informator Številka 38 Leto XVIII Titovo Velenje, 10. oktober 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj j Interna banka ! DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika V tozdu Pralno-pomivalna tehnika so uredili novo linijo za pralne stroje z 800 obrati. V 9 mesecih več kot 2 milijona malih in velikih gospodinjskih aparatov Vrednost proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati je 21,209.971 tisoč dinarjev za skupno 1.348.219 izdelanih velikih in 736.767 malih gospodinjskih aparatov. Spodbudno tudi v Gorenju Notranja oprema in v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. ____ V Gorenju obisk iz Bihača V devetih mesecih leta 1984 so bili doseženi dokaj ugodni proizvodni uspehi, saj so v vseh temeljnih organizacijah znatno povečali proizvodnjo. V Gorenju Gospodinjski aparati je bilo skupno izdelanih kar 2.984.986 velikih in malih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 21.209 milijonov dinarjev (okrog 2.121 milijard starih din). Fizični obseg proizvodnje je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 24 %. Po posameznih temeljnih organizacijah so proizvodnjo najbolj povečali v tozdu Štedilniki (za 30 %), v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika (za 28 %), v Pralno pomivalni tehniki za 18 % in tozdu MGA Nazarje (za 20 %). V devetih mesecih smo tako izdelali 409.328 štedilnikov, 315.525 pralnih strojev, 159,515 zamrzovalnih omar, 180.217 zamrzovalnih skrinj, 283.634 hladilnikov in736.676 malih gospodinjskih aparatov. •V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema je vrednost proizvodnje v devetih mesecih 997 milijonov dinarjev. Izdelali pa so 90.806 kuhinjskih in kopalniških elementov, 838,212 m2 keramičnih ploščic. V tozdu Poslovna oprema na Ptuju so izdelali 44.201 črnobeli TV sprejemnik in 381 biotehničnih aparatov v vrednosti 886 milijonov dinarjev. Letos je bilo skupno izdelanih že 1.863 terminalov, 281 medicinskih aparatov in 24 procesnih sistemov v vrednosti 589 mio dinarjev. Vrednost proizvodnje DO Gorenje Procesna oprema je 1.475 mio din. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja je bilo letos izdelanih 23.093 barvnih tv sprejemnikov, 4.551 glasbenih centrov, 12.788 zvočnih omaric in 2.234 komponent glasbenega stolpa v vrednosti 1.91 7 mio din. Skupna vrednost dosežene proizvodnje delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju je 25.600 milijonov dinarjev. Prejšnji teden so se v Titovem Velenju mudili gostje iz Bihača, ki so se po razgovoru z delavci Gorenja TRA Bihač, sestali tudi s predstavniki Gorenja ter člani občinskega komiteja ZKS ter si ogledali proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati. Delavce iz Gorenja TRA Bihač, ki so na delovnem usposabljanju v Gorenju v Titovem Velenju, sta obiskala predsednica občinskega sindikalnega sveta Kata Repac in predsednik OK ZK Bihač Irfan Sara-čevič, ki ju je spremljal Esad Mujakič, direktor TRA Gorenje Bihač. V Domu učencev so v razgovoru z delavci iz Bihača osvetlili nekatere probleme ter se seznanili s pogoji dela in življenja. O tem je tekla beseda tudi na srečanju z družbenopolitičnimi in poslovodnimi delavci Gorenja v Titovem Velenju, pri čemer so opozorili da ne smemo zanemarjati medsebojnih odnosov. Upo- števati moramo, so poudarili sobesedniki, da so v Gorenju v Titovem Velenju iz Bihača predvsem delavci, ki jim je to prva zaposlitev. Nedvomno je prav njim potrebno posvetiti več pozornosti, saj jim manjka delovnih pa tudi samoupravnih izkušenj. V razgovoru pa so seveda precej časa namenili tudi poteku projekta izgradnje TRA Bihač, ki bo s 1000 delovnimi mesti pomembno prispevala k razvoju gospodarstva ter se s svojim proizvodnim programom vključila v izvozno ponudbo Gorenja. Poudarili so, da je potrebno projekt zao krožiti tudi z ostalimi segme nti kot so trženje, servisiranje, izobraževanje in podobno saj gre v tem primeru za pomembno naložbo, ki je plod medrepubliškega sodelovanja. Gostje, ki so si potem ogledali tudi proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati, so z zadovoljstvom ugotavljali, da je mogoče z odkritim in pravočasnim razgovorom rešiti vse morebitne težave, zato so podobna srečanja nedvomno lahko koristna. Gostje iz Bihača so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo zamrzovalne in hladilne tehnike Gorenja v Titovem Velenju. GORENJE PROCESNA OPREMA Letni načrt dela Na delavskem svetu Gorenja Procesna oprema so prejšnji teden sprejeli tudi plan dela za letošnje leto, s katerim naj bi se približali obsegu proizvodnje, ki je predviden s sanacijskim programom in letnim planom Gorenja TGO. Poudarek izvozu in pokrivanju izgub tozda Poslovna oprema Ptuj!__________________. V Gorenju Procesna oprema naj bi vrednostno proizvedli za 3 milijone 104 tisoč dinarjev, do tega 142 tisoč 676 dinarjev za izvoz ter za 597 tisoč 611 dinarjev storitev. Proizvodni plan bodo dosegli z enakim številom zaposlenih, z iskanjem alternativnih dobaviteljev, učinkovitejšo povezavo z dobavitelji in večjo disciplino pri operativnem planiranju. Organizirali bodo načrtovano lastno proizvodnjo komponent birotehnike ter realizirali nekatere tehnološke dopolnitve in opremili prototipno delavnico. Morebitne izpade proizvod- nje pa bodo nadomeščali z delom izven rednega delovnega časa. Poleg prodaje vseh letos proizvedenih izdelkov, naj bi delno prodali tudi zalogo z začetka leta in prevzete zaloge medicinskih aparatov in terminalov tozda Elektronika. Pospešili bodo prodajo birotehničnih aparatov ter uveljavljali ekonomske cene zlasti za programe tozda Poslovna oprema. Iskali pa bodo tudi nove prodajne poti za terminale TP 101 in medicinske aparate. Načrtujejo, da bodo na domači trg prodali izdelke v vrednosti 3 milijone 166 tisoč 949 dinarjev ter izvozili za 153 tisoč 290 dinarjev, storitev pa naj bi opravili za 24 tisoč 720 dinarjev. Za dosego načrtovanih rezultatov bodo morali v Gorenju Procesna oprema vložiti veliko truda v izpopolnjevanje organiziranosti in kadrovsko zasedenost, saj gre za novo ustanovljeno organizacijo. Zagotoviti bodo morali tudi prostorske in druge delovne pogoje ter dograditi sistem nagrajevanja, ki bo spodbujal vse zaposlene. Na kratko Delavski sveti v tozdih Gorenja Gospodinjski aparati so: • imenovali odbore za gospodarjenje in komisije za dohodkovna vprašanja ter za izločanje osnovnih sredstev • sprejemali so predlog za podelitev nagrad za izboljšanje kakovosti • opravili so rebalans zbiranja in uporabe sredstev za stanovanjsko gradnjo • razpisali bodo referendum za sprejem samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja Delavski svet Gorenja Procesna oprema je na svoji zadnji seji sprejemal plan svoje delovne organizacije. VIŠJA ČLANARINA -VIŠJE POSOJILO Posojila iz sredstev blagajne vzajemne pomoči se zaradi nizkih osebnih dohodkov ter hitre rasti življenjskih stroškov, poslužuje vse več delavcev in je tako teh sredstev že premalo, da bi ugodili številnim prošnjam. Služba blagaj- ne vzajemne pomoči je zato predlagala povečanje članarine na 60 dinarjev, kar pomeni seveda po 6 mesecih tudi povečanje posojila na 15 tisoč oziroma na 23 tisoč dinarjev, če gre za posojilo s priporočilom sindikata. Nove dnevnice Od 17. septembra 1984 dalje veljajo v Gorenju nove višine dnevnic, stroškov za prenočišče, ločeno življenje in kilometrino. Tako znašajo dnevnice nad 12 ur 1000 dinarjev, od 8 do 12 ur 530 dinarjev in od 6 do 8 ur 390 dinarjev. Prenočišče v hotelu B kategorije v višini predloženega računa, v hotelu A kategorije in drugih prenočiščih z računom 764 dinarjev ter brez računa 200 dinarjev. Stroški za ločeno življenje so za stanovanje 6870 dinarjev ter za prehrano 9540 dinarjev. Pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda pa znaša 16,60 dinarjev. Obisk Unitre V sredo, 3. oktobra 1984 sednika PO Gorenje Proso Gorenje obiskali pred- česna oprema Boža Lednika stavni ki velikega poljske- ogledali proizvodnjo tehno-ga združenega podjetja loške opreme, zamrzovalni-Unitra iz Varšave. kov- štedilnikov, televizorjev in terminalov. Direktorji treh Unitrinih tovarn so si ob spremstvu v.d. Po ogledu proizvodnje so se podpredsednika PO Gorenje pogovarjali o neposrednem SOZD za področje razvoja sodelovanju Unitre in Gorenja Antona Hojnika in v.d. pred- na področju elektronike. Izobraževanje Bodoči lesarji V sodelovanju s tozdom Pohištvo Gorenja Notranja oprema organizira Izobraževalni center Gorenja izvedbo izobraževalnega programa III. stopnje za pridobitev poklica lesar, ki ga bo izvajala srednja lesarska šola iz Maribora. V od- delku je še nekaj prostih mest, zato vabijo tudi delavce drugih tozdov v okviru Gorenja, ki si želijo pridobiti poklic lesarja in imajo dokončano osnovno šolo, da se prijavijo v Izobraževalnem centru do 15. oktobra 1984. Štipendisti Gorenja za Gorenje Štipendisti Gorenja bomo tudi letos tako kot lani svojo pripadnost Gorenju in solidarnost z njegovimi delavci dokazali z delom v proizvodnji. Predsedstvo kluba štipendistov Gorenja je namreč na svoji seji, 27. septembra 1984 v skladu z zaključki skupščine KŠ sprejelo sklep o pomoči štipendistov delavcem Gorenja. Vsak član kluba bo tako opravil v proizvodnih tozdih Gorenja Gospodinjski aparati do 15. decembra en udarniški delovnik! Jože Janežič Pregled izpolnjevanja letnega načrta proizvodnje v 9 mesecih 1984 Pripis: Odstotki na označenem polju pomenijo doseženo proizvodnjo v pogojnih enotah v 9 mesecih leta 1984. 0 novem sistemu delitve sredstev za osebne dohodke Osnovno izhodišče pri razvijanju novega sistema nagrajevanja je usmeritev k boljšemu delu. Če nas bo pa sistem stalno vzpodbujal k boljšemu delu, se bo to odrazilo na gospodarskem uspehu našega Gorenja. Sistem sam po sebi nam še nič ne prinese; vsaj neposredno ne. Od nas vseh je odvisno, koliko bomo ustvarili, a od ustvarjenega, koliko bomo delili. Vsa prizadevanja pri graditvi sistema delitve so zato šla v tej smeri. Tako je grajen Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Ista misel preveva Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Enako stimulativnost se skuša doseči v Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Vse to se odraža tudi v izvedbenih spremnih dokumentih, s katerimi so določeni podsistemi: ugotavljanje zahtevnosti del in nalog (to je analitično ocenjevanje), ugotavljanje osebnega prispevka, ugotavljanje minulega dela, dodatki, nagrade. Ob sprejemanju novega sistema nas še posebej zanimata anali- tično ocenjevanje zahtevnosti našega dela ter ugotavljanje osebnega prispevka. Za analitično ocenjevanje zahtevnosti je za nas vse morda najbolj aktualno tisto osnovno izhodišče: Sistem ocenjevanja zahtevnosti naj bo tak, da bodo bolj stimulativna tista dela, kjer "nastaja denar." Sistem naj bo tak, da bo stimuliral vse delavce, še bolj pa tiste, katerih uspeh se neposredno in zelo pozna v skupnem uspehu Gorenja. To so pa proizvodna delovna, visoko kreativna strokovna dela ter visoko kreativna dela v sferi vodenja in organiziranja proizvodnje in ostalih področij. Če bodo delavci na teh delih stimulirani k čimbolj uspešnemu delu, bo Gorenje uspešno in bomo tudi ostali, ki morda ne delamo na teh področjih, imeli na osnovi boljših skupnih rezultatov boljše osebne dohodke. Enako poslanstvo ima sistem ugotavljanja osebnih dohodkov. Vsakemu od nas odpira možnost, doseči večji "gibljivi del" iz naslova osebnega prispevka. Vendar pod pogojem, če bo naredil več, bolj kvalitetno in bolj gospodarno, to je ob manjših stroških. To je pa težnja novega sistema, ki ga bomo sprejemali na referendumu. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 9. i9mi % 97 96 94 93 93 98 96 99 98 98 100 .V.v.v.v XvXvX v| 0rj v. v.v iAVAV/, •'•V.V.V- •V .V.V. V.V Pii ŠM 1111 1|1| vv v. 90 SSiSS: Ul !vXv!v! w!v!w! lili upi Xv!vXv RO •v.v.; |!| v.v.v.v lili 1111 ■X'XvX' Vi •V lili Ul !•!•!•!•!•!•!•!■ XvXvX tv~ >V JANUAR FEBRU. MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT. OKT. NOV. DEC. Peta razstava inovacij Iščemo mentorje V uredništvu smo prejeli pismo učencev osnovne šole XIV. divizija iz Titovega Velenja, v katerem nam pišejo, da bi se radi za življenje in delo čimbolje pripravili, zato želijo imeti bolj razgibano izvenšolsko dejavnost. Seveda pa pri tem potrebujejo tudi pomoč številnih mentorjev, zato vabijo k sodelovanju delavce drugih delovnih organizacij. Naj dodamo, da so se njihovemu vabilu že odzvali člani ZRVS, delavci Modnega salona, planinci in Folklorna skupina Koleda. Naši upokojenci Vseh šest naših sodelavcev, ki so odšli v pokoj prejšnji mesec, se je upokojilo invalidsko, in sicer 9lija Ješič, iz Gorenja Servis, Milica Podpečan, Alojz Tišler in Jože Vaukan iz tozda Zamrzovalna in hladil -tehnika v Gorenju Gospodinjski aparati ter Ana Sevčnikar in Slavko Žilič iz Gorenja Elektronika Široka potrošnja. RAZSTAVA AKVARELOV OSKARJA SOVINCA V počastitev občinskega praznika so v ponedeljek, 8. oktobra, v razstavnem prostoru Servisa odprli razstavo akvarelov delavca Gorenja Commerce Oskarja So-vinca. Razs ava bo odprata do petka, 12. oktobra 1984. V petek, 12. oktobra 1984 bo ob 18. uri v avli Skupščine občine Velenje odprta 5. razstava inovacij ter podeljena priznanja inovatorjem. Na razstavi sodelujejo tudi delavci Gorenja! Inovatorji Gorenja sodelujejo na razstavi s tremi tehničnimi izboljšavami ter koristnim predlogom. Rekonstrukcija sklopke in zavore na stiskalnici Erfurt 16C0 KN z rekonstrukcijo centralnega mazanja je tehnična izboljšava, ki so jo predlagali in izvedli Ivan Čas, Janez Pogorevc, Edo Le- 27. oktobra 1984 ob 15. uri bo v okviru ogleda hišnega sejma Gorenja 1. srečanje članov Kluba štipendistov in mladih delavcev Gorenja. Potreba po tesnem obojestranskem sodelovanju je prisotna že od časov ustanovitve kluba štipendistov. Prvo srečanje bo imelo zgolj športni in družabni značaj, saj se bodo ekipe štipendistov pomerili v malem nogometu, košarki, odbojki, vlečenju vrvi in šaljivem nogometu. PRVENSTVO GORENJA PIKADO Tekmovanje bo v četrtek 18. 10. od 14.30 do 18.00 ure v jedilnici A gostinske enote Gorenje. skovšek, Zlatko Breznk, Alojz Dobovičnik in Franc Vivod. Tudi izdelava idejnega načrta za stroj in izdelava stroja za točkanje bobna pralnega stroja s štirimi vodenimi grupami z enkratnim hodom je delo večih avtorjev, o katerem smo v Informatorju že pisali. Edo Kralj pa je avtor predloga tehnične izboljšave čiščenja žlindre z lot mašine. Priprava za rezanje priključnega kabla na mero ter deizolacijo zunanjega plašča pa je koristen predlog, s katerim smo se udeležili te pete razstave inovacij, o kateri bomo več pisali v prihodnji številki Informatorja. Vsi pričakujemo, da se bo to sodelovanje razvilo tudi na drugih področjih. ŠTIPENDISTI - prijavite se v ekipe! Prijave zbira predsednik kluba Jože Janežič. MLADINCI — sestavite ekipe svojih osnovnih organizacij! Dobimo se 27. oktobra 1984 ob 15. uri! Če hočete vedeti KJE — berite naslednjo številko Informatorja. LOV NA VELIKO RIBO V soboto, 13. oktobra 1984 ob 7. uri bo na jezeru pri ribiškem domu v Šoštanju tekmovanje v lovu na veliko ribo. Vito Kumer Sodelavci v tozdu Galvana se zaman sprašujemo, ali je res mogoče, da med nami ni več našega tovariša Vita Kumra, ko smo vendar še prejšnji ponedeljek bili skupaj na delovnem mestu, pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Kruta smrt ga je iztrgala iz naših vrst, naša srca pa napolnila z žalostjo in bolečino. Kratka, vse prekratka je bila njegova življenjska pot, saj mu je bilo komaj 28 let. Vito se je rad učil in tako je dokončal gimnazijo, potem pa nadaljeval študij sociologije in novinarstva, vendar se mu ta življenjski cilj ni izpolnil. Med delavce tozda Galvana je prišel februarja letos ter nam po svojih najboljših močeh pomagal pri delu. Vito je bil po naravi tih, miren in redkobeseden,a vesten in dober delavec. Tak nam bo ostal v trajnem spominu. Nikoli se ni zgodilo, da ne bi izpolnil naloge in to smo njegovi sodelavci najbolj cenili. Kruta je usoda, ki iztrga iz naših vrst človeka, ki je bil vsem nam še zelo potreben. Za njim pa ostaja spomin, lep in čist, vendar zavit v črnino. Sodelavci I. srečanje štipendistov in mladih Gorenja