfjo, se je vrnil Esad paša v domovino in vko-rakal z 10.000 prostovoljci v Drač, kjer se je okllcal kot glavar albanske vlade. Avstrijska in bolgarska vlada sta ga hoteli pridobiti na svojo stran, toda on je vse takof sporočil franco-skemu zastopniku in ostal zvest za-veznikom. Turska vlada v Carigradu ga je medtetn obsodlla ua smrt. del Albancev pa se je podkupljen od Av-s trite uprl proti njemu, toda on fe za-dušil vstajo, vplenfl upornikom 30.000 avstrifskih puSk in napoveđal Avstriji vojno. Na to prlpovednje Esad o uslu-gah, ki jih je storil med vojno saveznikom, predvsem pa Srbom pri n}I-hovem umlkanju preko Albanije. PrišH so žalostni časl in je bilo treba izpraznit! AlbanUo. Francoska vlada je hotela prenesti albansko vlado na Krf, toda italiianski zastopnik v Draču, ki se je poslužil laži, da to zahte-va ententa, ie dosegel, da ie šel Esad v Rim. kjer so ga sprejeV* z velikimi častmi in ga priznali za glavarfa albanske vlade. Pozneje je prišel zopet v Pariz, kjer ga ie prosil Poincarć, naj gre s svojimi Albanci na pomoč v solunski ofenzivi. Tuđi tu je storil svojo vojaško in organizatorično dolžnost, toda kaj je dosegel? ItaM-janski zastopnik je pred njegovim odhodom iz Drača zagotovil, da je italijanska vlada na njegovi strani, toda Rim je po končani vojni prepreci!, da zavezniki nišo poslali svofih diplomatičnih zastopnikov v Albani-jo. ces, da so zavezniki pooblastili Italijo, da zastooa albansko zunanto politiko. Ker Esad ni vede! za londonski pakt, se je uprl takerrru posto-panju. kar mu je povzročilo precei neprilik. Poincsut in Briand sta mu zatrjevala svojo naklonjenost, do-kler nj Francija vsled sklenieneea premiria odpoklicala svojega zastotv nika pri njego\i vladi in mu snoroči-Ia, da se ne srne vrniti v Albaniio, dokler mirovna konferenca ne odloči o usodi njegove domovine. KonČno vsebuie pismo energičen protest proti temu ravnamu in prav!, da je vse-ga tega kriva Italija. Zdi se, kakor da bi bil Esad Disal to pismo v smrtni slutnji, kaiti še predno je bil ta njegov »politični testament« objavljen, je padel kot žrtev mlađega morilca. ki ie prišsl z znatno vsoto direktno iz Rima. Ni izkliučeno. da je napisa! +n nismo z gotovim namencni. kajti »^clafr« no-roča. da ie b'l Esad pred osrnimi dnevi obveščen o nam^r^van^m atentatu — morilec ie nrišel osem dni rred atentatom iz Plrra v Pariz — toda č«ad ni hn^el v^ošt^vati te-ea obvestfTa m ie odklonil vsako var-nosrno stražo. Ni slnčai, da se je izvrši t^rnor ravno v na^kritične^šem čas1* 7.a ^ta-lpane v Albaniif. ko se pred Valono odločtije o rcrled^T »zmagro^it'5? Ttali-ie. ki s svnio albansko poliHVo na-merava držati v Šahu DocraiaHa za rešitev ladrarske^a vpra^anja. Ni sluča1'. da ie t>?a*\ ravno v tem času mož. ki ie bil duša a^ans^cra upora proti Italiii. mož. ki ie po Ves-nićevi izjavi »uvidel pravi pot nnlt-tike svojega naroda«, tvož. >ki ie uvidel. da to zahteva.io interesi nie-govega naroda in nieeove hodočrto-sti ter je bH vsled tecra eć^m iskreni prijatelj naša?,e, skrra ?talf:3^cko časop?pie z izjavami razni1! italofilskih Albancev prikriti svoje veselie nad njegovo tragično smrtio in jo hoče sDraviti v zvezo z a!bansk?r^i !talofi!«kimi na-cijonalisti, ki so bili seveda vedno nasDrotniki Esadove protiitalijanske noi'tike. Vnvk Fsad na?a. nie^ov politični nasprotnik, ki je prišel po umoru iz Londona v Pariz, pa je izjavi!, da Esiidovi politični nasprotni-ki nišo v nobeni zvezi z atentatom. Italijansko prikrivanje resnice ne izbriše niti službeni obisk italijanskega poslanika v Parizu, ki je med mno-gimi drugimi diplomatičnimi in poli-tičnimi osebami obiskal Esada na mrtvaSki postelji. Umor Esad paše ]e nov politični zločin Italije, zločin, ki besno H^vi?" in kr'^č^M ter pozi-r?1? "a vomo. na ie bilo mnoenm trt«iio nri *rcv. Vo so morali z?ivistf-+' d^m. rodft°l">. ženo. otroV«, to ra-A\ ver?wem>n in to ie člov.^ško. Ve-mo na tn^i <^a ie vse prebival^tvo ^e^^k^ora T**-'"1"a v svom slov^sm" boli le stop^'evalo svoie sovraštvo nrn*? ^^r^av]^r,rm Slovanom. češ oni so krivi vsemu trpUenju In vsej žalosti. Tako se je v onih dneh razpalilo nacionalno sovraštvo do neznosno-sti in nino^o nas ie bilo. ki smo že talerat pričakovali razpada Avstrije. toda v popolnoma drusri oblikl, kakor je pozneje prišel. To nacijonalno sovraštvo se je gojilo ves Čas vojne, stopnievalo se je in pretvarjalo iz tecretične>ra sovraŠtva v naravnost osebno sovraštvo zlast? — priznajmo — z naše strani. Čim mani uoa-nia je bilo namreč, da zmagata Av-striia. in Netr.čija s svojlmi priveski. tem hujše .is moral trpeti v avstriiski vejski vsak posamni Slovan. Od tod ^e je rodilo n>o tem osebno sovra-^tvo. kf se ni dalo uspavati niti do končani vo.rni. Vse to stotisočero esebno sovraštvo se ie moralo konč-no stmfti v trajno mržnjo proti sose-du. o katerem vemo, da se v svojem frcu do danes še ni prav nič izpre-obmn. marveč se ie nklonil Ie nepre-Tra^lnvi sili — Dr. Sokal se pritožuje, da smo od novembra 191S naprel ctremili za tem. da se čim bolj odlučimo od Avstpie in da smo pri tem , prezrH v.urp.vo in pamet. j Necac!":n avstrijske državne \ misli je žive?a v nas že od početka voine, Izmčetka sicer latentno, za-jezena od drugih sil, ko pa je bila od-straniena zadnja ovira. ko so bile odstranjene s temi ovirami tuđi ose-be. katere so sfeušale še v zadnjem trenutku odceniti del našega ljudstva od skunne ideje, od takrat naprei ni bilo veČ rešitve za avstrijsko idejo, od takrat se je od dne do dne krep-keje razvifala ttidi v širokih ljudskih W9.s?h ideja lastne skupne državno- sti. Kakor plaz nevzdržen je bil ta proces in samo naravno je. da se naš narod ni mosrel zadovoljiti samo s papirnato odcepitvijo od nekdanjih tlačiteljev, marveč je hotel to odce-pitev tuđi dejansko izvesti in izvesti tako, da bi bil povratek v prejšnje neznosno stanje za vselej nemogoČ. Obžalovati jo sicer res, da morajo posamezniki trpeti, tuđi je obžalovati, da trpe v Avstriji ćele velike oočine, a to nas vendar ne srne ovi-rati na poti po našem zedinienju in po ureditvi našega doma. Ćelo tisoč-letje smo biii robovi, ki so znašali drugim bogastva in jim pomagali ustvarjati udobnost, in celili tisoč let se nismo smilili prednikom onih. kt danes tožijo. da smo neusmilieni. ker nočerno umreti glađu, rlhalamo k vam kot sovražniki, nego kot prijatelji. Prosim, povefte vsakomur, da se ni nikomnr bati ne za imetje, ne za te-lesno varnost«. In obrnil se Je k župniku«, mu pooudil roko ter mn ]o krepko stisnil; »Prečastiti eospod abb^c }e đelal, »hvala vam za vaš pozdrav! Ne dajte se motiti v svofi verski in človekoljabiii službi! VrSfte Jo mimo dalje kakor doslej. Tnđl mi smo dobri katoli-čani in vaša cerkev Je nam prav tako sveta kakor vam!« _ Nato se Je ozrl na pfsarja Seberja. V strahu in trepeta se Je zgrbfl tn stisnil mrtavi mo-žiček Se boli in Hdepetajc z zdbnd Je aArborO Inzačekljrf: I »Im Namen des ka?serlichen Kreisamtes^... pa nohene besedice veČ. »Hvala, hvala!« je izpregovoril naglo Mu-rat. »Samo malo strehe, rralo zobi. Vlaje in kruha vas prosimo . . . vse dn^o ostane neizpre-menfeno in nedotaknjeno!« Teda? je nastalo med konfik5 nolerlasno go-vorienje. neki častnik se je nagnil k Muratu in mu rekel nekaj besed. »Ali res? — O, to je krasno!« je vzkliknil Murat in se obrnil zopet k poStarju. »Vaš poštni voz s konji smo vam pripeljaH, gospod kame-rad,« je dejal veselo. »Ravno prav. Lahko se pel]ete z nami... Pa kako ste ga mogli vendar izgubiti?« »VaSi vojakl so ga vzeli moiemu posti-Ijonu, gospod generale je odgovorit poštar, zo-pet ves pogumen. »Vzeli? VzeH? To pač ni moroCe! Kako se Je to zgodila moj dragi?« ie rezko vpraSal Murat Castnikt in na obraz mu Je legla temna senca nevolje. »Iskali smo Ie vladnih in uradnfli pišem,« je pojasojeval častnik. »A bojažljivi postfljon Je oobegnfl« ne da bi bfl počakal konca naSe pre-iskave. Bfez povoda Je pustil konje in voz kar sred ceste, čeprav smo ga klicali in mirili.« »Ah, tako? Torcj golo nesporazumljenje!« |i v&Hkaa tmmni in m Sroko nismeJaL »Ko' bi pač nesporazumljenj ne bilo! No, vojna je nač taka.« Mediem sta pritekla poštna konja z ne-rodnim črnožoltim vozom skozl franeoske vrste, k? so se urno in spretno umikale na desno in levo ob cesti. Na visokem kozlu je sede! star grenadir in pušil iz kratke pipice, v vozu pa se ^ >e pelfala njegova puška. »Sedite! Sedite, gospodje!« je vabil Murat. V hipu so bili vs! trije zastopniki Postojne v vozu, grenadir je pogrnal, rog je zapet \n vsa vojska je stoaala dalje. Obenem pa so zagrmeli hobni m godba ie zasvirala iznova vesel, po-|skočen marš. Na čelti vsem je vellčastveno Jahal general Murat, za ntfm se jre vozila pošta, obdana od častnikov in kiraslrjev, potem so sledile eska-drone karabmjerjev, dragoncev, topničarjev s topovi in končno vse vozarstvo, »Hvala Bogu, prečisti Devici in sv. Ste-fanu, dobro smo opravili!« je vzdlhnll Wenigar, sedeč na vozu sredi tovariScv. Krasen, čndovito Uubezniv človelf je ta general!« je dejal Hueber. »Vaša ideia Je bila izvrstna!« Seberju se Je srnefal ves obraz in iz ner-voznega veselja je raencal In poskakoval na svojem tedt&tf i »O Bog, kako smo se motili v Francozih! ] Na ječo in svojo smrt smo mislili, zdaj pa se j vozimo slavnostno kakor cesarji, hahaha! In j laz sem zastopal ves cesarski olcrožni u rad! | Pomislite, jaz stari pisarčsk! Le kaj poreČe ■ moja žena?« Po vse? Postojni fc mrgolefo Fraurzov. Vss hiše, hlevi, svisH so bile mahoma polne vo-jakov in konje so postavili četo po drvarntcah in kolnicah. Toda taldos se je pokaaak), da Jb za vnp* vojsko prostora premalo. Def tol&nterge fc 'vSfe ral taboritf v Zalogu m po bišah ob cesl! ris? Reko, v Rakitniku, Grobišču in MatenJI vttti; več odđelkov je moralo ksntooh-atf v Ptanin* M na Uncu ter bivakirati po okoličasddh hribih, oddelek 800 mož z dvema topotna je othntrttral ćelo na ReJco. 2e na ootf pa Je evedel, (hl Mt tuđi Reka ie padfa In da je tuđi oodl p<*žt> franeoskega voJaStva. Ta omeJek se Je tiftjfl kmalu vrnfl ter se utaboril v Bisrrfcl fn v f¥-novem. Tako je bila zasedena ki t*f**M italtal cesta. Z,- -"" Tuđf okoH krasTce cericvtoei »v. DauBtl^ male postojnske podružnice, ao go^eB fnnooikl ognji, ob katerih ao si kuhali voMtt wmtimsM soafiH mtibnm in 9tđtt ftvmfc ': "-"''i 2. stran. .SLOVENSKI NAROD", dne 22. jonfja 1930. «tev. 139. đi kakrŠno smo morali stoletja ob-cutiti s strani Oermanov in ne mor-đa Uudožrskt sacro ejaroizmo našega .zapadnepra soseda. Iz narodneg* pr£dstaunl£tiia» LDU Beograd, 18. junija. 103. §estanek Narodnega predstavništva j|e otvoril podpredsednik dr. Ribar, iiakar ie tajnik dr. Lončar prečital Zapisnik zadnje seje, ki se ie odobril fcrez Izprememb. Po končanih for-(jnalnostih je zahteval posl. Jaša Pro-fdanovič, naj se preStejejo prisotnl fcoslanci, da se ugotovi, ali Je zadost-jno število navzočih. Po končanem Štetju se ugotovi, da obstoja kvorum, nakar preide zbornica na dnev-W red: Clen 9. volilnega reda. — )Pn1 govornik posl. Barac je v ime-;nu Narodnega kluba govorll o volilni .'pravici onih naših sodržavljanov, ki limajo opcijsko pravico. O ti stvari ista govorila rudi posi. Manojlovič in 'Sekulič, ki je naglašal posebne raz-imere, katere obstojajo v Vojvodini. Zatem je govoril bunjevski zastop-tnik Ivo Evetovič. župnik iz Baje, ki đe zahteval volilno pravico tuđi za ione naše nemške in madžarske dr-ižavljane, ki so že dalje časa v naši "državi. Po njegovem govoru je posl. Mita Klicin konstatirah da je bese-Hllo člena 9. dovolj jasno in da ni Upotreba nobenih izprememb. Posl. Jaša Prodanovič je govoril nato za žensko volilno pravico in naglašal, !da se ni noben govornik protivil ženski volilni pravici s principijelnega stališča, temveč edino Ie radi oportu- nostf. V Imenu SLS je govoril pod. dr. Hohnjec, ki je Istotako zahteval za ženske volilno pravico. Svojo za-htevo je podprl na statisrJčne podatke in konstatirah da Je potrebno, da se da volilna pravica vsem našim ženam, kakor se je priznala v občl-nah ženam v Sloveniji« kl so zahte-vale tuđi v javnosti svojih pravic. Naglašal je, da so ženske v vsaketn pogledu popolnoma enakopravne z moškimi, ker stoji kultura žensk na isti visini kakor moških. Naglašal je tuđi potrebo, da se mora omogočitl ženskam vstop v državno službo. Govorili so še poslanci Nedeljkovič, Spopadijev in Žujovič, ki je protesti-ral proti opombam nekega predgo-vornika o naglašanju nemške kulture. Posl. Knežević (socialist) se ie zatem v svojem govoru zavzemal za nemško ljudstvo ter naglašal, da ni za zločine, ki jih je zakrivila nemška vojska, odgovoren nemški narod, pač pa kapitallzem. Zatem bi imel govoriti še minister St. Protič, ki pa je prošli, da bi smel govoriti jutri. Z ozirom na to je pređsednik dr. Ribar zaključi! sejo ob 20.30 ter določil prlhodnjo za jutri ob 16. LDU Beograd, 18. junija. Ker so danes praznovali muslimani prvi dan bajrama, je regent prestolonaslednlk čestital po svojem pobočniku velike-mu muftiju in muslimanskim bratom k velikim muslimanskim praznikom. Tuđi ministrski pređsednik dr. Ves-nič je posetil velikega muftija in osebno čestital k praznikom, ki jlh naši muslimanski brati prvič praznu-jejo v svobodni in zedinjeni domovini. Telefonska In brzojauna poročlla. GIOLITTI IN JADRANSKO VPRA-SANJE. LDU Beograd, 18. junija. »Progres« prinaša vest o novi Giolittijevi vladi in o tem, da namerava Giolitti : izvesti londonski pakt ter zamenjati iDf Annunzijeve čete z rednim! itaJi-;janskimi četami, pri čemer piše: .Kako smo imeli prav, ko smo označili prihod Oiolittija kot oživljenje iitalijanskih osvojilnih teženj, dpka--zuje najbolj Giolittijeva nacionali-[stična izjava. V tej izjavi se odkrito tlzjavlja, da Italija odklanja vsaka [pogajanja z nami za sporazum in da {se hoče v bodoče naslanjati pri re-jSItvi Jadranskega vprašanja izključ-ino na pravice močnejšega. Mesto v njegovi izjavi, kjer govori o izme-fnjavi D' Annunzijevih čet z redniml, ;predstavlja vrhunec brezobzirnosti jin izzivanja. Ako pri tem vpošteva-mo vesti s Sušaka, o katerih se naša j.vlada sumljivo izjavlja, potem je ■jasno, da se danes nahajamo na prelomu v jadranskem vprašanju. .Mi zahtevamo od vlade, da zavzame ;v najkrajšem času v Narodnem predstavništvu odločno stališče napram jitalijanski politiki in da ukrene vse 'korake, da se naše pravice zavaraje-jo pred novfmi nasilji, LDU Beograd, 18. jnnija. Iz Pariza brzojavljajo, da ves pariški tisk z rezervo pričakuje dokazov Giolitti-jevega kabineta o zunanji politiki. Gouvain piše v »Journalu des De-bats«: Znana je smer politiki glede rešitve jadranskega vprašanja. Skoro se bodo pokazale razmere, v katerih bo mogoče presoditi njegove namere. Sirijo se glasovi, da namerava general Beppino Garibaldi iz-krcati svoje čete v Crni gori. To bi bila ekspedicija, kl se more izvršiti edino z vednostjo Italijanske vlade. Ako priđe do tega, se bo to moglo zgoditi Ie s privoljenjem ministrske-ga predsednika Oiolittija. Ta primer ;;M bil posebno važen in resen. Crno-• gorči bi se uprli In pognali Italijane v morje. Vsi Crnogorci, izvzemšl malo Stevflo onih, ki žive od tu je pomofii, so veliki patrioti in odkriti pristaši edinstva z Jugoslavijo. Oni nočejo fjneti niti Nikite, niti njegovih sinov. fAko se bo poizkušalo kaj z nasiljem, se bodo branili. G. Giolittl bi bolje uporabil svojo bojaželjnost v Tripo-llsu. D' ANNUNZIJEVE ĆETE HOČEJO V VALONO? LDU Beograd, 18. junija. Kakor poroča pariSka vesU zahtevajo D* Annunzijeve čete, naj se jih pusti odpotovati v Valono. Odšli bi v Va-lono na dveh bojnih ladjah, kl se na-hajata na RekL LVSESOKOLSKI ZLET V PRAOI IN JUOOSLOVENL / LDU. Beograd. 19. jimija. Def-pivo, da so Cehoslovaki na prvi vse-sokolski zlet ki se vrši po osvoboje-nju, povabili tad! Bolgare, kl v vojni nišo igrali vloare v teteresu Slovanstva, je v sokolskih kroffih v .vsej Srbiji zbudilo nevoljo, ker se «dt da so v Pragi pozablli na nečast-no vloffo Bolgarov v vojni in na zventv*. ki so jfli Botearl izvršili na tčmkem prebivalU«. Mtad ten at bo iz Srbije odpotoval na vsesokol-ski zlet niti en Srbski Sokol VISOKA SOLA ZA 2URNALISTBCO LDU. Praga. 19. junija. (ČTU.) Naučni minister Haberman ustanovi začetkom oktobra na čeŠkem vseuči-lišcu v Pragi visoko solo za žurnali-stiko; rektor ji bo dr. Gruber, prof. narodnega gospodarstva. Dne 8. iuli-ja se bo v to svrho vršila anketa vi-sokošolskih profesorjev in žurnali-stov. ČEŠKOSLOVAŠKA IZPLACUJE VOJNE ŠKODE. LDU. Beograd, 19. junija. Generalni konzul čehoslovaške republike v Beogradu bo sorejemal od čeho-slovaških državlianov v Srbiji. Bački, Baranji in Banatu prošnje za po-plačilo vojne škode na življenju, časti in imetju, povzročene po nemški. avstrijski in madžarski vojski in njihovih zaveznikih vsled vojnih ope-racij. ZVEZA NARODOV. LDU. Berlin« 19. junija. (DKU.) »Berliner Tagreblatt« javlja iz Bazla: V ans:leških diplomatskih krosrih se govoru da se pogodba zveze narodov v kratkem spremeni. Države, ki so pristopile k zvezi narodov, morajo dati svoje voiaške in pomorske vojne sile na razpolago zvezi narodov. ki ji bo na ta način mogoče, da uveljavi svoje sklepe. IZMIŠLJENO? LDU Berlin. 18. junija. (Dun. kor. ur. — Wolff.) V inozemskem časopisju se razširja nastopna vest; Pred nekaj tedni se je v Berlinu vršila tajna konferenca, katere so se udeležili tuđi nekateri ministri. Pri tej priliki so se posvetovali o mož-nosti oboroženega konflikta med Nemčijo na eni strani ter Francijo in Poljsko na drugi strani. Proti Francfji bi mogla Nemčija postaviti 700.000 mož, proti Poljski 200.000 mož. — Po informacijah z dobro poučenega mesta pripominja k temu Wolffov urad: Kakor je dr. Gessler že v svojem razgovoru z dopisnikom lista »Times« dne 15. junija iz-javil, je omenjena vest od začetka do konca popolnoma izmišljena. Predvsem je treba poudarjari, da se noben minister ni udeležil razgovo-rov, pri katerih bi se rudi Ie indirektno omenjalo kaj o nemških vojaških pripravan. BOJKOT MAD2ARSKE. Amsterdam, 19. junija. Medu*« rodna zveza industrijskih in obrtnf-ških zadrug se je obrnfla do ministra notranjih zadev na Madžarskem » posebno noto, v kateri ga pozi vi ja da naj madžarska vlada še pred ove-Ijavljenjem bojkota Madžarske, kl stopi v veljavo 20. t m. In U ie na-perjen proti belemu terorju, kl zarJra delavsko gibanje, poskusi takoj usta-viti vse represalije in naj dovoli de-lavskim organlzacUam pro^t razvoj, ker bi bilo slcer prcpozno. Iz Berna poročajo: Švicarski že1ezn!£arj! te poštni nastavljene! so skientll, đa se bojkotu proti Madžarski ne prikloni-jo. Iz Prage poročajo: Na zborova-nju čeških delavcev so se ti IrrekH zt bojkot Madžarske, b Bu.iimpe^fe fiorofi^o; Madžarska riađa ]* x očlftod proti njcj proelašenenni hoj- ' kotu pričala uveljaviti repre^allfe Izdala ie naredbo, s katero hoče pre-prečitl i vsemi tredstvl Izvu* Uvil v AvstrUo. AMERItKA DELAVSKA ZVEZA. LDU Montr^d, 1B. junija. (Dun. kor. ur. — Havas.) Ootnpers je Ml zopet soglasno izvoljen za predsednika ameriške delavske zveze. ROMUNSK1 KABINET. LDU Đukareita, 18. junija. (D. kor. ur. — Damian — zakasnelo.) Preosnova kabineta je sedaj dovršena. Na novo so vstopili v vlado Ta-ke Jonescu kot minister za zunanje posle, Titulescu kot minister za fl- , nance in Oracesnu kot minister za javna dela. Novi ministri so že za-prisegli. ZA REŠITEV iRSKEGA VPRASA- NJA, LDU London, 18. [unija. (Dun. kor. ur. — Reuter.) Angleški ministrski pređsednik LIovd George je včeraj sprejel odposlanstvo angle-ških in irskih železničarjev, ki so ga prosili, da ustavi dovoz čet in municije na Irsko, doćim bodo železni-čarji vplivali na irsko ljudstvo, da vse izgrede zatre. Med tem premir-jem bi se vršil na Angleški in Irski Trade Union kongres, nakar bi se izvrševalna odbora obeh kongre-sov posvetovala z vlado, da se naiđe trajna ureditev irskega vprašanja. Angleška vlada je odklonila ustavitev dovoza čet in municije na Irsko, izjavila pa je, da bo storila vse, da medsebojno razmerje ublaži. Pripravljena je pogajati se z za-stopniki angleških in irskih organizacija da ćelo s sinfajnovskimi za-stopniki. Dalje pa ne more iti. Tajnik angleškega železničarskega sindikata Thomas, ki Je o uspehih razgovora z Llovd Georgem podal predstoječe poročilo, je pristavll, da bi angleška vlada, ako bi se železnl-čarji nadalje upirali, sodelovati pri transportu čet in municije, ustavila promet na irskih železnicah, kar bi položaj zelo zamotalo. BOLJŠEVIKI ZA MIR Z EVROPO. LDU. Berlin, 19. junua. (CTU.) Pređsednik moskovskeara sovjeta Kamenev je izjavil poročevalcu lista »Daily News«. da bi bila Rusija v interesu splošnega miru pripravljena k privolitvam v svrho sklepa potfodb z 7a^adno Evropo. ROMtfNSKO - POLJSKA POGA- JANJA PREKINJENA. Moskva, 19. junija Pokajanja med poljskim generalom Vrankelora in rornun>kinil delegati katere je hotela poljska vlada pripravi-i do te>;a, da bi Romunija skupno s Poljsko r»rf-čela boj proti boljševikem, «o se prekinili. SOVJETSKA VLADA ODPOKLI- CALA SVOJEGA PO?! ANIKA V VVASHINGTONIJ Washingto^ 19. junija Američke oblasti si prejele ohvestilo da je sovjetska vlada odpokllcala svojega poslanika v Washingtonu Martensd. RertOa iladisa ? LliMiMi. Zahvala. Dne 11. t. m. je del naše feolske mladine iz Hoža priredil izlet v Ljubljeno. Sprejemi, katere je našim malčkom Solska mladina priredila na vseh posta jah krafne GorenJHVe od Jesenic pa doli do Ljubljane, zlasti pa nad v-=« pri-pr^ni in eij&jni vsprejiem, s knterim je bela Ljubljana počastila izletnike, pa tuđi pristna slovanska gustoljubnost In ljubezen, ki jo je nadla mladini na vseh postaj ah, posebno pa v nadi beli preeto-llci, so se vsem za vedno neizbrisno utisnlli v epomin. Podplsana vodstva ne vedo, koma naj se v imenu hvaležne mladina z*-hvalijo za veo izkazano ljubav. Ali naj se zahvali jo Glas beni Matici z njenim požrtvovahiim ravnateljem gospodom Hubadom, — ali gostoljnbnim nisam Liceja — MLadike — Ljadskega doma, ali Zenskemu društvu — i ljabeznivo gospo Županjo, v zadregi so, ali naj na-elcvijo svojo zahvalo na vidji ftoleki svet v Ljubljani — na inestnl magistrat ▼ Ljjnbljani — na vodstva ljudskih sol od Jesanic pa do Ljubljane, ali p« ne obe gledalltti, na snusej in na >SaJexi-Janski zavod« % izborno godbo. Eoo pa dobro vedo: Najiftkreneflo svojo zahvalo ta vse ono lepo in blago, kar je nagla nafta mladina na svojem izleta, morajo lereči blngoran in ple-menitenm slovenskemu srcu naae bele Ljubljane in lepe Gorenjske. Ako ao ros neina srca nafte mladine ono alato, ki je po naeih pravljicab kje sakopano, in ako im narod»il Mmnk iskopavao to slalo, potem na} «em onim, kl so nae tako brotsko spre-jell in pogostili, v sadoftcenje sa njih trud, savest da so s svojim pris*-đeTanjem iskopali sadnje zlato mio v srdit onih olrok, ki sedaj ne moreno in nikdar ne bodo mofli požalili lepih nr in dni9 ki ao jih preftr/eli v slovenski Ljubljani — srca Blovenil*. j V Rottt dne 17. juniH ld20. | Ravnateljstvo meV^rmke so1« T Borovljah. — Dr Josip Mteii. — Vod-s«ta Uidsto ioU PodUobsUenv - A. i Lsmnt. — Vodstvo IJndaice iole v K%pH ob Dravi. — Josip Jekel. — Vodstvo ljudske sole v Bi Janftu. — Julij Major. — Vodstvo ljudske dote na BI* BtriflL — Bspert Sssfilitc. — Vodrtvo ljudske iole v Svedah. — Valentin Do-ljak. — Vodstvo ljudske sole v BiKor-sn. — fllavko Širo. — Vodstvo ljudska sole v Podforjah. — Alfred Vodopivee. — Vodstvo ljudske sole v St. Jakobu. — J. Fajnik. Politične oestL = Ministrski tnret Beograd, 19. junica. Danes se je vršil pod predsed-stvom regenta Aleksandra ministrski evet, ki se je bavil s vainimi državni-mi vprafianji. V torek odpotuje preeto-lonaslednik regent v Zagreb. = Regent in £asopisj«. Sarajevo, 19. junija. Za časa svojega bivanja v Ilidžu je regent z velikim zanimanjem čital sarajevske časopise. PredvBem so mu ugajali >Glas naroda«, (demokratski organ), in >Narodno jedinstvo« (službeni list). = Zborovanje demokratske stranke v Požegi. Zagreb, 19. junija, V sre-do dne 16. t. m. se je vriil v Požegi zbor detnokrateske stranke, kateremu i , so prisoetvovali delegati demokratske , stranke iz šestih požežkih županiJ. Zborovanju je predsedoval bivii veliki župan v Požegi dr. Polovina- Na «bo-rovanju so bili navioči tudd demokratski poslanci iz požegkega okraja in kot delegat sekretari at a stranke v Zagrebu poslanec dr. AngijelinoviČ. Le ta je poročal o političnem položaju in o rasnih tekočih važnih vpražanjih, na kar Je bila sprejeta reeolucija, v kateri ee izreka stranki zaupanje in odobravanje njenega stališča v vpraSaoju agrarne reforme. Raspravljalo s© je na to o strankinem tisku in sicer o glaeilih >Požeski glase, in >Brodarsk© novine<. Vnela se je na to daljsa debata z na-vzočimi kmet i, katerim se je pojaendlo stališče stranke in njen program. KonS-no ee je odposlala brzojavka Davldo-vi5u in Svetozar Pribičevicu, na kar je dr. Polovina zaključil zborovanje* ra Komunisti in kongres v Vukovaru. Beograd, 19. jundja. Veliko zanimanje vzbuja dejstvo, da vlada v komunističnih krogih needinoat radi komunističnega kongresa v Vukovaru, katerega se bodo udeležilt le pristaši levice. V vodstvu stranke vlada hud od-por proti Omladini* ki se zbira v komu-nlstični stranki, 5eS da idealni del ko-munistiSnega programa ni bistvo konm-nizma, — Preje ženskam kakor pa duhovnikom! Krsta Cicvarić p*se v >Beo-gradskem Dnevniku«: »Mišljenja sem, da bi bilo treba preje dati volilno pravico ženam v Sumadiji, kakor mnogo-terim moškim v novo o«vobojenih kra-jih, preje kakor begom v Bosni, preje nego veleposestnikom v Voivodini in na Hrvatskem, preje n©go — duhovnikom v Sloveniii in Hrvat?ki.< =: Oforčenje proti Italiji v Beograda. Beogradska jevnost ie pod utisom, da so na$i odnoSaji napram Italiii po krivdi rtai-skih Imperijallstov do skrainosti napeti. Kmetie in stari vojaki, ki prihajajo Iz Sti-madije v prestolnico, se v Javnih razKOvo-rJh o lzzivanju Italije odprto izjavljajo: Zakaj nam že vendar ne izdajo naredbe, da gremo rešit brat« iz ltalijanske sužnostif »Balkan« piše: Oborožen spopad z Italijo nas caka prej ali pozneje. Italija zavlačujo rešltev Jadranskega vpra5anja z namenom, da pridobi na časn in da ustvari okoU nas obroč sovražnlkov. Naša situacija Je za obračun z Italijo sedaj ugodne]Sa nego bi mogla biti pozneje, ko se pojavi njen zaveznik »germanski blok«. List zahteva, da stavi naša vlada ItaHji potom energične note v Ri-m\\ kr>tek rok za recitev Jadran. vpra» lanja. V nasprotnem slučaju pa bo Izvoje-vala svobodo Jadranskega morja Jugoslo-venska vojska. = Orli in Italijani. >61oveoeoc m je razkoračil in ei domlšljuje, da daje narodno9tni pođuk Sokolstvu. Domidljfi-ja nikjer ne skoduje, zato jo tuđi >Sk>-vencu« privo«činH> od srca, dasi je jasno, da mu ne gre za drugega, kakor zaeejati spor v Sokolske vrste kar se mu pa gotovo ne bode posrećilo, ker se je Sokol stvo še veđno zavedalo svojih dolžnosti in je tuđi v elučaju pra-škega zleta brez >Slovenca< etorilo pri-merne sklepe. V isti 8api, ko se navdu-Suje, da je dal Sokolstvu poduk, agitira slavnoatno za internacijonalni ztot Orlovstva v Mariboru ter % navduSe-njem konstatira vest, da se udeleži tega zleta odpoelanee papežat hud Itali-jan, zastopnik one klerikalne stranke, ki nastopa zajedno z italijanskimi na-djonalisti najhujle proti nagim interesom na Jadranu. To je pa zopet nekaj đrugega — kaj neda goepodje!! — Giolitti j« ft nebo N4ilo? >Pic-colo< poroča od 17. t m.: V koiikor |© demedaj enanega o programu Giolitti$a glede reiitve Jadranskega vprašanja, iih&Ja, da bodo ItaUiani revidirali vei, toJ9t, katerih se je tekom svojih poga-Jenj držal bivši ministrski pređsednik Nitti. Sedaniemu ministrskemn pred-sedniku Giolittiju se ne bo mudilo, da sklone dogovor .Giolitti bo čakal, da •• sfanajo Jugoelovani kot prti temborj, ker so oni boli intereairani na tem, da sa reiijo iz aedanjega nevsdriljivega položaja. — Ldu. ss Italija obrekuje nadalje. >n Fieeolo« poroća iz Valone z dne 17. 1 m.: Ustaši so demoralizirani, odkar so jih zapustili Jugoslovenski emisarji, ki so se vsled smrti Esada pale odstranili, Iin vsled okolnosti ker ne prihajajo ve$ ojacenja U Korice. Opolnofti aapade nlHmatum, ki ga ie stavila ustasem Italifansko vojaiko poveljstvo. Po tem nltimatu morajo ustaši takoj zapustiti i liMdin oinailjt r rntrjenl Taiooald i ooni in morajo vrnltt italljanake ujet-nike, ki so sbrani v Vaizi, kjer se tuđi nahaja itaHJanskl polkovnik Oavallo in ttalijaneki major Onada - Iiopi. Glasom tega ultimata se prične itafijaneka ofenstva, da se kasmijejo ustati, ako ne hi pristaU na itaUjanske sahteve, aU ako ne bi odgovorili NaČrt sa itaMJaiv ako ofensivo je gotov. Zdi se, da je italljanako vojaško poveljistvo prejelo iz Blma, da zasede utrjeno valotiiko oo-no do Vojoze in reke Drinos. Navodila so točna. Generalu Piaccentiniju Je dano na prosto, da izbere sam čas za ta-oetek ofenzive. Vest, da se prevafta fl krfskega otoka v Butrinto orožje in municija na grSkih jadmicah, je vabu-dila veliko vznemflrjenje. To oro*ie je namenjeno za albanske ustafie. O prove-Eienci tega orožja ne more biti nobene* ga dvoma. To neugodno dejstvo je mo-goce, ker je bilo Italljanom onemogo Aeno nadBorstvo nad krfskim kanalom^ veled tega, ker so Italijani morali »Sr pustiti oporišče Santi Ouaranta, U)TJ% = Pitacoo in Giolitti. Bivši tržaS-ki italijanaki državni poelaneo In vod}a iredentistov v Trstu Pitacoo, ki je bil ▼ problem tednu v Rimu In je vodil večjo deputacijo iz zaeedenega ozemlja, I slasti Utrške, trs&Ske in goriske trgor-ske zbornice, in kl je intervenira! zla-fiti v zadevi železnidkega nacrta Sveta Lucija - Pred&l, podaja v >Picootu< svoje utise. Pltacco izjavlja med dru-gini, da mu minietreki predaednik se-veda ni mogel navesti toftnih podatkov o svojem programu« ker tedaj se ni bila sestavljena vlada in ker Giolitti še ni doeegel sporazuma s svojinu kolegi v ministrstvu. Pitacco Je imel razgovore z drugim! italijaDskimi državnikL — Izjave teh državnikov eo mu ojačlle vtia, da jađaneki progrom novoga mi-nistrstva ne bo boznal koncoeij In se ne bo opiral na |>o*rebo direktnih pogajanj z Jugosloveni, ako ti ne bi sami s svoje strani skuftali doseći direktna poga-janjA. V tem primeru pa se ne bi izpre-menik> ničeear, ker sedanja demarka^ djeka crta, kl je, kakor snaao, onstran Reke in vključuje radi to mesto. — Ldu. s= D* Annunrio sasedel Sufiak. Bakej, 19. junija. Potrjuje se vee*, da je D* Annunzio s svojimfl Cetami za-sedel v noći od torka na »redo s svojimi četami Sušak. Uradnlki reske kveetoro so udrfi v Narodno vijede in prebrskaA vse prostore. TJradniStvo Narodnoga viječa je ušlo. = Fapeika karOti za zđrnf Herw Nem-Ske Avstrije m Madžarske pod habsburškim šezlom. Iz Monakovega porodajo, da je prl-nesel znani kmečkl voditelj dr. Hetm iz Rfc ma vest,da se papeška kurija srčno potegrijc sa združitev NemSke Avstrije In Madžar«-ako od habsburškim ieilom. Pri razgovor« o rodbinah WitteUbaiki in Habsburški »e je Izrekla za slednjo. V Pranginsu, kjer biva blvSI cesar KarU mlslljo, da bo mogel Kar! na Madžarsko Že v Juliju letos. ŽIvel bi tam kot privatnik nekaj časa, vse drugo bi prtUo samo po sebi. = Priprave za pređseđniSke vnlSt* ve v Zedinjenih đriavah so v polnem! teku* Kandidat republikanske ptrank« je senator Harđingr, čegar imenovanje r& kandidata je obnovilo enoto v republikanski stranki, katere ni bilo že od 6a$a spora med Taftom in Booseveltom, Londonsko oasopisje se izraza zelo previdno o Hardingu, o katerem pravi, đa bi koi predsednik ne bil nasprotei 9odelovan|u Amerike v evropskih z&-d*vah. — NeresniSne vesti o boljševftki zrnati. Dunaj. 19. Junija. Vderaj so« porocali nemSki listi, da se je popre£ilo. vpra^anle je važno, ali ne-dopnstno je. da bi se resilo na Škodo 47 družin. ki nai pređo brez tistnilje-nla na burjo in mraz? Ali stanovant-sko vprašanje nt samo vpraiaak 47 i »ntfiuonadmfr« ta ie akntoo unbh 199. Stev. »SLOVENSKI NAROP% dne 23. jggjja 1930, 3. strnu nje vseh davkoplačevalcev in ore&-1 vsem vDrašanje države same. Bres te pripomoći se ne bo daloniCesardo-seči, ker je predvsem dandanes. ko stane v Ljubljani najmanjša stavba z—3 milUone, izključeno,da bi se eks-oropriiralo 47 družin na korist celoti. Take ekspropriacije ne poznajo niti v Deosradu, niti v Zagrebu« samo v Ljubljani jo hočejo izvesti, in sicer v ristih djieh, ko prihaia regent v naše mesto in ko živimo v dobi, da ce!a Slovenija nima potrebnefca materija-a za zgradbo 47 novih hiš! In to še do zime! S takimi neslanostimi ne prihajajte v javnost, ker potem borno tuđi v Ljubljani doživeli. da se bodo obuoani najemniki branili z re-volverji in sekirami. kakor se to dru-.rod godi! — Dr. Gosar. ki je brez-dvojbeno hud na »zaplecnike« v Beogradu, ki bodo vendar imeli še nekaj vpliva vzlic diktatorični oblasti, ka-tero si je dr. Oosar sam prilastiL. raz-■Jaša v »Večernem Listu«: »Vsak odpor v tem oziru se bo moral brez-nogojno in brezobzirno zlomiti. Edino ;ia ta način se bo letos doseglo, kar se da Ln tuđi mora doseči. Kaiti potreba, da se stanovanjska beda do nrihodnje zime ysaj za silo omili, je skrajna. Fizična in morallčna škoda, ki io trpe vsled pomanjkanja naj-skromnejše^a stanovanja srednji In revnejši sloji, je tolika, da je ne od-rehta nobena materijalna žrtev.« — To so lepo doneče fraze in fraze bodo ostale, ker se v tem slučaju, ko stane i000 opek 1500 K* ne da izpeliati do-sti vsega tega, kar bi se moralo Jz-oeljati! Dokler velikega dela ^materijalnih žrtev« ne prevzame država, toliko časa je socijalizacija ljubljanskih hiš nemogoča! Sistiral nam pa rudi sospod dr. Gosar, 0 katerem se pripoveduje, da je pri svojih velikih tzkušnjah ponosen na to, da je kato-iiški komunist, ne bo privatne lasti in tuđi deželna vlada je ne bo mogla si-stirati, ker do tega nima niti najmanj-še pravice* Vse, kar si pri deželni vladi v tem pogledu prisvajajo, spo minja na samolastnosti nekdaniegfa deželnega grlavarja dr. Šusteršiča, katerega ni več v deželi, katerega duh pa brezdvojbeno še vedno obsa-va tako dr.Gosarja, kakor marsikate-raga dnigega gospoda Dri deželni vladi 1 Te diktature ne borno prena-šali, ker ni utemeljena v nobenem veliavnem zakonu. Zatagadelj se tištim 47 miluonariem Gosarjevega kroja kar čudima Ti Uudje zavkajo in zdihujejo. store pa ničesar. Vraga, saj vam je pot odprta! Vse naredbe. iz katerih si plete dr. Gosar svojo diktatorsko krono, so neveljavne, so sramota za kulturno državo; in za-tejradelj se čudimo, da niti eden teh -rnilijonarjev« Še ni imel poguma. vložiti tožbo proti državi SHS na priznanje, da so naredbe neveljavne n da deželna vlada in stanovanjska komisija nimata pravice kršiti na-iemnih pogodb, ki nišo bile sklenjene med dotično stranko in državo. Na drugo stran pa moramo seveda nekoliko popustljivejše soditi o dr. Go-^arju, ker vemo, da je tuđi slaboten Jovek. kakor smo vsi, in da torej vsled te lastnosti občuri nekako no iranje zadovoljstvo, da more udriha-ri ravno pred mestnimi volitvami po kapitalistih liberalcih« ter jih poditl iz mesta .dobro vedoč, da se s tem /maniša število volllcev. ki ne bi od-cia.II glasov pri mestnih občinskih volitvah na korist Gosarjevi stranki. — Čudimo pa se tuđi ministru za socijalno skrb v Beogradu, ki je prej-kone tišti »zaplečnik«, o katerem govori »Večerni list«, da niti prsta ne grane proti tem morijam, katere liganja sedaj pred regentovim prihodom v Ljubljano dr. Gosar. Skrajni čas je že, da mhiistrstvo enkrat korenito revidira poveriemštvo za socijalno skrb v Ljubljani, ker smo že do grla siti burk in diletantizma tega žalost-nega poverjeništva! — Zastopstvo Narodnega predstavništva v Prag!. Kot poloficijelna delegacija Narodnega predstavništva v Beogradu se udeležijo vsesokolske-2a zleta v Pragi iz predsedstva dr. Kan Ribar, podpredsednik, dr. Pavel Pestotnik, tajnik, iz zbornice poslan-ci Vilim Bukšeg, dr. Ivan Lorkovič, AntonUe Todorović, dr. Nikola Subo-tič, Andrije Starić. Odhod iz Beograda 22. t. m. — Izstop \z državne službe. Fl-nančni minister je vzel na znanje Izstop iz državne službe Velimlra Be-karja, računskega oficijala pri delegaciji minlstrstva financ v Ljubljani. — Promočila. V soboto. dne 19. t. m. je proinoviral na praški čeSki univerzl %. M. U. C. Josip Gostiša ^oktorjera vsefi^i zdravilstva. Čestitamo. — DIjašTta ferijalna zreza. Di-iaška ferijalna zveza, ki Steje nad 5ooo članov iz vse Jugoslavije in ka-tere namen je, olajšati dijakom poto-vanje po domovini med počitnicaini, Priredi 23. julija t L na Kaligrmegda-Qu veliko veselico pod protektoratom ministra za prosveto Pribičevi- ^ da se as dobodki Om iiajboU oath (sroči potovanje dijakov iz ostalih krajev v Beograd. — Skandalozne oofeae razmere v Zagrebu. PoŠtne razmere v Jugoslaviji so se v zadnjem £a*u koliko* toliko izboljšale, Poštni promet tunk-cijonira vsaj deloma, samo na za-grebški pošti vladajo še vedno nai-škanđaloznejSe razmere. Zasrebški listi nam dohajajo se le tretji ali če-trti dan, dočim nam dohajajo listi iz Beograda, iz Gradca, da ćelo z Du-naja že drugi dan. Dogodi se ćelo, da dobimo praške liste preje kakor pa Casopisno pošto iz Zagreba. Očivid-no je, da je samo zagrebška poštna uprava tako zanikerna* da ekspedira časopisno pošto v Ljubljano še le druid ali tretji dan, dasi ima dnevno na razpola^o poštne in ćelo brze vozove. Opozarjaino na to dejstvo ministra za pošto in brzojav dr. Drin-kovića in ga pozivamo, naj že vendar enkrat napravi red in vzpostavi na pošti v Zagrebu evropske odnosa je. — Žensko društvo v Veirlnlu se obraća s prošnjo na vse one. ki iim je pri srcu osvoboienje našega Ko-rotana. da po možnosti damjejo prf-rnerne slovenske knjige naši novo ustanovljeni knjižnici. Vsak naj si bo v svesti, da pripomore. če tuđi z nafmanjšim darom k narodnemu pro-bujenju koroškega ženstva. Blago-hetne darove je pošiljati na sorenji naslov. — Deželni maze} v Liublian! ie prevzela vfadna komisija te dni v dr-Žavno upravo in s tem v državno last. Sedaj upamo. da vendar že iz-erinejo vnanji in notranii nemški napisi, ki se vedno vzbujaio ogorčenje pri domačem in tu tem inteligentnem občinstvu. Ćelo hišni red v veži te rudi nemški. Merodajni činitelji so bili že večkrat opozorieni na to nedo-pustno — vkon?ervativnost..< a brez uspeha. Ob prihodu našega vladaria ne srne niti en tak napis več kaziti državnesra poslopja! Torei na delo1 — Letovišča ob Vrbskem leze-ru. DoČim so druga naša letovišoa za letošnjo sezono že precej napolniena in prostori rezervirani, je v posamez-nih postojankah ob Vrbskem jezeru še mnogo prostora in še vedno prilika zasignrati si priietno bivanje ob zmernih cenah čez poletje. Predvsem opozarjamo občinstvo na dobro tire-jeni etablissement Majernik ob juerovzhodni obali jezera in panzijl v »Oostiini ob jezeru« (Pavlič) ali pr! Strajniku v Ribnici. Poleg tega so na razpolago poleg drugih tuđi sledeča privatna stanovanja: V Ribnici: Vila Kompoš (pri županu) 2 sobi z 2 posteljema. vezani a 20 K dnevno: na Otoku Vila Haupt-mann Egidij, ćelo pritličje s 3 soba-mi za ćelo sezono 3500 K — ali a 20 kron dnevno. I. nadstropje s 3 soba-mi, verando in kuhinjo s krasnim razgledom po jezeru 4000 K: v IT. nadstronja 2 veliki in 2 manzard sobi. — Mleko, sočivje, sadfe v hfši. Obsežen vrt. — Nad vilo Haupfmann stoji vila Friderika VVacenika, Od-dajo se 2 sobi z verando, kuhinjo, kletio, električno razsvetljavo, vodni kioset za 3500 K za ćelo sezono ali 20 K dnevno. — Sestanek knjigotiskarjev odgođen. Kongres jugoslovenskih knjigotiskarjev bi se imel vršiti 27. in 28. t. m. v Zagrebu. Na prošnjo sloven-skega društva tiskarjev se je ta kongres radi poseta prestolonaslednika regenta Aleksandra v Ljubljani od-godil na nedoločen čas. — Ribnica na Koroskem. Dne 15. t. m. se je ustanovll pripravljal-ni odbor za ljudski tabor, ki se bo vr-šil na Otoku 4. ali 11. julija. Za načelnika je bil iz voljen nadučitelj Mal-narlč. Ker nimamo zastav. zastavic in narodnih znakov, obraćamo se na ljubljanska društva s prošnjo, da pos-ljejo tega blaga na naslov: Ivan Malnarič, Ribnica ob Vrbskem jezeru. — Osemnatst tiskovnih pravd v Mariboru. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je vloženih 18 tiskovnih pravd. O većini teh tožb bo razprav-lialo porotno sodišče. Dne 23. t. m. priđe kot prva na vrsto tiskovna pravda proti urednikom mariborske »Straže- Žobotii. Stiipanu in Oolcu. — Tojskl pramet Naši ljudie, k! prihajajo iz Beograda, Novega Sada, Subotice, Osjeka in drug. večjih mest poročajo, da tamošnje rodbine, ki na-meravajo letošnje poletje obiskati naše kraje, pogreŠajo praktičnih navodi! za popotovanje: vlaki, presto-panje, zveze z kolodvorov — imena krajev in gostilen z manJSiml in večjl-mi izdatki, kratek popis okolice« izleti v ravnini ali v gore, visina krajev, visokogorska okolica itd. Sedaj v prvih letih po prevratu Je treba, da tujski promet za Slovenljo obrne pozornost naših vzhođnfh in Južnih po-krajfn na naše domaće kraje — po-zneje bo mnogo težje. J ^ — Prosto potovaoje. Kakor se poroča iz minlstrstva za notranje stvari, nebo v bodoče več potreba potnih Ilstov za potovanje po naši državi. Vsak potnik pa bat jnocal | budi fvfifo ledtlmaciia — i — Decnstt vUk lx TnU. Kakor doznamo Iz Tnia. odide begnn-ski vlak \x Trste v Juflroslavijo v oe-tek, 25. t. m. _ — Tobačaa tntk* v Ronic« *t 1K# je potom javnega natećaja raspisana do 13. julUt 1920. Enoletnl kosmati doblček ]e znašal 6670 K 94 v. Položiti se mora predno se po-nudba izreći 600 K jaraščine. — Volaika straioica v nemikfli državnih barvah. Ljubljana ima na Dunajski cesti, pred artilieriisko vo-jašnico čudovit unikum gotovo v vsej Jugoslaviji. Tam stoji pred vho-dom stražnica v pristno nemških državnih barvah, da se občinstvo. ki hodi mimo. čudom čudi, kako je to moKoče. Vsai zdaj bi morala crna barva izsriniti. — Zdravstveno stanje mestne obeine ljubljanske. V času od 6. do 12. t. m. se ie rodilo 19 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 14 domačinov in 14 tujcev. Za jetiko je umrlo 5 domačinov in 3 tujci, vsled mrtvouda 1 oseba in za pljučnico I oseba. Oboleli so: za osepnicami (varioia) 1 oseba in za tifusom 1 oseba. — Umri je včeraj dne 20. junija v ljubljanski bolnišnici gosp. Alojzij S e 1 i š k a r, deželnosodni svetnik v Celju. Pokojnik je bil izboren sod-nik, navdušen Juffosloven, kremenit značaj, izvrsten družabnik, mož, ka-kršni postajajo vedno redkejsi v naših vrstab. Pokojnik je služil dolsra leta v Kranju in Sevnici. Povsodi je uži val velik ugled in spoštovanje. Sovražnikov ni imel, pač pa nešteto dobrih prijateljev, ki bodo bridko čiitilt njegovo izgubo. Pogreb bo v torek, dne 22. junija ob 16. iz dežel-ne bolnice. Bodi obranjen nepozab-nemu pokojniku trajen blag spomln! Cliristofov n^ni zavod vpisuje jtr-lija, avpista in septembra vsak dan đopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. Prlpraue za sprejeni reg£iita o Llnblfanl. — Sprejem deputacij. Njegovo Visočanstvo regent prestolonasled-nik bo sprejeinal za časa svojega bivanja v Ljubljani v ponedeljek, dne 28. junija med 15. in Vi 17. uro deputacije. Ker je čas za sprejemanje jako omejen, naj bosta v deputaciji samo po dva člana. Te deputacije se vabijo, da se zglase v četrtek, dne 24. junija med 10. in 12. uro v sobi deželne vlade št. 40 in prinesejo s seboj obenem pismeno zglasnico. — Poziv vsem županom Krajiške! Vsi župani kranjske dežele iz kmetskih in mestnih občin, izvzernši mesta Ljubljane se pozivljejo. naj se udeleže slavnostnega sprejema Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani v soboto dne 26. t. m. popoldne v posebni skupini, ki bo stala na Dunajski cesti na prostoru med kavarno »Evtodo« in go-stilno »Pri Figovcu«. Preden odkora-kajo korporativno na določeni prostor, na,i se zberejo vsi župani, ki se udeleže sprejema, v Mestnem domu ob 14. (ob dveli popoldne) ter naj tam v medsebojneni sporazumu določijo deputacijo, ki se bo drugi dan v ne-deljo ob 15. (ob treh popoldne) poklonila Nj. Vis. regentu. ad Ruslia — Rediteljskl odsek velike ljudske veselice, ki se bo vršila dne 27. junija, vabi vse tište gospode, ki žele sodelovati kot reditelJL na kratek razgovor. Rediteljski sestanek se vrši v torek, dne 22. junija ob 7. zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Ker je pričakovati veli-kanske udeležbe na veseHčnem prostoru, so rediteljski posli naj več je važnosti, zato prosimo mnogobrojne udeležbe. Posebna vabila se ne izdaj ajo. — Odsek za narodne nose. Vljadno vabim vse dame in gospode, kl delujejo v odseku za narodne nose k sestanku, ki se vrši v ponedeljek točno ob sedemnajstih v predaval-nicf Deželnega muzeja, Bleiweisova cesta. Načelnik: Albert S i č. — Lesnl odsek tmhtstrffeke mit je prepustil 20 vagonov lesa veseličnemu odseku, ki vodi priprave za sprejem regenta. To je velik! patrijotični čin — priporoča se tuđi drugim firmam. — V«eflčnl odbor sa orireditev velike ljudske veselice, ki se bo vršila v nedeljo, dne 27. junija na Ko-slerievem vrtu, vabi ponovno vse naše narodno ženstvo na sodelova-nje. Veselični odbor ima tekoči te^ den slehemi dan od 6.—7. zvečef sestanek v mestni posvetovalnici na magistratu, kjer naj se zglase vse tište dame, ki bi rade sodelovale pri tt] slavnosti. — Deželna sreza kraahfeflt obft* irili ndrw v LfebHafll oozivila vse načelnike obrtnih zves in sadrar v Sloveniji, da najdalje do 29. funfja 1920 zvezi naznanOo svojo odeležbo | pri sprejemu reireoU, da m tatsUm i liostec aa akvoi tđbmš fibctai-1 štva za^otovL Načelnik! imajo po- I lovično vožnjo na želemici, 26. t ni. ob 9. uri zbira lišće v zveznlh prosto-rih, palača tr^ovske in obrtne zbornice. Ob 11. uri sprejem obrtniške deputacije. Ob 2. (14.) uri popoldne sestanek vseh naČelnlkov v Državni obrtni soli v prevažnih obrtnih za-devah. E>o«rovor riede izleta na ko-roški obrtni dan. Prijave in pojasnila na Ensreibert Franchetti, Ljubi lana. Gostilniška zadruga v Ljubljani pozivlja vse tukajšnje gostifničarje in restavraterje, naj javijo takoj, najkasneje pa do srede, dne 23. junija opoldne,, v zadružni pisarni, koliko gostov bi lahko prehranili v slavnostnih dneh poleg svojih domaćih gostov. — Načelstvo. ilainnoeiša p«9ro£l!a. D1 ANNUNZIO ZAPUSTI REKO? LDU Beograd, 20. junija Iz Pariza javljajo, da se govori v mero-dajnih franeoskih krogih, da bo novi italijanski zunanji minister s svojim delovanjem kmalu pokazal smeri, katere bo zasledoval v zunanji poli-tiki Giolittijev kabinet. D* Annunzio namerava iskoristiti Ofolittijev prihod, da izprazni Reko s svojim! če-tami in da prepusti mesto rednim čotam. On sam odpotufe v Rim, da določi pogoje za promeno reškega režima. ITALIJAN! VIDIJO POVSOD IU-GOSLOVANSKE STRAHOVE. Trst, 20. hinija. »Piccolo« poroča iz Barria. da so italiianske čete v Va-Ioni ujele večje število fujarosloven-skih vojakov. Uporniki so oboroženi s franeoskim orožjem. (Podobne vesti, ki imaio prozoren namen« Drina-Šajo ^rsi italijanski listi.) ITALUANSKI ULTIMATUM ALBANCEM. MHan, 20. junija. Kakor je znano, je Italija vročila albanskim upor-nikom ultimatum, s pozivom, da se morajo takoj umakniti z okupirane-ga ozemlja in izročiti vse vjetnike, sicer da bo talijanska vojska brez odlaganja pričela z ofenzivo. Ta ultimatum je potekeJ, ne da bi do do-ločenejra roka Albanci nanj odsrovo-rili. Splošno se pričakuje. da bo vo-jaska uprava že te dni pričela s splo-šno ofenzivo proti upornim Albancem. Rim. 20. junija. Mfn'strsk! pfeil-sednik Oiolitti je sprejel v avdijenci načelnika P' Annunzijevega kabineta Alcesta de Ambris, ki je Izjavil, da Df Annunzfo ne bo pripusti! nik-dar izmeniave svojih lecrijonarjev z rednimi četami. ker bi bfla potem Reka v slučaju eventualne spremem-be ministrstva, oziroma zunanje politike, brez vsake garancije. ITALIJANI SO ZAPUSTILI CRNO GORO. LDU Beograd, 19. juniia. Kak'of hitro so italijanske čete Izpfaznile Bar, Ulčinj in drugo crnogorsko primorje, so vladne čete tako! za-sedle izpraznjeno ozemlje. Italijani so končnovelja\*no zapustili Čmo goro, kjer nimajo sedaj več nobenih čet. D' ANNUNZIJEVE PONUDBE. Rim, 20. junija. Vofnf minister Bonomi je spreiel v posebni avdijenci kapetana reskih legffonariev Ho-sta Venturi, ki je v D' Annunziievem imenu dal itaiijanski vladi ćelo bri-erado reskih arditov na razr>olago. Minister je izjavil, da bo predložil za-devo ministrskemu svetu. Vofno mi-nistrstvo dementira vesti o odnokli-cu generala Caviglie. Dovelinika okupacijskih čet v Julijski Benečiji. FRANCUA NE DEMOBILIZIRA. Pariz, 20. junija. V razpravi po-slanske zbornice o vojnem proračunu je poročevalec Pate naznanil, da znaša vojni proračun za leto 1920. celih 5041 milijonov. Francija ne more demobilizirati, dokler ni razoro-že»ia N«nčija, katere mišljenie se Je po vojni malo spremenilo. Francija mora imetl zaupanie le vsamose-bcfti v svoje zaveznike. Sofeolstuo. ^-i Sofeol I. Redovne vaje sa članstvo se vađijo vsak dan od 7. naprej v poli na Ledini. Udeležba sa brate v kroju obvezna. — Ok priiiki nsfaaovttvB Jngotlo-vanske Maflea v Novem mestu dne 15. junija t 1. se je poleg sokolekih đnn Stev okolice Norega meeta in karlov-ikega Sokola udeiežil tudl trebanjaki Sokol,________________________(k) Tvliflkfl tu sport. — Sttnl ihutrovani iednik ▼ 8love-■VI bo sedaj isiftli eportni list »Sporte. PrlnaSal bo toteo in redno aktualna •like o sportnih tekmah, o dragih sportnib prireditvaiu o turiatiki itd, 8 gvojimi sanimlvi članki in porobili bo gotovo aađovoijil vaa aportaike ia iii^ I te jpMifa), kataA te i km CttttfcM Jboije in kritično opazorati rasliČos tekme ln dirke, vsled čeoar se bo tuđi intere« sa take prireditve dvigniL Vsa-lulo naj sporovi takoj z doplsnioo Sport-ni Zvesi, LjuJbliana, Copova uL 19/IL, da 66 ma poilje list na ogled. Vri sport-nifci na na đelo ia čim vocje raišlrje-nje nadoga glasila! Cim več bo čita-ljev, tem vec sportnikov, ^em lepee se bo razvi jal naš spori! Drnftuene oestl ln prlredltue. — Sklepana seja odbora za korošld cvetlićni dan se ttU v torek 22. t. m. ob 15. popoldne v magistratni dvorani. Ysi sodelujoči iskreno povabljeni. Gospodarske oestl. — Ljubljanska kreditna banka nam poroča: Po večkratnih urgencah od naše strani so je Živnostetnski banki v Pragi koneno posiecilo s posredovanjem Zveze čehoslovaških bank doeeči od ministrstva financ v Pragi, da se bodo pod naslednjimi pogoji izplacevali čehoslovaški vrednostai papirji in njih kuponi, ki so so v času popisovanja na-hajali izven čehoslovaške republike. Ju^roslovenski lastnik papirjev mora predložiti zavodu, pri katerem so papir'i deponirani, potrdilo policijske oblasti o svoji državni pristojnosti, kakor tuđi o tem, d* je imel dne 12. mar-ca 1919 svoje bivališče izven čehosla-vaške republike. Na podlagi tega, potr dila se zamore jo kuponi detaširati in honorirati. Potrebno je se potrdilo onega bančnega zavoda, kjer «0 papirji deponirani, da so se zadevni papirji v resnici dne 12. marca 191D napajali pri njem v shrambi. nadalje izjava, da se v Jugoslaviji izpiačujejo tukaj-ŠDji vrednostni papirji neovirano, če-tudi to opremljeni s popisovalno ozna*6-bo cehoslovaške republike. Tozadevna potrdilo od banke mora biti poverjeno po čehoslovaškem diplomatskem za-stopsfvu pri nas. — Na veak način je potrebno, da la^tnik kuponov ili vred-nostnih papirjev na verodostojen nar čin dokaže, da se je nahajal papir dne 12. marea 1919 in &e tuđi aedaj nahaja i?ven ozemlja čehoslovaške republike, ker le v tem Plueaju je mo^oce doeečt pri čehoslovaških bankah platilo. — Opozarjamo interesente na to okolnost s pripombo. da ie Ljubljanska kreditna banka radevol.ie pripravljena poeredo-vati pri tozadevnih transakcijah. DORZE. LDU Cnrih, 19. junija. (ČTUV Devize: Berlin 14.25, Holandlja 108.60, New York 549, London 21.86, Pariš 43.65, Milan 33.15, Bmselj 45.25, Kodanj 93, Stockholm 120, Kri-stijanija 96.50, Madrid 91.75, Buenos Aires 240, Praga 12.35, Zagreb 6 55, Budimpešta 3.10, Varšava 3.10, Dik naj 3.75, avstrijske žigosane krone 3.80. LDU DunaJ, 19. Junfja. (CTTi Devize: Amsterdam 5875, Berlin 42?>. BukareSta 0, Curin 2790, Kristijanlja 2700, Kodanj 2500, Stockhohn 3^5. Valute: nemške marke 416, romunski leji 310, bolgarski levi 280, švicarski franki 2765, franeoski franki 1175, italijanske lire 900, angleški funti 580* dolarj i 148, carski rublji 220. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 190-205, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranllnice 87—99, plačilo v žigosanih kronah 87—99, Praga 347—369, Var-§ava in Krakov v poljskih marka!) 88 do 100, čehoslovaške krone 5000i"-oki 347—369, manjši bankovci 34Z— >69, novi dinarji 725—775,_________ Repertoir Narođneira gledališta v Iilnbljairi. Drama?. PoneHeljek, dne 21. i ntT >L3ubo-sumje«, abon. A. Torek, dne 22. t m.: >I4tibo«ain}e«c, al3on. E. Sreda, dne 2S. t. m.: >Ljobosamje«, abon. C. Četrtek, dne 84. 1 m.t >Pofitijšan|e v dolini šentflorjanskic, abon. izv. Petek, dne 25. t jn*^: >Favnc, *&>-nement izven. Sobota, dne 26. t. m.j il&o&OBamim abon. D. Nedelja, dne 27. i. hl? zaprto. Ponodeljek, dne 28. t. m.: »Pohaj-šanje v dolini šeoiflorijfmskK, ahoa»-ment Izven, O p e r ar*? * Ponedeflek, 21 jonifag ^TovgeofJ Crjf^ja^n* .Abonm. E. Torek, 22. junijaK *il Trarotore*, Abonm. C, Sreda, 28. pinija: ^Veeele ^eo« wlndsorske<. Abnm. B. Četrtek, 24. Junija: > JevgetdJ OnJ©-ginc Abonm. A. Petek, 25. innljv >Po!j6kA *xU U-vec abonm. Sohota, 26. junijat mprtoi Nedelja, 27. Jnnija: SUvnoetna predstava o priiiki poteta IQ. VUokoMl preeiolonaslednika. Ponedeljek, 28. fnnlfa? >Yeaeie *e-ne wiBđ8orake€. Abonm 0. .. Polzucdbe. ' "\ ^ Zimbila •© J« na oeeti oi Lfali-ljane do St Viđa avitlordeča pletena Joplca. Najđitelj se naprofta, da Jo ođda proti nagradi v trgovini J« Korenčant Mestni trg 20. J OfaTnl aređolk: Raste PastotUailtlL Odgovonđ aredoft; 4. stran. »SLOVENSKI NAROD', r>poro2a svojo ntogo ktar »»rrtifcMI M* Od lolkn o|a Mlieitt 20 °^> kim za okroglo 7000 K se proda. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 4499 Lepa Tila na Gtrniftn iss^ vrtom ter gozdom (približno 15 ha) se z mobilijami upodno prodali Posredova let i2ključeni. Naslov v uprav Slov. Naroda. 4497 Drnda VO motorno kolo s priklopnim rluufl K vozom na 2 cilindra znamka .Neckarsulm«. Motor se nahaja v jako dobrem stanju in se po ugodni ceni takoj proda. Ogleda se lahko pri la-stnlku Itioo Ranie, PredaviCe?o sela šter. 33 1 nadstr. 4434 3Q0 sabih kezIICBTiti kDž ie oanroda]. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda._________________________4413 m se za taioiiiio dobavo V"*" ni cinkov oktirnđ. »vUićeno belllo, horHer tnllat« eiit, lmlet ffHce-rln kom. tl*L — Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine pod .Harfo* na AnonČno ekspedicijo AL MateliC Ljubljana. 4350 Urarski psmoDiik z&%%£* Ponudbe na upravnistvo Slov. Naroda pod .Urir 4319". 4319 Tntje za strope izđelnie ii prodaja na debelo in drobno m2 po K 4S0 pri večjih naročil;h znaten popust Stelner Anton, Llnblfana, Jerasova ollc« 13, Trnovo,_________________4256 Drvnvrttna blrsi komad p° k 1*20, NlUllJIIlfl JSJld plavači (Schvvimmcr) po 50 vin. nudi Em. Sapanc v Regatcn 1. julijem 1920. Ponudbe rod .P. «' 4466* na upravo Slov. Naroda. 4466 nfjfjffbfi ffllDfl s P°!no operno, jako UllllliftU »BiliU dobro obranjeno, se proda. Ponudbe pod .Sedlo 4492" na upravništvo Slov. Naroda.________4492 Cigaretna papir Paiental« 100 kosov v kartonu Abađio,.......K 200 — Samvm, ....... K 19V— Gttoman,.......K roo-— AlteU0,.......K 19>— Golub.........K 170-— Cigaretni papir: v knjižicah 100 kosov v kartonu Ris Abadle s tiskom . . . K 1»5-— Tabu, dober papir . . . . K 160*— Strojnice: RenomnM 1 mile . . . . K 40*-* Pećatni vo»«k 1 kg ... K 60 — Razpoiilja na debelo: Paplrnlca Uranns, IJnbiiena, Mastnl ti>fi 11. I Nadim i I vsakovrstne I ilvllne I potrebžčlne I Gjorgje Grujić I Beograd piletina nL 15. I Parni fali lokomobila) dobro obranjen od 30 HP naprej, se takoj kupi. Ponudbe pod .Parni stroj 428S* na upravntS.vo SI -venskega Naroda 4283 | - Marija 8eHsfear naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Lti|zka, VlatTiOta in piloti9 ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njih dobri so-prog, ozir. oče, brat in stric, gospod i Alolzii SelKkor def. «od. nadmotaUc v Cmttm v nedeljo dne 20. junija 1920, po kratki, mučni bo-i lezni, nenadoma preminul. ; Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne \ 22 junija 1920 ob 4 uri popoldne Ti mrtvašnice v de-^ želni bolnici na pokopal&če k Sv. Križu. \ Bodi mu blag spomin! I ¥ &l«Ulttd| dne 20. junija 1920. * D _^____ V________________ _ _________—---------------------------------— -----—-^^—^-^-^^M^— ■—aW fe takoj salo dobio ekran)«« MPMaj ■] poitnl vox 6 a/m noail-aottL Cena: 60.000 K. Vpiaia>ia na naslov: MatuS Helena, poacstmca v Dolenji Lcodavf (PietmurjeV ^416 Prtlc taka aagrada Stanovanje 3—4 lob. kuhinjo, vodo ia razsvetljavo v mettu Ljubljana, prosi za takoj ali tekom t meaeca naniljenfa vredna uradatfka družina. Nagrado in naalov pove upravniitvo Slovens^e^i Naroda. 4525 Kuli 3 m time r::;;11^ 50—^0 HP. Pouudt>e s podatki in ceno na Alakaaader Karee, Varatain. 4526 Stnmijt li Iraa ?e^T^ hodnje Solsko leto za deklico 6 liceja, Ponudbe pod .Briai ii stMtfaaJe 4S3o* na upravo Slov. Naroda. 4530 Predalo se iekzn itiritoma rata 460 cm široka 190 cm visoka, teža 380 kg. lstotako železna dvokrovna vrata za vrt, 180 cm široka 200 cm visoka, teža 100 kg. umetao tzdelana. Poizve se pri Ivanu Zorltn, kljufavničarju Glince 220, Vič pri Ljubljani. 4474 Gg. tnmiia i iihitmaltiiiia javljam da sam v najleošoj najživljoj ulici Sarajeva otvorio agenturnu i komisiona inu trgovinu na veliko te se preporođujem za vse trg. poslove kao i za zastupstva i posredovanja. Spoštovanjem MUaa Fatartt, Krafja Petrt ulica Sarajevo. 4300 Vodio pisarne SDrejme lesna tr^ovska in industrijska družba v Sloveniji. Prednost imaio go-spođje s prakso v lesni trgovini in s poznavanjem hrvatskeija in nemSkega, po mogočnosti tuđi italijanskega jezika v tesedi m piša vi. Plaća po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe pod šifro .Ltsaa isđasnija" na upravniitvo lista 4493 VeQe posestvo aa proda;. Proda se leno večje posestvo v SpitaliCu pri Konjicah, Štajersko, obstojcčc iz polja, trsvnikov, gozda In gospodarskih posiopif. Na-tančne poizvedbe ori f. Jari I Prth. St. Dub-Loce pri Poljcanali, Štajersko. 4477 Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Iš6e a$e spreten sfrojnik k motorju (Diesel), kateri se pa mota razumeti tuđi na polnt jarem (Vollgatter). Ponudbe s spričevali na Ladarik Katat-rič, OnnoZ. — Istotam se sprejme tuđi iagar. __________4417 na^ Stambeno poletje "f99 tavčar & Svetina Ljibijtnt, Oasposvettka cesta Ste . • MT aa prlaoro^a. ~Wft Kupujem in zomenlam staro zlato in srebro. Veliki zaloga zlatnine in britjantf v Last^a delavnica. Alojzij Fuohs, BaleBbarfova «L •. '607 Kopa i Medija Ml Zigoriu (Oalien^gg) %% prealait 10 objektov, 30 sob z ln-ventarjtm ii rest ivr^dja, gozdne in travnišKe parcele, park Pojas« H d?»j' Gospodarska pisama Dtt- taRNBt Ljubljana, M klošičeva cesta št 6. 44b9 He. dna metraka, 2aRana in cepjena, dobavi naiccneje Si«a«lB|aa^ Katad?«rsfca St. KnHgovtzfiica I I v Zagrebu ustanovi ena I. 1876, I I z mnogol tafnnl stalnim! narofni- I I ki, opicmljena s ootrebnim mate I I teriialom ae pvada s celtm Inven- I I tarjem radi smrti v obitelji. Na- I I slov v upr Slov Naroda. 4419 I POZOR! Baker OEISS, Maribor. IM mtin i ama u tttto stanovanje, ee mogo& moderno v Ljubljani ali v bližnji okolici Ponu-db« m latatni uni Praj« iMtijak, liaMfaatt, Caftkarjtt* aaar. i. 451u baafatla UaVa*--* tob tli sredije mpiiili Hl poMStvo M Gorenj. Dolenj. ali v ljubljanski okoUd iSte ilovcMka drultna, €e tuđi oddaljeno od teleznice. Pismene ponudbe s ceno vsaj do 26. t m Praac ■ntUc, E slje-racaata». 4512 akndjiUUra iaAaann za eno osebo se proda Dunajska c 6, slaUićama. 45 4 1 dAl Wl fltlfltl %'i Vevskem ■li industrljskem podjetju v vsfhl upravnih post ih verzirana akademlčno izobražena zaupna moč. Pismene ponudbe pod lUistrijsk« p*4jtt|t 4517- na upravniitvo Slov Naroda. 4517 Ma a jdot oni ^r^,: telezniške postaje. Ponudbe pui »Je !•» f*s4 4518* na upravnBtvo Sloven akega Naroda. 4518 lipi se Inja iiiai i ifla v dobrem stan u v Ljubi ianL Ponudbe pod „Kaste 4510" na upravniitvo Slo-/enskega Naroda. frtlHijaki iBelo f'SSS.'SnSSfi rodbini. Naslov pove upravništvo Slo-trenakega Naroda. 4520 UlESPSODRnlljl obvladat. mora po-polnoma slovensko in nrmško fn če le mo5no tuđi hrvatsko korespondenco. Ponudbe pod .Stablca 4521" na eprav- ništvo Slovenskega Naroda. Spričeval v v izvimiku ne prilagati. 4521 Ibalra (S^^cO okroglo 101 m2 pro-inUlMJ dam Dalje prodam 2 leđni omari (Eiskasten) za 1 ali 2 soda piva ter mizo ta točilnico s pločevino krito Ljsbtjaaa. Behdriče^a si. 9. 45 '2 600 K nagrade, đ^Kr mlsti u nabavci j f inih životnih n I mitnica. Oenjtne ponude uz na?.naku ptaćevnih zstit)eva i dosada'niee djel« I vanja molimo ftal at tvrdku: Saasko iidistrljsko aredo