Slev. 245.
Posamezna številka stane 1 Din.
V LMM, v nedelja Jo? 28. okidbra 1923.
Leto u.
Naročnina za državo SHS:
do preklica:
») po pošti mesefino Dla 14 b) dostavljen o na dom
meseino....... ia
za inozemstvo:
mesečno	Dla 23
s Sobotna Izdaja: s
v Jugoslaviji ..... Oin 20 v lnosemstvn....... 40
mthni iaittlMmiM
Eno8tuipa» peti tu mti man ogla«! pO Ota. t-80 ln Dla r—, •allkl ogla«) nr.d <S aun vt-Um po Oin. 2 50, poslana itd. po Oin. 4-—%
Pri večjsm narodih! popnst
Izhaja vsak dan i z vzemi I ponedeljka ln dneva po praz» nlkn ob 5. nri cjutra).
OrednlfitTo Je t Kopitarjevi ollol itev. 6/IH. Roioplsl sa ne vračajo; nefranMrana pisma se na sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, uprara. Itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e t Kopitarjevi al. 6. — Hačan podtn« bran. l|nbl)anske št. 650 za narožalno ln št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, prašfce ln dnnal. 24.797.
VSA ZBORNICA APLAVDIHA
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Danes dopoldne ob pol 11. se je začela seja narodne skup-ščne. Po običajnih formalnostih je dobil besedo poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Josip Hohnjec, da razloži svojo interpelacijo, katero je pred nekaj dnevi vložil na zunanjega ministra dr. Ninčiča glede postopanja z našimi rojaki v Italiji. Dr. Hohnjecu so ves čas govora burno pritrjevali vsi poslanci brez razlike strank.
Dr. Hohnjec jo izvajal: Oglasil sera se k besedi, da obrnem pozornost na vprašanje, ki se tiče naših slovenskih in hrvatskih bratov v Italiji. Njihova usoda je zelo žalostna tpr nam preko meje kličejo: Moritu-ri vos salutant! In v resnici moram reči, da so fašisti. obsodili naše brate ua narodno smrt. (Dol ž njimi!) Vrgli so iz naših šol naš jeziki (Italijanski barbari!) Italijanska gospoda je za svojo deco v naši državi izposlovala ne samo največjo možnost šolanja, marveč je dosegla popolno enakopravnost italijanskih šol z našimi šolami. Pa ne samo to. Italijani se na italijanskih šolah v paši državi smejo posluževati tudi svojih učiteljev iz Italije in lahko uporabljajo v italijanskem državnem duhu pisanih knjig. Take koncesije je dobila peščica Italijanov v naši državi, a za protiuslugo preganjajo Italijani vse naše narodne duhovnike in učitelje. In sedaj so italijanski učitelji začeli poitalijaneevati slovensko in hrvatsko deco. Tako barbarstvo, ki nacionalno ubija ljudi druge narodnosti, mor&mo pred obrazom cele Evrope obsoditi in proti njemu najodločneje protestirati. (Burno
G0VOHU
skupine
HOHNJECA.
odobravanje.) Mi najodločneje protestiramo proti surovem postopanju nasproti našemu časopisju. Našim ljudem je prepovedano izdajati časopise v samo našem jeziku; slovenskemu in hrvatskemu originalu mora biti priložen italijanski prevod. (Klici: Škandal! — Niti ene kulturne države ni, kateri bi se moglo očitati take stvari kot Italiji! — Takoj je treba prekiniti pogajanja z Italijo!) Politični prefekt v Pulju je izdal sličen dekret in odredil, da ne smejo v Italijo prihajati slovenski in hrvatski časopisi iz naše države. To je nekulturen čin, ki se ne bi smel dogoditi v Evropi. Mi tukaj protestiramo proti nekulturi in barbarstvu! (Burno odobravanje cele skupščine.) Ko sem vložil interpelacijo na zunanjega ministra, sem imel v mislih svobodo misli in svobodo šole za naše brate v Italiji. Hotel sem, da svojim bratom prožimo bratsko roko, ker to je naša pravica, ki nam jo daje ves civilizirani svet. Mi se ne vmešavamo v itc.";an$ke notranje razmere,'z vso odločnostjo pa zahtevamo zaščito za naše preganjane brate. Pozivamo našo vlado, naj diplomatskim potom v tem smislu deluje na italijansko vlado.
Na koncu je govornik apeliral ria predsednika narodne skupščine,' da vpliva ua zunanjega ministra, da hitro odgovori na to interpelacijo, da bi tako vsaj ena kapljica tolažbe kanila na plamon ogorčenja naših bratov.
Govoru dr. Hohnjeca je sledilo burno, dolgotrajno odobravanje. Vsi poslanci brez izjeme so priredili viharno manifestacijo.
USPEŠNA INTERVENCIJ DR. KOROŠCA V PRILOG PRIMORSKIH ROJAKOV.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je bil ponovno pri zunanjem ministru dr. Ninčicu, da ga zainteresira za nastali težak položaj primorskih Slovencev in Hrvatov. Tudi danes popoldne je v isti zadevi obiskal dr. Ninčiča. Minister dr. Ninčič mu je povedal, da ga je danes dopoldne obiskal italijanski odpravnik poslov S u m o n -t e ter mu izjavil, da je rimska vlada uki-nila znano naredbo o italijanskem učnem
jeziku v ljudskih šolah in da je razveljavila naredbo glede slovenskih učiteljev; glede te stvari ostane status quo. G. Sumonte je obenem izjavil, da je rimska vlada poslala prefektu v Trstu naredbo, s katero se razveljavlja dekret od 22. t. m., ki določa, da morajo slovenski in hrvatski časopisi prinašati vse besedilo tudi v italijanskem prevodu. — Tako ie naša vlada ua zahtevo Jugoslovanskega kluba napravila uspešne korake v korist našim rojakom pod Italijo.
Uspehi.
Vsak dober predmet ima svojo ■rsezo-no«. Zagrebčani hočejo imeti za Telovo svoje «pohane piceke«, Ljubijančanje hočejo imeti maja in junija meseca «špor-geljne« v Klečah, na jesen in zimo pa zahtevajo hrvatski in slovenski želodci pečen kostanj in vinski mošt in krvave in jetrne klobase.
To so sezonski predmeti vsakdanjega Svljenja, ki se ponavljajo leto za letom. A tudi politika ima svoje sezonske ^artikle« kakor ženska moda. Sezonski predmet slovenske politike so sedaj zaenkrat «uspehk.
Demokratje in samostojneži očitajo poslancem SLS, da niso prinesli svojim volivcem iz Belgrada nobenih «uspehov«, češ da niso dosegli ne znižanja davkov, ne premestitve slovenskih vojakov v domače garnizije, niso zabranili kuluka, da niso dosegli vpoštevanja gospodarskih zahtev Slovenije v državnem proračunu in da niso dosegli avtonomije Slovenije. Ce bi smatrali mi politiko ra demagogijo, potem bi vprašali, koliko so dosegli drugi klubi, koliko demokratski klub, ki je po številu še enkrat močnejši kakor Jugoslovanski klub in v katerem se nahaja posl. Reisner? Ne vprašamo, koliko so dosegli njihovi poslanci za Slovenijo. Vprašamo, koliko je sploh upoštevala vlada njihove zahteve, kaj so torej dosegli? Odgovor: Nič. In vendar bi po centralističnem programu teh strank, po njihovem programu o narodnem edinstvu, norali demokratski poslanci delovati iu doseči uspehe za vse pokrajine države, to-•ej ludi za Slovenijo, ako njihov program ii humbug, varanje javnosti, ako ni samo erinka za velesrbski program. Pri vprašanju uspehov pride pač v poštev, kaj more v naših razmerah opozicija v narodni pkupščini sploh doseči V državah, kjer je le malo smisla za demokracijo in upravo, Be tudi stvarni razlogi opozicije upoštevajo. Celo v avstrijskem parlamentu so se izvzemši narodnostne zahteve tudi predlogi opozicionalnih poslancev upoštevali, brez ozira na to, ali so se nanašali na državno ali na avtonomno upravo, ker so se zavedali, da je treba prvič vzdržati kontinuiteto državne uprave — opozicija lahko postane vlada — drugič pa, ker bo se zavedali, da vsaka korist in vsaka gospodarska koncesija na korist pokrajinam prinaša koristi tudi državi v obliki večje državne moči prebivalstva.
Danes nimajo naši zastopniki nič vec opraviti s pametjo in z upravno razsodnostjo vlade, ampak se morajo ravnati s strankarsko zagrizenostjo. V Belgradu ni merodajna upravna solidnost - kaj je uprava za Belgrad? V Belgradu je glavna stvar «partija«, glavna stvar je vladna stranka in privaten interes voditeljev vsakokratne vladne stranke. «Vse to je tvoje, če predme padeš in me moliš —« je rekel skušnjavec Kristusu; «vse to bo tvoje, oe predme ptdeš in me voliš« — to je geslo vsakokratne vladajoče stranke v Belgradu, ali je radikalska ali demokratska. Kaj pomeni tam doli ta ali onr gospodarska korist te ali one pokrajine, kaj lokalne socialne in kulturne zahteve, kaj strehe ljudstva izven glavnega mesta — Slavno je, da zmaga pri volitvah vladajoča ^partija«:. Kdor se pokori «partijk, dobi in doseže vse, kdor pa se partizanski korup-tiji postavi po robu — ta naj gladuje! Ako hočemo, da bo upravne korupcije enkrat sonec, potem ni drugega sredstva kakor pozicija in sicer ostra in prava opozicija, si ni podkupljiva, ki vlado in vladne stranke kontrolira, neusmiljeno kritizira, propagira svoj program, ustvarja s tem vzgledom in s pozitivnimi, stvarnimi predlogi Po vsej državi prepričanje, da je sedanje ^anje v državi nevzdržljivo, da se more 'n mora tudi drugače, pošteno in pravično Padati. To pa dela parlamentarna opozi-5lia SLS dosledno, vztrajno in pošteno. V km oziru ji pa tudi noben pravičen človek jte bo mogel odrekati uspehov. Slep in gluh w mortd biti tisti, ki ne bi videl velikan-8«tga uspeha, ki ga ie dosegel Jugoalovan-stJ' klub v svojem prograniatičnern delovali. Po njegovi zaslugi se danes avtonomija ali, kakor se izražajo drugi, federali-ne smatra več za ^golj teoretično \-pra-
Mussolfnijevi reški predlogi.
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Naša vlada je sklenila, da zahteva od Mussolinija p i s-men predlog glede rešitve reškega vprašanja. Tako hoče vlada, da se prično direktna pogajanja z Mussolinijem brez posredovanja našega poslanika v Rimu An-tonijeviča. Zadnje predloge je namreč Mussolini podal ustno Antonijeviču. Ti predlogi so sledeči: 1. Reka Italiji.-2. Baroš :n Delta Jugoslaviji. 3. Bankin naj se odstopi v zakup. Danes dopoldne se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca naš'h članov paritetne komisije. Razpravljali so o Mus-solinijevih predlogih. Člani paritetne komisije so mišljenja, da je treba te predloge odbiti, vendar, ker je vprašanje arbitraže nepovoljno, skušati, da se to vprašanje na drug način mirno reši.
ZAPOZNELA VLADNA AKCIJA.
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Vlada je sklenila, da se koruza, katero je nakazalo ministrstvo za socialno politiko pasivnim krajem v Sloveniji sme prodajati po 3 dinarje. Za plačilo se počaka do 31. decembra t 1.
SPOR V RADIKALSKEM KLUBU.
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Danes je imel radikalni klub sejo, na kateri so razpravljali o sporu med dr. Lazo Markovi-čem in poslancem Rankovičem. Rankovič je govoril nad eno uro in navedel mnoge očitke proti Markoviču. Ker pa danes ni mogel vseh očitkov dokazati, je klub po dolgi debati in po govoru dr. Laze Marko-viča sklenil, da se ta zadeva izroči v pretres ožjemu odboru, ki naj v teku 10 dni poroča klubu.
Somišljenikom SLS!
P^OTESTIRAJMO PROTI ITALIJANSKEMU NASILJU!
Italija hoče uničiti podjarmljene Slo vence. Strašnemu udarcu proti slovenskim šolam je sledil drugi proti slovenskemu časopisju. Vsi občutimo to nekulturno dejanje kot udarec proti celemu narodu. Zato naj vse ljudstvo glasno zakliče kulturnemu svetu, naj ne dopusti takih nasil-stev nad Slovenci v Italiji, zatiranim pa pokaže, da tostran mej niso in ne bodo pozabljeni. Pozivljemo radi tega vse naše organizacije, da v nedeljo 28. oktobra pri-rede krajevnim razmeram odgovarjajoče manifestacije proti italijanskemu barbarstvu. Povabite k sodelovanju tudi druge organizacije, da ves narod brez izjeme da izraza svoji boli. Kjer bi taka manifestacija ne bila mogoča, porabite druge prireditve, da se spomnite naših bratov. Pošljite poročila o manifestacijah in sklenjene resolucije časopisju.
Za SLS:
B. Remec, t. č. podnačelnik.
Belgrad, 25. oktobra 1923.
Pravkar minule dvorske svečanosti so se precej razlikovale od onih, na kakršne je bilo srbsko ljudstvo navajeno za časa svojih narodnih dinastij. Bile so vse bolj ceremonialne in —■ kolikor je to v Belgradu sploh mogoče — pompozne. Zunanji blesk je tudi pri patriarhaličnem ljudstvu vzbudil več občudovanja, kakor pa notranjega občudvoanja. V velikem delu srbske javnosti pa so te svečanosti zapustile precej mučen vtis posebno vsled udeležbe biv-še grške kraljice Sofije, sestre nemškega ekscesarja Viljema. 0 njej vlada med Srbi skrajno slabo mnenje. Obtožujejo jo, da je ona zakrivila izdajstvo Grkov med svetovno vojno in da je vršila špionažo v prid Nemčije. Zato se je še pred svečanostmf v časopisju protestiralo proti njenemu prihodu v tako krepki formi, da je predsed-ništvo vlade izdalo poseben komunike, v katerem je najodločneje dementiralo vse vesti o njenem prihodu, češ da sploh ni bi-lo govora o tem, da se ona povabi. Kljub temu je prisostvovala svečanostim in je bil na njeno zahtevo odslužen v dvorski kapeli parastos njenemu možu pok. kralju Konstantinu ...
Poleg utrditve vezi med posameznimi balkanskimi dinastijami je bil povodom svečanosti izvršen važen zunanjepolitični akt. Znana in toliko kritizirana vojna konvencija, ki je bila sklenjena med našo državo in Romunijo 7. junija 1921 in katere veljavnost je ravno iztekla, je bila podaljšana za tri leta. V tej konvenciji si obe državi za slučaj napada garantirata medsebojno oboroženo pomoč in se obvezujeta, cla ne bosta brez predhodnega sporazuma sklepali nobenih pogodb s tujimi državami
Ne sme se končno prezreti incident, ki v najlepši luči pokaže, kakšnih metod se poslužujejo radikali v borbi proti svojim političnim nasprotnikom. Vsi parlamentarni klubi so bili pozvani, da delegirajo po tri člane, ki bodo prisostvovali svečanostim. Jugoslovanski muslimanski klub je odredil dr. Spaha, dr. Hrastnico in prof. Baljiča. Povabilo pa sta prejela samo poslednja, dočim ga dr. Spaho ni dobil, češ da mora preje dokazati neresničnost nekakih pritožb, ki so jih proti, njemu iznesli radikalni listi a la »Balkan« in >Tribuna«. Misli se, da je to insceniral v svrho diskre-ditiranja svojega nasprotnika sam g. Pašič, proti kateremu so bile v javnosti iznešene že neštetokrat težke obtožbe, pa nikdar ni smatral za potrebno jih dementira«, kaj šele javno nastopiti proti njim. Zadeva sama pa še ni končana, ker bodo muslimani zahtevali zadoščenje.
Kljub tem in sličnim intrigam so svečanosti izvršene po programu in so pokazale, da je monarhizem pri nas kakor tudi v drugih državah na Balkanu močan in da se še pojačava. S tem faktom se bo moralo pač še dolgo vrsto let računati.
Poravnajte naročnino!
RAZPRAVA ZAKONA 0 TROŠARINI.
Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Po govoru poslanca dr. Hohnjeca na današnji seji narodne skupščine je predsednik Ljuba Jovanovič odredil prehod na dnevni red: Načelna razprava o zakonu o trošarini. Ko so poročevalci večine Kocie in manjšine dr. Sečerov, Šalih Balič in Žebot prečilali svoja poročila, je imel finančni minister kratek ekspoze. Poslanec 2 e b o t je razložil od-rlvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba.
Seja je bila zaključena ob pol 1.
sanje, marveč se o njegovi potrebi, o reviziji ustave resno razmišlja in razpravlja že v najbolj centralističnih strankah. Centralizem, ki oploia in redi korupcijo, propada, avtouomizem se širi in napreduje. Tako se gradi bodočnost preko vseli frazerjev, ko-rupcionistov in demagogov!
/prašanje reparacijsks konference.
Enotno stališče Francije in Belgije. London, 27. oktobra. (Izv.) Reuter poroča, da smatrajo v merodajnih krogih izglede za sklicanje konference za ureditev reparacijskega vprašanja za ugodne. Konferenca bo pa morala upoštevali ameriške želje.
London, 27. oktobra. (Izv.) <<Times« i vedo poročali, da se bo Francija udeležila ! reparacijske konference pod gotovimi pri-; držki. Vprašanje pa je, če se bo angleška j vlada s temi pridržki strinjala, i v Pariš, 27. oktobra. (Izv.) «Temps« poroča iz Bruslja, da se bo tudi Belgija udeležila konferenc o reparacijah, ampak samo z gotovimi pridržki.
Vlada renske republike.
Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Iz Mainga poročajo, da se je koštituirala vlada senske republike. Predsednik je Mattens, vnanji minister pa Metzen.
Pogajanja ▼ Porabijo.
Berlin, 27. oktobra. (Izv.) Med nem-fikimi industrijci v Poruhrju in med francoskimi oblastmi so se zopet začela pogajanja glede začetka dela v podjetjih. Od rezultata teh pogajanj je odvisno, ali se bo delo zopet pričelo ali ne.
Prehranjevalne raimcre.
Monakovo, 27. okt. (Izv.) >Bayrscbe Staatszeitung« poroča, da so te dni prodajali kilo pasjega mesa po 2 milijardi mark, pasjo mast pa po S milijard mark. Kupna moč prebivalstva je popolnoma izčrpana. Liter mleka stane 3 milijarde mark..
Obnova dela t Hamburgu.
Hamburg, 27. oktobra. (Izv.) V posameznih ladjedelnicah so zopet pričeli z delom.
ODSTOP NIZOZEMSKE VLADE.
Haag, 27. okt. (Izv.) Nizozemska zbornica ni odobrila vladnega predloga za po-množitev vojnega brodovja v kolonijah. — Vsled te odklonitve je vlada odstopila.
ŽELEZNIČARSKI ŠTRAJK NA POLJSKEM.
Varšava, 27. oktobra. (Izv.) Železničarski štrajk ae vedno bolj širi
VOLITVE V FRANCIJI.
Pari«, 27. oktobra. (Izv.) »Matin« poroča, da se bodo vršile prihodnje volitve ra parlament 8. aprila 1. 1924.
MASARYK ZOPET V PRAGI.
Praga, 27. oktobra. (Izv.) Masaryk se Je danes vrnil s svojega potovanja.
VOLITVE V ANGLIJI.
London, 27. oktobra. (Izv.) Listi poročajo, da »e bodo vršile nove volitve na spomlad.
PoNtiime ¥est?a
-j- Centralizem. Univ. prof. (ir. Dolenc razpravlja v »Slovenskem Narodu« dne 28. t. ra. i ozirom na >Poslano« v >Slovencu< z dne 14. oktobra o pisemski tajnosti in prihaja do zaključka, da se je v omenjenem slučaju kršil zakon. V svoji razpravi kon-statira med drugim: »Konkretni primer postopanja naše uprave glede pisemske tajnosti kaže zopet jasno, kako napačno ravnajo naša centralna oblastva, ko vedno in vedno izdajajo ukrepe, imajoč pred očmi le svoje beogradske pravne razmere in ne poznavajoč naših pravnih razmer... Le popolno umevanje vseh prilik prizadetih pokrajin od strani uprave, osobito pa najstrožje izvajanje zakonov, ki obstoje za pokrajine in za celo državo, bo rodilo in pospeševalo ljubezen do države.« Izvrstno 1 »Slovenski Narod« v isti številki pa modruje na drugem mestu tako-le: »Bolje bi bilo vsekakor, da mesto narodnostne filozofije priznamo hladno državno-pravno stališče, da se oklenemo enotne države in da notranje nedostatke posmatramo iz tehničnih, gospodarskih, upravnih, socialnih in kulturnih vidikov ...« Nezadostno!
-f Ponižno vprašanje »Jutru«. Kaj je dejal g. Pribičevič glede njemu imputirane, namišljene brzojavke deželni vladi za Slovenijo, ki dela »Jutru« tako silne preglavice in je tišči vsak dan v hujšo blamažo?
-f Zanimiva brzojavka. ^Narodna Politika« objavlja polemičen uvodnik proti Svetoliku Saviču, uredniku belgrajskega ^Balkana«. Tu beremo med drugim: <rSve-tolik Savic pravi, da smo Hrvat} in Slovenci v Belgradu pristali na «ovu državu kak-va je sada«. Jaz (dr. Janko Šimrak) mislim, da je sedaj prišel čas, da nekaj povem, česar sicer ne bi povedal. Ogromna večina Hrvatov in Slovencev je bila že pred sestankom začasnega narodnega oredstavni-štva avtonomistična ali federalistična in taki smo bili tudi v parlamentu. V ogromni večini smo bili tega mnenja tudi v Belgradu, kjer je bilo svečano sklenjeno, da se. mora obstoječe stanje v pokrajinah zdržati, dokler konštituanta s kvalificirano večino ne sklene drugače. Da je temu res tako, dokazuje svečana izjava tedanjega regenta Aleksandra, ki se je v neki na neko politično stranko v Zagrebu adresirani brzojavki izjavil za avtonomistično ali federalistično ureditev države. Ta brzojavka ni bila slučajno sestavljena, ampak so jo na dvoru pred podpisom dolgo proučevali. Iz tega'se vidi, da je tudi dinastija želela ureditev države na podlagi ravnbnravnosti.«
VABILO
na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke, ki se bo vršil
dne 5. novembra 1923
ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela «Uniona« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Politika S. L, S. — poročata dr. Korošec in dr. Brejc.
2.	Organizacija S. L. S. — poroča dr. Kulovec.
3.	Resolucije — predložene po vodstvu S. L. S.
4.	Volitev načelnika S. L. S. in prvega podnačelnika.
V nedeljo, dne 4. novembra ob 4; uri popoldne bo v dvorani Akademskega doma (poleg hotela «Union, Miklošičeva ulica štev, 5) v Ljubljani zborovanje delegatov političnih organizacij S. L. S. O točkah, ki bodo predmet razpravljanja, bodo re-ferirali dr. Korošec, Sušnik, dr. Kulovec, Vesenjak in tajnik Krajnc.
dr.
Za načelstvo S. L.U.i
Korošec, t. č. načelnik.
Organizacije naj takoj izvolijo delegate za zborovanje v nedeljo. Razpravljale se bodo važne politične, gospodarske in organizacijske zadeve.
Vabilo za zbor zaupnikov naj vsakdo prinese seboj na zborovanje v nedeljo in ponedeljek, ker bo veljalo kot legitimacija.
Člane vodstva opozarjamo na sejo ob 9. uri v ponedeljek, 5. novembra.
Jugoslovanska obrtna zveza
priredi ob priliki zbora zaupnikov dne 5. novembra ob treh popoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica ZBOROVANJE z dnevnim redom: 1. Načclnikovo poročilo. 2. Poročilo poslanca K. Škulja. 3. Zakon o taksah. 4. Obrtno šolstvo. 5. Slučajnosti.
Ivan Ogrin, t. č. načelnik.
Dr. 'Joža Glonar:
»Revue des študes slaves«.
Po svetovni vojski se je na zapadu zanimanje za slovanski svet nepričakovano razširilo. Deloma so ga povzdignile že med vojsko samo vsakdanje potrebe vojskujočih se sil, toda literatura, ki je takrat postala, kaže bolj praktično lice, saj je tudi izšla iz praktičnih potreb. Po sklepu vojske se je zanimanje poglobilo, iz «vojne literature«, svojevrstnega tipa, pa se je razvil tip znanstvene literature, ki v zapadnih jezikih obravnava slovansko preteklost in sedanjost. Množina te literature je že danes nenavadna, raste pa v enaki meri tudi naprej.
Prvi so se na tem polju — skoro bi človek rekel: »Kajpada!« — zgenili Nemci Deloma so jih v to prisilile faktične razmere med svetovno vojsko, saj so ravno oni imeli med vsemi vojujočimi se silami največ opraviti s Slovani. Na drugi strani pa se zdi, da hočejo današnji nemški znanstveniki s prav posebno vnemo popraviti očitek, ki so jim ga Slovani pred sto leti drznili pod nos: da so za časa romantike s svojim znanstvenim interesom skočili preko obširnega slovanskega sveta tja v Indijo! Pred vojno je imela Nemčija štiri, pet slavističnih stolic, danes med vsemi dvajsetimi univerzami v Nemčiji ni ne ene, ki bi ne imela kake stolice s predavanji o tej ali oni plati slovanskega življenja. Pod Bernekerjevim uredništvom je oživel Jagičev «Archiv«, ki so ga vojne zmede za par let zavrle; posebni inštituti izdajajo kar po cele vrste slavističnih publikacij in v tem tekmujejo ž njimi v enaki meri privatni založniki. Ne sme se prezreti, da je bil po vojni Berlin par let naravnost centrum ruskega »zagraničnega« založništva! Angleži so po vojni šele začeli sistematično organizirati slavistične stolice po svojih univerzah; tega ali onega bo zanimalo slišati, da je med profesorji slavisti na Angleškem tudi naš belokranjski rojak, Janko L a v r i n , na univerzi v Nottinghamu', med Angleži zelo ugleden strokovnjak v slavističnih rečeh. V Londonu so ustvarili novo slavistično stolico, na kateri predavata med drugimi naša prijatelja Scotus Viator. in N. B.
I Jopson. Ta stolica izdaja tudi svoje posebno glasilo «Slavonic review«, ki ima med vsemi najširši okvir, ker se ozira n. pr. tudi na politiko in narodno gospodarstvo. Sedaj izhaja že drugi letnik. Tudi univerza v Newyorku je že lani začela izdajati serijo »slavističnih« publikacij; kot prva "knjiga je izšla Stanojevičeva »Zgodovina jugoslovi literatur do 1. 1800«.
Najbolj sistematično pa so s tem dotlej novim delom na zapadu začeli Francozi. Osnovali so v Parizu cel «Institut d'etudes slaves«, ki je nekak centrum francoskih slavističnih študij. Njegovo glasilo je »Revue des etudes slaves«, ki zavzema po skrbni izberi svojega gradiva in svojih preglednih referatih zelo odlično mesto med sličnimi publikacijami. Kratka označba vsebine prvih dveh snopičev tretjega letnika bo to pokazala. J. Cvijdč piše o migracijah po jugoslovanskih pokrajinah, holandski slavist N. van W i j k o naglasu slovanskega aorista, Fr. Ramovš o neki čakavsko-kajkavski izoglo-si, glasovnem pojavu, ki spaja slovenščino in čakavščino v eno skupino, P, Skok o slovanskih izposojenkah v rumunščini, P. Š m i d t s o letskili narodnih pesmih, H. K r a p p e o Libušini legendi, J. R o u e t de Journel o slavističnem delu ruskega jezuita Martynova, N. V u 1 i č poroča
0	arheoloških raziskovanjih v naši držav?, L. Niederle ocenjuje obširno rusko mitologijo, ki jo je v nemškem jeziku na-pisal Finec V. J. Mansikka, L. Ržan piše o francoski umetnosti na Poljskem v XIX, stol., P. B o y e r prinaša nekrolog L. Legerju. Posebno ceno pa daje vsakemu zvezku obširna «kronika«, ki pri. naša poročila o novih slavističnih publi. kacijah. O splošni slavistiki poročata A, Meillet in A. Mazon, o ruski, češki, slovaški in lužiški A. Mazon, o poljski H. Grappin, o srbohrvatski A. V a i 1.
1	a n t, o slovenski L. Tesnišre, o bolgarski L. B 1 a u 1 i e u. V poročilu o slovenski slavistiki tokrat omenja in podrobno ocenjuje g, L. T e s n i č r e , pro. fešor za francoščino na ljubljanski uni. verzi, zadnji snopič «Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, naše bibliografske publikacije od Simoniča na-prej, Žigonovo «Prešernovo čitanko«, Er-javčevo izdajo Valjavca, Grafenauerjeve in Prijateljeve izdaje Jurčiča in Mono. grafijo p. R. Čebul ja «Janzenizem na Slo. venskem in Frančiškani«. Njegovemu bi-stremu očesu ja ušlo samo dvoje publi. kacij, ki bi se v tej zvezi tudi morali omeniti: Fr. Ušeničhika o naših janzeni-stih in Fr. Kidriča o slovenskem lekcio nar ju, ki sta obe izišli v — «Bogoslovnem vestniku«. To pa ni nič tako hudega Francoz se ne more lahko domisliti, da silijo pri nas težke razmere slavista št prevečkrat v to, da poišče za svojo raz. pravo gostoljubja pod neslavistično streho
Poleg tc revije izdaja institut še kai cele t r i serije slavističnih publikacij! Med «monografijami« je med drugim pri. občil prevod Jirečkove študije o srbsk civilizaciji v srednjem veku in zbirko De nisovih člankov «Od Vardarja do Soče« «Slavistični priročniki« pa so dosedaj pri nesli francosko izdajo Niederlovih «Slo vanskih starožitnosti«, ki je v marsika terem oziru, novo, samostojno delo, sa obsega partije, ki v češkem jeziku niso še niti izšle. Deloma že tiskajo, ali pa
Rripravljajo se sledeče publikacije: A l e i 11 e t a splošnoslovanska slovnica, K K a d 1 e c a uvod v slovansko pravo, Pa strne k ova nova izdaja knjige o Ci rilu in Metodu, staroslovanska gramatika od A. K u 1 j b a k in a. V vrsti slovni« živih slovanskih jezikov pa so doslej izšli poljska, češka in srbohrvaška; slovenski slovnico za to zbirko piše L. T e s n i e r e
Že ta sumarični pregled nam kaže kako živo je med Francozi znanstveni zanimanje za slovanski svet. Daje_stva: v živahnem in intenzivnem razvoju, k&ži razveseljivo dejstvo, da si je slavistični francoska revija referate q. slavistični! publikacijah lahko razdelila med sami Francoze. To je veselo znamenje, da si pripravlja in krepko raste med Francoz mlada, nova slavistična šola.
Češka vlada je francoski slavističn institut izdatno podprla; naj bi tudi naši vlada in sploh vsa naša kulturna javnosl —■ n. pr. založniki ■— delu tega inšti tuta posvetila več pozornosti, ko je j< doslej!
*
To poročilo se omejuje sicer na sla vistiko po neslovanskih deželah, vendat pa treba v tej zvezi omeniti tudi Pragi in njeno novo slavistično revijo «Slavijo« Centralni položaj Prage, izredno ugodni razmere za slavistiko ravno na Češkem odhod ruskega založništva iz Nemčije ii sijajne organizatorične zmožnosti obel urednikov «Slavie«, Hujerja in M ur k a, nas navdajajo z nado, da bo Prag;
Jo«. Lavtižar:	,
Zadnja pot na Svete Višarje.
V	zračni črti, dolgi 16 kilometrov, se je ob jutranjem solncu svetlikala cerkev na Svetih Višarjah.
Ko so na severn že skoro eno leto bob-ncli topovi ter so so mogočne države borilo za prvenstvo, se Italija še ni odločila, na katero stran da prestopi; slutilo pa su je, da bo prelomila tridesetletno zavezniško po-Kodbo z Avstrijo in se pridružila njenim sovražnikom. Slutnja so jo uresničila. Bin-koštno nedeljo 23. majnika J915 so Italijani že prožili bombo proti Kaninu in Rombonu, v katerih obližju je stalo svetišče višarske Matere božje.
Želel sem še enkrat, bržkone zadnjikrat, obiskati to starodavno cerkev vtIi gore.
V	vasi se take reči hitro izvedo. Kmalu Je prišla Bregarica v župniščo in rekla:
»Vsako loto smo hodili iz naše hiše na Svete Višarje, letos pa ne mislimo iti, ker se sliši, da bo vojska z Lahi.«
»Kar je žo občeznano,« odgovorim jaz. »Menda žo vozijo topove na Somdogno pod Montažem.t
»Nekaj bi prosila.«
»In to bi bilot« »Naša Cilka vedno vprašuje po Mariji na Višarjah in nima drnge želje, kakor da vidi ta kraj. Ne morem več poslušati njenega nadlegovanja. Pravi, da bo Sla sama na goro, če jo no vzamemo s sabo. 9« v spanju govori o tam.«
»Vi menite, da bi šla z mano?«
»Zelo rada bi videla; morebiti ne bo v nadlego.«
»Gotovo ne. Nositi jo ue bo treba, saj I otrok pri desetih letih ne potrebuje več posebne pomoči. Cilka je najboljša učenka v šoli. Ima zelo živahno domišljijo, ki je menda ne bo zvodila v poznejšem življenju na napačuo pot. Izpraševala jo tudi mene, kako daleč so Višarje In kjo se prido tja-gor. Naj so jej izpolni želja. Ce- naredimo komu veselje, smo tudi sami veseli.«
Po materinem odhodu sem si mislil, da bi. so deklioi res ne moglo napraviti večje radosti nego bi bila ta. Ako upoštevamo latinsko prislovico: »Res severa magnum gandium« — so nam le malokdaj primeri,'dn bi koga v resnici razveselili. Storimo toroj to, ko se nudi prilika.
Drugi dan 17. majnika sva šla od doma. Cilka je bila kakor v raju. Bregarica jo je lično oblekla ter jej v robec povezala toliko dobrih reči, da deklica ni dala culice nobenemu več iz rok. Do Trbiža sva se peljala po železnici, potem pa peš naprej. Izpraševala me je o raznih stvareh, da sem moral sem-intja šele premišljevati, kaj naj odgovorim. Sicer jo pa menda boljše, da vprašuje otrok kakor da b i vpraševal ucenik, ki ve, da z umljivlm odgovorom nI težko položiti v učenčevo srce kakega drobnega xrna mo-drostL
Pri kamenltem stebru, na katerem stoji : angnli. kažoč na eoro, je vzola Olika lesen
1 križec, kakršnih jo bilo tam vedno dovolj pripravljenih aa tiste, ki so romali prvič k
višarski Mariji. Culico jo dejala na glavo, križec pa držala ves čas v rokah, kakor da ne bi imela nobenega dražjega zaklada na svetu.
Pot se je pri augelju ločila od državne ceste in peljala najprej po senožetih, potom pa privedla do grabna, ob katerem jo samevalo nekaj hiš za odpočitek romarjev. Od tu se je vspenjala strmo navzgor. Došla je naju četa vojakov z otovorjenimi mulami. Rekli so, da gredo na planino gradit barako za vojaštvo in kopat strelske jarke, ker bo v najkrajšem času vojska z Lahi. Cilka je ne-zaupuo gledala tuje možo z ogofelitni obrazi iit ščetinastimi brkami. Poleg tega je začela hoditi bolj počasi. Tožila je, da jo žulijo čovlji in da jih mora sezuti. Zvezala jih jo in nesla čez ramo. Koga drugega bi bila zbadala peščena pot, deklica pa se je navadila že doma Evinih podplatov ter držala prav dobro korak z nami. Vendar se jo nam smilila in eden izmed vojakov jo jo dvignil na leseno mulino sedlo ter jo zavaroval tako dobro, da ni mogla pasti na nobeno stran 'na tla. »Dir singeo uoch die Vogeloin« jej je dojal in v očeh 'so so mu zalesketale solze. Gotovo se jo spomnil svoje družine, ki jo jo moral zapustiti doma in oditi v vojsko.
»Uns k nich ze n abor die Raben« jo dostavil njegov tovariš z resnim glasom.
Za Cilko je bilo' sedaj novo veselje, ko jo brezskrbno sedela na mulinom hrbtišču; le žal, da ta zabava ni trajala prav dolgo.
Voinki so nnrnr"'* ■? mnlnm! no4n 1 ? rt o t-» 1 o
«	' " —-- " ••iuiuiiii u.i um iiu p ii»
ni ili, naju pa je čakala še polurna hoja do vrha. Po grapah je ležalo precej snega, pot
pa je bila kopna. Kmalu se je začela pri kazovati Montaževa glava, ki jej praviji Nemci Brandkofel (2754 m). Ob vznožju go rovja so je odkrivala globoko zarezana ti s skalovjem obdana dolina Zajzera, slični naši Planici ob izviru Savo-Dolinke.
Pri zidanem znamenju na vrhu sedla bi je obrnila pot na desno ter se vila ob hribi semintja. V hipu pa je zablestola ob žarkil večernega solnca višarska cerkov. Cilka ji kar glodala in nič govorila, v meni pa se ji vzbudil težak spomin na bodočnost svetišča čeprav jo bila takrat še prikrita usoda, k je zadela Svete Višarje štiri mesece pozneje
Šla sva v oerkev. Cilka je zrla vsa za mišljena v Marijino podobo na prestolu ve likega oltarja, v tisto podobo, o kateri s< ji doma velikokrat pripovedovali, katero P* si je predstavljala le v skrivnostni zavesi a sedaj jo je videla v resnici. Težko jo po vedati, kaj da čuti otrok oh taki priliki Cdraščeni človek, prevaran po raznih skuš rijah življenja, gotovo ne dobiva tistih ne skaljenih ntisov, kakršni so porajajo v pre prostem otročjem srcu, tako da bi bilo sled njič vendar res, da smo Izgubili toliko ni sreči, kolikor smo pridobili na učenosti.
Potem jo deklica položila križeo n( oltarjeve stopnjice v zavesti, da ga jo vztraj no nosila in srečno prinesla na vrh visol« goro. Povedal sem ji, kaj da pomeni križec ki ga neso vsak romar, ko gro prvič na Svet« Višarje. Iu razumela me jo.
Proti večeru se je nabralo v romarski hiši precej božjepotuikov. Sedeli smo P« dveh dolgih mizah in se pogovarjali o ra*-
in ž njo njena «Slavia« postala res to, za čemer sistematično stremi: centrum vsega slavističnega študija na svetu. To bi bilo ne samo velikanskega pomena za slovansko znanost, ampak za slovanstvo sploh!
Dnevne novice.
—	Slovencit Pozvali smo Vas, da manifestirate v nedeljo 28. t. m. po vsej Sloveniji proti nasilstvu Italijanov napram rs^a rojakom v Primorju. V ta namen naj se prirede shodi, sestanki, na katerih naj se ljudstvu obrazloži pomen manifestacije. Kjer je pa za ta dan že določena kaka prireditev (shod, koncert, gledališka igra), naj se s primernim nagovorom tej prireditvi da manifestačni značaj. Ljubljana manifestira v pondeljek 29. t. m. ob pol sedmih zvečer v veliki dvorani hotela Union. Uverjeni smo, da bo Slovenija in nje prestolica Ljubljana tudi to pot storila svojo narodno dolžnost Akcijski odbor.
—	Župnitn uradom! Dne 25. t. m. ob sedmih zvečer je iz dosedaj še nepoznanega vzroka izbruhnil ogenj v vasi Gabrovka, župnije Zagradec na Dol. Ogenj je objel v četrt ure trem gospodarjem vsa gospodarska, z blagom napolnjena poslopja, dvema hiši in četrtemu kozolec. Zgorelo je vse do tal. Škoda gre v milijone. Podpisani župni jrrad se obrača tem potom do vseh p. n. čč. župnih predstojnikov, da po možnosti z dovoljenjem škof. ordinariata odrede denarne nabirke in jih upošljejo «žup-nemu uradu v Zagradcu« na Dolenjskem.
Župni urad Zagradec.
—	Nemška beseda za primorske Slovence. Novosadski «D. Volksblatt« dne 26. t m. poroča o ukazu furlanskega prefekta za dvojezičnost neitalijanskih listov ter priobčuje tudi «Stražin« komentar. Za nadaljnje ukaze, ki na enak način zadevajo slovenske in hrvatske liste v ostalih dveh julijskih pokrajinah, list še ne ve. Vendar krepko obsodi ta čin italijanske oblasti in piše: <Naredba videmske prefekture na tak način krši in zatajuje vse človeške in državljanske pravice, da mora to postopanje ves kulturni svet ožigosati kot čin barbarstva.«
—	Direktna telefonska zveza Belgrad —Ljubljana. Že za časa ministrovanja posl. dr. Drinkoviča je poslanec Jugoslovanskega kluba interpeliral ministra dr. Drinkoviča glede skrajno slabe telefonske zveze med Belgradom in Ljubljano in zahteval direktno zvezo. Minister je zahtevi ugodil in dejal, da bo to zvezo takoj vpostavil, ko pride naročeni materijal. Par let je trajalo, da se je ta sklep ministrstva za pošto realiziral; pred nekaj dnevi namreč je začela obratovati direktna telefonska zveza med Belgradom ln Ljubi 'ano.
—	Bolezen Stojana Protiča. Stojan M. Protič je zbolel letošnje poletje na influen-ci. Nekaj časa se je bil počutil po prestani bolezni precej dobro, tako da je cele dni presedel v Narodni bibloteki, sedaj pa se ga je bolezen znova polotila, tako da obstoji re«na nevarnost za njegovo življenje.
—■ Imenovan je za kontrolorja avstrijske državne tiskarne na Dunaju v VIIL či-aovnem razredu državnih uradnikov gosp. Avgust Janša. G. Janša se je izučil v tiskarni Blaznikovih naslednikov v Ljubljani (1888) kot črkostavec. Deloval je v raznih tiskarnah v Zagrebu, Trstu, Gorici in Mariboru. Na Dunaj je prišel L 1901 in delal pri listu »Jug« 2 in pol leta kot stavec in korektor. L. 1903. je vstopil v državno tiskarno, kjer je sedaj on edini Slovenec kot uradnik.
—	Iz Šmarja pri Ljubljani. V >Slovencu< t dne 20. oktobra je bilo objavljeno poročilo
ndh stvareh. Bili so koroški Slovenci iz Kanalske in Ziljske doline ter iz Boža, vmes tadi nekaj Nemcev od gorenje Drave. Najbolj me je zanimala družba štirih oseb iz Pontablja. Mati je imela v zibelki malo dete, očeta pa se je držal deček, star kakih pet let. Izvedel sem, da je dete doma nevar-ao obolelo in njegova roditelja sta obljubila, ia bosta otroka, ako ozdravi, z zibelko vred prinesla na Svete Višarje. To sta vestno izpolnila. Lep vzgled zaupanja na božjo pomoč. Ako iščemo protekcijo pri ljudeh, zakaj je ae bi iskali tudi pri svetnikih, osobito pri Materi Gospodovi?
Drugo jutro smo imeli po opravljeni terkveni pobožnosti krasen pogled raz vinarske gore (1792 m). Po dolinah je stala sicer megla; zgornještajerski, solnograškl ia tirolski snežniki pa so se kazali v vsem veličastvn s svojimi belimi glavami. Posebno jasno se je dvigala piramida Velikega Zvonarja (3673 m) v zračno višavo.
Prodajalci, ki so imeli svoje predmete razstavljene pred cerkvijo, so uas vabili, da naj kupimo spominke za dom. Cilka jo izbrala najprej za mater leakoč rožni venec, & starejšo sestro mašno knjižico, za druge Pa raznovrstne podobe in svetinjlce.
Okrog osme ure zjutraj je prišlo na Soro nekaj Zabničanov, ki so nam povedali, da je vojska z Italijo gotova reč in da jo skrajni čas, da so rešijo cerkvene dragocenosti. Takoj jutri bodo vzeli Marijino po "'"bo. 60 om visok kip, iz volikega oltarja,
> 'i smo šli se enkrat v cerkev tn se od vižarske Kraljice, ki bo zauu-
o nočnem prepiru med postajnim odpravnikom R. Pompetom in nekim kmečkim fantom. G. Pompe me je v »Jutru« s svojim > Poslanim« pozval, da s podpisom ponovim svoje »laži«, za katere sem pa seveda pripravljen doprinesti potrebne dokaze tudi pred sodiščem. Evo mojega podpisa. Torej, g. Pompe, na svidenje pred sodiščem. Se podpisujem s polnim, g. Pompetu že itak znanim imenom:	Franc škerjanc.
—	Nepoboljšljiv. Dne 26. t m. se je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem vršila razprava proti g. Rudolfu Pompetu, postajnemu odpravniku v Šmarju pri Ljubljani. Tožil ga je g. Jakob Perovšek, posestnik in načelnik gasilnega društva v Šmarju radi obrekovanja. Pompe je bil obsojen in to tekom nekaj mesecev že v tretjič, tokrat na 2000 K globe, oziroma 14 dni zapora.
—	Ponižna prošnja. V pisarni okrajnega šolskega sveta za ljubljansko okolico so zaposleni sedaj: 2 nadzornika, 2 učitelja, 1 urad nik. Včasih pa je opravil vse to delo gospod nadzornik Gabršek sam. Pa pustimo to, naj bo že, kakor je. Prosimo samo, da bi se služba v tej pisarni uredila tako, da bi bila tudi popoldne odprta. Učitelji z dežele ne moremo samo ob dopoldanskih urah v Ljubljano, ker smo zaposleni s poukom veliko bolj dopoldne kakor pa popoldne. Marsikaj pa je potrebno urediti le z okrajnim šolskim svetom in gre ust-meno hitreje ter temeljiteje kakor pismeno. Stavimo tedaj ta,le nasvet: Naj ima, recimo >ta pravic nadzornik službo dopoldne, nadzornik »brez portfelja« pa popoldne. Ako pa bi to ne bilo združljivo z dostojanstvom »brez portfeljnega« nadzornika, naj bi se tedaj pa vrstile ostale tri pisarniške moči. S tem bi se zelo ustreglo učiteljstvu, ker bi ne hodilo več zaman trka na zaprta vrata okr. šol. sveta. Gospoda predsednika prosimo, naj avtoritativno uredi to tako, da bo prav za vse.
—	Otvoritev katoliške univerze v Nymwe-genu. Dne 17. oktobra t 1. so v starem, zgodovinskem mestu Nymwegenu na Holandskem na svečan način otvortli novoustanovljeno katoliško univerzo. Navzočih je bilo 7 škofov, zastopniki državnih in mestnih oblasti, rektorji državnih univerz in svobodne protestantske univerze v Amsterdamu, profesorski zbor nove univerze (30 po številu), mnogoštevilno dijaštvo in na tisoče drugega občinstva. Nym-vvegenski katoličani so poklonili novi univerzi srebrno verižico za rektorja in palico za pe-dela, oboje umetniško delo domačih zlatarjev. Prvi rektor magnificus nove univerze je prof. J. Schrijnen.
—	Državnim in okrajnim cestarjem naznanjamo, da smo morali iz tehtnih vzrokov preložiti občni zbor »Strokovne zveze državnih cestarjev«. Vrši se v nedeljo, dne 11. novembra t. L ob pol 9. uri v Zidanem mostu pri Mozerju. Prijavite se vsaj 4 dni preje načel-stvu v Celju. — Načelstvo SZDC.
—	Smrtna nesreča na zagrebškem tramvaju. Na zagrebški električni cestni železni-ol je električni voz podrl na tla starejšega moža Frana Pleiningerja in šel čezenj. Plei-ningerja je strašno pretrlo ter je v malo hipih izdihnil.
—	Nova akcija proti nepismenosti na Hrvatskem. Pokrajinska uprava za Hrvatsko in Slavonijo je razposlala na učiteljstvo okrožnico, v kateri jih poziva, da povso-di na šolah uvedejo tečaje za analfabete. Tečaji naj se delo na dva oddelka: v prvem naj se nepismeni nauče citati in pisati, v drugem pa naj se vadijo v logičnem čitanju ir. se pploh izpopolnijo in utrde v pismenosti, Koncem drugega tečaja se mora prirediti javni izpit, kateremu prisostvujejo zastopniki šole in krajevnih oblasti. O izpitu se sestavi zapisnik z imeni vseh izpra-šancev. Temeljem vega zapisnika dobi potem učitelj za vsakega analfabeta, ki ga jo
stila kakor prva begunka svoj visoki pro- I stol in odšla v nižavo. Ginjeni smo stali v ! svetišču, odločenem za razdejanje. Mnogi se kar niso mogli ločiti od cerkve ter si brisali solze iz oči. Čeprav človek v starejših letih rad ostavi mehka čuvstva in ne živi več toliko s srcem nego z glavo, vendar zadenejo tudi njega taki prizori do dna duše.
»Kaj pa zvonovi?« smo vpraševali. »Najprej spravimo Marijo v zavetje, potem pride drugo na vrsto,« so odgovorili možje.
Vsak višarski romar so spominja ondot-nega blagoglasnega zvonenja. Kakor bi jih slišal še danes, tako živo mu donijo na ušesa klicarji tamošnjegj zvonika. Zdelo se je, da jo čutil tudi mrtvi bron tisto veselje, ki jo navdajalo božjepolnike ob prihodu na goro. Težavna in dolga je bila njih hoja, strmo je peljala pot navzgor, toda ko so se s prijetnim soglasjem zvonov strinjala srca pri-š;ecev v prijetno harmonijo, pozabljen je bil ves trud potovanja.
Vse to mi jo hodilo na misol pri slovesn. Prav zato sem se želel posloviti tudi od zvonov. Cilki sem naročil, naj sede ua cerkveni prag ter tuka j počaka, da pridem iz zvonika,
Višarski zvonovi so peli v mehkem tri-zvoku es—ges—hes, S številkami bi se zaznamovalo to zvonenjo po vzoren 1, 8, 5. Ker ima mehki trizvok otožen in mil značaj, vzbujalo jo zvonenjo v srcu romarjev onaka čuvstva.
Veliki zvon je ulil Andrej Roder v Beljaku lota 1771. Krasilo ga jo četvero podob iu sicer: Kristus na križu, Marija z Jezusom
naučil brati in pisati, po 85 Din nagrade. Analfabetske tečaje bodo nadzorovali Šolski
nadzorniki.
—	Mestna knjižnica v Snbotlel. Te dni
so v Subotici otvorili novo mestno knjižnico, ki šteje 64.000 zvezkov in je največja v Vojvodini, Knjižnica je splošno dostopna,
—	Kmetijski pouk po deželi: Oddelek
za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca uovembra sledeča predavanja: V četrtek dne 1. n o v e m b r a t. 1. v Begunjah pri Lescah, o kmetijstvu, Sustič. — V nedeljo dne 4. novembra t. 1.: Št, Vid pri Stični, o izboljšanju kmetijsstva, Jereb. Zagradec, o krmljenju in o radjarstvu, Kofol. Kokra, o živinoreji, Hladnik. Zg. Bernik pri Cerkljah, o vzgoji molzne krave in o mlekarstvu, Pevc. Stara cerkev, okr. Kočevje, o gnojenju, Golmajer. Hotederšiča, o sadjarstvu, Zdolšek. Talčji vrh, Belokrajina, o kmetijstvu, Konda. Vodice, o gnojenju, Marinček. Št. Vid pri Ptuju, o bolezni rastlin, Zupane J Konjice, o kmetijstvu, Štamberger. — V nedeljo, dne 11. novembra t. 1.: Pod-grad, o živinoreji, Gregorc; Jevnica pri Kresnicah ob Savi, o poljedelstvu in živinoreji, Jereb; Bušečavas, o gnojenju, Ambrož; Ribno pri Bledu, o vzgoji molzne krave in o mlekarskem zadružništvu, Pevc; Planina, okr. Logatec, o travništvu, Zdolšek; Semič, o gnojenju, Konda; Kaplja, o živinoreji in sadjarstvu, Wernig; Sv. Lovrenc, okr. Ptuj, o rastlinskih boleznih, Zupane J; Kostrivni-ca, o kletarstvu in sadjarstvu, Štamberger.
—Po turško. »D. Volksblatt« poroča: Krojaški mojster Dušan Mikovič v Rumi je bil dolžan krojaškemu pomočniku Mayerju 3500 Din. Za ta denar mu je zastavil dva šivalna stroja. 19. i m. pa je prišel Mikovič k Mayer-ju z enim orožnikom in enim policajem in zahteval stroja nazaj, ne da bi poravnal dolg. Mayer se je upiral, nakar sta navzoča orožnik in policaj po vrsti pretepla Mayerja, njegovega očeta, mater, ženo in taščo in dala stroja šiloma odnesti. Pristojne oblasti so izjavile, da orožnik in policaj nista imela nikakega naloga za posredovanje v gornji stvari Uvedla se je preiskava.
—	Oprostilna razsodba v proeesn proti komunistom v Rima. Še le te dni se je vršila pred rimskim tribunalom razprava proti članom izvršilnega odbora komunistične stranke, ki so bili od preobrata v preiskovalnem zaporu. Sodišče je izreklo oprostilno razsodbo, ker obtoženci niso izvršili nikakega zločina. Razen dveh, ki morata odgovarjati zaradi nekega drugega dejanja, so vse obtožence takoj izpustih iz zapora. Nacionalistični Usti komentirajo to dejstvo kot poizkus v dosego notranjega pomirjenja.
—	Zahvala. Neimenovan dobrotnik je podaril Škofijskemu društvu za varstvo sirot v fit Vidu in Vincencijevi družbi v Ljubljani vsakemu po 100 Pin. — Bog plačaj!
—	Na osrednjem zavodu ssa žensko doma?« obrt t Ljubljani se razpisuje mesto ravnatelja. Zahteva se sposobnost za državno službo vobče in strokovna sprema: pedagoška in komercijalna pred-izobrazba in specijalna sprema za vodstvo zavoda za čipkarstvo ln žensko domaČo obrt. Prejemki se določijo v zmislu zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923 št 209 Ur. lista. Prošnje, opremljene v zmislu 61. 12 cit zakona, naj se predlože do 15. novembra 1.1. pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. — Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 24. oktobra 1923. — Dr. Mara s. r.
—	Zmanjkalo je Jožefu šerjaku na Pelcah pri Sp. Slivnici 8 kokoši, vrednih 600 Din. Gospodinja Ana ni nikogar obJolžila, pač pa je prišel kmalu nato k njej orožnik in jo spraševal o tej tatvini. OMolžer je bil te tatvine brivec Vincenc Godnov iz Tržiča. Godnov je povedal, da je res takrat kupil dva peteliučka, o kurah ,,a ne ve nl-
I v naročju, sv. Josip in sv. Jakob z romar-! sko palico v roki. Napise je imel sledeče: »Sanetus Deus, sanetus fortis, sanetus irn-mortalis, miserere nobis.« (Sveti Bog, sveti mogočni, sveti neumrjoči, usmili so nas.) Pod Marijino podobo se jo čitaio: »Nos cum prole pia benedicat Virgo Marija,« (Z milim Detetom naj nas blagoslovi Devica. Marija.) Okrog spodnjega roba so bile besede: »Ecce erucem Domini, fugite partes adver-sae, vleit leo de tribu Juda, radije David ale-luja.« (Glejte križ Gospodov, bežite sovražne moči, zmagal jo lev iz Judovega rodu, korenina L>avidova aleluja.) Ako pripomnimo, da je imel veliki zvon poleg podob in napisov še mnogo drugih okraskov, moramo reči, da je bil sijajno okrašen. Teža 19 stotov (1064 kg).
Srednji zvon s podobama sv. Križa in sv. Josipa. Ob zgornjem in spodnjem robu 1 se je čitalo, da ga je ulil zvonar Matija Gol- i ner v Celovcu leta 1836, ko je bil v 2abnica.li dekan Ignacij Hart.wig. Teža 12 stotov (672 kg).
Mali zvon s podobama sv. Križn ln sv. Ivana Evangelista. Ulit s srednjim zvonom leta 1835. Teža 6 stotov (336 kg).
Prišedši iz zvonika sem videl, da so tudi prodajalci, ki so imeli napolnjene svojo izložbe z vsakovrstnim blagom, pospravljali svoje reči v zaboje. Videlo se je, da bo svetišče popolno zapuščeno in da za daljšo dobo ne bo več hodila božjepotnikova noga tu okoli.
Ampak kjo jo Cilka? Na cerkvenem prasu je ni bilo več in tudi nikjer v bližini.
Sesar. Ker se mn nI moglo nasprotno dokazati, J« bil Godnov oproščen.
—	Srečala sta fin. pripravnika Al. Zagorc iS Fr. Zakrajšek ob Boh. jezeru sinova lovskega čuvaja Janeza Mlekuža Viktorja in Tineta, ki ata peljala v smeri od Ukance proti Sv. Janezu samote* voz sena. Precej za njima pa je šel njunin oče. Nekaj časa po tem srečanju pa je ugotovil posestnik Rozman iz Stare Fužine, da je nekdo gospodaril t njegovem seniku in mu odpeljal okrog 50 kg sena. Poznala se je po poti še precej časa senena sled. In zveza je bila tu, aeno so ukradli Mlekuževi. S fantoma je sodišče že obračunalo. Oče Mlekui pa je pred senatom dež. sodišča odločno zanikal soudeležbo in pokazal v dokaz svoj čuvajski dnevnik, r katerem vpiše vsak večer, kaj je čez dan delal in kje je bil. Tudi je trdil, da ima sam toliko sena, da ga je že sosedom posojeval. Senat je starega Mlekuša oprostil, ker se sodniki le niso mogli uve-riti ali je mož kriv ali ne.
—	Za venec konjskih podkev so se sprli v tN govini z železnino »Merkur« v Kranju kovača Janez Jenko iz Zg. Brnika in France Blažu n iz Šenčurja s kovačem Sevnikom. Kupil je Sevnik venec konjskih podkev za 365 Din. Ker je zbiral Se drugo blago, je položil podkvo v kot. Med plačevanjem pa je nenadoma opazil, da je odnesel nekdo njegov venec podkev povsem mirno iz trgovine, njemu pa je sledil še en moški. Zakričal je, in skočil je za njima trgovski pomočnik ter dohitel oba neznanca, današnja obtoženca, par korakov od trgovine, kjer sta stala in se na videz prepirala. Vzel Jima je podkve in jih nesel nazaj Sevniku. Pri obravnavi je France Jenko priznal, da je res odnesel podkve, da bi si pa kazen olajšal, je trdil, da je to napravil sporazumno z Blažunom, kar pa Blažun odločno zanika. Ker Jen':o nikakor ni mogel dokazati Blažunu niti najmanjše sokrivde, je bil Blažun oproščen, Jenko pa je dobil 14 dni strogega zapora.
—	Zahtevajte povsod našo domačo Ko-linsko ctkorijo izvrsten pridatek za kavo. 6559
—	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke bratov Brunskole v Ljubljani.
Gospodarstvo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLACEVAE.
CEV V IV. ČETRTLETJU 1923.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbor« niče za Slovenijo v Ljubljani.)
I. Stanovanjski izkaz.
Do dne 30. novembra L 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ah po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II. Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslov, promet knjigo odpravljenega prometa (poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegal v letn 1922. vsoto 360.000 Din) in omenjenega davka za III. četrtletje 1923 še niso odpremili, so dolžni odpremiti ga do 30. oktobra 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter s zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe,
IIL Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra 1923 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru 1923 prisilno iztirjavati in zaračunavati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska.
Vsi klici so brezuspešni Vpraševal sem ljudi, kar jih je še ostalo na gori, pa nihče ni vedel povedati o njej. Menda ni sla sama proti domu? Ako pridem brez nje domov, v kakih skrbeh bo Bregarica! Pa saj me je vprav ona privedla do tega, da sem jo vzel s seboj. Po brezuspešnem iskanju sem se odpravil proti dolini. Kar priteče pogrešena z brega navzdol. Nad cerkvijo se vspenja namreč neki višji hrib iu tjagor je šla deklica z namenom, da bi raz to višine še kaj več videla kakor se vidi od cerkve.
Nazajgredo so nas že srečavali prvi to« povi, ki so jih konji z velikim trudom vlekli proti vrhu. Ob koncu grabna pa je stala straža, ki je zahtevala izkaz o naših osebah. Na pojasnilo, da smo šli že včeraj na goro, ko šo ni bilo treba izkaznic, so nas pustili naprej.
Od tega dneva daljo so avstrijski vo. i jaki vso višarsko okolico tako strogo za-slražili, da ni bilo mogoče iti nikamor več. Milostno Marijino podobo so Žabnieanje srečno rešili, za zvonove pa je bilo prepozno. In ko so začele leteti granate, bežati je moralo ondotno ljudstvo na vse strani. Poprej se je pripravljal Lah tako dolgo na vojsko, sedaj pa je izbruhnil vihar kar nenadoma.
štiri mesece pozneje (16. sept. 1915) se je zrušilo višarsko svetišče v grobljo in zvonovi so se raztopili v ognju. Pričujoče vrstice naj so jim nagrobni spomonik.
Božja pot jo trajala od svojega začetka in do razsula cerkve 563 let. Bregarjeva desetletna Cilka pa je bila zaduja romarica na Svetih Višarjitu
g Naročilo pisemskih iiamk. Dne 28. L
». se je vršila v Belgrada ofertalna licitacija u natis poštnih znamk (količina 235 milijonov komadov, dobavljivih v 3 mesecih, franko Belgrad, embalaža: pločevinaste škatlje). Licitacije se je udeležilo 3,2 tvrdk, med temi 10 iz inozemstva in 2 iz Jugoslavije (> Grafika«, No-viaad in »Jugoslovanska tiskarna«, Ljubljana). Bt dolnje tabele je razvidno, da je ponudba »Jugoslovanske tiskarne« najbolj ugodna, »Slovenski Narod«, ki ima dobre informacije iz Belgrada, pa poroča v svoji včerajšnji številki, da bo najbrže sprejeta ponudba ameriške tvrdke, »ker je najsolidnejša«. — Ker je ameriška ponudba skoro najdražja in je treba poleg kontrolne komisije tudi še izdalke za transport, bo oddaja gorenjega naročila v inozemstvo gotovo ugodno uplivala na našo valuto in odpravila brezposelnost našega grafičnega delavstva, ki ga je danes nad 200 v državi 1
»Grafika«, d. d., Novi Sad z embalažo, franko Belgrad . . Din 6,227.500 A. Haaae & Kom p., Praha, z embalažo, franko Belgrad . . Din 9,917.000 'Avstrijska drž. tiskarna, Wien, bre« embalaže, franko Wien , Din 1,729.600 Lauser Kares, Otto Elsner, Zii-rich, z embalažo, franko Belgrad .........Din 3,766.480
Meissenbaeh & Schoneberg, Berlin, z embalažo, franko Belgrad .........Din 3,667.778
Vangirard, Pariš, z embalažo,
franko Belgrad.....Din 6,734.160
Orel & Ftissli, Ziirich, z embalažo, franko Belgrad ... Din 3,531.655 »Jugoslovanska tiskarna«, Ljubljana, z embalažo, franko Belgrad .........Din 1,551.000
'American Bank Noto Comp., New York, z embalažo, fob
New York.......Din 6,855.200
Thomas de la Rue, London, z embalažo, franko Belgrad . . Din 5,617.515 Češka graf. »Uniac, Praha, z embalažo, franko Belgrad . Din 6,697.500 Fr. Bruckroann, Miincheu, z embalažo, franko nemška gra-niea..........Din 6,595.050
Nekatere inozemske tvrdke so oferirale ra več vrst tiska in so vpoštevane zgoraj le najnižje vsota — Stroške embalaže je treba vzeti najnižje z 230.000 Din. — Vsote inozemskih ponudb so preračunane v našo valuto po kurzu z dne 22. oktobra t. 1., od tedaj so devize zopet poskočile. — Pri končni oddaji se bo skušalo dati prednost najdražji ponudnici
—	vsaj tako je posneti iz »Slovenskega Narodne _ o tem čivkajo tudi že vrabci po belgrajskih strehah. Kako bo pa to vplivalo na naše denarno stanje in na domačo industrijo, to v državi SHS ne pride v poštev. Znamke doma-lega vseh evropskih držav so izvršene ali potom litografskega, offset- ali klišejskega tiska
—	edina Jugoslavija kot najbogatejša država ne utegne znova kaprici rati na ameriški jeklo-rez, potom katerega so bili tiskani naši 10-di-narski bankovci. Luksus, ki pa služi le kot izgovor. Dobro bi bilo vedeti, koliko bodo znašale dijete, potni stroški itd. za državne kontrolne organe, ki bodo morali v svrho kontrole tiska in transporta v Ameriko. Gotovo več, kot Din 1,551.0001
gg Žitni trg. Na novosadski produktni rvorai notirajo žitu sledeče cene: pšenica 325 Din, ječmen 265 Din, oves 220—225 Din, koruza 235 Din, beli fižol 5-40 Din, pšenična moka št 0 527.50 Din, otrobi 130—135 Din. — Tendenca nespremenjena. — Na zagrebški produktni borzi so bile cene sledeče: pšenična moka št. 0 540 Din, pšenica 330 Din, koruza 250 Din, oves 250 Din.
g Pivovarska industrija v češkoslovaški republiki. L. 1922. se je produciralo v Češkoslovaški ▼ 591 pivovarnah 6,122.668 hI piva.
BORZA.
Cnrih, 27. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 0:0302. Berlin 0.000000000065, Italija 25.40. London 2525, Newyork 560.7, Pariz 33.32, Praga 16.55, Dunaj 0.0007875, Bukarešt 2.62, Sofija 5.30, Zagreb 6.40, Varšava 0.00015. _
"ski I
Dan na dan prihajajo iz krajev, kjer biva naš narod pod tujim jarmom, poročila o nasil-rtvih, ki se vrše nad njimi. Znana so nam. Krivica, storjena v Rapallu 12. novembra 1920 in brezštevilne krivice v času od leta 1918. do danes v Julijski Krajini, na Koroškem in drugje, naj li one ostanejo v naših srcih kot da bi jih ne bilo? Nas nič ne peče ogenj pogorelih domov na Primorskem? Nas ne spominja Gospa Sveta na rop naših zemelj? Pokažimo Bvojo narodno zavest, pomagajmo pri veliki nalogi osvobojenja neodrešenih bratov ter vstopimo v Akademsko podružnico Jugoslovenske Matice na univerzi kraljevine SHS v Ljubljani, ki se ustanovi 12. novembra 1923, na dan obletnice Rapalla. V imenu akademskih društev ljubljanske univerze: »Danica«, >Njiva«, »Zarja«, »Jadran«, »Triglav«, »Slovenski Jug«, »Borba«, »Udruženje«, Klub J. N. A. IZI«. — Pripravljalni odbor.
Prfmirske novice.
p Italijani proti Trstn. Zveza pomorščakov v Bariju je poslala na ministrskega predsednika Mussolinija brzojavko, v kateri protestira proti vsaki pomoči tržaškemu pomor-
stvu in zahteva celo, naj vlada ladje tržaške- < ga brodarstva enostavno zapleni. Brzojavka kruto grdi »nove podanike« in dolži tržaško pomorske kroge, da so bili vedno v službi avstrijskega kapitalizma. Brzojavka je vzbudila v Trstu umljivo razburjenje. Mestni žu pan Pitacco in mnogoštevilne korporacije so poslale v Rim protestne brzojavke.
p Umrla je v Ložah pri Vipavi učiteljeva vdova gospa Ivanka M e r c i n a , mati učiteljev Franca, Ivana in Josipa Mercine. Pokoju ica je bila sestra glavnega urednika tržaške »Edinosti« Maksa Cotiča in posestnika in gostilničarja na Martinovi cesti v Ljubljani g. Joška Cotiča. Svetila ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
š Celjsko mestno gledališče. V ponedeljek 29. in torek 30. t. m. gostujejo člani Narodnega gledališča v Ljubljani s Petrovičevo tridojansko dramo »Mrak«. Vlogo so zasedene: Ilija Vujin — g. Milan Skrbinšek, Jekiea — gdč. Netka Gor.iupova, Marta Vujin — gdč. Angela, Rakarjeva, Vasilij Stanič — g. Edvard Gregorin, Rada Stanič — ga. Polonica Juvanova. Režira g. Skrbinšek. Začetek obakrat ob 8. uri zvečer.
v LI
Prav pojmovana naloga »ljudsko visoko šole« jo ta, da se mladini v pošolski dobi in pa odrastlim obojega spola na znanstven, a vendar razumljiv način govori in proži prilika za porazgovor o visokih vprašanjih, ki se tičojo življenja in ki pogostoma stopajo prod vsakogar izmed nas in sicer ne toliko v kolikor izvršuje ta ali oni poklic, ampak osobito v kolikor si človek, oziroma sočlovek, državljan, Slovenec, svetovljan.
Ljudska visoka šola ne podajaj toraj strokovnega znanja, to je znanstvenih resnic s tega ali onega področja samih in tudi no poklicnega, to je takega znanja, ki bi se dalo v dotičnikovem poklicu praktično porabiti; kaj takega ima gojiti strokovna ali ljudska in meščanska šola ali v ta namen prirojeni »tečaji« (kurzi). Ljudska visoka šola marveč podajaj svojim poslušalcem, kakor premišljeno svetuje znameniti filozof in sociolog M. Scholer (»Uni-versitiits und Volkshochschule.«), znanstvo v takih živih sintezah, da bo v stanu celega človeka izobraževati in oblikovati, njegovo dušo oplo.jevati in bogatiti.
Zato pa bi s pravim duhom prešinjena ljudska visoka šola bila predvsem drugim poklicno izobraževališče za vse plasti našega naroda, zlasti za delavca, ki je ob modernem načinu industrijskega dela postal stroj, moral postati stroj, ker jo to delo čestokrat takšno, da ga ne izvršuje človek, temveč — samo njegova roka ali noga. lil z ozirom na delavca so izobraževalni problem glasi: na kak način bi kdo, ki jo v svojem poklica le kolesce, izven poklica lahko bil obenem človek?
Da bi se na tak, drugod žo vpeljan način započelo tudi izobraževanje našega ljudstva, priredi »Akademski socialno-poda-goški krožek« za širše občinstvo ciklus predavanj, ki bodo med seboj vezana po idejni niti: socialni in etični preporod! Predavanja se bodo vršila na univerzi ob nedeljah ob 10. uri dopoldne ter se začno dno 4. novembra.
In sicer bodo pod vidikom »socialni in etični preporod« ter v nastopnem redu predavali:
O potrebi nove orientacije (u.nlv. prof. dr. K. Oz-wald); — O zgledih iz živalstva (univ. prof. dr. I. Hadži). — O življenjskih temeljih rodbine (dr. A. Brecelj). — O zakoniti zaščiti rodbine in dece (univ. prof. dr. J. Polec). — O osnovnem šolstvu (gdč. A. Štebineva). — O strokovnih šolah (univ. prof. ing. Jar. Foerster). — O srednji šoli (višj.i šol. nadz. I. Wester). — O grozečem nastajanju duševnega proletarjata (univ. prof. dr. M. Vidmar). — O nalogah občine (publicist Fr. Erjavec). — O pijančevanju udanem narodu (doc, dr. T. Robida). — O kinu (Fr. Čibej). — O umetnostni politiki (sodni sv. A. Lajovic). -- O časopisju (dr. I. Birsa). — O cerkvi (univ. prof. dr. R. Knšoj). — O verstvu in naboženstvn (Fr. Terseglav). — O lepi knjigi in javnih knjižnicah (pisatelj Fr. Finžgar). — O gledališču (dr. Stanko Majcen). — O telovadnih in športnih organizacijah (višji šol. nadz. E. Gangl). — O narodnostni ideji (prof. dr. V. Rožič).
r Deset milijonov vojnih invalidov. Mednarodni delovni urad je ugotovil, da je svetovna vojna pustila za seboj nnd 10 milijonov invalidov. Od t^^i odpide na Frnncijo 1 milijon 500.000, na Veliko Britanijo 1,170.000. na Nemčijo 1,537.000 in na Italijo 800.000. Večina pohabljenih mož je v najboljših lotili: od 25—45 let. Ogromen del invalidov pripada delavskemu stanu in je brez lastnega premoženja. Vse države skrbe za invalide 7. rentami, ki pa nikjer nipo zr-iistnn za obstanek. Po vsoti državah vživaio invalidi pri oddaji državnih služb večjo ali manjšo prrdnr?!, toda države same nikjer ne morejo zaposliti vseh invalidov. Zato so povsodi invalidi pri- *
tegnili tudi zasebne delodajalce, da sodelujejo v zaposlenju invalidov. Ponekod temelji io sodelovnje na svobodnem sporazumu z vlado, drugod pa na zakoniti obveznosti. Poslednje velja v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Poljski, Rumuniji in Jugoslaviji.
r Zlato v mrliškem popelu. Neki ameriški zobozdravnik je opazil na zlitinah zlata, ki mu ga je prodajal neki mešetar, velike razlike. Radovednost ga je gnala, da poizve izvor zlata. Po zapletenih poizvedbah je končno dognal, da je mešetar dobival zlato od lastnika nekega krematorija. Leta je sejal pepel sežganih mrličev ter tako dobival iz njega zlate zobe, ki jih ima več ali manj vsak Američan. Tako so torej za svoje nade ogoljufani tisti, ki se dajo po smrti sežgati, češ da se na ta način izognejo vsakemu oskrunjenju.
r Z jadrnico okoli sveta. Francoski športnik Gerbaul je te dni na svoji 9 m dolgi in 10 ton vode odrivajoči jadrnici dospel v New-york. Vožnja od Gibraltarja do Newyorka je trajala 142 dni. V tem času je prestal Gerbaul tri silne viharje, katerih eden je trajal 20 dni. Viharji so mnoge naprave male jadrnice močno poškodovali, valovi so vdrli v notranjost in odnesli s krova mnogo opreme in pitno vodo. Gerbaul je prestajal strašno žejo in lovil dežnico. Enkrat jo bil dva dni nezavesten in jadrnica prepuščena sama sebi. S hrano so ga dvakrat preskrbeli veliki oceanski parni-ki, ki so pluli mimo njega. Kljub vsem naporom in nevarnostim je Gerbaul očaran od lepote svojega potovanja in, hoče sedaj s svojo jadrnico nastopiti potovanje okoli sveta, ki bo trajalo približno tri leta.
r Med kraljico in kraljico je razlika. V neko elegantno angleško letovišče, kamor rada zahaja od leta do leta tudi angleška kraljeva družina, je bila odposlana brzojavka naslednje vsebine: »Kraljica pride z vlakom ob 5. uri 10 min.« Mlada telegrafistka, ki je brzojavko sprejela, si ni mogla kaj, da ne bi bila zaupala važne novice svoji prijateljici, kljub temu, da se ne sme uradnih tajnosti izdajati. Tudi prijateljica ni obdržala novice zase, ampak jo je brž zaupala svojim prijateljicam in znankam. Tako je šlo naprej od ust do ust. In ob 5. uri so je nabralo vse polno ljudi pred kolodvorskim poslopjem- Ob 5. uri 10 min. je res prišel vlak, a kraljice ni bilo nikoli nikjer. Le vlakovodja je izročil postajnemu načelniku majhno skrinjico in šele zdaj so se množici odprle oči. Postajni načelnik je bil namreč navdušen čebelar, pa si je dal poslati »kraljico« za svoj panj. S smehom in jezo se jo vračalo radovedno občinstvo v mesto.
Pridobivajte novih naročnikov!
zračno
Zadnjič smo poročali, da je naročila ruska vlada na Angleškem 50 najmodernejših letal.
Dosedaj je bilo skoraj vse, kar je v zvezi z ruskim letalstvom, v nemških rokah. Nedavno lega je prinesla pariška »L'Illustration« o tem daljši članek. Francozi se za letalstvo poleg Amerikancev najbolj zanimajo in to daleč pred vsemi drugimi evropskimi državami. Samo lansko leto so si napravili 3000 zračni]/ ho.jnih letal; prav tako spremenijo lahko tudi Številno zasebno brodovje v zračno armado.
Po premirju bi bila morala tudi Nemčija prepustiti vojna letala Franciji. Najvažnejšega brodovja pa Francozi niso dobili, ker je bilo že prej odletelo v Rusijo. Tako niso dobili samo lepega števila letal, temveč tudi letalce in tostročne mehanike. Seveda vsi Rusi s tem niso zadovoljni, zlasti ne ruski letalci, ki so se bojevali v vojski na strani antante. Seveda pa niso vsa letala na Ruskem nemškega izvora. Nekaj je bilo že do sedaj francoskih in angleških, prej se nahajajočih v carjevih armadah ter v armadah Kolčaka in Wrangla. Pred kratkim so naročili sto Fiat-letal tudi v Italiji. A vodstvo ruskega bojnega zračnega brodovja ima poleg poveljnika Z u a m e n -s k e j a vendarle Nemec B e 11 i n g.
Na polju potniškega zračnega prometa imajo Nemci še važnejšo vlogo, tam so neomejeni gospodarji. Prvo besedo ima družba J u n-k e r iz Dessaua. Profesorja Junkerja imenujejo Amerikanci evropskega Edisona; je pa franooskega pokolenja in ena najbolj izrazitih osebnosti v nemškem letalstvu. Na izredno dobrem glasu so njegovi laboratoriji v Des-sauu in Aachenu; napravili so v njih neštevil-ne eksperimente za zboljšanje motorjev. Svet komisarjev je nedavno sprejel načrt Junker-jeve družbe za letalno črto skozi Rusijo od Švedske do Perzije. Črta že obratuje.
Leta 1921. je ustanovila ruska vlada družbo »Deruluft« — deutsch russische Luftsehif-fahrtgesellsrhaft —; z letali Fokker opravlja službo na 1200 km dolgi črti Petrograd—Berlin v devetih urah. Na tej črti so vpeljali v letošnjem marcu tudi poštno zračno vožnjo dvakrat na teden. Za časa letošnjega velikega sej-da v Nižjem Novgorodu je poslovala redna zračna služba med tem mestom in Moskvo. Lansko leto so pa napravile kavkaške republike pogodbo z neko nemško tvrdko, in je vpeljala ta družba zračni promet na črti Moskva— Vladikavkaz—Tiflis, torej čez gorovje Kavkaz čez. Družba »Deruluft« jc istočasno vpeljala tedensk o potniško zračno službo med Moskvo in Harkovom; in prav takrat so začeli tudi s poleti med KOnigsbergom in Rostovom ob
dolnjem Donu. Za voznino med Moskvo ij Harkovom so določili dvojno železniško ceno za čas pa štiri ure in pol — 670 km. — Z, časa vzorčnega sejma v Kijevu je vpeljal »Deruluft« zračno službo med Kijevom in Har kovom ter med Kijevom in Moskvo; letos po leti je pa začela obratovati črta Harkov-. Odesa in pa črta Harkov—Sebastopol. Projek tirana je tudi zveza Moskva—Taškent, 800 kml Ne vemo, če že deluje. Vpeljali bodo tud zvezo Berlin—Harkov, 80 ur; potem pa sko? pet držav zvezo KOnigsberg—Kovno—Riga-Reval—Petrograd—Helsingfors.
lj Somišljenike v Ljubljani in okolic opozarjamo, da so gotovo udeleže manite stacijskega zborovanja proti italijanskemi nasilstvu v pondeljek ob pol 7. zvečer dvorani »Uniona«
lj Tovariši akademiki! Zopet je posegla ' /iaše vrste kruta smrt! Včeraj je umrl v dei bolnici tov. medicinec Lojze Gril, doma i Gorice. Pogreb bo v ponedeljek (točneje ob javimo na univerzi in v anat. institutu) izpre« mrtvašnice dež. bolnice. Pozivamo vse tova riše in tovarišice, da spremijo umrlega tova riša na njegovi prezgodnji zadnji poti. — Dni štvo medicincev v Ljubljani.
lj Zvestoba za zvestobo! Kakor vsai leto, tako je tudi lotos poklonil generaln konzul bratske čehoslovaške republike gosi dr. OtokarBenešv proslavo 28. oktobn dneva čehoslovaškega osvobojenja, Jugoslo venski Matici, kot naši osrednji narodno obrambni organizaciji, znesek 5.000 dinarjev Iskreno zahvalo gospodu generalnemu kon zulu za njegov plemenit dar, še bolj iskren* zahvalo pa za njegov opomin vsem osvobo jenim, da je njihova dolžnost skrbeti za bla gor neodrešenih. Naj bi si vzeli vsi Jugo sloveni opomin g. gen. konzula k srcu! Na bi pa tudi cenili z dejanjem dokazano geslo zvestoba za zvestobo, ki je fnndamont odno šajev med čehoslovaškiin in jugoslovenskin narodom 1
lj Uradne ure pri ravnateljstvu Južne in
leznice. Poroča se nam, da bodo od ponedel ka, 29. oktobra naprej uradne ure pri ravna teljstvu Južne železnice deljene in sicer od do pol 1. ter od 3. do 5. popoldne.
lj Vzdrževanje in poprava vojaškega po kopališča v Ljubljani. Podžupan dr. Stanovni in občinski svetovalec Moškerc sta vložila ol činskemu svetu sledeči samostalni predlog
1. Zastopstvo avtonomne mestno občino Ljul ljana, naj nemudoma skuša zainteresirati di žavno upravno in vojaško oblast, da iz svoji sredstev primerno uredi in prevzame skrb i vzdrževanje vojaških grobov in pokopaliJ predvsem v Ljubljani, pa tudi v celi Slovi niji v sporazumu z občinskimi in župnijskim zastopi; 2. Naj se neglede na uspeh te akcij takoj določi primeren znesek za zasilno popra vo voj. pokopališča pri Sv. Križu in nalož izvršitev te naloge stavbnemu odseku.
lj Ustavljeno sodno postopanje. Preiskavi ki Je bila uvedena proti gosp. Francu Gorjupi delovodji tob. tovarne, je radi pomanjkanj dokazov ustavljena.
lj Eokodelski dom. Jutri ne bo rednega b denskega predavanja v Rokodelskem domu rac skupne narodne manifestacije v »Unionu«. Prihof nje predavanje bo v ponedeljek, dne 5. novembri lj Predavanje Stolne prosvete, določeno na p< nedeljek, dne 29. oktobra, je vnovič prelo ženo, ker se vrši istočasno med tem sklican manifestacijsko zborovanje v dvorani »Dniona< Cenjene člane naše Prosvete nujno vabimo, da 8 udeleže tega zborovanja polnoštevilno.
lj Oder Kraknvo-Trnoro ponovi danes zve & ob pol osmih (ne ob sedmih) v Kolezijski ulici »Užitkarje«, ljudsko igro v treh dejanjih, spisal d Al. Remec. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Frančiškanska prosveta. V torek, 30. t. t ob 8. uri zvečer bo v društveni dvorani jako zan mivo predavanje: »O mezdah in plačah«. V sred 31. t. m. bo odborova seja. Ker je seja važna, zal pridite vsi odborniltil
lj Šišensko prosvetno društvo naznanja, da 8 vrši v pondeljek, dne 29. t m. ob pol 8. zve& predavanje. Predaval bo g. dr. Sarabon: Potrt na Japonskem.
lj Pojasnilo. Gosp. Ivan Logar, strojevodja n državni železnici, stanujoč v Spodnji Šiški št 19 nas prosi, da ugotovimo, da on z nekim Logarje) iz Šiške, ki je bil te dni obsojen zaradi nakupa m kega jermena, ni istoveten in s celo zadevo ri nobeni zvezi.
Ij Bosanski tepihi. V izložbenem oknu Urad za pospeševanje obrti je razstavila državna tkala ca tepihov v Sarajevu bosanske teplhe iz najfine; barvodržne angleške in bosanske volne, ki so r obeh straneh enako izdelani. Vzorci so perzijsk angorski, arabski in bosanski. Tepihi bodo razsta' ljeni in ua ogled strankam od ponedeljka do petk vsak dan od 8. do 12. ure v pisarni Urada za p< speševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, kjer f bodo sprejemala tudi naročila. Ob tej priliki so b na drobno razprodalo tukaj se nahajajoče blago p zelo ugodnih cenah.
lj Tatvine v tobačni tovarni V ljubljanslt tobačni tovarni so prišli na sled precej razvit tatvini tobačnih izdelkov, katere niti vodijo glavnem v strojni oddelek. Storjeni so vsi po trebni koraki, da se vsi krivci izslede, negledi ali so navadni zemljani ali višji gospodje, ke je absolutno nedopustno, da bi radi nekolik uzmovičev trpelo stotine vestnega in poštene • ca delavstva.
lj Čisto zastonj ne dobite blaga za obleke v novi trgovini »Danica« na TurjaSkem trgu St. 1 (prej Preskrbovalnica), pač pa po izredno nizkih aenah in le dobro, solidno blago. Opozarjamo na današnji oglas.
lj Opozarjamo, da so je tvrdka I. Ma-Bbk, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda ua Aloksandrovi costi 12, kjer prodaja Se nadalje po izdatno znižanih cenah. 6358
Seja magistralnega
Ljubljana, 26. oktobra. Magistralni gremij je imel danes ob 6. zvečer »vojo sejo, katero je vodil župan dr. Perič.
Gospodarsko zadere. (Poročevalec mag. nad-eivetnik Jančigaj.) Prošnja družbe Aloma Comp. za postavitev kioskov v raznih krajih mesta so je odklonila, odklonila se je tudi prošnja družbe Clamor postavitev kioska pred Emono. — Smrekar Jo-Piškrnikova, Ocvirkova, Fickerjeva iu Brence odškodujejo za poljske sadeže v viSini 4368 Din. Pasji davek se odpiše Ivanu Vončini in Karlu Počiva vniku za dva psa. — Pečenje kostanja se je dovolilo Mariji Erklavec in Mariji Kovačič. — Proš-Udruženja vojnih invalidov za prodajo v kioskih se je ugodilo. — Tereziji Bezjak se je dovolila lopa mesto stojnice na Tržaški cesti. — Dovolile so se stojnice Mariji Vidmar na Karlovski sesti, Mariji Kilrbos na Tržaški cesti in Mariji Hostnik na Vodnikovem trgu.
Stavbne zadeve. (Poročevalec nadsvetnik dr. R upnik.) Uporabna dovoljenja so se podelila Vzajemni posojilnici za novo hišo, Čeponu za novo vilo pod Rožnikom, Kuharju za novo hišo, Smielow-ikemu za novo vilo, Cigoju za novo hišo, Metodu Taborju za novozgrajeno nadstropje, Mihelčiču za novo gospodarsko poslopje, Alešu Zalazniku (pre-ridava lokala) in Slogradu (prezidava pisarne). —• Stavbna dovolila so so podelUa: družbi dr. Černe-Naglas za novo štiri nadstropno hišo ob Aleksandrovi cesti poleg palače Kreditne banke, dalje Br-glezu za novo hišico, za zgradbe gospodarskih poslopij Združenim mlekarnam, Kramer Viljemu, Pe-Štepicu, Koutnyju Otonu in Konsumnemu društvu v Šiški. Skladišča bo zgradila Zvonarna, nov visok dimnik hotel »Slon«, čistilnico Indus in Flere iebeljnak.
Stavba telovadnice na trgu Tabor. Nadsvetnik dr. R u p n i k je uato stavil predlog, naj gremij izda stavbno dovoljenje Sokolu I stavbo telovadnice na trgu Tabor. Član gremija obč. svetovalec Moškerc (SLS) jo stavil predlog, naj se stavbno dovoljenje ne podeli. Utemelje-je svoj predlog s konstatacijami, ki bodo ljubljansko javnost, ki se zanima za usodo trga Tabor, zanimale.
»Trg Tabor je bil zamišljen kot park v veselje in razvedrilo celega mestnega vodmatskega in šentpeterskega okraja. Ta park je prejšnji občinski liberalni svet žrtvoval kliki ljubljanske sokolske frakcije ter napravil iz njega nekaj nerodnega, neokusno ograjenega travnika, popolnoma pokvaril ves trg Tabor kot celoto in z ozirom na okolico. Irg Tabor nima sedaj nobenega lica, nobene este-Učne oblike, pust je in prazen, kakor kraški grm, ga je burja opibala in pomendrala. Ni bilo doda se je Sokolu I dovolila zgradba neokusne tribune nasproti samostana lazaristov ter da služi prostor med Vidovdansko cesto in to tribuno samo odlaganju raznega gradbenega materijala, ampak moralo 6e je, da bo mera polna, dati še stavbno dovoljenje za novo telovadnico ob fronti na Škofjo ulico. Kljubtemu ne bi nič imeli proti tem poslopjem, ako bi se ž njimi ublažila stanovanjska beda. Prepričani pa smo, če bi privatnik hotel zidati na podoben način sebi stanovanjsko hišo, kakor bodo Sokoli zidali svojo telovadnico, bi mu stavbni urad ne dovolil, češ da ni v stavbni črti, da ne bo harmonije z ostalimi poslopji v okolici. To je že marsikateri delavec ali uradnik čutil na lastni koži. Ko pa gre za regulacijo ceste Sokolu, ali izpeljavo vodovoda ali elektrike, takoj je ves magistralni užbeni aparat pokonci in sili v delo. če pa gre ureditev kake novo ceste, Iger si je delavec ali vni nameščenec s trudom postavil hišico, tedaj stavbnemu in gospodarskemu uradu nikamor ne Hudi in se odlaša nad leto z otvoritvijo ceste.
Ne glede na navedene razmere, moramo pač iripomniti, da se niso prav nič upoštevale želje losedov pri stavbnem ogledu, okoliških posestniki pa sploh k ogledu niso vabili. Čemu torej to fevbni red predpisuje, je težko reči. — Upošteva-
le se niso niti korporacije, ki imajo v bližini svoje dobrodelne zavode. Ob sokolsklh veselieah pozno v noč pa bodo sosedje imeli šum in hrum cele noči. Če mestni policijski predpisi in hišni red prepovedujejo igranjo godbe po stanovanjih preko 0. ali 10. ure, ali naj isto ne velja za veselice, ki se vrše in ee bodo vTŠile na takem javnem prostoru, kakor Je trg Tabor, do poznega jutra?
Pri telovadnicah in stavbah, ki so določene za veliko množino ljudi (§ 98), pa sme stavbno obla-stvo po njih legi in njih kakovosti v mejah javnih in policijsko-javnih ozirov odrediti Izjemna določila za njih napravo. In kaj je mestni magistrat v tem oziru napravil? Razen toga smo radovedni, ali se bo mestni stavbni urad potrudil, da obvesti o rešitvi stavbinske prošnje tudi prizadete sosede hišne posestnike na trgu Tabor. Kdaj pa je bi1 stavbnemu ogledu sploh povabljen ali celo zaslišan kak mejaš?«
Z ozirom na navedene okolnosti je predlagatelj dejal, da ue moro glasovati za predlog dr. Rupnika, sklicujoč se tudi na mnenje bivšega župana ljubljanskega Ivana Hribarja, ki gotovo ni bil proti zazidavi trga Tabor iz animoznesti proti Sokolu.
Župan dr. Perič je na to dal na glasovanje predlog člana gremija 'loškerca, ki je bil odklonjen in se je stavbno dovoljenje Sokolu I. podelilo. Član gremija Moškem jo na 'to izjavil: »Proti sklepu, ki je po mojem mnenju nezakonit, vlagam protest in izjavljam, da se proti njemu pritož:ijem. Protest in napoved ugovora sta se zabeležila v zapisnik.
Gasilske zadeve. Gremij je nato vzel na -nanje poročilo gasilskega nadzornika g. KoleSo o zadnjem požaru pri Rastobarju. Grem.'j je vzel na znanje izjavo župana dr. Perica, da bo uradno poročilo odstopil ' davnemu pr-.vdništvu.
Vestnlk S, K. S. Ž,
VABILO NA OBČNI ZBOR SLOV. KRŠC. SOC. ZVEZE V LJUBLJANI.
Dne 15. novembra (četrtek) t. 1. se vrši v Akademskem domu* v Ljubljani ob pol desetih dopoldne občni zbor SKSZ.
Poživljam vsa včlanjena društva in organizacije, da pošljejo na občni zbor gotovo vsaj po enega zastopnika z legitimacijo društvenega odbora, ki ga upravičuje za glasovanje.
Zaradi 3. točke dnevnega reda (poročilo in sklepanje o spremembi pravil in o sestavi ter obveznosti Poslovnika) je potrebna navzočnost % delegatov.
Zastopniki društev, ki pridejo na občni zbor, imajo pravico do polovične vožnje v dneh 14., 15. in 16. nov. (Doma kupijo cel listek do Ljubljane, pri občnem zboru dobe potrdilo prisotnosti, s tem potrdilom in doma kupljenim listkom se vozijo 15. in 16. nov. brezplačno domov).
Na delo za procvit krščanskosocialne prosvete!
Ljubljana, 26. oktobra 1923.
Dr. Josip Puntar, t. č. poslevodeči podpredsednik.
* Občni zbor bo v Akademskem domu poleg Uniona in Vzajemne posojilnice, ne pa v Ljudskem domu, kakor je bilo prvotno javljeno v Vestniku SKSZ.
Narodno gledišče,
OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
28.	oktobra nedelja: »Psoglavci«. Izven Slavnostna predstava pod protektoratom Češkoslovaškega generalnega konzulata v Ljubljani. Izven. (Začetek izjemoma ob 7. uri.)
29.	oktobra pondeljek: Zaprto.
30.	otobra torek: »Sevilski brivec«; gostujeta ga. \Vesel-Polla in baritonist g. Boris Popov. Red C.
31.	oktobra sreda: »Psoglavck. Red D.
1.	novembra četrtek: »Rigoletto«; gosluje ga. We-
sel-Polla. Izven.
2.	novembra petek: »Evgeuij Onjegin-. Red A.
3.	novembra sobota: »Scvilski brivec«; gostuje ga.
Wesel-PoIla. Red F.
4.	novembra nedelja: »Psoglavck. Izven.
5.	novembra ponedeljek: Zaprto.
Posetniko slavnostne predstave »Psoglavrk, ld se vrši danes v nedeljo 28. oktobra, opozarjamo, da je začetek izjemoma že ob 7. uri.
elikatna čokolada je neprekos-
ljival — Poskusite! ^ MIRIM, MARIBOR. ^C
[|lhoi«iri vajena vseh gospod, del, luilldl ILd 1SCE službe v malo žup-bšče. Naslov v upravi lista pod štev. 6922
sprejmem posebno dobro vzvežbanega
ml pomočnika *rakv*,e?a°
kito in šivano delo. Hrana in stanovanje [hiši, plača od 500—600 K tedensko. — VAN JAMAR, BLED.	6913
, Fina kuharica
"obrimi spričevali, SE IŠČE k mali rod->|ni proti dobri plači za Beograd, za takoj
pozneje. Predstaviti se je osebno pri BliNICOVIČL). Bieiweiaora cesta 4/L
Zobotefinični atelje
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. 38. oktobra nedelja: »2X2 = 5c. Izven. 29 oktobra poudeljek: »Gospa z morja«. Gostu jo ga
Marija Vera. B. 80. oktobra torek: Zaprto. 31. oktobra sreda: »Gospa z morja-; gostovanje ge.
Marije Vere. Red A.
1.	novembra četrtek: »Smrt majke Jugoviča.
Red C.
2.	novembra petek: »Judit«; gostovanje ge. Marijo
Vere. Red E.
3.	novembra sobota: >Danes bomo tiči«. Izven.
4.	oktobra nedelja: ob 3. popoldne »Povodni možr,
mladinska igra, igrajo otroci mestnega liceja.
— ob 8. zvečer »Gospa z morja«. Izven.
5.	novembra ponedeljek: »Azazek. Red F.
Prihodnji teden gostuje v operi »Brivec Soviljskk znameniti ruski lirični barolinist Boris Popov. Dosedaj je gostoval v Zagrebu, Belgradu, Pragi, Brnu, Bratislavi in drugod, povsod z največjim uspehom.
Smrt majko Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjovanja od Ive Vojnovifa. — Ta dramatizacija jo res pjevanje ne pa drama. Jedro Vojnovičevo pesniško predelave je že starogrški motiv: Špartanka ubije sina, ki je pobegnil iz boja. Majka Jugovičev pa prisili svojega devetoga sina Damjana, edinega, ki se je rešil s Kosovega polja, da se vrno in tam umre junaške smrti pod turškim mečem. Narodna peso mnam pripoveduje o materi, ki umrje slednjič sama od bridkosti, da je padlo vseh njenih devet sinov, Vojnovič je postavil v igro mater-furijo, ki ji je dolžnost 3e biU in pasti pred sovražnikom več kakor ljubezen do otroka. Za nas, sodobnike veliko vojno 1914—1918, je te vrste aksion, ki ga je postavila na ščit epike previdnost in modrost arhaičnih ljudskih pastirjev, nenaraven in odbijajoč. Vojnovič je vzel samo zunanje dejanje, kakor si ga jo zamislil, mu dal blesteči jezik, mu kot simbolik v tretjem dejanju pripel v okvir Kosovsko devoj-ko, guslarja — narodnega pevca, starico in njegovega vnuka; notranjost gonilne sile dejanja in oseb so pa enostavno podane kot dovršeno dejstvo. S o in ne postajajo, s čemer je upravičena označba pjesma, in ker je prirejena z velikimi efekti za oder, dramska pjesma in nič drugega.
Vprizoritev na našem odru se je izvršila v režiji g. Rogoza izvrstno. Epičnost je bila zavedno povdarjena ter je zlasti v glavni vlogi ga. Rogo-zova ustvarila dovršen tip majke Jugovičev. Njen melodiozni glas se je razživljal v patetični pesnikovi besedi v herojsko pesem, ki te je v zvezi z zunanjo igro popolnoma prevzela. Tz kora snah jo žo po svoji vlogi devete snahe Angjelije stopila ga, Sar i Se v a. Pohvaliti moram tudi go. Juvano-v o , ki je igrala starko, in zlasti Kosovsko devojko go. Danilovo-Balatkovo. G. Rogoz kot Damjan-Jugovlč mi je bil nekoliko presalonski, dočim je g. Skrbinšek kot guslar bil na mestu colo v pesmi, ki jo poje. Igra se je vprizorila v originalnem besedilu. Po mojem naziranju bi sodila ua oder kot slavnostna predstava ob raznih državnih praznikih bolj kakor v redni repertoar.
Dr. L. R.
Dijaški vestnik.
d »Zarjani«! V torek, dne 30. t m. ob 8. zve« čer so vrši v veliki dvorani Akademskega doma redni somestralni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Branje in odobrenje zapisnika. 2. Poročila odbornikov, klubovih načelnikov in letopisca. 3. Volitev društvenega razsodišča. 4. Poročila revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Udeležba je obvezna za vso redne in izredne člano ter društvene novince, gg. starešine, tov. Daničarji in Borci so vljudno vabljeni. — Ivan Tomšič, t o. predsednik.
d Evharistični odsek CAM ima danes ob pol 19. uri v Marijaniški kapeli molitveno uro z blagoslovom. Vsi tovariši, tudi nekongrega-nisti, iskreno vabljeni.
Orlovski vestnik.
Vložni zapisnik za odseke in krožke ima zo pet v zalogi društvena nabavna zadruga v Ljublja. ni (Ljudski dom). Zapisniki so mehko vpzani, enako oblike kakor so blagnjniški dnevniki in stanejo, manjši zvezek (12 listov) Din 4, večji zvezek (24 listov) pa Din 6.
Šišenske Orlice prirode danes, 28. oktobra, ob pol 8. zvečer v samostanski dvorani v Spodnji Šiški igro »Goslarica naše ljube Gospe«.
Turisflka in spori
Ilirija : SK Celje. Danes ob 15. se vrši na igrišču Ilirije prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in kombiniranim moštvom Ilirije. Celjsko moštvo je simpatičen gost, ki je tekom letošnje sezono lepo napredovalo, v prvenstveni tabeli celjskega okrožja zavzema prvo mesto. Moštvo so jo v poslednjem času zelo izpopolnilo v tehničnem oziru, ohranilo pa je tudi vso požrtvovalnost, s katero so je od nekdaj odlikovalo. — Juniorji Ilirijo igrajo ob tričetrt na 14. predigro s SK Panonijo.
Našlo se je 10 moških ovratnikov. Dobijo se Hrenova ulica 9.
Marožaite ,§iov»ar<ca' 2
Uničujte
Dobiva so v lekarnah drožerijah in pri oddelku Ratol Veterinaiije kem. d. d. Zagreb, Frankopanska 18. Telefon 19—77.
Četrtek, dne 1. novembra (praznik Vsih Svetih):
Začetek ob 8. uri zvečer.
»Mlinar in njegova hči«.
Prodprodaja vstopnic od pondeljka naprej vsaki dan od 5.-7. zvečer v pisarni Ljudskega odra. Igra »Quo vadiš?« se ponovi meseca novembra.
Prosveta.
pr »Lisinskijevi« vokalni koncerti so v Zagrebu vedno glasbeni dogo i!;i prvega reda. Mešani zbor izvaja na svojih kor -crtih najrazličnejše skladbe iz vse svetovno lifp"iture ter t. veliko vnemo prireja tudi cerkvene koncerte. Del cerkvenega koncerta vrši se tudi v Ljubljani dne 3. novembra ob 8. zvecfer v Unionski dvorani, kjer izvaja »Lisin-ski« slavno Palestrinijevo mašo »Missa papae Mar-rellk. Poleg te maše izvaja še 4 stare italijanske madrigale. Vstopnice za ta koncert se dobivajo v Matični kujigarni.
pr Koncert pianista Antona Trosta. V pondeljek, dne 5. novembra zvečer ob 8. v dvorani Fil-harmonične družbe priredi znani naš najboljši pianist g. Anton Trost svoj klavirski koncert, na ka-torem izvaja Bachove, Brahmsove, Skrjabinove in Chopinove skladbe. Natančni spored javimo. Vstopnice so od srede dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
Meteorologlčno poročilo.
LJubljana 306 m n. m. viš.
ordinira
od 5. novembra 1923 naprej v palači Ljubljanske kreditne banke,
Dunajska cesta 1 a.

■
im
:. Demeler IM-Mi
strokovni zdravnik ra NOTRANJE BOLEZNI fn za BOLEZNI v NOSU in VRATU - ordinira od 25. OKTOBRA zopet REDNO od 3. do 5. popoldne na Konfresnem trgu itev. 15.
(Flachinaschine) prav dobro ohranjen, jc naprodaj. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 6893.
Cas OpilBO- vanja	Baro-metoi' v ram	Tormo-raotor v V	fuliroiu (liiorenoa v O	.Nebo, vetrovi	Padavin« v mm
26. 10. 21 h	735-7	170	0-7	d. obl.	
27./10 7 h	736-2	15-6	08	v. obl. J.*.	
27./10. 14 h	735-4	19-5	1-4	Jasno J.	
sprejmem od 7.—10. ure dopoldne. Ljubljana, Kralja Petra trg 3/1., levo. 6916
Postrežnico
žegnanje na Laverci
25. L m. Prvovrstna kuhinja in pristna
vinska kapljica. Solidna postrežba v prostorih GOSTILNE OGRIN se priporoča Fr. Meble, gostilničar in mesar.
Čivill5l se prip01,0^3 na dom. Obenem diVlljCI se priporočam za oslabele živčne bolezni za ELEKTRIZIRANJE in MASIRANJE. - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »MASAŽA«. 6831
DcnrCaiolSrn z večletno prakso v FI UUdJtHftU špec. trgovini, dobro izvežbano, z dobrimi izpričevali, sprejmo v večjo trgovino v Ljubljani. - Ponudbe na poštni predal šl. 121, Ljubljana. 6855
Žagar za venecijanko
dobi stalno službo, plača po dogovoru. Hrana in stanovanje za neoženjene v hiši. Sprejmejo se tudi oženjeni, katerim sc preskrbi stanovanje. Samo resni in zmožni Žagarji naj se zglasijo osebno ali pismeno pri FRANC KUNSTLER, parna žaga in mizarstvo v Litiii.	.6870.
Vsako soboto in nedeljo "•C
sveže domače koline
in prvovrstno VINO nudi
gostilna Vidmar (Težak)
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 5.
Kompanjona
SPREJMEM za »taro dobrovpeljano to« varno, dobiček izkazljiv — vodna moč — s primernim kapitalom. Ponudbe pod »Leta 1896 - 6907« na upravništvo lista.
DEKLICO
za razna dela sprejme tvrdka VOJNO« V10 & CSo., LJubljana, Dunajska cesta.
Prejemalec lesa && %
službe strokovnjak. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »IZVEŽBA
Kdo (ta v komisijo
blago mlademu obrtniku, ki .ima kroš-njarsko pravico za manufakt. blago, za prometni kraj na mesečne obroke? Ponudbe pod »Dravograd 6920« na upravo.
čevljar, pomočnika
za takojšnji nastop išče Leopold Spaca-pan, čevljar, mojster na Polzeli, Savinj. dolina. — Hrana in stanovanje v hiši.
Pošteno dekle
staro 16-19 let, za lahko hišno delo in k otrokom, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6844.
Pošteno dekle
staro do 25 let, za lahko hišno delo, sprejmem. Razumeli mora tudi KUHO. Naslov v upr. lista pod štev. 6843.
Kuharico
BčEM k d «ema osebama poleg hišne, ki bi znala tudi šivati. Plača dobra. Istotam je lepa velika ŽELEZNA PEČ naprodaj. Mestni trg štev. 13, v trgovini. 6819
Trgovskega pomočnika
r dobrimi spričevali, ki je zmožen samostojno voditi večjo podružnico z mešanim blagom, s primerno kavcijo, SPREJMEM takoj. Stanovanje in hrana v hiši. — Ponudbe z navedbo plače do 10. novembra 1923 na M. PRESKER, RAJHENBURG.
Mleko
najboljše, dobite, mrzlo ia kuhano, v prodajalni kruha in delikates v Kolodvorski ulici štev. 35, Ljubljana.	6918
Pisarne
večje in manjše, v novi stavbi, v sredini mesta, ob prometni ulici, TAKOJ ODDAM. — Ponudbe na upravo lista pod: «Pisarnc 6857«.
Na znanje!
meniške«) se dobe po 3 Din izvod pri založ. J. SICHERL, org., Domžale 105.
30% provizije IkoSjo'^
ke v paketih in nalepljenih serijah. Dobava stalna — obračun mesečno! Navede naj se način prodaje in kvaliteta odjemalcev. Filatelistom pošljem proti dopolnilni Usti na izbiro! J. BRADAČ, Pod-hosta, p. Toplice pri Novem inestu.
IŠČEMO
Icaterega pozneje pri sposobnosti stalno nastavimo kot montažnega nadzornika. »ELIN«, Ljubljana.	6767
Knjiiiovodja
popolnoma samostojna moč, z 20 letno trgovsko prakso, 2ELI PREMENI ll mesto takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro »SAMOSTOJEN« na upravo lista. 6711
ZA IZDELOVANJE
steznikov trebušnih pasov i. t. d,
se priporoča cenjenim damam TEREZIJA KRANJC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Zunanja naroČila se ločno izvršujejo.
LEPA
namizna jabolka
PRODAJA vsako množino in po najnižjih cenah »FRUCTUS«, družba z o. z., Ljubljana, Tabor 2.	6872
Iščem delavnico f;S0rS
nudbe pod DELO« na upravo »Slovenca«
ZNANA REGISTRIRANA ZNAMKA
likerja »Triglav« Klauer
z originalnim receptom, NAPRODAJ. — Reflektira se samo na resne interesente, ker bi se event. sedanji imejitelj soude-ležil. — Ponudbe pod: »Dobičkonosno 0901« na upravo »Slovenca«._
Oddam stanovanje
v novi hiši za
dve leti, s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, zraven lep vrt. — Več pove upravništvo
šle	'
»Slovenca« pod štev. 0848.
la7SPO 2 vag°na< lePih- zdravih, od-«JilC£loG dam tekom 14 dni najvišjemu ponudniku. Jos. NOVAK, irg., Trebnje.
zaslužka pri kem. izd.: krema, 0 vazelin, kolomaz, tinta, inuho-bran. Prodam z lokalom vred. - Ponudbe na upravo Usta pod Kemična 6868«.
I okni" 4 X 6 m, z opremo, za špec. L.US\Ul. 0brt na Jesenicah, na prom. kraju za 35.000 K takoj NAPRODAJ. Cenjene ponudbe poslati na upravništvo »Slovenca« pod štev. 6869.
prima Portland
domačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri
I. Pestotnik in drug,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. «Balkan«.	I"*- telefon 366.
Prodajalka
prav dobra, agilna, starejšo moč, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na de-žeU. — Prednost imajo dobro izvežbane majulakturistinje. Ponudbe na upravo »Slovenca« ped »Samostojna moč t>808«.
Zaslužek dobi
rpokojenec za pisanje in vodstvo računov pri malem podjetju v Ljubljani. Dela je samo par ur na dan. Priletni imajo prednost — Pišite na upravo »Slovenca« pod besedo: »ZANESLJIV 6699«.
onpn na dežeU, opremljeno ali ne-vUDU opremljeno z souporabo kuhinje IŠČEM za takoj. Ceni. penudbe na upravo lista pod »SOBA 1896«.
Meblovano sobo
t posebn. vhodom oddam takoj 2 gospodoma. — Naslov v upravi Usta pod 6924.
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popoten uspeh!
Dva konja za težo
in kočija ata naprodaj. Št. Vid nad Ljubljano, Vižmarje št. 66.	6909
Stavbenik
| Rud. Ročak
v Trbovljah
1 izvršuje vsa stavbena dela — lastno j : tesališče -- izdelovanje stopnic j
Teraoo-ilak
Brezkonknrenone cone!	\
PRODAM
parni
8 Atm., stoječ in 3 ŽELEZNE PEČI. ROZMAN, Stožice, Ježica. 6845
če mogoče e posebnim vhodom in električno lučjo, IšCE uradnik za takoj. Ponudbe na upravo s-Slovencac pod šifro »Mcblorana 6900«.
VEČERNI UČNI TEČAJ ca
damsko in moško krojenje
ZAČETKOM NOVEMBRA!
Razpošiljanje najnovejših KROJEV po meri m 2URNALOV.
PRVI KONCES. UČNI ZAVOD ZA KROJENJE.
Istotam Specialna krojačnica za DAME in GOSPODE po meri!
Brata Brunskole
LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 5.
Specialna trgovina za GODALA vseh
_f_. !____i__.'.lil. CTDJTMT7
vrst in godakih potreibSoin, STRUNE itd. — Popravila vseh vrst godal se izvršujejo tečno, strogo strokovnjaško in ceno. — Specialist za MEDENA GODBENA GLASBILA.
CELJE, Kralja Petra cesta 14.
Mebiirano sobo
s posebnim vhodom z električno razsvetljavo event s kopalnico v bližini Mest-	.,..,„.,,,.. nega trga IŠCE samski gospod za takoj	MOD15TARIJA in preoblikovalnica —
ali pozneje.
Ponudbe je poslati pod: A. L. St. 6891.
Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in raodist. potrebščin. Preoblikujejo ne klobuki za DAME in gospode po najnovejših vzorcih. 5355
čiste zastonj
ne, ampak po izredno NIZKIH CENAH DOBITE
vse vrste sukna, hlačevin, žameta, bar>
henta, ftenele, Ulota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v novootvorjeni trgovini
3 nadrobne svetilke. pUnova peč, dve navadni peči in kopirna stiskalnica. Ivan BKESKVAB, Sv. Petra nasip 25. 6862
EBESEIRiB!<BB9BEiB!9BBnBBBnBIZSI9E
NAPRODAJ ŠTIRI-TONSKI
»Praga« - aoto
s polnim gumi jem. Ogleda se pri: AUTO - FLORJANČIČ, Ljubljana.
Proda »e v bUžini mesta popolnoma nova
družinska hiša
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana — Turjaški trg štev. 1
»bivša »Preslirbovalnica«)
Samo dobro, solidno blago. — Postrežbi |	točna.
CENE KONKURENČNE.
istotam se otvori v kratkem oddelek a usnje vseh vrst — Vsak si naj ogleda.
Nikdo ni prisiljen kupiti. Na drobno!	Na debela!
Ctannvsnia dobi na periferiji me-OldllUVdllJC sta, 5 minut od tramvaja, kdor kupi lepo pritlično hišo z velikim vrtom. Solnčua lega. Cena 125.000 Din. Vprašanje: HINKO PRIVŠEK, Miklošičeva cesta 18/L, desno.	6923
USftfi enonadstr., novo, z lepimi kletmi llldU ter večjim vrtom, v VIL okraju v
Ljubljani, ob žel., zamenjim za enako v
ceno naprodaj. Istotako male KADI in SODL Naslov pove uprava lista pod štev. 6876.
a!S3B£39C3BBS!gasaaBBaBBKSBBBB f.takojšnjo naselitvijo, z 600 m' zemljišča.
-------Več se poizve pri gosp. VAL. SKANDtR
1 posestnik v SP. ŠIŠKI 20.	6759
zelo dobro ohranjen, s kovinastim okvirjem, čist in močan glas, za 15.500 Din prodam. Naslov v upravi lista pod št. 6839.
5 ,MPU! in KONJA z opremo in dve plahti ceno proda JEMEC, Tržaška e. 8.	6017
Eiiša s stanovanjem
se PRODA ali ODDA v najem. V hiši je lepa trgovina, veliko skladišče in več prostorov, primernih za pisarno aU stanovanje. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod številko 6764.	6764.
v največjem letovišču na Slovenskem, obstoječe iz dvonadstropne hiše z 11 sobami, v pritličju gostilniški prostori in lokal za trgovino, dve kleti. Veliko dvorišče z ledenico, zdanim salonom, pokritim kegljiščem in gospodarskim poslopjem, ki obstoji iz hleva, skednja, pralnice, skla-
pri upravi lista pod »Ugodna pri-Uka« 6887.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našo predrago, nepozabno mater, gospo
Jostpino EeOflc
k večnemu počitku v tako častnem številu, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Rožna dolina, dne 27. oktobra 1923.
Žalujoča rodbina L0JK0VA.
Podplate prihranite
ako jih namažete s specijalnim sredstvom »BOESIN«, ki je jako poceni! Trgovci popust, Naročila je nasloviti na Jakob Dol-ničar, P o d s m r e k a 85, p. Brezovica pri Ljubljani.	6878
naprodaj, nova, v mestu ležeča, 35.000 komadov. — Naslov v upravi Usta pod številko 6908.
Naprodaj stara violina
imitacija straduarij, kompletna z etuijem, KNJIŽNICA 200—300 vezanih nemških knjig različne vrste. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod številko 6802.
dobro ohranjen in razne leposlov. knjige, med njimi Ljubljanski Zvon 1888—1910, 1881 v originalnih platnicah, 1911—1920 nevezan. Vse novo. Pojasnjuje AŽMAN JOSIP, Breznica-Zirovnica.	6763
JEZICE
KUPUJE NA VAGONE in prosi ponudbe s skrajno ceno
Štefan I. Neumann
Ljubljana — POLJANSKA C. 49.
v novi stavbi, v sredini mesta, ob prometni ulici, TAKOJ ODDAM. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: «Trgovski lokal 6858«.
prvovrstna trgovina
za papir
in pisarniške potrebščine
dobavlja vse PREDMETE, kakor tudi
KNJIGE - DOBAVNICE ~ FAKTURNE KNJIGE -ETIKETE - PEČATNE ZNAMKE - POSLOVNE PAPIRJE z napisi v vseh - jezikih kakor tudi vse -
TISKOVINE IN PRIPOMOČKI
za trgov, poslovanje pi najnižjih cenah
Felix Kamil
WIE N IX,
MOSERGASSE 12 AVSTRIJA
CENIKI in VZORCI zastonj!
//ODDAM najceneje TRI VAGONE Ti SKARN. PAPIRJA 63/95 ar. gi, 30 kilo gramov teže.//	688
Akumulatorje
prenosne in Stacionarne, dobavlja in popravlja Konc. akumulatorsko podjetje, Iv. HEBEIN, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
i&Vffl 12/14 HP, znamke Laurin, 3 šefi V tU dežen, v najboljšem stanju, ceno naprodaj. rjin!imn AEG 0.7 HP, - Nadalje en UJlKSIISU no volt, 960 vrtilnih obratov na minula — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6903.
Ove lokomobiii
Važno obvestilo!
KAMGARN, SUKNO, DUBL, PL1 in druga MANUFAKTURA iz p: vih čeških in angleških tvornic došlol — OGLEJTE SI pri
LENASI & GERKMAfl
LJUBLJANA.	"i
msiiisiiissiiissiiiziiis
Kurilne naprave, vodovodne naprave,
ZAHVALA.
Povodom smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Antona Putricha
gostilničarja in mesarja
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izkazane izraze sožalja.
Posebna zahvala častiti duhovščini za zadnje to-lažilno besede, zadrugi mesarjev za darovano krasno cvetje, gg. pevcem za genljlve žalostinke kakor tudi vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1928.
žainjoča rodbina PUTRICHOvA.
VINO
70 hI izbornega, belega BI-ZELJČANA, let 1922 in 8 hI STARINE letnik 1921 za BUTELJKE ODDAM. — Tudi v manjših količinah. A. KOLENC, BREŽICE.	6771
sasssbsfss r^z «
NAPRODAJ JE
lutisusno
obstoječe iz spalne, jedilne ter gosposke sobe (klub garnitura pokrita z usnjem) i. dr. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ter od 2. do 4. ure v skladišču «Balkan«, Dunajska cesta 33. 6892
Poceni prodam:
Uko SLIKO Madone in dvoje malih VRAT s šipami. Naslov v upravi pod štev. 6834.
PnvPCivil v "ub!i- predmestju, ob r UOCOITU glavni cesti (hiša, gosp. poslopje, porabno kot skladišče izven linije, dva vrta, njive in gozd) UGODNO NAPRODAJ. — Vprašanja ua upravo Slovenca« pod ^PREDMESTJE«. 6919
ibli«
kladni za vsak obrtniški obrat Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6904.
P 0 S 0 J !L0 500 .000 Dta
IŠČEM proti dobrini obrestim. Ponudbe pod »Sigurnost zajamčena 6905« upravi.
HČI NIPC »Jadranske banke Beo-ULLniuU grad« 450 komadov, naprodaj. — Ponudbe pod »Še druge delnice 6906« na upravništvo »Slovenca«.
žaga tračnica Kn
dve osebi, predvojni izdelek G. TSnnies, tračna kolesa 500 mm, zamahno kolo, dvojni tečaji na kroglah, ceno naprodaj. IVAN PEZDIR, mizar, Podsmreka, p. Dobrova pri Ljubljani.	6915
vseh vrst, najboljše kvalitete in P najnižji ceni se dobe pri JO' BERGMAN, Ljubljana, Poljansk cesta štev. 85.	645
Najfinejši furnir
slavonski hrast, ekotičen, rožnati je«^
_	___niahagoni, beli javor, amerik- oreh, 11
PRODAM dobro ohranjeno kompletno 1 parjena in parjeiia bukva in HRASTOV nnHiun iz hrastovega in češnjevega . DESKE popolnoma suhe 7 lel, debelin MjUldVU lesi za ŠPECERIJSKO TK- 30 in 40 mm ima vedno v zalogi Tovarn GOVINO po ugodni ceni. Naslov: Josip I stolov JOS. STADLER, Ljubljana, Sod« RUS, $t Vid. p, Lukovici nri Domžalah, ulica žtev, 11,	^
MonKArloi razna vh,ska p080"
rcC9(JrUUd] DA in pet velikih hramnih SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUSTIN, Sp. ŠiSka, Sv. JerneJa c.231
visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrt
. Stegu in drugI,
VIC - GLINCE 5.
Pisarna: Ljubljana, palača Lfublfans« kreditne banke, Dunajska cesta lbiD
!II=:(1I=iiisiii=iii=:iiisi
ČREVA
nssmmn
ir
Y»eh vrst r prvovrstni izvršitvi. Naprave modernih mlinov. — Preuredbe že obstoječih mlinov.
—Silosa in tavanjske žitnice ter naprave za transport žita dobavlja točno tovarna strojev In podjetje za zgradbo mlinov
bruca macbau & vadbena
Pardnbice, Češkoslovaška. Glavno zastopstvo za SHS«
Brača Fischerd. d.
ZAGREB, Pantovčak 5.
Pavel Šimenc
kopališki VRTNAR pri Sv. Križu
'RI LJUBLJANI — priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo lepih
krizantem
raznih barvah, kakor tudi veliko-cvetne (RIZANTEME. — Prevzame popravila i popravo grobov s cvetlicami. Se pri-oroča za izdelovanje nagrob. VENCEV, iOPKOV, kakor tudi različnih ARA-tMAJEV po zmernih cenah. Naročila se iprejemajo tudi vsako dopoldne na trgu: irva stojnica od »Impexa«.	6685
Ceno češko perje!
1 kg sivega skublj. 65 Din, polbelega 80 Din, belega 90 Din boljšega, 100 in 120 Din, puha 150 in 180 Din, najboljša vrsta 225 Din. Pošilja prosto carine proti povzetju od 300 Din višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. ViorcI zastonj. Dopisi le na Benedikt SACHSEL, Lobez it. 159 pri Plznn, Češka. — Poštni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Mirno stanovanje
obi takoj v novi hižr v Ljubljani, kdor osodi varno 25.000 Diu. Večja soba, ma-sobica uporabna za kuhinjo, kopalnica, ; in pritikl. na lepi solnčni legi. Pred-lost imajo mirne samske osebe in zak. irez otrok. Naslov pove upr. pod št. 6849.
V nedeljo, dne 11. novembra ob 3. popoldne bosta prodajala hez in Zupančič iz Ljubljane na prostovoljni javni dražbi
Premog
— EZ RUDNIKA TRBOVLJE —
cement stalno v zalogi
pri H. PETRIČ, seda| Gosposvetska cesta 16 — nasproti Kolizeja. 6263
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno tilajo
za ženske in SUKNO za MOŠKE obleke, in tudi »io drugo
manufakturno robo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošn. pomanjkanja denarja treba povsod štedlti in ja dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. STERMECKI.	i:::!!i
Mojim cenjenim odjemalcem je gotovo še v dobrem spominu
»Plemenita kosa«
katero so letošnjo sezijo dobili od mene. Vljudno naznanjam, da bom tudi prihodnjo sezijo oddajal »Plemenite kose« v komisijo ter prosim svoje cenj. odjemalce in druge interesente, da mi takoj naznanijo približno množino in dolgost, koliko bi potrebovali, da bom zamogel točno z vsako množino postreči. Za toaliteto kos se prevzame stalna garancija in se vsaka kosa, ki bi ne odgovarjaal zahtevam kmetovalca, zamenja za dobro. Priporočam se za obilni odjem. — MIH. OMAMEN, glavni zastopnik za Slovenijo, Višnjagora.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Predllnleo za žimo Leo Matajc
(Anton GloboEnlk)
SfrsžiSte pri firanfis
dobavna vsaho množino vseh vrši
za Zlmnice, tapetnima in sedlarsKa dela.
KUPIM 50 VAGONOV LEPIH
metrskih BUKOVIH DRV
Kupim dalje DVE obrabljeni PISARNIŠKI MIZI. — Ponudbe za drva franko vagon na upravo lista pod »DRVA«.
Glavno shladl&e iii delavnica tvrdhe
Friedricb I Haaga, MasciiinenSabrlSs
Wien
Glavno zastopstvo ZAGREB, Bačko ga al. 7 a. Vse naprave za mesarje, ktobasičarje m tvor-ničarje salam. Stalno veliko skladišče strojev in sestavnih delov. Brušenje izvršuje takoj ln poceni
ad bivšo Treo-tovo opekarno na Brdu pri Viču, kat. občina Zgornja 5ka. Parcele vsebujejo
priznano dobro pečarsko ilovico
® kar se posebno opozarja.
losa Aleksandra Halbrahr \ drugo«)
Subotica
Telefon: St. 10., 71., 570. preHo teleznlSfie proge. Telefon: St. 10., 71., 570. latomationainl Špediterji. Tronaport pohištva v lastnih zaprtih vozovih. UVOZ, IZVOZ.
(Objava BAKRENO KOTLARSTVOi xJagometaU|a«, Kolodvorska ulica It. 18, dvorliSe.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konce«, elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cest« 30. Jože MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. Kom Tn Poljanska cesta štev. 8. KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE! Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska . cesta itev. 14.
STAVB. |N OALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana. Mirje Siev. 2.
4 dinarje-)
MEHANIČNA DELAVNlCAt pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja ln prenavlja Lndovlk Baraga, Šelenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Scbreya nasled, Jakob KAVČIČ, GradiSč« itav. 5.
SPEDICflSKA PODJETJA: »Čehoslavlja« d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463. Ranzinger R-. Cesta na luž. železn. 7—9.
TROOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKl: Mikuš L, Mestni trg 15. TROOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri cZlatl lopatic, Valva-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesla štev. 17.
mi mulj Hjlj
črnskim, E
d, c8.
Zagreb
ISica 52
knjigarna, tiskarna ta veletrgovina pa-[>>tla in pisalnih po-trebičin.
PRIPOROČA p. n. gg. odvetnikom, občinskim, državnim in zasebnim uradom svoje bogato skladišče: Vse PISALNE POTREBŠČINE — TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAPIR — ŠAPIROGRAF-aparatc in valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSKI papir — KUVERTE — PAPIR za pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGISTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. —
Prevzema vseh vrst tiskovine v izvršitev po najnižjih cenah.	6641 B
Veliko industrijsko podjetje
IšCE za svojo tehniško pisarno v Zagrebu diplomiranega
mašinskega
ali
elektro-ingenieura
z večletno prakso na polju elektrotehnike. — Pogoji so: perfektno znanstvo srbsko-brvatskega in nemškega jezika. — Ponudbe z referencami naj se pošljejo pod šitro: »INGENIEUR 11—598» na Inter-reilam d. a. Zagreb, Palmotičeva ulica 18.

v NEW-YORK iz Soutbamptona - Cherbourga Leviathan
80. oktobra, 20. novembra, 15. dec. Iz Bremena čez Southampton m Cherbourg v Now-Yorb
George Washington
29. decembra
Pres. Arthtu Pre«. RooaeveU
M. deo.	Americu	si. okt. 1. deoem.
7. nov. t». deo. Pres. Fillmore SI. novembra Pres. Harding u. nov. 16. Jan.
Odbod iz Soutbamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih:
UNITED STATES LiNES
Zastopstva:
Beograd: Palata Beogradskc Zadruge, Preko Hote! Bristola, Zagreb, SrediSnje Savez Hivatskih Seljačkih Z: druga,
Mtbanoviieva ulica 3, Preko pata kolodvora, Ljubljana, Biodarstvo ZJedtnjenih Ameriških Držav, Dn-
najska cesta 29. Sarajevo, Savez Hrvatssih Soljačkih zadruga za Bosna 1 Hercegovina, Aleksandrova aitca 52. Sušak, Banka za Pomorstv.
Kontinentalno društvo za trgovino z železom
POSLOVNICAi Mažuraničev trg 23. — ZALOGE: Zagreb, Osijek in Belgrad. — Telefon: 15-44. — Naslov za brzojave »Ferrokontinent«. 2ELEZO V PALICAH, plosko in okroglo železo. Traverze, betonsko železo, črno - poclnjcna beja pločevina, žeblji, vijaki, žica, trgovski lijak itd. CEVI ZA PLIN in vodovod, črne in pocinjene, cevi za paro (Mannesman-cevi za bušenjc, ccvl iz litega železa, odvodne, rebraste cevi, spojni deli
vsake vrste.
ARMATURE, potrebščine za inštalacije, banje, sanitarne naprave. 6344
m
Pismena vprašanja naj se oddajo pod »UDOBNOST 6801« pri listu »Slovcnec«.
Garantirano popravljeni
Likomobili
Wolf-Lanz
10—20, 15—25, 20—33, 36—O, 30—49, 40—65, 55—83, 70—100, 85 — 120, 100 —150, 135—175, 145 — 195, 200 — 300, 300—400, 400—600 HP zgrajeni v letih 1913—1921. — Enoletno tvor-nlško Jamstvo. — Prvorazredno, generalno popravljenL — Temeljito prelzknienL —. Se Irarljo z vsakim gorivom. — OGLEJTE SI naSe stalno skladišče 20 LOKOMOBIL I
Brača Fischer d. d.
ZAGREB, Pantovčak 5.
SMMSHSMSHIHSI
NAZNANILO,
Tvrdka FR1C ZEMLJIČ, vinograd, nik in veletrgovina vina iz LJUTO-MERA vljudno naznanja gg. gostilničarjem in restavraterjem, da je v hiši g. Ivana Lapajne v Novem Udmafa pri Ljubljani OTVORILA ZALOGO PRVOVRSTNIH ljutomerskih VIN ter se bode potrudila cenj. odjemalce najboljše postreči in se priporoča za obilen obisk.	6821
I Oradbeno podjetje I
Arhltehi!	i
VJfflAINER&C§l
Jesenice. (Gorenfsho).
Sfavftna vodstva: IjuDliana, Ponižale, Zagreb.
izvršuje privatne In Inda-/ sliilshe stavne, proračune, j : n d Črte. cenitve, posebni : I : oddeleh za 0rl?!leMuro- :
OBLASTV. AVT. CIV. INŽ.
yar
R. STEBI
tehn. pisarna, LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a (v palači Ljublj. kred. banke), Projektira elektr. centrale, posvetuje obči-ne in privatnike ter daje strok, mnenja.
aBBSBBBBBBUBaiflaBBBWBBBBaBla
ZAGREB
Ilica št. 69. Tel. 18
BEOGRAD
Balkanska ul,25 Tel. 30- 05
Brzojavk »Stroj«
Zaloga centriiug za mleko, izdelki
Škodinih zavodov. gisisaciaaciBnssaesBSBHNBaHBisBaalt
PRODA SE HOCKERJEV
parni stroj
16 k. s. polsfabilen. Ogledati ga je mo» goče v obratu pri Lowu in Comp., Starke-fabricks- A. O., SUBOTICA.
p. n. šivilje gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji
v vseli opremah.
Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri :
Josip Petelini
Ljubljana, Sv. Petra nasip.
^ Jugosl. importno in ekspertno podjetje tog. r. Pežlin cf
Stroji za vsako industr., lesno in kovinsko; poljedolski stroji iu orodje; lc- jjj Bi komobili in motorji; vseh vrst. stiskalnice; veletrgovina železa zastuvbeno 0 •s ln konstrukcijske svihe. Tovarna poljedelskih strojev, livnruazažolezo in K kovino F. Farll izdeluje vse predmoto it litega železa v vsaki množini in velikosti točno po uiudeiih. urmaiure iz medi in kovin za vsaiio potrebo.
^	Maribor Trubarjeva ulica 4. Telefon interurban št. 82.
<
Mesarji in eksporterji mesa - pozor!
PRODA se trgovska HIŠA z veliko klav« nico iu prekajevalnico na križišču železnic. Obrat zelo velik. Najbolj prometna točka Jugoslavije. Cena nizka. Zelo ugodilo za eksporterje sena. — PRODA s« iuui kmetsko POSESTVO blizu Velikov-ca ter KRASNA VILA na Salzburškem. Cena zelo nizka. — Naslov in podatke pri Hinko Privšek, realikl. pisarua, Ljub-liana. Miklošičeva cesta 18.	670«
Olad 1 drug
preje
filip h ms i sinovi
Jelatitev trg 28 ZRGREB Prvo nadstropje
Ma debelo	Na drobno
Preproge		Garnitur« | za mize in postelje |
		
Tekači		Zavese
		
Tkanine za pohištvo		Volnena preglnjala
		
Zastori j		Kod 1
		
St8res		Posteljne odeje j
pri
I. del. kons. društvo v Ljubljani
priporoča svojim ljubljanskim članom:
1.	Svojo kuhinjo na Kongresnem trgu štev. 2, kjer dobi vsak Slan solidno postrežbo. — Kosilo: juha, meso, dve prikuhi 9 Din. — Večerja 6.50 Din.
2.	Svojo točilnico ravnotam. Nikogar se ne sili k pijači, članom se pa postreza s ceno in dobro kapljico.
3.	Svojo manufakturno zalogo v bivših prostorih Kleinmayer-Bambergove trgovine na Kongresnem trgu. Člani naj se prepričajo, da so tu najceneje postreženi z dobrim in trpežnim blagom.
4.	Poslovalnice: Dunajska cesta štev. 36, Zaloška cesta štev. 15, Celovška cesta št. 1 in Vič-Glince, kjer dobe vse v gospodinjstvu potrebno blago.
Nečlanom se ne daje. Kdor želi postati član, naj se prijavi v poslovalnici, ali pa v pisarni: Kongresni trg št. 2. — Člani dobe koncem leta 3% popust; dobiček, ki ga napravi zadruga, je pa last zadruge in v korist vsem članom.
Na upanje se ne daje.
Člani z dežele naj posetijo naše poslovalnice, kadar pridejo tf Ljubljano.
mper
LialJijana, Krekov trg It. 10
Telefon 70. 349.
Pozor!
VSI SVETI!
Pozor
velikocvetne vseh barv, kakor tudi krasne košate, nizke bele lončkih, dekoracije palm, lavorjev in drugih rastlin za okinčanj
grobnic in grobov.
VEZANJE
krasnih vencev, nagrobnih šopkov ter druge novosti za aranžira rdeče bukove vejice in vsakovrstne odrezane cvetlice. — Vzorci z ogled na razpolago. — Cene nizke.
Vrtnarstvo IVAN ŠIMENC, Gradišče 12, Ljubljana
t
Bane 5iap in drug
pisalne potrebščine.
ZAGREB, Frankopanska ulica 8 in Prilaz 31.
PAPIR In PISARNIŠKE POTREBŠČINE na debelo. — LASTNA TOVARNIŠKA IZVRŠITEV: TRGOV. KNJIG, NOTESOV - PREPISNIH KNJIG - ZVEZKOV — RA-ČUNSKIH KNJIG - RISALNIH BLOKOV - KORIAN-DOLI ln SERPENTIN (imajev) - REGISTRATORJEV in FASCIKLJEV za ureditev spisov. — BOŽIČNI NAKIT
v veliki izberi.	6641 A

mninis
SBBBaBBBBBaHBBBBBBBBHHnBBBBBBBBBBBBHaBBBBB
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. V LJUBLJANI
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Zahtevajte cenik!
dovoljena
Ker nameravamo oddelek za pBfeieftirte, frikotaio ia p©Hi© popolnoma opustiti, prodajamo od pon-deijka, dne 29. oktobra, vse v to stroko spadaječe
blago po
cenah. ***
asa
IBBBBBI
Ugodna priliki
9
Radi bolezni
v Mariboru takoj naprodaj
dvonadstropna hiša, 20 let stara, s 1410 m2 zemlje. Posestvo leži poleg velikega križišča ob dveh cestah in ob železnici ter je obdano z novo ograjo. Zel« pripravno za vsako trgovsko ali industrijsko podjetje.
Kupec dobi v lastno uporabo takoj
dve lepi sobi (po 5.75X4 m) in veliko predsobo, primerno za stanovanje ali pisarne. Ravnotako lepe, obokane in suhe kleti, primerne 7,a skladišča. — Električna razsvetljava! — Cena zelo ugodna 1 —
Naslov pove uprava lista pod št. 6886._ .
V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jum-perji, sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, floraste, svilene in Patent-nogavice, nogavice za gospode, volneno in bombažasto normalno in Jaegrovo perilo, različno perilo za dame' in gospode, izgotovljeno iz najboljšega batista, Sifona in cefirja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kosmetika in galanterijsko blago.
Razprodaja se vrši samo toliko časa, dokler traja zaloga.
A- & E. SKABERNE-
V.,. ifetita«' v^ttv^f!..-žj..
Izdaja konzorcii >Slcvenca«.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna x Liubliani