9. številka.
U UuHlant, v sredo, 13. ]unuuar]a 1909,
XLII. leto,
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avitro-ogrtke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, zaipol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drug a deteta in Ameriko celo leto 30 K. — Na »rročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi nai se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnUtvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Lpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uprav ni&tva telelon št. 85.
Ufotfnl&tvn telefon fit. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Jujtiflliacijs sotinego štetnika Tomoža einspielerja.
(Iz krogov slovenskih sodnikov).
n.
Pognano je torej, da je nemški »V o 1 k s r a t« za Kranjsko nastopil proti svetniku Einspielerju, in sicer z uspehom, ker je dosegel, kar je doseči hotel. Kakor je govoril dr.Eger, se je bivši predstojnik tukajšnjemu okrajnemu sodišču osmelil, v področju svojega sodišča uvesti slovenščino kot notranji uradni jezik. T a trditev ni i s t i n i ta.
Ker govorimo tu o slovenskem urariovanju, moramo seči nekoliko let nazaj.
Leta 188(5. in 1887. je dal tedanji predsednik deželnemu sodišču ljubljanskemu. Koče var, po naročilu justičnega ministrstva zbrati razne slovenske tiskovine in ionnu-larije, ki so se tedaj rabile pri posameznih sodiščih. S pomočjo drugih strokovnjakov je on te tiskovine pregledal in dopolnil in jih dal tudi jezikovno opiliti, ter je potem eelo to zbirko predložil justičuemu ministrstvu. Justično ministrstvo je te obrazce potrdilo — tedanji referent v tej zadevi v justičnem ministrstvu je bil gospod Vojteh Levičnik, sedanji deželnosodni predsednik ljubljanski — in ti obrazci so se dali tiskat in so se potem do zadnjega časa rabili pri raznih sodiščih, — seveda v kolikor je bil dotični sodnik razpoložen za slovensko uradovanje, in v kolikor je dovoljeval uradni pavšale. Pri ljubljanskem deželnem sodišču so se tudi vse te tiskovine zbrale v knjigo in se prodajale.
V teh, od justičnega ministrstva že leta 1887. in 1888. (tedaj v dobi, ko je tam služboval sedanji predsednik Vojteh Levičnik) potrjenih obrazcih, kateri so spisani izključlji-vo v slovenskem jeziku — se nahajajo slovenski zaznamki, slovenska navodila za pisarne, slovenska lustra itd. Ako si posamezno sodišče ni naročilo zaradi nedostatnoga pavšala teh tiskovin, dalo si jih je pa lito-grafirati po teh uradnih vzorčili na stroju, ki se nahaja pri sodišču.
Tu poudarjamo posebno, da je na ta način justično ministrstvo samo potrdilo rabo slovenskih zaznamkov, slovenskih navodil za pisarne. Oe jih je pa potrdilo, je to gotovo storilo iz razloga, da se uporabljajo pri sodiščih, ne pa morebiti zategadelj, da leže zaprašeni v kaki sodnij-ski registra!uri.
Okrajno sodišče v Ljubljani je tedaj uporabljalo te tiskovine, v ko-iikor so se dale rabiti po upeljavi novega civilnopravnega reda in delali so posamezni sodniki pri tem sodišču slovenske zaznamke. To je bilo pač naravno; saj je izdalo justično ministrstvo samo slovenske zaznamke in ker jih ni nikdar preklicalo, je še bolj naravno, da so se delali slovenski zaznamki ne samo pri ljubljanskem, ampak pri marsikaterem drugem okrajnem sodišču.
To pa je bil ogenj v strehi. Očitali so sodnikom, da hočejo s temi zaznamki izpodriniti notranji uradni jezik, ki je, četudi brez vsake potrebe, nemški. Svetnik Einspieler in ž njim razni drugi uradniki so ura-dovali tako, kakor je to svoj čas potrdilo in dovolilo justično ministrstvo s tem, da je izdalo dotične slovenske tiskovine, — in kakor so preje mnogo let neovirano uradovali.
To slovensko uradovanje v tem smislu pa je grajal sedanji predsednik Albert Levičnik — mož, ki je svoj čas sam potrdil, ali vsaj kot referent v potrdilo priporočil dotične slovenske tiskovine.
Svetnik Einspieler potemtakem ni skušal uvesti notranjega slovenskega uradnega jezika, temuč se je kot vesten, neodvisen sodnik strogo držal svoječasnega dovolila justičnega ministrstva in. je kakor drugi sodniki le v toliko uradoval slovensko, v kolikor se je od leta 1886. sem slovensko uradovalo.
Vse to pa kaže, da poskušajo predsednik Levičnik in drugi oblastniki slovensko uradovanje utesniti na minimum. Da je temu tako, dokazuje svoječasna interpelacija poslanca Hribarja na justično ministrstvo, obelodanjena v vašem listu, s katero je dokazal, da je deželnosodno predsedništvo takorekoč izključilo iz nadalnjih naročil neke slovenske tiskovine, ki so bile doslej neovirano v rabi.
Zoper vsako utesnitev v slovenskem uradovanju pa moramo vsi Slovenci brez razlike stanu in političnega prepričanja nastopiti, izjavljajoč, da si ne pustimo utesniti slovenskega uradovanja v kolikor je dose-daj v rabi od nikogar in tudi od gospoda predsednika Vojteha Levični-ka ne, ki je bil, kakor smo ravnokar dokazali, od ministra Pražaka v justično ministrstvo poklican, svoj čas glede slovenskega uradovanja popolnoma drugega mišljenja, kakor je danes na koncu svoje uradne karijere.
Jasno je tedaj kot beli dan, da svetnik Einspieler  ni   upeljal nobe-
nih jezikovnih novotarij pri okrajnem sodišču ljubljanskem, da tudi ni ničesar zakrivil, kakor da je v smislu jezikovno vprašanje določujočih ministrskih naredb, na podlagi starejših in novejših obrazec v, po praksi, ki velja že od leta 1880. naprej, uradoval ter delal tako, kakor druga sodišča na deželi, pa tudi c. kr. deželno sodišče in kakor zahteva dobro in hitro uradovanje in korist ljudstva.
In vendar je moral biti ponižan, je moral pasti, ker je to zahteval vsemogočni nemški »Volksrat« na Kranjskem!
Da bode podoba popolnoma jasna in enotna, moramo še nekaj pripomniti! S svetnikom Einspielerjem je bil discipliniran sodnik, ki ni še nikdar nastopil politično, ki se sploh ne bavi s politiko in o katerem celo dvomimo, če uporablja svoje državljanske pravice v to, da gre volit, mož, ki živi edinole svojemu sodniškemu poklicu. Eno napako pa ima in ta je — da je Slovenec ne samo po rojstvu,  temuč tudi po prepričanju!
In to zadostuje, zato je bil ne-številnokrat preteriran, če so ga tudi na drugi strani obsipavili s priznanjem njegove neumorne delavnosti !
Še neko drugo tendenco ima pa ta nastop nemškega »Volksrata« — onemogočiti slovenskim sodnikom avaneement ali ga naravnost zapreci t i — na drugi str ni pa pospeševati avaneement raznih nemških nacionalnih sodnikov, od katerih nekateri niso niti zmožni sestaviti pravilno slovenski pisanega zapisnika. Imamo izvrstno kvalifikovane slovenske sodnike! Dočim so prerinili do 7. dijet-nega razreda, so razne naše Levce, Smolete, Višnikarje, Skrije preskočili Elznerji in dr. Wagnerji! In kar stoji graško nadsodišče, še ni imelo nikdar v svoji sredi nad sodnega svetnika Slovenca! Tako smo res narod druge vrste, — dobri delavci, za katere pa niso višje instance!
In vendar nas slovenske sodnike ne sme oplašiti to nezasluženo preziranje in zapostavljanje! Neustrašeno delajmo naprej za procvit pra-vosodstva in za blagor našega naroda! Motijo se gospodje, če mislijo, da bodemo svoj tilnik upognili dr. Egerjevi komandi! Motijo se pa tudi, če mislijo, da so nam z discipliniranjem Einspielerjevim postavili eksempelj!
Eksempelj so nam statuirali le v tem, da so nam postavili svetnika r^inspielerja za vzor vestnega sodnika in kremenitega značaja. Hujši časi so bili za nas slovenske sodnike
LISTEK.
UubijansHi Zvon I 1908.
(Konec.)
Preidem k pesniškemu delu in prav tako lahko opozarjam na to, da je letos bogastvo verzov, lepili in jedrnatih ter novih, originalnih idej očito in značilno za sedanjo pesniško generacijo. A najprej grem v vi/i t o t mojstrom.
A. Aškerc je tu s svojo »Ribniško čarovnico«, daljšim epskim spevom, ki sloni na zgodovinski anekdoti iz praznovernega srednjega yeka. Pripovedovanje mu je široko, m imenitno je pogojen naivni ton grajskega pisarja, ki je zabeležil ta dogodek. V »Baladi o lepi Urški« je obdelal Aškerc isti motiv kakor Prešeren, in zanimivo je primerjanje, kako sta oba pesnika zgrabila in izrazila isto snov.
Oton Zupančič me je s svo-Jnn »Jeralom« presenetil. Kakšna Plastična, široka epika je to! Zaniha me, kakov bo ves ep, zakaj tu ^amo le dva poglavja. Ako se pesniku tudi drugi deli tako imenitno Posrečijo — in zakaj bi dvomil — Potem imamo Slovenci prvi satirični eP- Tako nam bo lirik zabardil ču-
hud
len in nesrec-
clovito historijo o nem Jeralu.
A. F u n t e k je zvest »Zvonov« pesnik še iz prvih letnikov; tudi letos nam je podal nekaj iz svoje pesniške mape. Oglasila se je naša vrla pesnica Nataša, in peli so naši mladi in najmlajši predemikoviči. Naj jih pokličem po redu: I. C, Golob, Gradnik, Griša, V. Levst.'k — v sonetu je junak, njegov jezik! — V. Mole — pesnik plamenečega kolorita — M. Pugelj — njegov »Sveti I z i d o r«, narodna legenda je originalna in krepka. Tudi »Petmška«, naš pesni k-izgnanec v daljnji Rusiji se je spomnil »Zvona«. Bodite mi vsi pozdravljeni!
V člankih gre prva beseda dr. Jos. T o m i n š k u , ki nas je v »Slavni in bedni Italiji« vodil po najznamenitejših mestih apeninskega polotoka. Jako poučen in zabaven — čita se zanimivo kakor roman — je ta potopis; kdor hoče poznati vsaj nekoliko Italijo iz senčne in tudi vesele strani, njen socialni položaj, naj čita ta temeljiti spis.
Dr. D. Šandove »Osnovne misli k bodoči zgodovini slovenskega slovst v,a« zaslužijo vso pozornost, ker odpirajo novo obzorje slovenski literarni zgodovini. Aktualen je dr. B. Vošnja-kov spis »Slovanski  shod v Pragi«
in istotako so vsi drugi spisi v tem »Zvonu«   strokovnjaški in zanimivi.
»Listek« je bil vse leto bogat in raznovrsten, literarna kritika vestna, temeljita. Zato z mirno vestjo najtopleje priporočam »Ljubljanski Zvon« slovenskemu občinstvu in h koncu naj govori »Uredništvo« samo.
»Ne mislimo razvijati programa, ker je itak znan, niti ne naštevati del, ki jih hočemo prihodnje leto priobčiti v našem listu. Le toliko naj naglašamo, da razpolaga uredništvo »Ljubljanskega Zvona« že zdaj v izobilju z najmnogovrstnejšim izbrani m leposlovnim gradivom in da je v vsakem oziru preskrbljeno za to, da prihodnji 29. letnik našega lista ne bo le vreden vrstnik svojih prednikov, ampak v tem in onem pogledu še popolnejši in zanimivejši.«
Tako! Stopimo v krog njegov, da slišimo »Zvonov« glas!
_ C. Golar.
Jonove sKrlraojti.
(Dalje.)
m.
Tretji dan predpotdne se pripeljeta trgovec Ambrož in njegova hčerka Kristina. Ambrož je visok, šestdesetleten starec, raven je in suh, obraz ima rjav in naguban, kadar se smeje, se mu kažejo rameni* in črni-
— a prestali smo jih — upamo, da se še tudi otresemo vpliva nemškega >/Volksrata« na naše pravosodstvo.
Končno pa še to gospodu predsedniku Levičniku: Ko se bodete čez dolgo ali kratko poslavljali iz justično palače, ali vam ne bode čas vašega pokoja grenila trpka zavest, da ste zadnje dnove svojega uradnega poslovanja uporabljali na kvar slovenskega naroda, zaradi katerega ste bili svoj čas, ko ste ga še ljubili iz vsega srca, kruto preganjani?
Proti predlogu Ko lisko-Axmann.
Praga, 12. januarja. Eksekn-tivni odbor češke katoliške stranke je izdal tole izjavo: V nižjeavstrij-skem deželnem zboru je bil sprejet Axmannov predlog, da ima nemščina veljati na vseh ljudskih šolah na Nižje Avstrijskem kot izključni učni jezik. Izvrševalni odbor češke katoliške stranke smatra ta predlog za težko razžaljenje vsega češkega naroda in kot poziv k borbi na življenje in smrt proti češkemu narodu, ki ima že stoletja svojo domovinsko pravico na Nižje Avstrijskem, zlasti pa na Dunaju. Izjava nadalje naglasa, da nasprotuje Axmannov predlog krščanski ljubezni do bližnjega, državnim temeljnim zakonom in zakonu o ljudski šoli. Konec izjave se glasi: Sprejermimo bojno rokavico, ki so jo nam vrgli v obraz krščanski social-ci, in se hočemo složno z drugimi če škimi strankami boriti za pravice našega naroda na Nižje Avstrijskem do zadnjega vzdihljaja, Naši državni poslanci pa se bodo poslužili vseh sredstev, da Axmannov predlog ne bo dobil cesarjeve sankcije.
Iz Bosne.
Sarajevo, 12. januarja. Zastopniki avstrijskih in ogrskih podanikov so se obrnili na voditelje hrvaške stranke, da bi jim odstopili nekaj mandatov v bodočem deželnem zboru. Avstrijski in ogrski podaniki zahtevajo zase eden ali dva mandata, da si s tem zagotove varstvo svojih interesov. Seveda je mogoče te mandate dobiti samo potom kompromisa s katoliško hrvaško stranko. Dosedaj še vodstvo hrvaške stranke ni dalo na to zahtevo nobenega odgovora.
Sporazum med Avstro-Ogrsko in Turčijo.
Dunaj, 12. januarja. Uradni korespondenčni biro javlja iz Carigrada: Veliki vezir in minister zunanjih del sta se  napram poslanikom
izrazila, da sta zadovoljna z avstro-ogrskim predlogom. V ministrskem svetu je bil proti sprejemu avstrijske ponudbe zlasti mladoturški ju-stični minister Refid hej. Najbolj nasproten pa je, da bi se avstro-ogr-ske propozicije sprejele, predsednik državnega zbora Ahmed Riza. Vendar pa vlada upa, da bo opozicijo lahko premagala. Govori se, da je ruski veleposlanik Sinovjev turški vladi izjavil, da se Rusija ne identificira s Srbijo (f) in da na vsak način želi, da se ohrani mir na Balkanu.
Dunaj, 12. januarja. Jutri ima turški parlament sejo. V tej seji bo veliki vezir Kiamil paša poročal o sporazumu z Avstro-Ogrsko. Ker ima veliki vezir večino parlament;! za seboj, je sprejem j>ogodbe z Av-stro-Ogrsko zagotovljen.
B e r o 1 i n , 12. januarja. »Ber-liner Zeitung« javlja, da je sultan osebno vplival na ministrski svet, naj sprejme avstro-ogrske propozicije.
B e r o 1 i n , 12. januarja. Av-stro-Ogrska je pripravljena skleniti s Turčijo trgovinsko pogodbo na zvi-šanem carinskem temelju in se odpovedati svojega protektorata nad katoliško cerkvijo v Albaniji.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d , 12. januarja. Danes je imel ministrski svet sejo, ki ji je predsedoval krali Peter sam. V seji so razpravljal] o političnem položaju s posebnim ozirom na preokret v Turčiji.
Dunaj, 12. januarja. Iz Bel-grada javljajo: Ko se je pričel ministrski svet, je prišel kralj Peter ter takoj prevzel predsedstvo. O političnem položaju se je razvila zelo živahna debata.Razni govorniki so baje napadali Milovauoviča, češ, da je on kriv vseh neuspehov srbske zunanje politike. Ministrski svet je proglasil za življensko vprašanje Srbije, da se prepreči sporazum med Avstro-Ogrsko in Turčijo.
Solun, 12. januarja. Tu sem je dospelo več danskih parnikov, ki imajo na krovu 300 ton vojnega materiala, streljiva in smodnika za Srbijo.
Belgrad, 12. januarja. Listi javljajo, da se ruski general Lipovac v kratkem vrne v Srbijo na čelu 50 tisoč ruskih prostovoljcev.
Belgrad, 12. januarja. Vojni minister je že v drugo naročil v Rusiji 1200 konj za poljsko topništvo. Te dni odpotuje posebno odposlanstvo v Belgijo in na Francosko z naročili za municijo.
kasti zobje, drobne vodene oči skoro popolnoma izginejo, lici se nagubata na desno in levo v tropo sporedno zaokroženih brazd in gub. Kristina je velika in vidno zdrava. lase ima črne in bogate, oči živahne in temne, v obraz je rahlo zarjavela, vendar polna, sočna in lepa. Vesela je, smeje se na glas in do malega bahato, svojo prijateljico Katinko nekako konvencionalno objame in poljubi, ko stisne Janu roko, ne zar d i več v lica, kakor včasih, ogovori ga vljudno in glasno, ko stopata po stopnicah v jedilno sobo, mu pripoveduje o sebi, o svojem življenju, sama sebe skuša ironizirati.
»Kako ste se vi izpremenili!« — se čudi Jan. »Nepričakovano! Prej plašno, strahopetno dekletce, zdaj pogumna gospodična!«
Kristina se smeje sama sebi, spominja se minulosti in govori tise.
»Ali še veste, gospod Jan,« — izprašuje — »kaj se še domislite. V lopi — takrat, ko ste me poljubili, kako sem brez primere jokala in tarnala! Mislila sem, da je poljub ogromen greh, da postane dekle zaradi njega — bog ve kaj, mati!«
Sama sebi se smeje, koketno se ozira v Jana, ki se mu dozdeva ne-r adoma vse tako izpremenjeno, vsakdanje, banalno. Vse je predra-gačeno, cela hiša je druga, njeni prebivalci niso ve£ taki, kakršni so
bili, oče je drugačen, mati, Katinka in ta Kristina, moj Bog, tisto pobožno, plaho, greha se boječe dekletce.
Dospeli so v jedilnico. Ambrož odpira ročen kovčeg, jemlje iz njega v papir zavita darila in jih deli med domače. GosiKukirju da lovsko pipo z dolgo pisano cevko, gospodinji črno svileno ruto, Katinki droben zlat prstan z rdečim kamenčkom, Janu elegantno črno šatuljo za tobak in cigarete, pred malim Milčkom razvije iz papirja pisanega žandarja, ki stoji ravno kakor sveča, ima na rami puško s srebrnim bajonetom in na glavi klobuk s svetlo in mehko perjanico.
»Kaj znaš!« — vprašuje prijazno. »Povej nam kaj lepega, pa ga dobiš!«
In Milček pričenja ves v ognju: »Katinka me je naučila!« pravi. »Tole je!« — in deklamira s sekajočim, enakomernim glasom: »Kokoška in petelinček. Kokoška je imela rada petelinčka, kupila je rdečega blaga in mu je napravila hlačke. Petelinček jih obuje in mesto, da bi jih varoval, hodi v njih po blatu. Kokoška ne mara več zanj in je jako, jako žalostna!«
»Dobro si povedal!« — pohvali Ambrož, ponudi lesenega žandarja, in Milček vesel odskače.
Tudi Sultan, veliki, črni pes, sedi sredi sobe, kakor bi čakal darila.
ljubljanska nemška smire —pred sodiščem.
Marsikake zanimivosti smo že imeli priliko poročati iz nemškega gledališča, zanimivosti, ki so prezna-čilne za dogodke, ki se vrše v našem deželnem gledališču, torej zavoda, ki ga vzdržuje dežela, v kateri biva nad 9orr prebivalstva slovenske narodnosti. Ne zanimali bi nas ti dogodki toliko, ako bi zadevali samo notranje razmere one v našem deželnem gledališču nastanjene, do pred kratkim še z denarjem slovenskih mlačnežev in nezavednežev vzdrževane nemške šmire — saj gledališče se to sploh ne more imenovati
— ali dogodile so se stvari, ki tako glasno kriče po remeduri, da ne moremo in ne smemo molčati.
Omenili smo že svoj čas nekaj o prireditvi opere »Carmen« v nemškem gledališču. Natančnejše podatke smo dobili sedaj, in slovensko javnost, posebno pa najkompetentnejši faktor — d ež e 1 n i odbor ima sedaj besedo.
Pel se je namreč oni ženski ter-cet v tretjem dejanju pod vso kritiko, za kar je bila edina krivda nezmožnost kapelnika. Ko se mu je to očitalo, izbruhnil je iz sebe celo vrsto psovk, med temi tudi: »windi-sebe Liige, Frechheit«. Tako se drznejo nemški pritepenci v slovenskem deželnem gledališču nečuveno žaliti slovensko narodnost, prišlo je torej tako daleč, da smejo take vse-nemške ničle v deželnem zavodu rabiti besedo »slovensko« kot — navadno psovko!
Daleč smo prišli! Sveta dolžnost d ež e 1 n e g a odbora je, da takoj zahteva najpopolnejšega zadoščenja za to nečuveno žalitev slovenskega naroda in izvaja svoje konsekvence. Da bi nas v našem lastnem domu psovali, to bi bilo vendarle že preveč !
Toliko z narodnega stališča. Ne moremo si pa kaj, da ne bi s splošno človeškega stališča osvetlili nekoliko onih kričečih razmer v nemškem gledališču. Ladja se potaplja, reši se, kdor se more. Zato pa je tudi težko dobiti tudi najslabših moči, celo koristov ne. In tu si pač znajo pomagati. Obljubi se poseben honorar, ljudje pridejo, a ko jih je treba plačati, jim plačajo celo
— eno kronico za predstavo! Ali ni to naravnost o d e r u š t v o?! In vsak apel na pravičnost je zastonj. Zato pa tudi ti usmiljenja vredni revčki zapuščajo drug za drugim Ljubljano, vzame jih noč. Tako so izginili neki Spann, Stelzer, Gerber, Gottsteinova itd. Enako je storil tudi najboljši igralec Z e r b i , kateremu je tudi mnogo pripomogla pristranska kritika, da se je poslovil brez slovesa, dasiravno so ga prej povzdigovali do nebes, kakor barito-nista J u r a w e t z k e g a , ki je bil toliko časa ljubljenec občinstva in kritikov, dokler niso izvedeli, da je rodom Rus. O tenoristu Leserju-Lasariju smo že pisali, a danes se je vršila v njegovi zadevi obravnava pri tukajšnjem okrajnem <•:-vilnem sodišču, o kateri poročamo v sledečem.
Tenorist Beno L e s e r - L a s n rio, ki ima izborna spričevala, in kar je več vredno in je pri obravnavi ravnatelj W o 1 f sam moral priznati, lep glas, ki ga zna tudi uporabiti, je sklenil za čas od 4. novembra 1908 pa do 1. aprila 1909 pogodbo z ravnateljem nemškega gledališča W o 1 f o m , po kateri bi dobival kot prvi operni tenor mesečne ga-
ze 120 K in 10 K honorarja za vsak nastop. Ta pogodba, — v celoti se ni prečitala pri obravnavi, priobčimo pa jo primerno komentirano, ko bomo poročali o izidu obravnave — je zelo zanimala sodnika, ki se je izrazil, da so v njej točke — c o n t r a bonos moreš, ko določa, da sme ravnatelj odpustiti angaževanca radi najmanjše nedostojnosti, oziroma popolnoma svojevoljno, kar je tudi poudarjal zastopnik Leserjev, dr. Te-kavčič.
Leser je iz Celja poslal po onem dogodku s kapelnikom Mullerjein-Premom, ki ga je v operi »Trubadurju« z napačnim dirigiranjem naravnost hotel uničiti, brzojavko, da mu je vsled Mullerjevega postopanja (»llufug«) nemogoče dalje vztrajti. Leser se je tako razburil, da je obolel v Celju in ni mogel v Ljubljano, a Wolf je smatral ono brzojavko za odpoved in je tudi pozneje Leserju, ko mu je hotel stvar pojasniti, naravnost pokazal vrata.
Poslal je nato Leserju pismeno odpoved, katere sprejem je ta vpričo detektivov, ki sta ga prišla aretirat zaradi one izmišljene ovadbe, da je napadel kapelnika Miillerja z revolverjem, zavrnil, pozneje pa vložil tožbo, da je Wolf kršil pogodbo. Pripomniti je treba, da Leser niti pojma ni imel, kako pogodbo je podpisal in jo je šele pozneje natančneje iz-poznal. Wolf nasprotno zahteva po svojem zastopniku Leskowitzu od Leserja povrnitev predujma v znesku 105 K.
Dajal je namreč Leserju majhne predujme, in izrecno sta se dogovorila, da mu bo te predujme odtegoval v/mesečnih obrokih. Sedaj pa, ko je prišla ona neopravičena odpoved, zahteva kar naenkrat ono celo vsoto od njega. Poravnati se noče, noče tudi Leserja več sprejeti nazaj, pač pa pripomni, da mu podari onih 105 K, »dass er nur weiter kommt«, trdeč: »storim pač to, dasiravno v sedanjih razmerah 100 K ni zame b a g a t e 1 a!« Ko mu sodnik le prigovarja, da naj se poravna in sprejme Leserja nazaj, češ, da je dober pevec, da ga imajo kolegi radi, je visoko zrastel ponos ravnatelja \Volfa in odgovoril je: »Ne, na noben način, kajti v moji (!) navzočnosti se je pretepal s kapelnikom. In potem je storil še več, šel me je denuncirat k »Slovenskemu Narodu!« Dr. Leskowitz Leserju: »Pa se obrnite sedaj na tiste, ki so vam rešili čast!«
Leser je pripovedoval, kaj se mu je zgodilo v Celju. Kapelnik Miiller-Prem se je zarotil proti njemu, da ga uniči. Motil ga je z napačnim taktom, ni mu dal nikdar znamenja za nastop, sploh ga šikaniral na vse mogoče načine, tako, da je celo občinstvo opazilo to nesramno, nečloveško (dr. Leskowitz posmehljivo »kanibalsko«) početje. Bolan vsled silne razburjenosti je odposlal Leser potem, ono brzojavko, katero so mu celo drugi, nekateri Celjani, sestavi li, ker je sam ni mogel. Kot priče za to navaja svoje kolege, celjskega župana in še več drugih oseb. Odločno oporeka, da bi bil s to brzojavko hotel razdreti pogodbo, temveč je hotel ž njo le protestirati proti ka-pelnikovemu postopanju. Sodnik preloži obravnavo, da se zaslišijo priče.
Cela vrsta Leserjevih som učen i-kov je bila navzoča pri obravnavi, in značilno za upravo nemškega gledališča je dejstvo, da ravnatelj Wolf nima med vsemi temi ljudmi niti enega prijatelja. Navzoč je bil Har-den, menda najboljši igralec nemškega gledališča, pevke, koristi itd., ali vse je bilo proti Wolfu in srčno
»Glej, tudi ti si tukaj!« — mu veli Ambrož, poseže v žep in mu ponudi košček sladkorja.
»Pozdravi!« — opomni psa gospodar. Sultan dvigne prvi par nog kvišku, z desno poseže do uhlja, kakor bi salutirah
»Dobro je, dobro je!« — hvali Ambrož, sede za mizo in vsi store za njim isto, pripoveduje o domu, o ženi, ki je bolehna, o otrocih, ki so zdravi in krepki, o družini, ki mnogo stane in malo dela.
»Postaral sem se!« — pravi. »Tako rečem, da ne bo dolgo tega, ko bom odložil gospodarstvo in skrbi s svojih ram na sinove in stopil v pokoj. Katinko boste dali k nam za gospodinjo, mi damo k vam Kristino, pa je našega dela konec« In se obrne h gospodarju in ga nagovori: »Tudi ti si star, prijatelj Novak, kaj se boš ubijal na stara leta in si kopal že tako prezgoden grob. Zakaj si pa izredil sina, zakaj si ga pa izštu-diral, če ne zato, da vzame ob svojem času breme s tvojih pleč in ga naloži na svoja!?«
Mladina je odšla iz sobe, gospodar, gospodinja in gost sedijo sami za mizo in modrujejo.
»Ni tako, kakor sem mislil in kakor je treba, da bi bilo!« — zmajuje hišni oče z glavo in gleda skrbno in resno v prijateljev obraz. »Sin Jan de izštudiral, tisto je že res, tudi
izpite je položil, kakor je predpisano, ali koliko se je priučil hasnega in koristnega za trgovino in gospodarstvo, tisto je drugačna zadeva. Tako se mi zdi, poglej, v svojo sramoto ti priznavani: mislim namreč, da je še tisto pozabil, kar je pametnega vča-sib znal in vedel. V tujini ne vedo, kaj je pri nas potrebno in kaj ni, zato jih menda izučijo narobe!«
»Nič ni tisto, nič!« — odgovarja Ambrož s trdnim in vidnim prepričanjem. »Mojega fanta poglej, na našega Franceta se domisli! Tam je študiral kakor tvoj, domov je prišel tako neveden kakor tvoj, ali zdaj ti ve vse in dela kakor jaz sam. Tako ti rečem, da je treba v tiste priučene nauke poseči z domačo in našo staro trgovsko in gospodarsko modrostjo, pa ti teče stvar in gre izpod rok, da je veselje. Vse — ti pravim — reši moj sin brez mene in v mojo zado-voljnost, odkar sem ga upregel v lastne vajeti in zasukal po svoje. Prejšnje čase pa je mešal, da je bilo groza. Na semnju je žrebeta, ki je bilo slabo in je kresalo, trikrat pre-plačal, od kmeta je kupil izprijene koruze in jo plačal za dobro!«
»Uvede se v trgovino zopet!« -se mesa v pogovor gospodinja. »V tvoj tir zajde, da sam ne ve kdaj!«
»Cisto    gotovo!«   — pritrjuje Ambrož.
(Konec prihodnjič.)
želelo Leserju zmage. Vse hoče pričati proti Wolfu, vse zabavlja proti neznosnim razmeram, no, Wolf pač res lahko poje ono staro pesemeo z večno lepim refrenom: »O jerum, jerum, jerum, qnae mutatio rerum!« Po gledališču se love strahovi, blagajna komaj pokriva režijske stroške, ali pa še ne, osobje kolne ravnatelja in tisto uro, ko je podpisalo svoj stradalni kontrakt, ter beži tru-moina iz Ljubljane, ne bo dolgo, in »mein lieber Augustin, alles wird hin!«
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 januvarja.
— Konfiscirani — zaradi Kranjske hranilnice. Včerajšnjo številko našega lista so nam zopet zaplenili zaradi notice o »K ranjski hranilnici«!!
— Poslanci slovenske napredne stranke so nas ve to val i, da naj se vlada pozove, da naj prestavi Kai-teneggerja in Belarja med Nemce. Gospod deželni glavar ni dopustil, da bi prišla dotična resolucija v odseku v razpravo, češ, da take perso-nalije ne spadajo v kompetenco deželnega zbora. S tem stališčem gospoda deželnega glavarja se mi ne moremo strinjati. Potem bi se v deželnem zboru ne smelo govoriti niti o baronu Schwarzu, niti o lajtenantu Maverju.
— Dr. Lampe neprestano kaže, da mu ni prav všeč, da se ne more prerekati dan na dan z našo stranko, oziroma z našim listom. Sedaj je staknil neki list na Spodnjem Štajerskem, ki o kranjskem deželnem zboru ne piše, kakor bi bilo všeč g. dr. Lam petu. Omenjena pisava po našem mnenju za današnje razmere na Kranjskem ni primerna in bi bila lahko izostala. Ravno tako, kakor bi lahko izostala vsakdanja nerganja g. dr. Lampeta. Za pisavo »Narodnega Dnevnika« na odgovor klicati celo slovensko napredno stranko na Kranjskem, je pa naravnost malo okusno! Gospoda, ponehajte že vendar s svojo malenkostno nagaji-vost jo!
— Odsek za reorganizacijo deželnih uradov je sprejel nasvete g. dr. Šusteršiča. Iz obširnega referata, omenjamo, da bodo deželni uradniki enako plačani, kakor so plačani državni uradniki.    Ravnatelj deželnih uradov dobi plačo dvornega svetnika, njegova najvišja plača bode znašala 14.000 K. Potem so plačilne vrste,   ki   bodo  odgovarjale   VL, VIL VIII., IX., X. in XI. državnemu razredu. — Pri deželnem stavbinskem uradu pride načelnik v III. razred. Osob je tega urada se močno pomnoži. — V bolnici se kreira nov prima-rij ter se   število   sekundarijev pomnoži na 8.  Temeljna   plača znaša pri   primarijih   o*200 K, funkcijska doklada pa 960 K.   Asistenti in se-kudariji dobe letnih 2800 K. Kreira se  mesto   deželnega zdravstvenega nadzornika   v   III.   činovnem redu. Vodja bolnice   dobi 2000 funkcijske doklade. — Na grmski šoli se sedaj nič ne reorganizira.   Uradnikom se da   draginjska  doklada, deželnemu odboru se pa naroča,   da stavi radi reorganizacije   primerne   nasvete v bodočem    zasedanju. Praktikantje-akademiki   vlečejo    letnih   1000 K, drugi praktikantje pa 1200 K. Spremene se tudi penzijski predpisi. Isto-tako se izboljšajo plače deželnim služabnikom.   Reorganizacija  se bode polagoma izvršila, stala pa bode že sedaj okrog 80.000 K na leto.
— Pozor gospodje deželni poslanci stolnega mesta Ljubljane! Tekom tega zasedanja deželnega zbora pride v razpravo tudi nujni predlog g. poslanca dr. Trillerja glede oprostitve novozidanih hiš od deželnih naklad najmanj 5 let oziroma usta valjenje tozadevnih terjatev. — Ker je predlog za vse prebivalstvo mesta Ljubljane vele važen in ker bi v slu čaju, ako vzpričo slabega finančnega položaja dežele propade, pomenilo to prave katastrofo v prvi vrsti gmotno najslabeje stoječim hišnim posestnikom in v širšem pomenu zadelo vse mestne stanovalce, prosimo pri zadeti vse gospode deželne poslance stolnega mesta, naj zastavijo vse moči, da se dosežejo označene olajšave, oziroma da se doseže formula, ki bi ublažila katastrofalne razmere.— Več hišnih posestnikov.
— Prirediteljem koncertov »Slo venske filharmonije« v »Unionu« v pomislek. Ni dolgo tega, kar je bilo pri nekem koncertu treba izsiliti, da so  raz  mize  v  »Unionu« prilikom koncerta    »Slovenske flharmonije« izginile nemške vžigalice. Po dotič! nem nastopu se je dogovorilo, da bo do od tedaj  po  mizah enakomerno razdeljene  Ciril-Metodove  in kleri kalne žigice. Pri prvem koncertu se je obljubo še držalo, dalje pa ne več. Bile so že prireditve, pri katerih so bile po vseh mizah klerikalne žigice Kdor ,e, da h koncertom hodijo sani o naprednjaki, kdor dalje uvažuje, da godbo podpirajo 1 e naprednjaki
in napredne korporacije, bo priznal, da je to provokacija, ki je tembolj obsodbe vredna, ker se protivi dogovoru, ki sloni itak na znani naši napredn jaški popustljivosti. Prosimo, da se to uredi, da ne bo sitnosti. Tudi mi naprednjaki smo še na svetu, dasi nekateri računi jo le še na naše žepe in listnice.
— Ravnateljstvo državne železnice v Trstu, pod vodstvom dvornega svetnika Ruffa, je tudi že prava podružnica kranjskega »Volksrata«. Tam delajo le to, kar se jim od vse-nemške gospode iz Ljubljane ukaže. Špedicija Ranzingerjeva je dvornemu svetniku Ruffu prav posebno pri srcu. Kakor znano, se je lansko jesen končno vendar že enkrat vožnje z državnega kolodvora v Šiški javno razpisalo. Dolgo let je Ranzin-ger užival brez razpisa te vožnje kot pravcato sinekuro. Državno železnico je bilo treba opozoriti na ta škandal, da se je zgenila do razpisa. Koliko se je ponudnikov oglasilo, ne vemo. Da pa sta med njimi slovenski špediter Josip Š k e r 1 j in nemšku-tar Ranzinger, to nam je znano, kakor tudi, da je Škerljeva ponudba za železnico ugodnejša.Narav-na pamet bi pričakovala, da se po konkurenčni razpravi podelijo vožnje najcenejšemu ponudniku. Dvorni svetnik R u f f pa je stvar tako zaobrnil, da se razpis ter ponudbe sploh niso rešile, temuč da ostane začasno pri starem. Stvar nam je umljiva, ko še izvemo, da je dr. Eger Ranzingerja kakor medveda vodil okrog tržaškega ravnateljstva. Ce sta storila tam še kaj več, kakor le prosila, o tem danes še nočemo pisati. Razpis je ostal nerešen in ž njim stari položaj, da namreč dražji ponudnik Ranzinger še vedno prevaža. Torej je uspeh isti, kot da se je višjemu ponudniku v škodo državnih železnic delo oddalo. To diši prav močno po korupciji v prid nemškemu nacionalcu Ranzingerju. Prav bo, da se o tem v državnem zbor kaj omeni, da ne bo dvorni svetnik Ruff, ta »koncesija« Slovencem, te korupcije več nadaljeval!
— Slednjo   obzirnost   v stran!
Piše se nam iz slovenskega Štajerskega: Znano je, da dobe naše »nemške« šole  na  slovenskem Spodnjem Štajerju   posebnega   okrajnega šolskega   nadzornika.   Naš za nemštvo tolikanj vneti deželni šolski svet je temu nadzorniku   že   določil njegov delokrog ter tudi odredil,   da bode uradni njegov sedež v Celju. To je zdaj dognana stvar in nam Slovencem je s tem dejstvom resnično računati. — Odslej bodo »nemški« učitelji na slovenskem Štajerskem  sklopljeni v posebno skupino, bodo imeli čisto separatno pod egido za to postavljenega okrajnega nadzornika svoje uradne konferencije itd. S tem pa napoči našemu  slovenskemu učiteljstvu povsem nova doba. Vse dosedanje uradno postopanje se mora radikalno pre-drugačiti! Vse tisto nemško razpravljanje in uradovanje mora prenehati. Saj vendar ni več povoda v to. Deželni šolski svet sam ga je odpravil. Nemških učiteljev med nami ni več, nemškutarji pa ne pridejo v poštev. Slovenščini  gre  po zakonu popolna ravnopravnost.   Odslej  se ima torej pri vseh konferencijah obravnavati zgolj v slovenskem jeziku, nadzorniki imajo svoje  referate   reševati le slovensko,  vse  dopisovanje šolskih oblasti in šolskih vodstev se ima vršiti samo v slovenščini.  Zato pa zahtevamo  tudi  slovenskih potrebnih tiskovin! Dosti dolgo se je ravnalo z našim jezikom prav po mačehovsko. To mora prenehati. Mi hočemo svoje pravo, ki nam gre. Obzirnosti ne poznamo več.   In do koga neki.    Ce se peščici namišljenih Nemcev pri nas koncedira vsemožnih koncesij, potem hočemo biti tudi  mi  gospodarji na rodnih  svojih  tleh.  Brezobzirno se bomo potegovali za svoja prava!
— Iz železniške službe. Z novim letom so avanzirali pri državni železnici: V 8. službenem razredu: v statusu Ji.: Nikolaj P o 1 j a k v 9. službenem razredu statusu I. Robert U 1 -P o r k a p i č , železniška konci pista v Trstu, v statusu II. Al. Olivo, pristav v Ljubljani, v statusu IV. Srečko B e n e d e k Vinko Škof in Rikard N e g o v e -t i č , pristavi v Trstu, Tomo E i c h h o 1 z e r , pristav na Grosupljem, Ivan R a u t e r , pristav v Bohinjski Bistrici, Viktor T s c h r e t n i k in Ignacij P e r n e , pristava v Ljubljani, Simon Ljubic, pristav v Trstu, Ivan Zupane, pristav in postajenačelnik v Lescah, Karel Ogoreutz, pristav v Podnartu, Ivan Pečar, pristav in postaj ena čelnik v Medvodah, Peter Š 1 e g e 1, pristav v Vižmarjih, Fran Kuna-ver, pristav na Jesenicah. V 10 službenem razredu avauzirajo asi-stentje v statusu IV.: Josip Mora vec v Trstu, Josip Obod v Kanfa-naru, Avgust Š e m e v Trstu, Ant V e b e r , Lovro Svetina in Jos. Božič na Jeenieah, Al. G e r m e k v Trstu in Emil M a k u ž v Trstu (status V.).   Za železniške asistente
Ljubljani. V so avanzirali: čar in Emil
so imenovani: Fran Breceljnik v Podnartu, Boguslav B e r b u č v Gorici, Jos. Žnidarčič na Opči-nah, Fran Podbregar pri Sv. Luciji, Fran Z 1 a t n a r v Ljubljani (status IV.), Edmund Bevc in Jos. Korošec v Trstu  (status V.).
— Iz šolske službe na Štajerskem. Za strokovno učiteljico na dekliški meščanski šoli v Mariboru je imenovana Ida pl. Kiesewetter, doslej strokovna učiteljica v Knitel-feldu, provizorična učiteljica v Hengsbergu Marija K o 1 m e r i č za definitivno učiteljico istotam, bivša privatna učiteljica v Ljubljani Er-nestina E 1 s n e r pa za učiteljico na dekliški ljudski šoli v Ptuju. Za uci teljico ženskih ročnih del v Skocjami je imenovana Vida J u r k o iz Razbora. Definitivni učiteljici Frančiški Horvat v Ljubnem se je dovolilo, da se omoži z učiteljem Mar tinom S o 11 a r j e m istotam.
Iz pisarne slovenskega gledališča,   V četrtek se Lecocqova opereta v treh   dejanjih »Girofle - Girofla< ponovi. — V sobota  se   igra prvič drama »Simone« v   5   dejanjih j>o Champolu spisal Catulle de Nion. T;» drama je psihološko jako zanimiva ter je polna napetega dejanja, ki se vrši v   hiši   bankrotnega   grofa v Parizu in na gradu ladv d' Auronovt v Angliji. Glavne vloge   imajo ga Borštnikova, gdč. W i n t e r n v a , gg. Nučič, Uičič in Dragutino vič.
Slovensko   gledališče. »Girofle Oirofla« — kako ljube   spomine na davno pretekla leta vzbuja že naslo\. Menda je že nekaj nad trideset let tega, kar so to opereto   prvič seveda nemški peli v starem gledališču. To je bilo tedaj, ko   so   bile slovenska predstave še velika redkost in ko so bile dosledno tako   slabo obiskani', kakor so zdaj v Ljubljani samo nem ške predstave.   E, kako se je vse od tedaj premenilo in tudi okus. Kar je pred več kot   tridesetimi   leti ljudi spravljalo še v ekstazo, to se nam zdi danes zastarelo.   Libreto je nedvom no malo duhovit in njegovi dovtipi ne napravljajo danes nobenega efekta več. Toda ljudje imajo svoje vrulje na neverjetnostih in tudi na bu-dalostih, se radi   smejejo,  poslušaj■> radi ljubeznive melodije, gledajo radi slikovite prizore, pestre kostum eksotičnega značaja, hude tašče, b( daste zakonske može in polne triko - to jamči opereti še mnogo repri/. Godba je prikupna, lahka in graii jozna, če prav je časih nekako oper no za barvana.   Predstava je bila sceničnem oziru vse pohvale vredna Posamični prizori so bili res slikovi ti.   Tudi naštudirana je opereta dobro in se je izvedla brez večjih hib. Glavno vlogo je imela gdč. Hader b o I C o v a. Sicer je bil kontrast med značajema, ki jili   je predstavljale, nekoliko premajhen, a v   obče se je izvrstno obnesla. Pela je z zinago\ i-to bravuro in igrala z naravno ljubeznivostjo. Gledalci so je   bili ren veseli, kadar je bila na odru. G. Boli u s 1 a v je žel mnogo priznanja bedastega zakonskega moža, ki ga je predstavljal.    Gosp. P o v h e je pel mavriškega gromovnika,   ne vedno pravilno, a dobro, in bil je res gn>/. vit.   Gospa   I) r a g u t i n o v i č e v ;< je dokazala izreden talent   za hu<!" taščo. Maraskina je igral vedno sini patični g. Ili e i č   prav prikupno. Gdč. T h al er j e v a in g. 1* e š k <>-v a sta bili tudi deležni pohvale, k;n so je predstavljale] želi   in tstotako zbor.
Skivači, pozor! V zadnjem času se je začel pod Ti voli jem prav živahno razvijati skivaški sport. Stvar bi bila sama na sebi popolnoma v redu. ko bi se ta za Ljubljano novi spori \ ršil v primernih mejah.   To pa se žal ne godi, ker skivači se vozijo k;u navprek ne meneč se za   pešpota, s katerih je dal mestni magistrat ol) ne majhnih stroških odkidati sneg Pri takem neprevidnem drčanju nagromadeni sneg zopet nazaj ru> vsled česar    postanejo pešpota sprehajalce neporabna, dalje pa tudi gozdni nasadi zlasti mlade smn čiee trpe mnogo kvara, če se na nj*' ne pazi. Skivače torej nujno pozivlj» mo,naj pri svojem lepem športu vpo št e vajo nekolko več previdnosti pn nasadih in več    obzirnosti nasproti drugemu občinstvu.
Društvo strojnikov.   Občni ibtf krajevne skupine Ljubljane in okolj ce zveze avstrijskih,   strojnikov. J'1 bil v nedeljo 10. jan. v hotelu Štrukelj. Referent Žirovnik je poročal o stanju strojnikov in o reformi za iz pite strojnikov.   Ti predpisi so l;" zastareli, da ni več mogoče ž njifl)' izhajati, saj so še izza   časa Marij' Terezije. To naj bi bila skrb za jav no varnost, da se vsakega pripusti \ skušnji, naj ima zadostno prakso a11 ne 7 Temu se strojniki odločno upira jo. V e. kr. ministrstvu za javna of* la se je obljubilo, da se bo ta predp1'' popoluoma preosnoval.   Na občne111 zboru so bili voljeni v odbor nasled nji gg.: Ivan Žirovnik, predsednik Karel Šarbort, namestnik; Hernm11
(Dalje v prllofi).
Priloga „Slovenslemn Harođn" št 9, dne 13. jannvarja 1909.
\Vaibl, blagajnik; Tonio Wojnovh\ namestnik; Ante Justin, tajnik; Fr, Klančnik, namestnik; Leopold Rozman in Ante Ehrlicli, revizorja. Sprejeta je bila resolucija, s katero se zahtevajo strogi predpisi: 1. Glede izkušenj strojnikov, strojniških pašnikov in kurjačev v smislu resnično doprinešenega dokaza zmožnosti, oziroma primerne izobrazbe za delo; 2. raztegnitev postavno predpisanega roka za motorje in stroje vsake vrsti' pred katerim nikdo, tudi neizpraša-ni, ne sme postati strojnik pri goto vih strojih; 3. glede upeljave uradniške izpraševalne komisije za stroj nike, strojniške paznike in kurjače, pri katerih bi bili tudi prisotni izvedenci v tej stroki; 4. glede enakovrednosti, pridobljenih spričeval v avstrijski kakor v ogrski polovici; 5. in zadnjič glede podržavljenja revizijske službe in njene izpeljave v tem smislu, da se obstoječi naredbi za nadzorništvo pri kotlih dodado še praktično izobraženi revizijski organi prizadetega stanu. Zbor stabilnih strojnikov tudi najodločneje obsoja zlorabo, ki se mnogokrat dogaja pri današnjih skušnjah, ki kot take nikakor niso primerne, da ustvarijo zanesljivo moštvo strojnikov in paznikov. Te na praktičnih skušnjah sloneče zahteve zaznamujejo v jasnih potezah smer, v kateri se lahko uspešno izvede času primerna reforma cele postavodaje, za varstvo pri javnem delu, in zato pričakujejo pol-noštevilno zbrani stabilni strojniki iz mesta Ljubljane in okolice, da se naša želja izpolni, s tem napravi resnično jamstvo javne in lastne varnosti.
Sad nemških listov. Minoli teden se je v Ljubljano pripeljal neki gospod z Ženo. rodom iz Nemčije. Takoj pri izstopu iz kupeja se je vljudno obrnil na peronu na nekega tamkaj se nahajaj o čega gospoda in ga prav zaupno vprašal, Če mu svetuje, varno iti v mesto. Ta ga gleda, kaj hoče to pomeniti, slednjič pa po-praša, čemu to vprašanje. „Ja, ver-zeihen Sie mein Herr, ich habe in den deutsohen Zeitungen gelesen, dass in Laibaoh kein Deutsoher seines Le-bens sioher ist" je bil tujčev odgovor. Ko mu je potem navedeni gospod smehljaje odgovoril, da po našem mestu prav brezskrbno lahko hodi tako ob 12. podnevi, kakor po noči, se mu je tujeo prav kavalirsko zahvalil in odšel svojo ženo pod pazduho držeč, v mesto, kjer je ostr-mel pred pasjo žurnalistike svojih lastnih bratov. K temu naj le pore-Jemo, da najdostojnejši Slovenec v materinem jeziku n. pr. v Gradcu, ali na Dunaju, da še oelo v Celovcu, Celju, Mariboru in Ptuju se nekaj repenčijo. ne izve za pred nosom mu stoječ hotel. In tako škandalozno pisavo seveda naša čestita oenzura dopušča. No. s tem ne bomo še šli pod zemljo. Še prav trdno bomo obstajali, pa Če se vsa nemška psevdožur-nalistika postavi na glavo.
„Slovenska Matica11. Vnanjim članom „Slovenske Matice" se prično razpošiljati edioije za leto 1908 prihodnji teden. Razpečavanje je oviral geološki zemljevid, ki ni bil pravo Časno gotov.
Skupščina odposlancev ,Zveze slovenskih pevskih društev' ne zboruje, kakor je bilo prvotno napovedano 17. t. m., temveč v četrtek, dne 4. februarja ob 3. popoldne v „Glasbeni Matici".
Predavanje  o „RdntgeDOvih Žarkih11 je danes zvečer v „Mestnem domu". Delavoi in dijaki imajo prost vstop, drugo občinstvo plača 20 vin vstopnine.
Za mestne uboge Gosp. Anton
Lenarčič, o. kr. finančni nadsvetnik v Ljubljani, daroval je namesto venoa povodom smrti fin. svetnika g dr. Ivana Mraka za mestne uboge znesek 20 K.
Pri mizarskem mojstru Pra-protniku v Jenko tih ulicah so zapustili danes vsi delavoi službo, ne da bi navedli kak vzrok za to.
Potres. Danes zjutraj ob 742. je bilo čutiti v Ljubljani, Trstu, Gorioi lahek valovit potres v smeri od severa proti jugu. Trajal je okoli 6 sekund. Po sobah se je treslo pohištvo.
Prostovoljno gasilno društvo V ŠkotU LoU priredi 17. januarja v prostorih pri „Krom"  plesni venček.
Vlom* V noči na soboto je neznan tat vlomil v poštni urad v Lescah in odnesel majhno blagajnico z zneskom 300 K.
III. občni zbor »Ribniškega Sokola" 86 je vršil dne 6. t. m. v sokolski telovadnici ter je privabil 48 olanov. Iz poročil odstopivšega odbora, kateri je imel v 11. upravnem leta (1908) 13 sej, je razvidno, da je ta storil v polni meri svojo dolžnost. Koncem 1. 1908. Šteje drultvo B ustanovnike, 1 ustanovnioo, 74 iz-vršujočih in 44 podpornih Članov. Društvo ima prostorno in povse pripravno telovadnico ter kompletno najmodernejše orodje, katero je, ka kor tudi prapor, plačano ter je še prebitek v blagajni.  V 1. 1908 se je
napravilo 5 pešizletov (69 km), med katerimi je posebno omeniti onega v Velike LaJČe in na Turjak k Ciril -Metodovim veselicam — II. zle ta gorenjskih sokolskih društev v Kranju se je udeležil „Ribniški Sokol" korporativno s praporom, istotako pogreba narodnih mučenikov v Ljubljani. Priredil se je 23. februarja 1908 1. sokolski ples pod imenom nPod rešetom", kateri se je impozantno izvršil. Letos se vrši II. sokolski ples pod imenom „ Rdeča noč" na pustno nedeljo ter se že vse predpriprave za to vrše ter bode lanskega brez-dvomno prekosil. Telovadni obisk je bil dober in je telovadilo v oelem letu 1216 telovadcev v 112 urah. Najvišji obisk 24, najmanjši 4, povprečni 10 86. Koncem leta 1908 je bilo 19 telovadcev. Naraščaj je telovadil v 75 urah; povprečni obisk 14, število dečkov 25 Ženski odsek (7 članic) je telovadil 21krat, povprečni obisk 5. Sklad za „Sokolski dom" v Ribnici je narasel v enem letu na 930 K ter bode še ta mesec prekoračen prvi tisočak! OdstopivŠemu odboru se je izreklo na ta način priznanje, da je bil z vzklikom zopet voljen ter se je vršila le dopolnilna volitev dveh Članov in namestnikov po listkih. V odbora so tedaj (po konstituiranju v prvi seji dne 11. t. m.): Dr. A. Sohiff-rer, starosta; B. Fišer, podstarosta; A. Juvano, načelnik; A. Spende, taj nk; F. Peteriin, blagajnik; Ivan Arko, Fr. Burger, Ivan Klan (na nove) R Piiker (na novo), odborniki ; I Zadnfk ter F Klinar, namestnika. Prtglegnika računov: C. A. Fa bian in A Adamič. Praporščak: F. Rib-, namestnik; I. Salat. Delegatje v zvezni občni zbor bratje: Adamič, P. AnČik, F Burger, Fišer, Ivan Klun, Jakob Klun, F. Krizman, A. Prepeluh in Spende. V upravo sklada za „Sokolski dom" so po odboru izvoljeni: Ivan Arko, FiŠer in Ivan Klun. Veselični odsek za II. sokolski ples: Ivfin Arko, Fišer in Spende. Tako stopa „ Ribniški Sokol" v svoje III. upra no leto ter hoče čilo korakati po začrtani poti naprej, Časti-temu ,Dcmoljubovemu" dopisniku pa kličemo, da je namen sokolstva: „Po-vzdigniti in okrepiti telesne in nravne sile ^ slovenskem narodu!" Nazdar!
Od Sv. Križa pri Kostanjevici S3 nam piše: V nedeljo 17. t. m. priredi odsek ^Krškega Sokola" v prostorih g. A Stritarja prvo veselico. Kfr je čisti dobiček namenjen za nabavG telovadnega orodja, prosim, da se te veselice udeleži vsak, ki se zanima za sokolsko idejo, ako tudi ni dobil vabila. Na zdar! — Ivan M a In ar i č, predsednik.
V Metliki priredi dolenjska podružnica nProsvete" v nedeljo, 17. t. m. cb 8 zvečer v čitalnioi tretje in zadnje predavanje o 9Slovencih".
, Belokranjski Sokol" je priredil 10. t. m veselico, ki je bila ne pričakovano dobro obiskana ter je dokazala, da uživa to društvo naklonjenost vseh slojev. Veselica je izpadla častno za društvo ter mu je le častitati za tako prireditev. Igra „V Ljubljano jo dajmo" je bila zelo dobro uprizorjena, posebno dobro sta zadela svoje vloge G-ašper in Pavle in želeti bi bilo, da jih Še večkrat vidimo na našem odru Ljubke so bile tudi Rotija, Marica in Neža, ki so tudi častno rešile svoje vloge. Prosta zabava, ki se je razvila po igri, je bila izvanredno vesela, a bila je tudi lep dokaz, da se lahko mn< go doseže s skupnim delovanjem, ako vlada bratstvo in sloga med vsemi sloji. K dobremu uspehu so mnego pripomogle naše dame — zlasti Sokoliće — ki se niso ustrašile truda, ampak so se z veseljem poprijele dela v korist društvu; predvsem je pa ugajala godba našega kluba, ki je neumorno igrala do ranega jutra ter zopet dokazala, da je vredna podpore od strani občinstva, katero je lahko ponosno, da ima sedaj tako godbo. Lep dokaz, kaj vse eneržija in dobra volja pemore.
Logaški samci prirede tudi letos svoj običajni plesni venček, ki se ima vršiti v soboto, dne 23. januarja v prostorih hotela Kramar v Dol. Logatcu. Veliko zanimanje, ki vlada za ta ples ne samo v vseh logaških krogih, marveč po celem Notranjskem, je najboljši dokaz, da se na plesih logaških samcev goji prava zabava in da bode tudi letošnji ples nekak rendezvou9 plesu in zabave željne mladine iz cele Notranjske.
PosiO nsko lamo je obiskalo oktobra 358 oseb, novembra 60 in decembra 34.
Državna subvencija Za gradnjo vodnjaka v vasi Bogu pri Postojni je dovoljene 3000 K državne podpore.
Drultvo za ptujski promet v Rajhenbnrgn priredi v nedeljo, dne 7. februarja planinski in lovski ples, na kar naj se slavna sosedna društva pri svojih priredbah blagovoljno ozirajo.
Modrost sodnika Schelleya Is
Sevnice. „Nar. Dnevnik" piše: Sodnik Sohellev ni samo v visoki meri vešč slovenščine, on je tudi isboren I
pravnik in sodnik. Zato so ga pa tudi poslali v Gornjigrad za prov. vodjo okrajnega sodišča, ko je bil sodnijski predstojnik Grebene na dopustu. V tistem Času se je zgodilo, da je tožil posestnik Sever učiteljico Troha zaradi razžaljenja časti. Ker je bil ob-tožitelj pri razpravi razburjen, ga je sodnik Sohellev odpravil iz razpravne dvorane. Ko je bil zunaj, pa vstane Sohellev in razglasi oprostilno razsodbo, Češ, po zakonu je obtoženko oprostiti, ker je zasebni obtoži-telj od razprave izostal! — Zakon sicer res določa, da mora sodnik obtoženoa oprostiti, ako tožnik ne pride k obravnavi ; ne sme se pa to istovetiti s odstranitvijo in sodne dvorane, katero sodnik zahteva. — Zato je razsodba Sohelle-veva nekaj tako gorostasnega da se ji mora smejati vsak lajik, in da bi take razsodbe ne izrekel pač niti kak turški kadi! ObtoŽitelj Sever se je seveda pritožil in je okrožno sodišče razsodbo razveljavilo. Taki so nemški sodniki, s katerimi je naša domovina kar preplavljena. Za priznanje svojih zaslug so seveda potem imenovani za predstojnike sodišč na najvišja mesta.
Zopet nemlko veleposestvo
Srislo  v slovenske  roke. Grad ; ar ten s tein   pri   Slovenjem gradcu (posestvo meri 346 oralov) je kupil veletržeo g Ivan Knez iz Ljub ljane za 72 000 K.
Preiskava proti dr. Povaleju Državno pravdništvo v Mariboru je uvedlo kazensko preiskavo proti fin. komisarju dr. Povaleju na podlagi znanih očitanj v „Marburger Zei-tung".
Koparski napad na postnega
sela- Ko je nesel poštni sel Zor k o iz Ptuja brzojavko na Borel grad, napadel ga je kočar Andrej Krajne iz Stojne in mu vzel 5 K iz žepa. — Take sadove rodi nem-škutarstvo!
V pijanosti Je bil okraden Jožef Križan, železniški delavec. Mož se ga je preveč nasrkal v gostilni Zagode na Ostrožnem pri Celju in priliko je porabila I. D i-m e c iz Gorice in mu izmaknila 44 kron. Zapril so jo.
Kratov denar |e dvigal iz po sojilnlce Jakob Šuhel iz PeČovja pri Celju. Svojo doto 1200 K je tekom treh mesecev zapil. Nato je izmaknil bratu Ivanu hranilniČno knjižico in vzdignil iz nje okoli 400 K. Ko je ta zapazil, da mu manjka knjižica, je ljubeznivega brata naznanil sodišču, ki ga je dalo zapreti, ko je zopet prišel po denar.
Rela zastava, ki je visela s poslopja okrajnega sodišča v Slovenji Bistrici v znamenje, da ni nobenega tiča v zaporih, je bila na poti bivšemu gostilničarju Francu P e carju in zidarskemu polirju P er-ž o n u, ki sta jo odstranila. Zato sta dobila 24 ur oziroma 3 dni zapora.
Tatvina. Gostilničarki Štren-č a n v Mozirju je bilo ukradenih 400 K. Sodi se, da jih je ukradel neki Pavel Putlih, ki je prosjačil po Mozirju.
Grozil, da bo zaigal in moril,
301etni rudar Simon Goričan j"e pri Sv. Urhu pri Ivnici na Štajerskem posestnioi Mariji Kum-p i č zagrozil, da ji bo zažgal hišo, ker ga je izgnala iz nje. Ko so ga aretirali, se je silno ustavljal in vpil, da škoda, da nima pri sebi noža, da bi vse pomoril.
Umrl Je v Celovcu edini zanesljivi narodni gostilničar Ivan Vreč-nik v Šolski ulici.
Pri goriškem okrožnem sodišču radi nastavljajo za preisko valne sodnike laške uradnike, in sicer take, ki ne znajo dobro slovensko in slovenskega ljudstva seveda ne poznajo in ne umejo. Sedaj sta na omenjenem sodišču zopet taka dva laška uradnika preiskovalna sodnika. Slovensko uradujejo taki gospodje, kolikor baŠ morejo, ali če je mogoče, se poslužijo laškega uradovanja. Če je stvar količkaj bolj komplicirana, začne sestavljati laške zapisnike, Se tolike rajši, Če mu obtoženec potrdi, da zna laško. Vsled laških zapisnikov se napravi laška obtožnica in razprava se vrši v laškem jeziku, posebno še, če je odvetniška zbornica pošlje ofioijalnega branitelja. Ponavljajo se razprave s Slovenci, ki ne znajo laški ali le za silo, v laškem jeziku : vse radi tega, ker začne uradno preiskavo sodnik v laškem jeziku. Precej Časa se je vršilo vse v redu v jezikovnem oziru, sedaj pa se kaže, kakor da bi hoteli nekateri gospodje uvesti na okrožnem sodišču v Gorico zopet nekdanje stare razmere. No, mislimo, da se to ne posreči, ker gojimo upanje, da bodo merodajni slovenski faktorji na Goriškem Že znali storiti vse potrebno, da preneha vsiljevanje laščine v zadevah s Slovenci na gonšekm okrožnem sodišču.
»Pevske la glasbeno društvo11
V Gorici (podružnica „Glasb. Matice" v Ljubljani) priredi 16. januarja 1909 ob 8. koncert v Trstu v „ Narodnem domu" z nastopnim sporedom: 1. St.
Pirnat: nPomlad in jesen", moški zbor. 2. Stj. Mokranjao: „Srbske narodne pesmi s Ohrida", mešan zbor. 3. Stj. Mokranjao: „Srbske narodne pesmi s Kosova", mešan zbor. 4. J. Miohl: ^Nezakonska mati", sopran-solo poje gdč. Klementina Hrovatin. 6. P. Čajkovski j: „Zadremaly volny", ženski zbor. 6.Fr.Gerbič: „ Rožmarin", ženski zbor. 7. J. Miohl: „. . da jo ljubim", Prešernova gazela št. 3, te-nor-solo poje g. Viktor Črnko. 8. Caj-kovskij:   „Solovuške",   mešan zbor.
9. Čajkovski j : „Legenda", mešan zbor
10. J. Miohl: „Atila in ribfč", moški zbor. 11. J Satner: „0 nevihti", mešan zbor. Kakor znano, je to društvo priredilo že mnogo konoertov z velikimi skladbami, katere je dosedaj le „Glasbena Matica" proizvajala. Društvo stremi za istimi cilji kot „Matica". Kritika o vseh prireditvah je bila dosedaj vedno pohvalna. Celo italijanski časopisi so se zelo laskavo izražali o koncertih, očitajoč goriškim Italijanom nezmožnost takih prireditev, stavši jim nas za vzgled.
Shodi „Narodne delavske or ganlzacile" v tržaških predmestjih. V nedeljo, v ponedeljek in v torek so se vršili po raznih tržaških predmestjih shodi „Narodne delavske organizacije" v protest zoper krivico, ki se je našim slovenskim delavoem storila od strani paroplovnega društva „Dalmatia". Shodi so bili povsod jako dobro obiskani in zelo burni. Slovensko delavstvo je povsod a skrajnim ogorčenjem protestiralo proti vsem onim, ki so zakrivili to grdo in nezakonito lumparijo. V nedeljo bo v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu velik protestni shod skupnega slovenskoga delavstva. Ker je delavstvo radi te krivice silno razdraženo, bo ta shod najbrže zelo boren.
Stara svinjarja. V Trstu so zaprli 58letnega čevljarja Jakoba Delfabbra iz L a tisa ve v Italiji in 601etnega modelirja Alberta De-zorzija iz Buzeta, ki sta izvršila hudodelstvo proti nravnosti na triletnem otroku.
Zblaznel je v Trstu 171etni Josip Trenk iz Ljubljane. — Istotam se je zmešalo 311etnemu Alojziju Fortuni, ki si je hotel z britvijo prerezati vrat. Oba so oddali v blaz-nico.
Štrajk voznikov v tržaški Okolici« Včeraj so imeli vozniki tržaške okolice shod. na katerem so soglasno sklenili, da stopijo danes v splošni štrajk glede prevažanja gramoza.
Avstrijske  srednje šole. Iz
novoletnega izkaza naučnega ministrstva razvidimo, da je bilo začetkom tega šolskega leta (1908/09) vpisanih na vseh- avstrijskih gimnazijah 91626 dijakov, med temi 89 308 učencev in 2318 učenk, na realkah pa 46 375*učencev. Vseh srednješoloev vkup je 138 001. Številke za dežele, koder bivajo Slovenoi, tako-le govore: Kranjska 2026 gimnazijcev in 799 realoev; Štajerska 3070 gimn. in 1676 real.; Koroška 969 gimn. in 397 realoev; Primorska 2562 gimn. in 1961 realoev. Povsod torej v pre-vesni veČini gimnazijci! Na Kranjskem v razmerja okroglo 2000:800 ali na 100 gimnazijcev 40 realoev. Zdaj pa si oglejmo razmerje v deželah, koder bivajo čehi. Kraljestvo Češko: na čeških gimnazijah 9939 dijakov, na moravskih čeških gimnazijah 4539 dijakov, na Čeških realkah v kraljestvu Češkem 10131, na Moravskom 4723 realoev. V obeh deželah tvorijo torej realoi veČino. Na Češkem je razmerje gimnazijcev proti realoem okroglo 9900:10.100, ali na 100 gimnazijcev prideta 102 realoa; na Moravskom pa celo 4500: 4700 ali 100:104. — Na Dunaju je 21 raznih gimnazij, v Gradcu 5, v Ljubljani 3, v Pragi 5 čeških in 6 nemških, v Lvovu 8 državnih in 5 privatnih gimnazij. Gimnazija s slovenskim učnim jezikom je le ena (Šentviška s 4 razredi) Novi nemški nadzornik ima nadzorovati na Kranjskem 246 gimnazijcev (Kočevje 122, ljubljanska nemška gimnazija 124), dočim jih preostane slovenskemu nadzorniku 1780. Značilno razmerje!
Slepar. Na Dunaju so zaprli bivšega poštnega aspiranta Rudolfa HanuŠa iz Lučan na Štajerskem zaradi sleparij, ki jih je uganjal dalj časa. Hanuš je leta 1906 poneveril 13 000 eraričnega denarja, zbežal z njim na Nizozemsko, kjer je pa ves denar pozabil v neki gostilni. Na begu je nastopal kot rumunski, francoski in avstralski oficir. Leta 1907 januarja je bil obsojen v Gradou na 18meseoev. Komaj jejpa prišel iz zapora, šel je spet sleparit, dokler ga ni doletela neizbežna „uaoda".
Otroka le umorila izkubarioa
Vekoslava Osnovič v Oseka. Osnovič je omožena in pravi, da je otrok prišel mrtev na svet.
Slovenci v Ameriki.  V Dia-
mondville, Wyo. je dekla Frančiška Ziherle umrla za opeklinami, ki jih je dobila pri eksploziji gasolina.
Slovani v Združenih državah
Po statističnih podatkih je bilo 1906 v zveznih državah ameriških 5 milijonov Slovanov in sicer 3 milijone Poljakov, 500.000 Slovakov, 350 000 Rusov in Rusinov, 300.000 Čehov, 250.000 Hrvatov in Srbov, 120.000 Slovencev, 12.000 LužiŠkih Srbov in 6000 Bolgarov. Seveda je v resnici Slovanov v združenih državah veliko več.
Sodba na drsališču. Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri 14. t. m. od pol 3. do 4. popoldne „Slovenska Filharmonija".
V Ameriko le Odšel Ivan Janko v i č, delavec v kemični tovarni in zapustil doma Ženo s Štirimi majhnimi otroci v največji revščini. Prosimo usmiljene ljudi, naj bi pomagali bedni rodbini, ki stanuje v Orlovih ulicah št. 5.
Javno nasilstvo. Policiji dobro znani bivši klepar Anton Kregar, o katerem smo pred kratkim poročali, kako zna suknje trgati, je kmalu po „dopustu" prišel zopet s svojo staro znanko, policijo, v dotiko. Prilomastil je na Mestno klavnico in ker se na poziv vratarja ni hotel odstraniti, je bil poklican stražnik, da izvrši svojo dolžnost. Kregar, mož velike, močne postave, se mu upre z vso močjo in le s pomočjo klavniškega osobja ga je mogel naložiti v „zeleni voz" ter ga odpeljati potem v špehovko, odkoder se je pozneje prese il v boljšo bodočnost, v preiskovalni zapor o. kr. deželnega sodišča.
S ceste. Karambol je bil snoči na Karlovski cesti. Ko je peljal hlapec Jožef Vrhove po tiru električne železnice, mu pridrdra nasproti električni voz. Ker se Vrhovo ni mcgel s svojim vozom tako naglo ogniti, sta trčila z električnim vozom skupaj in se pri tem ni k sreči zgodilo nič drugega, kakor, da se je ubila samo ena Šipa. Ko je Vrhovo potem peljal dalje, sta se mu konja na Miklošičevi cesti ustavila in ker nista mogla izpeljati, je začel neusmiljeno peti bič toliko časa, da je prišel posredovat policijski stražnik. — Konj se je splašil včeraj v Stritarjevih ulicah mesarskemu vajencu Francetu Levou ter dirjal čez Marijin trg, v Wolfove ulice, Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Čevljarske ulice, čez Hradeokega most, kjer je podrl neko gospo, Čez Mestni trg do cesarja Jožefa trga, kjer so ga ustavili.
Neprijeten obisk. Včeraj sta prišla v neko hišo na Poljanah dva hlapca, katera nista imela tam prav ničesar opraviti. Ko ju neka kuharica vpraša česa želita, jo eden kremenito nobirma" p Aem pa zopet odideta. Preskrbljeno je že, da drugič ne bo-deta več uspravljala takih posetov.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 98 Slovencev 4 Hrvatje in 52 Maoedoncev, nazaj je pa prišlo 60 Hrvatov. V Heb je šlo 70, v Inom os t 46, v Meran 54, na Westfalsko 90, v Kočevje pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gospa Hedvika Haligerjeva je izgubila ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Marija Vrbinčeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 6 K denarja. — Šolska učenka Vida Kozakova je našla potrdilni listek tvrdke Reioh. — Stražnik Ivan Pavlino je našel kolač žice. Oboje se dobi na magistratu.
Uradne vesti. Ivan Frank, posestnik iz Čelj pri Ilirski Bistrici je dejan zaradi zapravljivosti pod skrbstvo. Skrbnik je Anton Kirn, posestnik ravno tam. — V register za družabne tvrdke pri dež. kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpi-salo, da se je pri firmi Jax in sin v Ljubljani podelila prokura Rajmunda Sitterju. — Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se je vpisala v zadružni register tvrdka ^Belokranjska vinarska in sadjarska zadruga v Metliki, reg. zadr, z omejeno zavezo", ki je Članica „Zveze slov. zadrug v Ljubljani." — Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je z H. semestrom zasesti suplentsko mesto za nemščino in zgodovino. Prošnje je vlagati pri ravnateljstvu do 31. januarja 1909. — Odda se Friderika pl. Weitenhillexja dekliška ustanova za neveste v znesku 112 K. Pravico do nje imajo žene, ki so dobro vzgojene in so se poročile leta 1908 Prošnje je vlagati do 1. februarja 1909 pri dež. vladiJv Ljubljani. — Pri jetnišnioi okrožnega sodišča v Celju je oddati mesto jet-niŠčničnega upravitelja v IX. ozirom jetnišČničnega kontrolorja v X. čina razreda. Prošnje je vlagati do 24. januarja 1909 pri predsedsvu okrožnega sodišča v Celju.
Česa se v Ljubljani vsega ne izgubi! Lansko leto je bilo pri mestnem policijskem uradu prijavljenih 707 ovadb o izgubljenih rečeh (73 več kakor predlanskim.) Med izgubi-telji je bilo 233 moških, 474 pa žensk; tedaj je bilo izgubiteljic 241 več, kakor izgubiteljev. Izgubljenih je bilo 22 zlatih, mnogo med temi jako dragocenih prstanov, 1 srebrn in 4 zlati poročni prstani. 21 ženskih in moških   zlatih   žepnih ur, 19 zlatih
moških in ženskih ovratnih verižic, GG moških in ženskih srebrnih, ni-kelnastih in tula žepnih ur, 3 nikel-naste verižice, 41 srebrnih ženskih in moških verižic, 17 zlatih dragocenih zapestnic, 12 srebrnih zapestnic, 8 zlatih priveskov, 26 zlatih uhanov, nekateri celo z briljanti, 8 zlatih igel, 18 zlatih in srebrnih brož, 3 zlati lorgnoni, 4 zlata očala, 10 zlatih in 4 nikelnasti šcipalniki, srebrn žepni nož, več palic, ženskih ročnih torbic, rut in razne obleke itd., vsega skupaj v vrednosti 6158 K. Nadalje se je izgubilo 185 denarnic, v katerih je bilo 4291 K 79 vin. 7 denarnic pa s skupno vsoto 670 K 32 v. 32 zavitkov denarja v skupni vsoti 1124 K, 105 bankovcev, in sicer 2 po 100 K, 4 po 50 K in 38 po 20 in 10 K, v skupni vsoti 1860 K. Nadalje 20 zlatov v skupni vsoti 240 K in 4 tolarji po 5 K. 9 hranilničnih knjižic s skupnimi vlogami 6261 K. Slednjič je bilo še izgubljeno kukalo, zavitek namiznega orodja, pero od ure, 6 nožev za slamoreznice, 1 etui za svalči-ce, operacijski instrument, pasji nagobčnik, pasji bič, 100 viržink, vozna veriga, 3 konjske odeje, 4 nojeva peresa, 38 ročnih torb z denarnicami, 13 pa s ključi in proprijetetami, 3 molitveniki, vreča konopelj, 2 dežnika in 3 solnčniki, zavitek pismenih znamk, več ženskih rokavic, čevlji in štifleti, 3 mufi, 2 boi, 3 ženske jopice, 2 moška površnika, 1 otroške in 1 ženske hlače, 3 moške suknje, 1 ženska pelerina, 2 metra svilnatih trakov in 2 metra svile, ženski ovratnik iz astrahana, 9 ženskih pasov in 20 zastavnih listkov. Vsi ti efekti so bili cenjeni 1110 K 40 vin., vse izgubljeno pa 21.835 K 19 vin. Neverjetno, a resnično! — Najditeljev se je lansko leto prijavilo pri policijskem uradu 459. V 38 slučajih so oddali prostega denarja v skupni vsoti 1434 K 60 vin., v raznih torbicah in v robcih zavitega pa v skupni v9oti 3148 K 76 vin., v 66 denarnicah pa 984 K 55 vin. Nadalje so bile najdene 3 zlate in 33 srebrnih žepnih ur, 4 zlate in 38 srebrnih verižic, 10 srebrnih zapestnic, 5 zlatih brož, 24 zlatih prstanov, 6 zlatih poročnih prstanov, 11 zlatih uhanov, 5 zlatih igel, 3 zlati šcipalniki, 9 očal, 3 lorgnoni, 10 hranilničnih knjižic, 50 dopisnic, 3 palice, 24 dežnikov, 3 moški klobuki, 2 površnika, 3 pelerine, moški suknjič, hlače in telovnik (tedaj je ta šel domov samo v spodnji .obleki), 2 otroška suknjiča, 1 škorenj, ženski čevlji, čepica, 2 konjski odeji, 2 posteljni pregrinjali, 3 vozne verige, 30 ženskih ročnih torbic, nojevo pero, muf, 5 ženskih pasov, 2 ženski krili, 3 ženske hlače, korzet, predpasnik, pet parov rokavic, namizni prt, domači čevlji, zavitek perila, 11 solnčnikov, 3 ženske ogrinja-če, boa, šerpa, naglavna ruta, kos STile,    umeten   Z   zlatom obrobljen
zob, metno zobovje, likalo, dva sodčka, kovčeg, 8 pil, tehtnica, stol, vrtna brizgalnica, 2 svetilki, kolesarska liapihača, 5 pasjih nagobčnikov, pasji ovratnik, specialna karta, 2 risalni orodji, mlinček za kavo ml*?ti, pol kilograma kave, 3 žepni noži, vi-jolina, 2 zavitka sukna, zavitek ko-tonine, zavitek platna, zavitek raznega blaga in zavitek svetinjic. Vse to se ceni do 5567 K 91 vin.
Drobne novice.
— Atentat na sodišče. Včeraj je bila pred vojaškim sodiščem v Prze-mvslu obravnava proti poročniku Schneiderju, ki je bil obtožen raznih deliktov. Obravnava je končala z obsodbo in degradacijo poročnika. Ko so obtoženca peljali v sodno dvorano, da se mu naznani razsodba, je na hodniku strahovito počilo. Eksplodirala je dinainitna patrona, ki jo je imel Schneider v žepu, in raztrgala poročnika na drobne kose. Razen Schneiderja ni bil nihče poškodovan, pač pa je eksplozija razbila vsa okna na vojašnici. Poljski liti javljajo, da je Schneider imel namen sodišče in vojašnico razstreliti v zrak. To nakano je pa preprečila predčasna eksplozija.
— Radi trpinčenja vojaštva sta bila v Olomucu obsojena četovodja Lechner in desetnik Petzl, in sicer prvi na 1 leto, drugi pa na 9 mesecev težke ječe. Poleg tega sta bila degradirana,
— Roparski umor, V Holetinu na Moravskem so ponoči neznanci umorili 821etno Ano Bucher, ki je sama stanovala v majhni sobi. Da bi uničili vsak sled za seboj, so napravili v sobi grmado, položili na njo nmorjenko ter zanetili ogenj. Ker so pa požar sosedje kmalu opazili in prišli gasit, je prišel zločin na dan. Zločinci so odnesli umorjenki ves denar.
— Spopad med madžarskimi in srbskimi rudarji. V Brniku na Hrvaškem so se stepi i madžarski in srbski rudarji. Ubita sta bila dva Srba. Policija je aretirala sedem Madžarov.
— Potres v Severni Ameriki. Na severnozapadnem obrežju Ameri-
ke so čutili te dni močne potresne sunke. V Port Tovvsendu je morje preplavilo ulice, vodovodne cevi so se razpočile in več hiš je bilo poškodovanih. Vulkan Mount Bakker, o katerem so sodili, da je že ugašen, je jel bljuvati lavo.
Književnost
— Dr. A. Bianklni (Chioago 111.): Kriminalna sooiologija. Založilo upravništvo „Narodnega Lista" v Zadru. £>ena 1 K. V tej zanimivi brošuri razpravlja pisatelj o smrtni kazni, o znanstvenem umoru in o luthanasiji.
— Verkehrakarto vonOester-
refch-Uogarn. V založbi G Freytag <& Berndt na Dunaju (VII./I. Sohol-lenfeldgasse 62) je izSel zemljevid vseh že dograjenih, kakor tudi vseh projektiranih železnic v monarhiji in v Bosni ter v Hercegovini. Na zemljevidu so zaznamovane vse postaje in označene vre posebnosti posamičnih železnic. Zlasti za trgovca je ta krasni zemljevid neprecenljive vrednosti.
M sodlftn.
Zaradi nagrobnega napisa. Znano je še, da je bil lani oproščen pred ljubljansko poroto Janez J u v a n iz Olševka na Gorenjskem hudodelstva uboja, storjenega s tem, da je ustrelil Andreja Pogačarja iz Olševka. Oče ustreljenega Ivan P o g a -čar je dal napraviti na grobu napis: »umorjen od zlobne roke« in odgovoril na pismo pisarne dr. Kri-sperjeve, da ni sicer nikogar hotel žaliti, temveč hotel povedati to, da je našel svojega sina umorjenega. Na podlagi splošnega pooblastila Janeza Juvana je pisarna dr. Krisperjeva vložila tožbo radi žaljenja časti in sodišče v Kranju je obtoženca Ivana Pogačarja obsodilo na 30 K denarne globe. Pri vzklicni razpravi je obtožencev zastopnik dr. Zerovnik izvajal, da dr. Kriperjeva pisarna ni bila upravičena vložiti te tožbe, ter navajal kot dokaz, da Janez J u v a u -tedaj ni bil toliko pijan, da ne bi bil vedel, kaj dela, to, da je šel domov, in ker je našel doma pri svojem bratu vrata zaprta, pristavil lestvico, splezal po njej v svojo sobo, tam vzel revolver, ga nabasal, šel nazaj četrt ure daleč v gostilno, stopil na prag, ustrelil trikrat z revolverjem in zadel Andreja Pogačnika dvakrat v glavo enkrat pa v ledja. Porotniki so potrdili uboj, ali potrdili so tudi, da je storil to v popolni pijanosti in zato je bil J u van oproščen. Sodišču se pa ni treba ozirati na ta izrek, temveč lahko samo po svoje presoja to dejanje. Zastopnik Juvanov je predložil naknadno potrdilo tožiteljevo, da se strinja z obtožbo, dočim je obtoženec predložil izjavo olševskih va-SČanov in pokopališčne uprave, da se nihče ne zgleduje nad onim napisom. Sodišče je pritrdilo izvajanjem zagovornikovim ter obtoženca oprostilo, tO pa zato, ker so porotniki potrdili vprašanje, da je Juvan usmrtil Pogačarja, in je bil oproščen le zato, ker so porotniki potrdili, da je svoje dejanje storil v popolni pijanosti, kmetsko ljudstvo pa ne razločuje med umorom in ubojem ter imenuje vsakega umorjenega, kdor umrje vsled poškodovanja po tuji roki.
Rožne stvori.
* Ogoljufani goljuf. Blagajnik neke belgijske banke v Bruselju je poneveril 200.000 frankov in pobegnil in izginil. Vse poizvedbe za njim so ostale brezuspešne. Dan po begu pa je dobila banka pismo od ubeglega blagajnika, v katerem je leta priznal poneverbo, obenem pa tudi povedal, da mu je denar izročil prokurist banke z namenom, da bi tudi pobegnil in bi si potem denar razdelila. Ker pa je že imel denar v fokah, se mu je zdelo boljše, da ga ohrani sam zase vsega. Prokurist je priznal, da je bil sporazumi jen z ubeglira blagajnikom, nakar so ga zaprli.
* Rokopis   iz   Kristusove dobe.
»Russkaja Vjedomosti«, glasilo moskovskega vseučilišča, je dobilo iz Damaska brzojavko, da so tam našli v neki stari knjižnici rokopis iz Kristusove dobe. V rokopisu je novih podatkov o Kristusovem življenju. Rokopis obsega 3116 strani. Podrobnosti še manjkajo.
* »Bastile« je bilo ime trdnjavi v Parizu, katera je služila za zapor, kamor so francoski kralji zapirali politične in sebi nevarne osebe. Na tisoče nedolžnih ljudi je bilo tu zaprtih, o katerih ni bilo nobene za-beležbe. Kralji so dali kar ponoči vloviti kako osebo in jo vrgli v grozen zapor, kjer je ostala do smrti. L. 1789. je ljudstvo naskočilo trdnjavo, in ko je iz nje izpustilo vse ujetnike in orožje pobralo, je trdnjavo razdejalo. Ključ od »Bastile« je La-favette s seboj v Ameriko prinesel in ga podaril prvemu predsedniku Geor.
Washingtonu. Ta ključ visi še danes v veliki dvorani njegove palače v Mount Vernon.
* Največja dvorana na sveta.
Največja dvorana na svetu je v Pe-trogradu na Ruskem. Dolga je 620 čevljev in 150 čevljev široka, ter je namenjena za vojaško uporabo, kjer se lahko en cel bataljon vojakov vež-ba. Ponoči gori v tej dvorani dva tisoč sveč; streha njena je iz železnate ploščevine. — Bela hiša v Washing-tonu je 170 čevljev dolga in 86 čevljev široka. Najlepša dvorana v nji je: »iztočna« v velikosti 80 X 40 čevljev in 22 čevljev višine. Poleg nje je takozvana »modra dvorana«; slikana v krasni modri barvi in zlatu. Uporablja se samo za sprejeme diplomatov in znanih političnih oseb. »Zelena dvorana« je prostrana 30 X 20 Čevljev v obsegu. V sobah II. nadstropja stanuje predsednik Zedinjenih držav s svojo rodbino in nekaj državnih tajnikov
* Redka starost. Isti dan, ko je cesar Franc Jožef obhajal 601etni vladarski jubilej, je obhajala na Dunaju Katarina N. 110 rojstni dan, izredno vesela in zdrava. Rojena je bila na Ogrskem, a leta 1816. se je kot 181etna dekle omožila z Luščigom ter se preselila z možem na Dunaj, kjer je preživela ves čas do danes. Cesarja je videla le enkrat kot mladega častnika. Rada bi ga še enkrat videla, a pravi sama, da nima zanjo časa. Starka ima 24 vnukov, 27 pra-vnukov in 41 pra-pravnukov, dočim so ji otroci že davno stari pomrli.
Telefonsko m Brzoiovn* poročilo.
Volitve V trgovsko in obrtno zbornico v Gorici.
Gorica, 13. januarja. Včeraj so se pričele volitve v tukajšnjo trgovsko in obrtno zbornico. Udeležba s strani Slovencev je bila izredno velika. Včeraj je volila skupina trgovcev. Natančen izid še ni znan, toliko pa je gotovo, da so Slovenci propadli. Danes voli skupina obrtnikov. V tej skupini so šanse za Slovence ugodnejše, vendar pa se tudi tu ni nadejati zmage.
Goriški deželni zbor — odgođen. Gorica, 13. januarja., S cesarskim reskriptom je bil danes odgođen goriški deželni zbor. Z naj kom-petentnejšega vira smo izvedeli, da bo v kratkem razpuščen. Ministrski predsednik, baron Bie-nerth bolan.
Dunaj, 13. januarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je pred dvema dnevoma precej nevarno obolel. Zdravi ga dvorni svetnik Neus-ser.
Shodi proti Axmannovemu predlogu.
Dunaj, 13. januarja. Včeraj je bilo tu 6 čeških shodov,, na katerih «e je razpravljalo o znanem Axrnanno-vem predlogu. Udeležilo se jih je približno 15.000 ljudi. V okraju Ma-riahilf je bilo aretovanih 9 oseb. Nemški nacijonalci so hoteli izzvati konflikte, kričali so na udeležence shoda: »ČJechische Hunde!« »Slavi-sehe Schweine!« itd. Te psovke so rabili tudi nekateri policisti, katerih identičnost se je dognala in katere so danes naznanili policijskemu ravnatelju. V okraju Brigittenau so bile aretirane 3 osebe.
Dunaj, 13. januarja. Deputacija socialnodemokratske stranke je bila danes pri vodji naučnega ministrstva Kan eri ter ga prosila, da naj stori vse.da Axmannov predlog nebo dobil cesarske sankcije, ker bi to imelo za državo jako slabe posledice.
„Kranjska   hranilnica"   v zadregi.
VolOSkO, 13. januvarja (Pos. brz. „Slov. Nar.u) „Kranjska hranilnica" je odpovedala vsem dolžnikom V Opatiji posojila dne 12. januarja, češ da rabi denar. Ta odpoved je tu napravila vtisk, kakor da se „Kranjska hranilnica" nahaja v največji stiski
Hrvatska stranka prava ostane v hrvatako-srbaki koaliciji.
Zagreb. 13 januarja. (Posebna brz. „Slov. Nar.M) Hrvatska stranka prava je izdala ti le izjavo: ii ozirom na članke poslanca Zagorca v „Hrvatski" proti hrvatsko srbski koalioiji se je sestal saborski klub hrvatske stranke prava dne 11. in 12 t. m., da zavzame stališče v tem vprašanju. Ker je osrednji klub hrv. stranke prava skupno s saborskim klubom enodnšno na sestanku 28. deo. 1908 sklenil, da hrv. stranka prava ostane v hrvatsko-srbski koalioiji ni dvoma, da se je poslanec Zagorac v polemiki proti poslancu Supilu težko pregrešil proti sklepom te konferenoe. Saborski klub hrv. stranke prava globoko obžaluje njegove napade na hrvatsko-srbsko koalicijo. Na ta sestanek posl. Zagorao ni prišel, dasi je bil pozvan, marveč je poslal pismeno izjavo, da izstopa iz hrvatsko srbske koalicije. Saborski klub hrv. stranke prava •prejema ta izstop  posl. Zagoroz na
j
znanje ter izjavlja, da je s tem Zagorac prenehal biti tudi član sabor-skega; kluba brv. stranke prava.
Potres.
Pul|, 13. januarja. Tu je bilo danes ponoči ob 1 57 čutiti močan potresni sunek.
Rini, 13. januarja. Iz Benetk, Verone, Bologne, Padove in drugod javljajo o močnih potresnih sunkih, ki so se prigodili danes ponoči. Povsod je zavladala velikanska panika in ljudje so v silnem straha bežali na ulioe. Zlasti silni potresni sunki so bili v Benetkah.
Vesti iz Srbije.
Beograd 13. decembra. Nikola Pfcšić, vodja staroradikalne stranke in Ljuba Stojanovič, vodja samostalne stranke, sta pričela pogajanja zaradi rekonstrukcije ministrstva.
Belgrad 13 januvaria. Srbska vlada je najela na Angleškem posojila v znesku 30 milijonov frankov, s katerim zneskom pokrije vse stroške vojne potrebščine.
Turčija se pripravlja na vojno.
Belgrad 13. januarja. (Poseb. brz. „Siov. Nar.) Turčija se z vso naglico pripravlja na vojno. Vsak dan pošilja nove čete in nov vojni materijal v Macedcnijo na bolgarsko mejo. V Štip je poslala 15 vagonov topov, 2 vagona granat in 200 konj. Največ armade se nahaja v trikotu Carevo selo, Štip in Kumanovo. Par-nik nSelamliku prevaža neprestano vojni meterijal iz Carigrada v Solun. Iz Soluna pošiljajo vsak dan topove in puške v Albanijo in Sandžak Novi-pazar.
Minister dr. Milovanome o a/stro-turškem sporazumu.
Belgrad 13. januarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Vaš dopisnik je govoril o položaju, kije nastal -sled preobrata o avstro turških pogajanjih, z ministrom zunanjih del dr. Milovano-vicem, ki se je izjavil o položaju takole: „Sporazum med Avstro-Ogrsko in Turško smatramo lahko za dobro znamenje, da je Avstro-Ogrska nastopila pot konce-diranja in izpolnjevanja zahtev onih, katerih interesi so vsled aneksije oškodovani. Srbski del bosenskega vprašanja, če je tudi druge narave kot turške zahteve, ni hil v nikakem nasprotju s turškimi zahtevami. Izpolnitev turških zahtev nam daje nove nade, da bodo tudi naše zahteve izpolnjene. Naše stališče ostane popolnoma nespremenjeno. Kakor sem rekel v svojem govoru v narodni skupščini, je bosansko vprašanje srbsko in 9vrop sko vprašanje, a sporazum avstro turški ne tangira niti prvi niti dragi značaj megov. Kar se pa tiče vprašanja, da bi Turčija v tem slučaju pravilno razumevala svoje interese in jih v dovoljeni meri varovala, je to v prvi vrsti in predvsem stvar turških merodajnih faktorjev. Mi se vzdržujemo vsake lastne sodbe o tem.4*
Vtisk vesti o sporazumu med Avstrijo in Turčijo v Srbiji. Belgrad, 13. januarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«). Vest, da je veliki vezir odgovoril avstro-ogrskemu poslaniku Pallaviciniju, da turška vlada sprejema ponudbo 54 milijonov kron, ki jih je pripravljena dati Av-stro-Ogrska kot odškodnino za aneksijo Bosne, je izzvala tukaj indignacijo, ker ta kupčija nečastna za ustavno Turčijo. Toda onega efekta, ki ga je Avstro-Ogrska pričakovala od sporazuma s Turško, ta vest v Srbiji ni povzročila. Vojno razpoloženje se je sedaj še pojaeilo, v kolikor je to sploh mogoče, zakaj bilo je že dosedaj tako veliko, da vlada s težko muko pomirja narod in ga zadržuje od prenagljenih korakov. Srbska vojna uprava je odgovorila na vest o verojetnosti sporazuma med Avstro-Ogrsko in Turško z novimi velikimi naročil strojnih pušk in konj za arti-lerijo. Vest o verojetnosti avstro-tur-škega sporazuma je tu iznenadila, ali ni niti najmanje deprimirala.
Darila.
Sa družbo sv. Cirila In Metoa \
G. M. Bregar v Mariboru 350 K, Slovensko omizje v Kočevja na Silvestrov večer 3 K, g. Lojzika Kristanova v Št. Vida nabrala 20 K, Veselo omizje pri Matazi-nu v Ložu 12 K, g. Sajnik nabral pri licitaciji najdenih rokavic 6*10 K, Akad. dr. „Triglav- v Gradcu nabralo 94 70 K, kot odgovor na nabiranje nemških bar-šev za nSudmarkoM g. Janko Premrov, rač Bvet. v Sarajevu nabral med ondot-nimi Slovenci 9 20 K, za mesec prosinec g. R"za J;ioda, soproga c kr. rudniškega svetnika v Idriji 10 K, g. I. Rohrmann, c. kr notar v Cerknici iO K, mesto venca blagega prijatelja dr. I. Mraka. — Mesto venca umrlcma c. kr. fin. tajniku g. dr. I. Mraku darujejo nekateri njegovi sošolci oziroma vseučiliščniki tovariši in prijatelji 30 K, g Zdrava Koletnik v Bo-štanju nabrala v veseli družbi za tujke 6.60 K. — Na sestanku uradnikov juŽ. žel. je bilo nabranih 20 K. — Ravnatelj zemljiške knjige g.  Čerček  10  K, kot zgubljeno
stavo. — Gosp. A Planine v Boštanju^ 170 K. — Skupaj 236 80 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Za Trubarje? spomenik: Gospa
Roza Janda, soproga c. kr. rudniškega svetnika 5 K. — Živela!
Za žrtve 20. septembra 1908:
Slovensko omizje v Kočevju na Silvestrov večer 2 K. — G. Lojzika Kristanova v Št. Vidu nabrala 18 K. — V gostilni „Kemperlea bilo nabranih med fajn fanti 5 41 K. — Skupaj 2541 K. — Srčna hvala 1
Za slovanske visokošolce mm
Dunaju: G. Roza Janda, soproga c. kr. rudniškega svetnika v Idriji 5 K. — Živela [
Za ponesrečence pri potres«
V |ntnl Italiji: G. I. Pogorelec v So-dražici nabral v veseli družbi 2550 K. — Živel blagi nabiratelj in darovalci!
Družba ar. Cirila ln Metoda v
LJubljani Nadaljevanje včerajšnjih daril: Hribar 15 41 K, Petrovčič 880 K, (čitalnica 5 04 K, Teršelj 2009 K, Kobalj, Vrhpolje, 437 K, Krečič 295 K, Rovan 5 K, Kobalj, Podkraj i*72 K, Rudolf 6-96 K, skupaj 19365 K, Franjo Poljšak, Siverič iO K, J. Šturm, Polzela 15 K, Jelka Albert, Kanal 821 K, R. Pevec, Mozirje i3 K, gostilna Babnik Udmat 55 K, trafika Pirnat, Ljubljana 79 h, Pavel Ogorelec, Konjice i2 K, podružnica Mokronog i. s. iz svojega 3*20 K, nar. čitalnica 7 80 K, skupaj 11 K, M. Obran, Brezno 9 40 K Fran Ztjc, Begunje i. s. Avsenik 3 72 K, Janča 2 K, skupaj 5*75 kron, Gasparlin, Št. Jurij 9 81 K, Viki Dolenec, Vrhnika 5'84 K, V. VVatiak, Šmartno i. s. Haslinger 3*40 K, Knaflič 3*22 K, Primfalk i3*i8 K, Mecek ril Lajovic i*81 K, pl. Wurzbach 5*15 K in 3 41 K, F. Lajovic 5*s9 K, skup 37 07 K, I. Maselj, Rudolfovo i. s. Stembur 25*80 K, Tuček 25 20 K, Poula 17 K, na Vratih 26 K, kavarna 16 K, skupaj 110 K, gost. Jamnik v Ljubljani 1214 K, Fran Jelene, Brdo i. s. Bevc 9*65, Kompare 7 94 K, skupaj 1759 K, V. Ogorelec, Skofeljca 8 K, Milka Kumelj, Radeče 5 60 K, Jos. Komljanc, Ptuj i. s. Senekovič 6*39 K, Mahorič 1231 K, Kurež 10 K, skupaj 28-70 K, podr. Polzela 5*38 K, Miljana Kregar, Ljubljana i s Grad, Šmarje 9*10 K, Habjan 7-20 K, skupaj 16 30 K, R. Miklavc pri „Cir. in Met.tf Ljubljana 12-83 K, gost Maček, Ljubljana 9 12 K, J Zalaznik, Ljubljana 22*34 K, rest Perlea, Ljubljana 4*90 K, gost Sitar, Udmat 8 22 K, L Bole, Ljubljana 6*58 K, moš. podr Trst i. s. kavarna Komereio, 9 2-22 K, kavarna Balkan 46 87 K, slov. čitalnica 40*93 K, Gorenjec 15*45, rest. Balkan 13'94 K, skupaj 209*41 K, Jos. Kamušič Kožbani 2.01 K, M. Lichten-waldner, Rase, Mulej 8 K, Hlebič 6*32 K, Novak 20 K, Ruška koča 41*49 K, skupaj 75 81 K, dr. V. Hudelist, Velikovec i. s. dr. Hudelist 10 K, nar. dom 16 K, skupaj 26 K, Franjo Polšak, Siverič 10 K, podr. Slovenji gradeč 5 K, gost pri Kolovratu Ljublj. 20 K, Mirni Tolaži, Logatec 2 K, Tončka Del Linz, Razdrto 714 K, Sebastijan Zablačan, Glinje 17|K, Drag. Češnik, Knežak 15 K, gost Fatur Zagorje 6 01 K, Fran Kosmač, Slap 10 K, podr. Šiška i. s. Raca 430 K, Kanker: 1 42 K, Breskvar 5 60 K, Lukežič 242 K, Zrinšek 1 K, Mobar 11*60 K, skupaj 32 34 K, trafika Dolenc, Ljub'jana 446 K, pri „Starem ttflerju", Ljubljana 7 62 K, hotel Štrukelj, Ljubljana 6 K, Mijo Gro-botek, Boh. Bistrica 424 K, podružn Vransko gost. Turnšek 6 K, gost. Rajko Hoče 14 K, M. Lončar, Tržič 31*55 K, Leop. Zore, Javornik i. s. Pokovc 6 K, Žvab 2 90 K, Rozman 4*26, Čop 1*84 K, skupaj 15 K,   I. Kristanovič, Višnjevik
14 K, mošk. podr. Ribnica i. s. Ignac Mrhar 4 K, pri Miklovih 14 K, skupa; 18 K, gost. Blagaj, Ljubljana 14 Kf podr. Vič i. s. Erbežnik 3*20 K, Vrtač -nik 1-40 K, Pirnat —60 K, Oblak — 90 K, Rovšek 2 20 K, skupaj 830 K. Lovro Zablačan na Trati pri Glinjah 3l K, M. Pernat, Sv Lorenc 10 24 K, A Novak, Senožeče 230 K, Fran Rus, Hrih, 34-26 K, I. Pavšek, Ljubljana 9 K, Fortič" dodal 1 K, skupaj 10 K, gost pri Štefanu, Ljubljana 1 1*28 K, gost Čop, Žirovnica 3 K, Mih. Dorminek, Kojsko 264 K, sam priložil 2 36 K, skupaj 5 K.
II. prispevki podružnic; Žalec moška 12 K, Gradec, izvenakad. 170 K, Boveo 12 90 K, Vrtojba 6I5 K, Ljutomer 4280 K, Komei 82 80 K, Staritrg I55 34 K, Gradec, izvenakad. 190 K, Gradec, žen. IO5-52 K, Novo mesto moška in ženska 3 10 K, Ptuj ženska 246*60 K, Cerknica U52O K, Lembah 5 K, Ajdovščina moška 200 K, (2. pokrov iteljnina); Gradec, žen. 20 K, Gorica žen. 200 K, Ljubljana, žen. šentjakobsko trnovska 100 K, Vič 200 K, Škofja Loka 28 K, Komen 4 20 K, Ljubljana šentpe-terska moška 10 K, Sežana ženska 120 K, Ptuj ženska 24 K, Št. Jurij moška 110 K, Šmarje pri Jelšah 100 K, Gradec izvenak. 7 K, Posavje sedež Tornadevo 104 K, Žalec moš. 85O K, Ljubljana, moška šentjakobsko-trnovska 27 26 K, Turjak 104 K, Slovenji gradeč 19*20 K, Vransko 17 K, Gornjigrad 78*40 K, Idrija, moška 57-70 K in 7 76 K, Kranj moška 73 K, Kranj, ženska 85 K, Ljutomer, 46*54 K, Greta-Rojan 100 K, Idrija ženska 122 K 70 h, Kranjskagora 53 K, Dovje, Ženska
15 K, Jesenice ženska 182 K, Vipava, 306-85 K, Komen 6 K, Mozirje 314 K Bovec 63*40 K, Logatec, ženska 104 K,
obred 60 K, Mokronog 200 K, Metlika
K in 48 K, Šmarjeta (Koroško) 70 K 5 h, Šiška 74 40 K, Ptuj moška 18 K, jbijana,  prva moška  480 K, Slovenji dec   12 K, Ljubljana,  ženska ftentpe-_ka  i2 K, Škofjaves  45   K, Posavje 3.34 K,  Trst pri Sv. Jakobu 265 K, ,,barid moška in ženska  3340 K, Zarje moška  100 K,  Dovje   11160 K, ■jrJnoi, moška 60 K.
III. Razni prispevki. I. Raktelj, teman 5 K, G. Marolt, Ljubljana 1 K, ^tje v Košakovi g« stilni v Ljubljani 62 K, Blaž Rane, Volsperk 1 K, občina Kokarje' iO K, okrajni odber Gornjigrad jOO K, I. Preindl, Vel. Nedelja nabral g-7S K, tvrdka Lenasi & Grkman, Ljubljana dar 25 K, A. Berginec, Sežana, nabral na banketu 20 K, gost. Pokavce, javornik 8 60 K, J. Božič, Stope 5*48 K, slov. gledališče v Ljubljani 5O K, M Go-stiša, Logatec 2* »57 K, obrina Idrija X00K, A. Graul, Ljubljana 2 K, rodoljub v Gor. Šiški 3 K, županstvo v Če-iotci 30 K, A. Mladič, Šmarje 2 40 K, It. Kožlin, vBiljani na banfeetu 25-50 K, Jos. Dugolin, Škrbine 12 90 K, A. Aškerc, Ljubljana iO K, A. Gselman, Sv. Martin, c?bral 6O5 K, družba na veselici ces. abileja v Boginji 3 34 K, Štef Kalister, Pivača 4 K, Iv. Perpar, Tolmin 5 K, Juli Savli, Šempas, nabral 15 K, M. Štrukelj, Šeropas 4 K, žup. Hotederšica s K, K. Planmšfk, Ljubljana 5 K, M. Gacnik Celje, nabrala 5 5O K, Jos. Go-iup. Polenšak, nabral med lovci 614 K, A. Koilevčar, Rakek, nabral nar davka iS K, L. ROŠ, Hrastnik, Miklavževo darilo nabral 24 94 K, F ptdiesnik, Ljubljana I K, M. Viher, Ljubljana 1 K, I. Mešiček, Sevnica, nabral i3 30 K, A. Geržel Cerkno, nabrala 4i0 K. I. Sa-Telli Šempas, nabral med svati i0 92 K, dr Klimek, Bizeljsko 4 K krajai šolski svet v Orehku nabral na veselici 6 62 K, TOlilo A. Hnjšeka v Slov. Bistrici 8118 K, A Mladič, Šmarje 2 K, Nekar iz Idrije (pO tvrdki Schneider & Verovšek 9 46 K, dr. I. Hribar, Ljubljana, kaz. poravnava H. O. 2U K, dr. Janko Babnik, Dunaj lO K, trgovina A. E. Škaberne, Ljubljana, prispevek od platna 200 K, pokrovitelj-Bina 200 K, skupaj 400 K, žup. Miren t;0 K, pOBOJ. Ljutomer 20 K A P. San-cin, D lina, nabral na banketu 21 61 K, dr. Triller. dr. Novak, Ljubljana, kazen, poravnava P. T. 20 K, P P. iO K, trg Središče 5O K, F. Janžekovič, Svečina 2 K, L Žagar, Dobrova nabral 6 20 K, Marica Kruhar, Kozje, nabrala 5*09 K, Ivan Trhovnik, Ljubljana, mesto venca na grob f Legatu iO K, omizje pri Slo-bodniku pri sekanju krompirja 262 K, Milko Krapež, Ljubljana 240 K, L. Jenko, Bovec, nabral 3 K, Fr. Završnik, Št. Peter 4 K, M Žnideršič, Matenjavas 6 40 K, Hedviga Laznik, Belacerkev 3 K, dr. Fr. Kos, Gorica iO K, Leop. Reja, Cerkno, nabral med fanti 8 K, žup. Borovnica -J5 K, občina Vrhnika 30 K, Bertica MuUVr, Zagorje, nabrala 6 K in dodala 1 K skupaj 7 K, V. Štrukelj,  Med vejice
9 K, Jernej Bahovec, Ljubljana, prispevek od peres 5O K, F. Črnagoj, Barje, nabral i2*40 K, K. Kanale, Prestranek, nabral med volilci 3 22 K, žup. Sv. Križ-Cesta
10 K, dr. M Triller, Radovljica, daroval L S. J. iO K, J. Primožič, Gorica, nabral V90 K, cest. odbor, Bovec 5O K, žup. Bovec 30 K, Fr. Kotnik, Verd 20 K, v Ana Hren, Ljubljana iOO K, Pepica Repenšek, Brežice, nabrala 14 K in 5 K skupaj 20 K, M. Rodman, Vipava 3 O5 K, Franc Majer, Maribor, nabral nar. davka 20 K, Josip Aničič, Zvonec 5 K, Pavlina Marčič, Ljubljana, mesto venca f Ani Hren iO K, Neža Pate, Ljubljana, v isti namen 4 K, M. Klobučar, Ljubljana 2 K, slovenski dijaki, božično darilo I25 i4 K, V. Vrhunc, Ljubljana 1 K, Aut. Turnšek, Seeica 3 K, zbor slov. uradništva v Gornjem gradu 200 K, Mak so Jeraj, Rečica 5 K, gdč. Wesner, Ljubljana, zbirko mest. liceja in viš. dekliške šole 38 9» K, rodoljubi ▼ Litiji, novoletno darilo 36 62 kron, Matej Sršen, Skamčini, nabral pri Ingliču 3 K, urar Krapež, Ljubljana, ^'60 K, gojenke mest. liceja 2 K, Makso Zalokar, Ljubljana, prispevek od drož SO K, omizje obrtnikov pri Križu, Ljubljana 5 K, Fran Šoštarič, Maribor, globo
i I5 K, pevsko društvo Matenjavas 4 K, Franc Hrašovec, Gr.idec 10 K, I. Perdnn, Ljubljana, prispevek od družb, užigalic 5OO K, G. Pikel, Postojna, na cdhodnici dimnika 11 20 K, Iv, Murkovič, Malavas, 1'M K, Fr. Repič, Ajdovščina, dar iO K, žup. K02bani 5O K, županstvo 20 K, omizje notarjev 2i K, dr. Danilo Majaron, Ljubljana 200 K, dar Slovencev v Cleve-landu po ar Kokalju 340 K, slovenski sSofeol- v Clevelandu po dr. Kokalju 25 K, I. Kostevc, Ljubljana iO K, I. Kittek, Pragersko, nar. davek 26 K, :»risp strel, kluba pri Mačku v Ljubljani K, dr Zamik, Ljubljana, mesto razsvetljave 4 K, V. Hafner, Pliberk 480 K, vesela družba na Glincah i3'20 K, vesela družba ▼ Bovcu 6 26 K, dr. Horvat, ftuj, neka kaz. poravnava 20 K, dr. Aat. Žužek, Ormož, nabral na čeb. društvu 61O K, dr. Josip Georg, Šmarje *5 K, Janko Pr*mrov, Sarajevo, nabral S 40 K, Jos. Goljevšček, Gorica 20 K. Fran Starol, Središče 3 60 K, gost Zalar, Cerknica 3-05 K, L. Luznar, Primskovo, ifc*jaenina 5 K, Jožef Mrbar, Dolenjavas *np. Litija 40 K, upravništvo „S 1 o v. zaroda" nabralo v 4. četrt-•etju 36 7 6 K 6 3 h, Zrimšek, Šiška - K, Jos. Božić, Jesenice 2i 80 K, Fran 'Oglar, Št Pavel 2 K, občinski odbor Št.
Jurij 5 K, okr. posojilnica, Krško 3*40 K, M Keček, Muta 2 K, županstvo Bled 40 K, Anton Potrata, Slap, nabral 5 K. dr. K Janežič, Voloska 20 K, A. Pirih, Av"e 4*44 K, trg vina Drol, Ljubljana, prispevek 15 K Al. Zakotnikova, Šiška, nabrala na „Silvestrov večer14 30 47 K, „Nar. List" Celje 28i0 K, Jeke Fran, Raka 2 26 K, Iv. Kimovec, Ljubljana, dražbo razgled, pri Lipi 5 32 K.
II Izkaz darov poslanik Di-lalkl kuhinji v Kranju: H. Suttner
v Ljubljani 20 K, na slavnostnem večeru Bar5 5 21*10 K, notar Janko Rahne na Brdu 10 K, Fr. Okornovec v Železnikih 3 K, Jos. Boncelj, trgovec istotam 5 K V. Aljmčič, žapnik na Črnivcu, Gričar A MejaČ v Ljubljani 10 K, J. Pfajfar, župnik v Javorju 10 K, Ant. Treven, trgovec na Jesenicah 10 K, kaz. poravnava Ažman -Kozina 10 K, (po dr. Kušarju,) županstvo Staraloka 20 K, prof. kolegij za dec. 12 K, meščani za dec. 15*60 K, županstvo Lesce 10 K, Iv. Barle, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani 2 K, županstvo H h Bistrica 10 K. ces. svetnik Iv. Murnik v Ljubljani 10 K, Hen. Steska, c. kr. vi. konc. v Kranju 4 K, Pavel pl. del. Negro v Solnogradu 20 K, kaz. zad. Rogelj-Grilc 10 K, (po dr Štempiharju,) Robert K« 11-mann iz Ljubljane 50 K, (po dr. Kušarju,) skupilo za vr*-čo jabolk 3 K, kaz. por Mali-Traven 15 K, (po dr. Kušarju,) župnik M Koželj v Podbrezjah 15 K, županstvo Bled 20 K, Ant. Graiser iz Šenčurja 10 K, kot odkup od novoletnih voščil, kaz. por. Prestor-Rozman (po dr. Kušarju.) A. Scbrev na Jesenicah 4 K, meščani za jan. 4-4'8<> K, županstvo Mošnje 20 K. prof. kol. za jan. 9 K, „kranjski rojak," ki želi biti neimenovan 10 K, in „kranjski lovski klubu 7 K. Do vštetega 9. jan. t. 1. se je plačalo za 5209 kosil po 25 v 1302 25 K in za 5153 večerij po 15 v 7 7295 K, torej skupaj 2075*20 K — Ker stroški Dijaške kuhinje vedno bolj naraščajo, je bil odbor prisiljen, povišati mesečne prispevke za 1 K in po 1 K zahtevati tudi od tislih dijakov, ki so dobivali doslej hrano brezplačno. Vse mla-dinoljube, korporacije i. t. d. vljudno prosimo, da se pri vsaki priliki spominjajo naše kuhinje in ji blagovolijo nakloniti kak dar. Vsak, tudi najmanjši znesek, se hvaležno sprejme. Le s pomočjo izdatnih prispevkov bi bilo omogočeno, da bi se dajal* hrana 51 dijakom (skoro šestini dijakov kranjske gimnazije,) kakor doslej.
Razširjano domaće zdravi.o. Vedno reč j a povpraševanja po „Moll-ovem franco »kem žganja in soli'1 dokazujejo uspefiru vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma tično mazilo. V steklenicah po K 1*90. Po po&tnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpi ejm. 4 8i
v^Jcroli
Data svetinj*
erolia, Pariz, Sia M.
Halborjse
kožna, čistilo za soba
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Sevdlin1". 1
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj mm priznana
Tam-cli tinta
catera  okrepčale  Issisoo, odstranjuj*
laske in preprečuje Upadanje las. I •trlileDiea. m navodon t bronu.
EUipoŠUja ••  s obratno pošto no manj kot dve steklenici
Zaloga vaah preizkušenih zdravil, rnadlc. mil, medioinal. vin, specijalist, najfinejših parfumov, klrurglšklh obvoz, svožlh mlnaralnlh vod 1.1 d.
Diž. lekarn* Milana Lonstoka
i LJubljani, Retljita cisti it I
poleg novozgrajenega Fran J ©šefovog«
(ubil. ■•■ta 19 2
Umrli so v Ljubljani.
& januarja Marija Haderbolec, železn. uslužbenka, 57 let, Francovo nabrežje — Ivan Jančar, knjigovezov sin, 7 met, Krakovske ulice 7 Helena Pipan, zaseb-nica, 72 let, sv Petra cesta 25.
Dne 9. januarja. Marija Levrer, podpol-kovn kova sopr ga, 5' let, Kolodvorske ulice 13 Dr Ivan Mrak, c. kr. finančni svetnik, 54 let, Cesarja Jožefa trg 1.
Dne in januarja. Marija Smrekar, branjevka, 91 let, Karlovska cesta 7 — Iv. Cojler, železn mojstra hči, 7 mes Bohoričeve ulice 12 - Makso Oregorič, železn. mojstra sin, 3 leta, Dovozna cesta 2
Dne P. januarja Manja Arh, gostilni-čarka, 92 let Pred škofijo 15. — Helena Amon, usmiljenka, 48 let, Radeckega cesta n. — Cecil ja Raktelj, uršulinka, 40 let, Kongresni trg 18.
V deželni bolnici:
Dne 7. januarja. Mihael Škerjanc zidar, 57 let.
Dne 8. janua ja. Valenti i Tominc, zasebnik, 9 let. — Alojzij Eržišnik, sprevodnik, 44 let.
Dne 9. januarja Anton Valant, strojevodja v p., 60 let. — Anton Gorjan, trgovčev sin, 9 let
Dne 10. januarja. Josip Lopatnik, kolar, 48 let.
iltrie cena t Budimpešti
Da« 13. januarja 1909
T*r »'-—tip
Pšenica za april 1909    .   za 50 kg K 1265 Pšenica za oktober 19o9 Rž      za april » Koruza za maj , Oves     za april 9
EtelttT.
6—1   vin ceneje.
za 50 kg K 1 7' za 50 kg K 1005 za 5T kg K 7:5 za 50 kg K   8 52
januarja j	Cas opaio-vasja	Stanj« barometra v mm	2 w S, " B « 1	Vetrovi	Neto
12, 9. zv. 13.1 7 zj. • 2. pop.		7330 7130 7327	—3 3 sr. svzh. i oblačno —48 n ssvzh.del jasno —15 si. svzhod eneg		
Srednja včerajšnja temperatura 6*6, mrm.    20  Padavina v 24 urah o o mm
1
Zahvala«
241
Vsem, ki so nam ob nenadni smrti našega nepozabnega
dr. Hvana jfiraka
v tako obilni meri izkazali svoje sočutje, izrekamo od vsega srca svojo iskreno zahvalo.
Ljubljana, 12. januarja 1909.
Rodbina jfirakova in £cvccva.
Zahvala«
242
Carmelo Manao
Vsem, ki so nam za dolgotrajne bolezni in ob br d ki smrti naše ljubljene sestre, gospod ene
josipine J(rovatovc
posestnice
kakorkoli izkazovali sočutje in nam
lajšali bolest, kakor tudi mnogobro-mm udeležmkom ginljivega pogreba blage pokojnice izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini in gasilnemu društvu šentjernejskemu za žalno spremstvo na njeni zadnji poti.
V Št Jerneju, 13. pros. 1909 Žalujoči ostali.
Fijakarska obrt
se zaradi preselitve is proste roke proda na Rimski cesti štev. 19
(MarČanova hiša) Gena po dogovoru. Ve5 istotam. 208_2
Ceno posteljno perje.
i
r
■ Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol 1 belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor
I puh mehkega  6  K, vel ep rima polje- 4
■ nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
Ugotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 350, 4 K razpošlje po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594—15
^£a/krs Berger
esehenitz št. 225, Šumava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali denar vrne. Cenovni ki zastonj in franko.
I
it.L|abl|a»
.-. priporote svojo veliko lalogo
jriun udi« in zelenjave
na drobno In debojo. 831-2 Preprodajalcem znaten popust. Vnanja naročila točno In kulantno Cene konkurenčne.
ThmIi I ah m it fc«nj
»i rabi umo preiakaien«
i2virre H-viiail 21 ,0| podkve s znamko
Vedno ortro 1   Nepravilno «to-p.iij« Dtmogoi«! Edino pmktićno m gladka pota.
UotH 9e pri podhovcih
PcBorl   Nhiii« orifrinal * H •
•« iadelojejo ii ipeetvlBatra jekla; vtkTiijt« ee ponaredb, neporabnih 4 -radi manj vred nepra materi in palit« , kadar  kupujete n»Wn6no na
gora jo varstveno anamko, vti.oje na v takem originalnom H-sUlu.
(O 12
Damske jopice iz kožuhovinc in s kožuhovino podložene
70 °|0 ceneje.
233
..Angleško sklad šče oblek'
0. Jernatovič
Ijubljana, JNestni trg štev. 5.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovani katalog s preko 8t4Xl slikami vseh vrst nikljast ht srebrnih in zlatih nr, dalje vseh vrst solidne zlatnine in srebmine, glasbil jeklenega in uanja-tega blaga, kadiinih priprav i (d. po isvirnih 3705—26 tVomi&kih cmah
Nikljasta ura remonto
arka.......K 3*50
Biatem Roskopf pat. .   „   4*— Švicarska izvirna Roskopf pat.....m    6*—
Registr.  Adler Roskopf nikliasta iemon-toarka na s dro    .  .   '9    ?•— Goldinasta remontoar-arsa s kolesjem ,Luna' in dvojnimi  poarovci „    9 — Srebrna renont s kolesjem  Giona' odprto „    8 40 Srebrna remoatoarka z dvojnimi \ okrovci .  „ ll 60 Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet, 16 gr   teže........ 2 60
Ruska tulska nikljasta remontoarka s kolesjem ,Luna' K 1' 50, ura s kukavico K 8 60, budil-nica K 2 90, kuhinjska ara K 3* — . schwarz-
vvaldska ura K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica sa ure han Konrad, o. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 667, Češko.
Vsakovrstne krasne
razglednice
posebno primerne
za šaljivo pošto pri različnih društvenih priredbah
so naprodaj —
po Izredno znižani ceni
Narodni tajipmi"
Jurčičev trg.
Več gospodov 1
se sprejme na hrano v Vtoljovih ulicah 3, II. nadstr.
Knpl|o aa lahka
majhne sani
x dvema sedežema, dobro chra-
DJene, vprežljive za majhnega konjiča.
PoDudbe pod ^sani11 na uprav. „Slov. Naroda*4. 237—1
VeiiJLo zalogo
firamofonov m plošč
tudi s slovenskimi komad ploiče
od 14 i'HO naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2391 LjnUUnnn, S url trg Z6. 4
j J. Zamljen
{ čevljarski mojster
i v ljudi oni. Kongresni trg štev. 13
i se priporoča za vsa v svojo stroko f spadajoča dela. «
i 3zdelnje prave gorske in t     telovadskc čevlje.
Gostilna
„Prt Bobenčka11 na OUncah
e novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred aa   Odda zaradi bolezni takoj ali poznale v najem.
= Istotam se Odda tudi ■
jrciaMs., m muj ia itlim
Več se izve na Olincah AL 37 pri Ljubljani. 40-8 47
Bazprodam 200 oralov bremen prostega rodovitnega
mlji
blizu Zagreba enemu ali veS knpoem, vsakemu, kolikor želi za ceno 620 K oralo (1600 Stirjaških sežnjev) Kupci dobe poslopja po tem, kolikor oral kupijo. — Plačilni pogoji: 40 K takoj, 160 K pri pogodbi, 120 K do pol leta, za 300 K pa čakam 10 let Posredovalci dobe nagrado. 197_2
Ponudbe na posestvo Pogančec, pošta Vrbovec na HrvaŠkem.
Prva češka tvornica
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga Vin.
Najcenejše vezanje In najkoristnejša rekloma. 4457 -7
Ceneje nearo niotvoKe
Prti kranjsko-slovanski
uglaševalBc
G. F. Jurasek
Ejubtjana, St. petra cesta 62a L nadstropje
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno - Uglašuje tudi ..Glasbeni Matici". 147-2
"Sprejema »»varovanja filovelkega Uw-(jenja po najiainoirrotnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga »»varoval ni ca. Zlaati je ngodno zavarovanje na doživetje in tmrt a manjkajočimi m vplačili.
Vsak dlan   ma po pretaka petik lat pravioo do dividende.
12—5
.•SLftVUft"
- - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . Ros. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnina In kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vsajemna zavarovalnica naše države a rsaskail •^•veaaaka ■■■■olaai VraYa,
teseralai savtap v MaUfaaij iigaj^isarno so v laatnej basenej bili
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih eenah Škode eenjoje takoj in aajzolantneje. Uživa  najboljii alovea, koder posluje.
Dovoljuje ia čistega   dobička htdatae podpore v   narodne in občnokoristne namene.
6
0546
Manjšo Mino
ali tudi samo lokll Seli prevzeti tp-govsao Izobražena oseba najraje v kakem kraju, kjer so tovarne. Eventualno se prevzame tudi gostilna.
Ponudbe na uprav. ^Slovenskega Naroda4- pod l4trg vina 1809 '202
Predstava ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 9. in S. uri
Ob nedeljah ia praznikih:
ob 10. in 11 uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8 in 9. uri popoldne. Vsako soboto In ere do nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres
Vi
Kinematograf Pathe
Dunajska cRsta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostoran:
L proetor 00 vin, 11. prostor 40 vin.: h prostor otroci 40 vin., O. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učenca po znižani ceni.   1   prostor 20 vin II. prostor IQ vin, 240
Gostilna
ae odda v na|em ali pa t>od ug■ : nimi pogoji tudi proda* Hiša je dobro idočem kraju tik postaje P< rožice na Koroškem Plača po dogovor VeS pove laetnik g stilne ft\ Kobenttr, Št. Jakob v Boin
■
Jrfi/an 2nidersič
trgovec
yr ____
JY[alči 2nidersič rcjena ^ušek;
238
poročena, H£^f
Tratenja vas dne t4. januarja t9C9
{Namesto vsakega drugega posebnega obvestila.)
3402—2
Slovenska tvrdka čevljev
domačega i a tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v £jubljani
»e slavnemu "občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo •   .*.  .*.    v lastni delavnici.    .'. .'. .*.
Kl]SSlii«Št!SZ3!ISt!ite
naznanja, da prevzema
utu iiiil jHrtit in lam«
za svoje cenjene Slane in da na~ zadevna vprašanja daje natančnejša pojasnila.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1908. 4823 3
Ivan Jax in sni
w   ALi|saaalf seaal
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zaloge
voznih koles.
QO i šivalni stroji
mm rodbino Ima aa*»*-t Brezplačni kani aa vezenje e hlfti
Pisalni stroji .ADLER'
Največja narodne
KONFEKCIJA
a Jame, deklice, dečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
krasna
V JL*jut>lj«**S ^tarl trg st. Q8
priporoča
3927—13
svili, vola. in dragim modnim Mag«
najnovejša modna krila, kostume, ***n8Ja1a*feOl^^ oasmo. predpasnike, vsevr.tno perilo in druga oblačila N*ifnejše Sje WceTklobnfckef plaftćke, pariške modrce, nogavice, v rokavice, iopice in drage pletenine - Fine "^atoice, j£> \ naramnice, ovratnike, aralce ln drugo perilo s* gospode./ v \^      Zunanja naročila se izvršujejo takoj In ločno. j/4^$F S  X        cene radi male režije brez konkurence. ^
Dug gospodo
se sprejmeta na dobro brano.
Ponudbe pod , Hrana1' na upr&v. „S1ot enakega Narodau.
189—8
4671-8
COOhftC Otsnucsifi fkawsaj*£ bmoafok,
Dobiva se povsod.
rs
tM
__^
SS!fcv>*&aae8*:'
Ipristni kranjski lanenooljnati firnež
Oljnate barve
v posodicah pa 7-., 1 hg kakor tudi v *«cjih posedali.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) primano in strokovno preizkušeno najbolj&J.
Karbolinej 5£ Jdavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219—1
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fiMj )(auptmann
v f jubljani.
Prva kranjska tovarna oljnati b barv, lir ne te v, lakov ln steklarskega klela.
Zahtevajte cenike!
2^£tz<SLxx^ tx gro "Vin. a
F. JUST-MASCHKE
M^famlaljaaaasa^  ^ t do v asi* o  eal? **o  etev. as«
priporoča po najnižji ceni
na1!™ bluze, sprdnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo.!!!
sr.n daiue in oiroe
irdnja krila, predpasnike, pasov
Zunanja naroČila točno in vestno.
Os fcr. Avotrllskaj
drZavno fažoznla**-
Izvleček \z voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908» leta.
Ia Mabllaao trni. iaLi
roe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica,
11, zOTrat c kf. drž. žel., Beljak čez Po-dro/.jco, C« orec , Prago. 7*07 titraj. Osebni vlak v smeri: Oro-suplje, 3udolfovo, Straža-Topllce, Kočevje
0- 28 pradpeldne. Osebni vlak v smeri i jeaanicn, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, tnraaOi
1- 38 proripoidn*. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jsiealec, Trbiž. BeŠJa* Juž. Žel., Gorico fri. žel, Tre drž. tel.. Beljak, (čea Pod cžčico) Celovec,
i-Or» pepeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straž a-TopHcc, Kočevje.
1*45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beiiak Juž. žel. Gorica drž. žeL, Trs: drl žel., Beljak, (čez PodiožClco) Celovec, rraga.
r-iO svoSort Osebni viak v smeri; Grosuplje, Uadoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r-sb zvo6«r. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesemce, '^rbia. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prag*
o*40 e*«eei. Osebni vlak v smeri: Jemalce, Trbiž, Beiiak, in*, žel., Gorica dri. še!. Trst drž. aeL, Beljak juž. sel, (če« FomSOcol.
r-28 »jutrej. Osebni vlak v Kamnik, r os y*čzOsebni viak v Kamnik r-to gpsCar. Osetnl viak * Kamnik fi-%0 ^cf^oci   Osebn? v'ai v '»"»ranlk. {Sm?" •b nfede'ia!2 in praanikih do 31. oktobra.)
Prland v LlafelfaM lat. fteLi
6'6S tjutratj. Osebni vlak ia Beljaka
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tri 8*34 zjutraj. Osebni vlak b Kočevja, Ski
Toplic, ^udotfovega, GrosuplJa, lf-22 predpeldno. Osebni vlak ia Prst
Celovca, Beljaka Juž. žel., čez Podru.
in Trbiž, Gorice drž. žeC, Jesenic, Tri. 232 popoldne.  Osebni vlak  ia Koč
Straže Toplic, Rudclfovega, Grosuplje 4*13 popoidr.u.   Osebni vlak Ia Bt
juž. žel., Trbiž?. Celovca, Beljaka r
Podrožčico) Gorice drž. aeU Trsta
sel. Jesenic, Tržiča
0'00 zvočor. Used. vlak ia P*age, Cele
Beljaka (če* Podrožčico) jesenie. 8 37 xvo4er. Ouebnl rlak ia Kočevja, Sir*l*
Toplic, Kudoifovega, Grosuplja. 8-45 zve6er. Osebni vlak ia Beljaki
žel.. Trbiža, Oluvca, Beljaka (čea r..
rožcico) Trsta drž, žel. Gorica dra. faj
Jesenic, Tržiča, li-eo pe/.oi..  Osebni vlak la T:bili.
lovca,   Beijaka (čes Podrožčico) Ti
drž. žel. Gorice dri žel., Jesenic
Pritaod v Ltvb^aatt tfcrtL ltolodw 8*48 zjutraj. Osebni vias ia Kamnik«. IO*09 predpoidn«. Osebni viak ia K*r-810 iveder. Osebni vlak »i Kamnika
8*00 peneči!. Osebni viak It Kamnika, ob ncdeljsb in prax?7iki& do 31. oktobra
(Odijorl in prisodi so o*.ttni%n\ v e?ro^*i»<sftj čuna.)
ara
Oinriiii un restavracije
z električno razsuetllovo ob kolodvora u Tržiču,
dne 17. januarja 1909.
Podpisani lastnik si usoja slav. občinstvu vljudno naznaniti, da otvori dne 17. Januarja 1909 novo restavracijo.
Točil  bode pristna raznovrstna vina  ter  oddajal okusna gorka in mrzla jedila.
:-:  ]Ya razpolago bo tudi nekaj sob za prenočišče. ;-;
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
239
3zme9 najboljšega najboljše!
Da zadostim tudi nsjrazvsjenejšlm zshtevam, sem vpeljal vrsto
pražene kave
ki presega v kakovosti, izdatnosti in aromi najboljše.
Ts kava le zmes najizbrsnejših vrst, najfinejšega proizvora In nudi čudovito fino, aromet eno m oživ>j»jočo pijačo.
Z mlekom mešana tvori dober z.jtrk, in podlago k dobri mali
' Bfre* mleka kot ,.6rnlc je prijeten zaključek vsake pojedine a i  večerje; Ima moć In oživlja. 4608—6
Prva IJuBljanska uelika prozama 30 kavo Karel Planinšek
LJubljana, Dunajska cesta, ooial Sodnljsklh ulic
Izdajatelj in odgovorni urednik B a a t o Pnstoelemiok.
Lastnina in tisk »Narodne tiekerne«.