H. flnlhL I ittUnri. i nfc a frtrmrii W17. L lelo. .Slovenski Narod* vtl|a po poMtt za Antro-Ogrsko: ćelo leto tkupaj naprej . K 28*— pol leta n „ . . . 14— fctrt leta . m . . . 7 — as mesee v • • • . 2-50 za Nemđjo: ćelo leto naprej . . . . K 33-— za Amerlko tn vse druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede fnseratov se raj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprarniitTO (spodaj, dvorišče levo). EaaHova ulica at 5, ttlefoB at S5. Uha|a vsak *aa sv*6tr livt«*il Mitl|« ta pmtlk*. fnserati se računa jo po porab!}ertern prostora \n si cer: t mm visok, ter 53 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat oo 7 vin, trikrat po6 t. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „ftarođat tiskara*« tatefoa *t. ti. UpravniŠivu naj se pošilji o n^ro^ntne, rekla ničije, inserati Lt d^ to je administrativne stvari. ćelo teto naprmj . . . . K 2640 I pol leta......13-20 I .Slovenski Narod" vdja v L|a»l|uU dostavljen aa dom ali €c se hodi ponj : četrt leta „ .....6*60 na mesec „ . • . . . 2*20 ^ Poaantcna stavllka veli« 10 viaarfev. —^—^«— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uratnlitvo: KmaJlova allca ŠL 5 (v pritličju levo,) telefon at 34. hfen-Hm uro!! f Isoi V seji državnega zbora dne 27. februnrja je irrel nerr.ški državni kanclcr Bethmann - Hollweg velik fovor. Začel je z zagotovilom, da pozna Nemčija le eno zahtevo, ki obvladuje vso zunanjo in notranjo politiko: Bojevati se in zrnagaii. Zadnji teden dovoljeni novi vojni krediti so pokazali vsemu svetu neprekHcni sklep Nemčije. se toliko Časa bojevati, da bodo sovražniki pripravljeni za mir. Kakšen naj bo ta mir, o tem se je že mnogo pisalo v Hstih in govorHo na zborovanjih, a kakor so ta vprašanja tuđi odločilna za prlhodnjost, je ven-dar še prezgodaj, da bi se jaz udele-žil takih razprav. Bilo bi brezplodno, če bi s svojega mesta delal obljube ali formuliral posimične pokoje. Kar sem mogel povedati o smiri in cilju naših pogcjev, to sem že opetovano povedal: Narediti hoćemo knnec vojni s trajnim mircm. ki nam da odško-dovanje za vse prestano zlo in ki za-gotavlja močni Nemčiji obstanek in prihodnjost. Glede velfkfh prob!emor notra-nle politike se sl'ši lena besedn o novi orijentaciji. Prišel je nov čas s prenovj'cr^m narodom. Ustvarila je to vcjr.a. Rod. ki je toliko dozive! in vsak dan tisočkrat videl. da more le skupna sila premazati zunanje ne-varnostl, tak rod se ne da utesniti po strankarskih nrojrram:h ali pa tirati na stran. Koder bo tre?ia preurediti politične pravice, ne poj'de za to, da se ljudstvo nagradi za to, knr ie sto-rilo — tako nazira^ie se mi ^ći ron!-ževalrto — nesro da se- dobi pra\i politični in državni tzraz za to, kar je ta narod. Po vojni nas čakajo velike duševne, gospodarske in socijalne naloge. Pešitf fh moremo le, če bo skupna sila, ki nas usnosohHa. dobiti to vojno, v miru daVe učinko-vala. To se ne da urediti oo šabloni, nego to zahteva rib. države in ta za-hteva se bo uveffovfla. Cpsi kabinet-ne polit:1;e so rnirm'i. Tuđi sreudami zastcpnHn ljudskih "»ravfc bodo zn?Ti ceniti vrednost namiri rro^rhič^jh Nerrčije od nrnskera militarizma in p-^daritev demokratičnih svehoščin. Kjer se nam je tre-a osvobo^iti, se borno že s^mi osvo-bodili. Naš zemlje^isni rv^ozaj rrs vedno oporrinfa ra Friderika Veli-kega: Vedno na straži! V svojem zsdnj^m crovnru v drz. zboru dne 12. decembra 1916 *em prn-voril o mnudrn Mem^iTe in njenih rz-veznic ^'ede mi-ovrih pojraianj. Pri nevtraicih je naše pbftonf^ie r»r»*-o živahen romev. pri fovraz^rih pa je bila za^rize^a hnj?.*?Hno5t mo?ročni-kov večja. k?kor V'-'ca^je riihov^ narodov po rrim. Nfih c^Tovor je bi! oduroejŠ' \n lirernbzimej'Si. ne^o 50 parretni Ijuđje pri nr*s in v nevtra'nih dr^avah mocr!i misliti. Učfnek te^a dokumenta barbarske^ sovrn?tva in nosmeha je ja5en: Naše zveze ^ naše fronte so trđnei*e in nem^ki r?irod je ho!j eđ'm m odločen, kakor kd^j noprej. O zar>*^jii morja. kf smo 7e cMo-č;li dogovorno t Avstrf5 - O^r«ko, sen ffovoni dre 31. iamiaria. N^ na-šo noto smo dobili od nevtral"'^ ^r-žav ugovore fn proteste. Posknšamo po rno^roctT n?a??atT te^ave revtrai-rem'i brodarstvu, vetno pa. da ?e te te^ave provrr^5flo V r*^marsko tl-ran«;tvo An^ešVe. To tlačenje vse rfean^eške tr*^v?ne Mmo m boče-mo zloniJtf. Na^a o^ločitpv, do«e*f namen z?»r»retfa, je wet)reVT?cn^. Priđe £b*. ko n^Tn Iw1o nevfrp^? ?c hvaležni za naso odločnost, kajti ivo- > boda na morju, ki jo borno izvojeva-li, bo tuđi njim v korist. Korak dl je, kakor evropski ne-vtralei, so šle Zedinjene države ameriške. Prezident Wilson je pre-trgal zveze z nami a avtentićnega obvestiia o vzrckih nisem dobil. Poslanik Zedinjenih C. !av se je omejil na to, da je državnomu t?Jn-ku ustno sporočil, da so pretrpane zveze z nami in zahteval potne liste. Ta oblika pretrjjanja zvez je brez primere vr z^odovini. Nakazan sem torej na F^cutcrjevo poročilo o VVilsonovi dne .2. februarja kr*rc:resu izrečeni noti. Po tem poročilu je prezident rekel, da smo namenorra prekiicali svoje, dne 4. maja 1916 d2*ie ob'j-ibe in da je vlada Zed'njenih držav storHa, kar je nr^ovedaTa v svoji noti z dne 20. aprila 1916 z? slučaj, da Nemčija ne opusti svoje meto je s po<*mr>rsk'mi čr»!ni. Če so te ar^-mcr.taeiie av*en-t;čne, jim mornm od7očno inrovarjatl. Čez sto let rmo b'M v priTr*e!jstvu z Arneriko. V začetku vnfne {e v Ame-riki postalo drugače. ?e 27. avpusta 1913 se je VVPson irrekel proti daia-nju vojnih prtre%š_in r^^^-rotiij^i-ma 5e 5L*rankarr^ v Mo^ik?. -eto poTneje. 1914, pa se mu to ni več z^r^o ćotro. Ne^tet^ voinecri m^te-r^*'"la je Amer!T-p dala ertent?. P" ti cdredbam Argleš-ce, ki rasnrotnj^io medn?*odnernu pravu, r»^č Ar^er;ka protestira, a se j:m veriar vk'^iia. Z ert^'O od!očnnstfo rn^rm zavrniti oč?t3ije, da 5mi z ncin^Ti nreV!T^a ra?"h. v n^t* 7. o*re 4. rra^ ?Trecen?b nhl.fub, pr:':li nmH č?M\ in dostojanstvu Ze ':Tver'h dr^av. Proti W?!*o:*«. Da bodo naše obljube rod gotovim1 pokoji breznom^mhne. smo te naprej n?znPi"Ti. Spo^i^iairno cc konca naše note z dne 4. maja l^ifi. v katerem smo obT;uhili vt\ poai^nr-rS:\ vojni obTrke križarske vojne. V'Ti-di Z^dinjerifh držav mm je p >tr'J'!a ^^•rejern na^ejra sporo::la z dm 1. rr:ri!a z noto 10. maja. Če je v tein !7~ razPa mnente, da ne namerjvatno storit! nove politike v vojni podmorskih čolnov odvisne od iziJa Uiplj-rr.atfčn:h po^ajanj ameriške vi.ide b katero dnTgo vlado, naspronje 10 onemu. kar srro mi v svoji uja po-polnoma jasno izrazili. Ha so ni'J to-rej že zdavnaj dani pogoji za p*»i olno svobodo v od'očitvi, o tem pać tLfU; v Amer'kl ne more nikćo dvoui.tl. An^lija ni oprstHa zatvoritve Ncmčije, nnsprotno jo je kar na?bol| brezobzirno poostr-!a. (Res je!) Naši nasprotniki nišo začeli spoStovatl pred vojno splošno priznan'h medna-rodnih temeliev in človečnosti. Pro-r-tost morja, ki jo je hotela doseći Amerika s sodelovanjem z nami še med vojno, so naši nasprotniki Ie še bolj izpodvezali in Amerika tega ni preprečila. Še koncem januarja je proglasila Ansrlija nov zaporni okoliš v Sevemem nrorju. AH je moglo po-tem presenetiti, da po preteku 9 me-secev dne 31. januarja nismo smatrali prostosti morja vzpostavljene in da smo izvajali iz tega konsekvence? Toda stvar gre Še mnogo delj. Ml, ki smo bili pripravljeni za sporazumni mir, se borimo za svoje življenje proti sovražniku. ki je od oočetka teptal priznano mednarodno pravo. Anerleška lakotna blokada, naša po-nudba miru, odklonitev s strani en-tente, vojni cilji nasprotnikov, naper-jeni na naše uničenje, govori g os pod T Ioyd Oeorgeja so pač tuđi v Ame-riki še v speminu. Popolnoma jf ra-zumel, če bi bile Zedinjene države kot varuh mednarodnega prava na-stopale proti vsem bojujočim se dr- žavam enako, da se mednarodno pravo zopet uveljavi, če bi bile v želji, dati svetu zopet mir, storile korake, da izsilijo konec krvoprelitja. Nikakor pa ne morem najti vprasanja časti in življenskih interesov ameci-škoga naroda v tem, da enostransko in samo proti nam ščiti mednarodno pravo. Naši sovražniki in nam slabo želeći ameriški krojji so mislili, da rr.orejo opozoriti na važen razloček rred naš:m in anjrleskim postopa-njein. Tako so rekli, da uničnje An-?lija samo gospodarske vrednote, ki jih je mogoče nadomestiti. Nemčija pa uničuje človeška življenja, ki so nenadomestljiva. Zakaj pri Angležih m bilo ogTOženo nobeno ameriško življenje? Seveda le, ker so se ne-vrtralne države in zlasti Amerika pro-stovol.ino uklonile angleškim zahte-vam. (Prav res!) in ker so mogli An-gleži doseći svoj cilj tuđi brez sile. Kaj bi se b'lo zgodilo, če bi bili Amerikanci zahtevali enako neomejeni pasažirski in blagovni promet z Bremnom in Hamburgom, kakor so zahtevali neomejen promet z Livcr-poolcm in Londonom? (Pritrjevanje.) Če bi bili to storili. bi nam bil prihra-n:3n miTČni vtisk. da se da spraviti z b:stvom nevtraln^t? v sklad priznanje an?!cške sile in kontrole, da se pa nerr ška obrambra sredstva s tem ne dajo spraviti v sklad. Dobrotnik? č!oveštva, Preglcjmo stvar v celoti. Preki-njenje zvez z nami, nameravano mobiliziranje vseh nevtralnih držav proti nam, vse to, ne služi v varstvo od v!ade ZedinjenTh držav proklamirane prostosti morja in ne miru, marveč irora privesti do tega, da se izstra-danje Nemćije razširi in pomnoži kr-voprclitje. Za! nam je, da je prišlo do preloma z narodom, ki je videti po vsej svoji zgodovini določen, da se postavi z nami in ne proti nam za skupne ideale. Ker pa je naša poštena mirovna volja zauela le na za-sn;eh sovražr.ikov, ne moremo več nazaj, marveč samo še naprej. Prića-kovati je bilo, da bo smatrala Anglija pooštreno vojno podmorskih čolnov za največji zločin svetovne zgodovi-ne, ker se sn^atra za gospodarico m r]a in za splošnega dobrotnika člo-veštva.Vse mednarodno pravo s pravili za Pomorsko vojno neomejeno veze druge, Anglijo pa le v toliko, v kolikor to dovoljujejo njeni interesi. Lord Lvtton je še pred kratkim v an-gleški zbornici lordov izjavil, i!a je pomorska policija angleška domena. Kdo ji je dal to pravico? Kdo jo nad-zoruje? Vsakega"hasprotnika, ki fe-^ra noče priznati, proglašajo za izda-jalca človeštva ter ga mečejo v cn koš s Kuni in ror^rji. Podmorska voina. Pred vojno, ko še ni bilo s-r, hu pred nerrškimi podmorskimi čolni, je b'lo drugače. Navajam mnenjc ang!e-^ke mornaričke avtorftete. sira Per-cy Scr.fta, katero je izrazil 17. jul'ja 1914. Bil je mnenja, da je bjđočnost v pomorski vojni na strani podmorskih čolnov. Njemu nasproti se je na-glašalo. da podmorski čolni lahko sji-mo unrčujejo, vojni plen na je pri njih nemogoč; reklo se ie. da je to siroti človečnosti in korak nazaj v barbarstvo. Sir Percv Scott je opozoril v svojem odgovoru na to-le: Država na otokih se zaplete v vojno. Odvis-na je glede živil od prekmorskili de-žel. Sovražnik smatra za svoio dr.lz". nost, da ji odreže dovoz z tninami in podmorskimi čolni ter naznani to za-poro nevtralcem. Torej natančno naš slučaj. In kaj misli Percv Scott? Do-besedno tako: Taka razglasi te v bi bila popolnoma v redu in če se angle-ske ali nevtralne ladje tega ne drže in poskusijo pri ti skozi zaporo, ni mo-goče domnevati, da služijo mirovnim ciUem. če se potope, tega ni mogoče označiti kot korak nazaj v barbarstvo in divjost v najslabšem pomenu. (Čujte!) Torej sodi tako, kakor mi, a pri nas priđe še v poštev, da nas ho-če Anglija izstradati in smo mi prisiljeni se braniti. »Kolnische Volkszeitung« je k temu članku iz »Times« popolnoma pravilno pripomnila, da bi vsa \.igli-ja govorila danes tako, kakor svoj čas sir Percv Scott, če bi bila Anglija sedaj v istem položaju, v katerem je danes Nemčija. (Res je!) Jaz pa še enkrat naglašam: Naša seuanja podmorska vojna je odgovor na lakotno blokado, ki jo izvaja Anglija proti nam od početka vojne. Angleški mo-gočniki so upali, da jih vojna ne bo stala toliko žrtev in da bodo opravili zavezniki delo na kopnem, doćim bo ona s svojim ponosnim brodovjem in brez izgub z lakoto prisilila nernški narod h kapitulaciji. To ni bilo nič novega. Spominjajmo se koncentracijskih taborišč za žene in otroke hrabrih burskih bojevnikov, kjer so hoteli s trpljenjem teh zlomiti odpor moških. Angleški parlament je priznal, da ostane to sramota za Anglijo, in ven-dar so s tem vojno le podaljšali. čudna ironija zgodovine je, da je angleški ministrski predsednik Lloyd George isti, kl je svoj čas v angleškem parlamentu konstatira!, da je bilo 15.000 do 16.000 žena in otrok po nedolžnem žrtvovanih angleškikrutosti. (Čujte! Čujte!) In takrat ni bilo morda pomanjkanja živil, marveč so storili to namenoma. Enako je bilo v sanitar-nein oziru Kar je torila Anglija takrat v malem, to je hotela storiti v sedanji vojni proti Nemčiji v velikem. Takrat je šio Ie za 150.000 žen in etrok, od katerih je podleglo do 12%. V sedanji vojni pa so hoteli prisiliti ves nemški narod s skoro 70 mi-lijoni ljudi, z ženami in otroci, starci in boinimi. vsled lakote in pomanjkanja, da se podvrže, so hoteli doseči na ta način zmago, ki bi je ne bili mogli izvojevati z orožjem. Anglija je od početka pretvorila vojno iz vojne vojske proti vojski v vojno naroda proti narodu. Tako nas je končno z zasmehovanjem naše volje do miru prisilila k temu, kar smo u kreni li sedaj. Dosedanjl uspehi nad vse zadovolflvL Poleg svoje človečnosti skuša angleška vlada pomiriti svoje ljudstvo z zagotovilom, da kmalu pre-maga nevarnost podmorskih čolnov. No. mi h^čemo počakati na to. Za sedaj morem izjaviti, da že dosedanji uspehi podmorske vojne prekašajo daleč pričakovanja naše mornarice. (Živahno odobravanje.) Zaključnih številk vam naravno Še ne morem podati. Naša morska zapora traja kemaj štiri tedne in v te štiri tedne je vštet še obzirni rok za one ladje, katere nišo mogle biti posvarjene, ker so bile dne 1. februarja na potu. Od strani velikega dela naših podmorskih čolnov še ni nikakih poročil, ker so'še na potu. Kjer so poročila že oddana, je uspeh velik. Sovražniki navaiajo, kakor naravno, samo del svojih izgub. Ako seštejemo vse, po-Jcažejo številke, katere smo doslej priobčili v časopisiu in ki obseg"afrr samo del potopitev, da moremo biti z doseženfmi rezultati nad vse zadovoljni. (Bravo!) Poročila sovražni-kov o ladjah, ki so prebile zaporo, poročila, iz katerih si išcejo koristi, nas ne varajo prav nič. Mi nismo pro8r!ar>Hi. k?kor znano, nikdar nfka-ke blokade, marveč smo samo odlo-čili zaporne prostore, v katerih mora vsaka ladja računati na takojšen napad. Da posamezne ladie jbe.?e ne-varnosti. se razume samo po sebi. Na skupnem usnehti to ničesar ne iz-premeni, uspeh bomo znali doseči na eni strani s potopitviio, na drugi z motenjem nevtralne plovbe, ki je na- stopilo sedaj že v največjeni obsegu. Vsled brezprimerne bravure naših podmorskih čolnov (Živahno odobravanje.) smo povsern upravičeni, da pričakujemo nadaljnjega razvoja, ki se bo stopnjeval, s polno gotovost-jo. (2ivahno odobravanje.) Trda zima je za nami. H koncu še par kratk'h besed. Po odklonitvi naše mirovne ponudbe, je izrekel naš cesar v poslanici dne IZ. januarja zaupanje, da se podvoji moč vsakega nemškega moža in žene v sveti jezi radi pohlepnosti po sili in radi besnosti uničevanja, kateri so znova naznanili voditelji sovražnih držav. Kako opravičeno je bilo to zaupanje, je dokazalo nemško ljudstvo v vseh svojih delih in povsodi: v boju. na de!u in v radovoljnem po-trpljenju. Trda zima je za nami, trda zlasti za revnejše prebivalstvo. Ome-jitve v železniškem prometu so pomnožile težkoče preskrbe z živili in kurivom. Junaštvo naših žena m otrok in duh domovinske Ijubezni, ki se je izkazal tako neomajnega, sta že sedaj uničila angleški izstradalni nacrt. (Odobravanje.) S polnim zaupanlem pričakujenio bližnjih mesecev. Gospoda! : Od zadnjega mojega govora se ni vojaski položaj izpre-pieniL Povsodi so naše fronte ojače-ne in naši hrabri vojaki zro polni za-upanja na svoje vajene voditelje v srditi odločnosti, ohrabreni po zasmeh-ljivi odklonitvi naše mirov. priprav-ljenosti. Na frontah, na kopnem pripravljeni za vse, vsled ženijalnosti ne šega najvišjega armadnega vodstva (Odobravanje.) In vsled neomaj-ne hrabrosti naših čet, zmagoviti tuđi na morski fronti in za podmorsko vojno mnogokrat bolj opremljeni, kjdeor pred letom, pričakujemo s polnim zaupanjem bližnjih mesecev. Ar-mado pred sovražnikom In ono doma navdušuje skupna nezlomljiva volja, ki ne bo trpela, da bi naša domovina zašla v sramoto in bi se morala odreci svobodi. Ta volja, v stiski in smrti, tisočkrat preizkušena hi utrjena, nas dela nepremagljive in nsm prinese zmago. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Izjave roditeljev strank. Spahn (centrum) izvaja: S polnim zaupanjem zremo na oroŽje podmorskega čolna in se veselimo Nemški narod stoji trdno ob sestavi države in razmerju do posameznih držav. K odklonitvi mirovne ponudbe pravi: Mi hoćemo mir, ki nam zajamči obstoj, čast in svobodo razvitka. Anglija ie izdala parolo za uničenje takozvane pruske vojaške sile, letni zaključek je pokazal neugoden saldo za naše nasprotnike. Ob vsem uva-ževanju resnosti položaja bomo vzdr-žali in zmagali. (Živahno odobravanje.) Glede pooštrene podmorske vojne je izjavil: Mi ne vojujemo podmorske vojne zato. ker bi mislili, da zmagajo sovražniki na kopnem in bi se mi nahajali v oburjnem položaju, marveč zato, ker npamo, da potom nje vojno poprej konca m o. (Živahno odobravanje.) Scheidemann (socijalni demokrat) izvaja med drugim k mirovni ponudbi: Naši sovražniki so si z odklonitvijo vabila na konferenco, navalili naše krvno krivdo, katere ne bodo mogli nikdar zbrisati. Stališče socijalfstov je znano . . . Zaupamo naši, do skrainosti oboroženi ljudski sili, da napravi mogoče to, kar se našim sovražnikom dozdeva še nemo-£oce. Novi spomladanski viharjl bi bili preprečeni, ako bi bili inozem-ski socijalisti postopali tako, kakor mi. Tuđi mi nastopimo s svojim me som in krvjo, z našimi željami in na? voljo za svobodo NemČije in v te? smislu smo tuđi svoj Čas dovoli sredstva za obrambo dežela ^?mi 2. .atAJVcuoivi *-\x\itt\ u-ic 23 tcbruvana 1^17. 43. *t v Grof Westarp (konservati-vcc) izvaja med drugim, da se glede pomorske zapore ne more ničesar opustiti. Ako Wilson še ni pretrgal odnošajev z Avstro - O^rsko, nas to ne vznemirja, ker sta se avstrijska in ogrska vlada postavili na stališče podmorske vojne. Itfilson pred kongresom VVashingtoo, 26. februarja. (Kor. irrad.) Reuter. Wilson je poslal kongresu spomenico, v kateri pravi: Preživljamo kritične čaše in moja dolžnost je, da ostanem v najožjem stiku z obema zbornicama kongresa. Dne 1. februarja napovedana nemška taktika se uveljavlja že štiri tedne. Praktične posledice se se ne dajo pregledati. Trgovina ostalih nevtral-nih drzav resno trpi, akoravno mor-da ne bolj, kakor je trpela še pred 1. februarjerru Pozvali smo ostale nevtralne vlade, da skupno z nami napravijo konec razdirajočemu delu, bojim se, da nobena izmed njih ni smatrala za oportuno, sodelovati z Zedinjenimi državami. Naša lastna trgovina trpi več na ta način, da se mnoge ladje bojažljivo skrivajo v pristaniščih, kakor pa s tem. da bi bilo mnogo naših ladij potopljenih. O stagnaciji v ameriških prista-niščih in o škodi, ki jo vsled tega trpi ameriška trgovina, pravi Wi!son: 2e to je na sebi nameravana posledica pooštrene podmorske vojne. Odkrito sovražno dejanje, kateremu se bodo poveljniki nemških podmorskih čol-nov, kakor upam, izogniiu se še ni zgodilo. Toda na razpolago so nam namigavanja in izvajanja dela nem-Škega časopisja in nemskin oblasti, ld ojačujejo vtisk, da je dejstvo. da se našim ladiam in našim državlja-nom prizanaša, pripisati belj srcčr.e-mu slučaju, ali pa taktu in samoza-tajevanju nemških poveljnikov podmorskih čolnov, kakor pa instrukcijom, ki so jim bile dane. Nespametno bi bilo tajiti, da je položaj poln res-nih možnosti in nevarnosti. Štejem si v dolžnost, vas pozvati, da mi ćaste vsa pooblastila, ki znajo biti vsak trenotek potrebna. Svojo trgovino in življenje svojih državijanov moramo varovati. Upam iz vsega srca, da ne fco treba poraniti oboroženo moč. Ameriško ljudstvo tega re želi. Prosim vas pooblastila,da smem naše tr-govske ladje opremiti z orožjem za samoobrambo in z vsemi drugimi sredstvi, kar treba v varstvo ladj in državljanov na morju. Ne mislim« samo na materijelne interese, nego tuđi na fundamentalne človeške pravice. Spominjam se velikih načel, da je varovati življenje ljudi, ki mirno sodehijejo pri ohranltvt iniustrije sveta, mislim na življenje žena in otrck. Ne morem si predstavljati, da ni mož ameriških načel rrogel pomišljati, če naj vse to brani a!i ne. Predsednik končno zahteva, naj Ra kongres pcoblasti, da srne odrediti oboroženje trgovskih ladij ter da naj mu v to svrho nakaze kredit 100 m i 1 i j o n o v d o 1 a r j e v. Američki konjniški imenik. Naznani naj se tuđi one, ki so med časom voine z Italijo umrli v izogib poizvedovanju o njih. Pri Štotnažu v Vipavskl dolini so našli zadavljeno 261etno Anton i jo Zgcnik, hčer premožne rodbine. Vrši se preiskava. Umrla jfe v trzaji mestni bolni-šnici gospa Terezi ja Vidmar. so-proga šolskega slu^e Ciril - Meto-dove šale pri Sv. Jalcobu. Nekaj ur pred njeno smrtjo je mož odšel na bojno polje. Na Kstinar! pri Trstu ]e umrla gespa Antonija vdava Pecan V Trstn je bilo od' 17. do 24. fe-bruaria 6 slučajev davice in 3 slučaji lemana. Slovenski pev$kl zbor v Taš-kerthi. Poročnik Milan Klemenc piše nekemu svojemu tržaškemu prijatelju, da so tamkaisnji slovenski vjet-niki ustanovili pivski zbor, v kate-rem je 28 peveev, med njimi 17 Slo-vencev. Ore! odnese! dveletno dekiteo? Dne 13. februarja ie izginila v Bolju-nu v Istri neka dveletn« deklica, Iskali so jo že povsodi pa ie wi$o mo^li najti nikjer. Mnogri so mnenja, da je dekietce odnese] ore!. Odkar nima prebivalstvo ptišk, se vidi v bo-liunski okolici več orlov. Za aprovteaclio Istre. Istrski po-slatiec dr. Matko Laginja je te dni konferiral % županom na Reki dr. Viom crled ramenjave nekaterih živil med Reko in bližnjiin fstrskim pod-ročjem. 2upan je obljubi!, da se bo o stvari posvetoval z reskim guver-nerjem. Cres. Župnik Josip Pavačić v Beleju je opreščen obtožbe radi veleizdaje. Sedaj priđe obračun z de* nuncijanti. Umri je v voja^ki bolnišr.fc! v Meljinah ^. Niko Jurić, večletni nradnik podružnice »Ljubljanske kreditne banke v Splitu«. Za trjovske sole se pctegitjejfc Kn-atje v Dalmaci}!. Nemci imajo 8 trgovskih akademfi, Čehi 6, Pnljak! 2, Ital'jani 3, Hrvatjc pa n^ne trgov-ske Sole. Profesor Guić fe v »Smotri« obšimo razloži! potrebo trgovskih šol za Dalmacijo. Velike |ate divffli gosf prileta-vajo v Dalmacijo. Iz Imotskega po* ročajo, da so jih tam obilo ubili. Zapjenjene rfafške ladje. Pomorska oblast je v Dalmaciji zaplenila več ribiŠkib ladij, ker se nišo držali strogih predpisov, marveč so ribarfl! tuđi v zabranjenim podroČju. Sedaj so se storili koraki, da bi glede na aprovizacijo oblast vrnila te ladje rf* bičem pa Še * stro£Jo pretnjo posle* dic, ako bi se ne držali predptsov. Kortize dobi Dalmacija po odredbi ministrstva ra nrehrano 1000 vacronov: nd teh Je 60 vagrofiov frnle-te koruze tn 60 va^rrmov koruze v zrnu 9* ti a potti v Dalmacijo. Cer*n MPiY<»ča ▼ Dalm^df? Te rfnf fe hilo v Ka*te\ Oolnmilci bltir Splita prodano neko remfjfšč© des^ krat đražje kakor ie bilo cenleno ^ mirnem časn. Na dražbo je bilo star ti?™ 7» ^oon Vroa, prodano pa V bilo z* 94.000 K. 48. fttev. »SLOVENSKI NAKOLT, aae 28 febravaija 1917. Stran 3» Afero s korozo fmajo v Šibeniku, t Vodi se sodna preiskava. Zaplenjeni so spisi in knjige »okrožne Djeskrbo-valnc poslovalnice« in v preiskoval-nem zaporu je več oseb. Samomor. Na Reki se je zastru-pila 181etna Palmira Štigtić radi ne-srečne Uubezni. Zmrznili dve kmečki ženski. Z Reke poročajo* da sta šli kmetici Roza in Marija Vukelić iz Tuževca v hrvatskem Primorju v selo Sv. Juraj po moko. Ko sta se vračali, bilo je to dne 6. febraarja, v hudem mrazu in burji domov, sta na potu onemogli in zmrzriili. Oblečeni sta bili borno. Moža sta na bojiŠču, ženi zapuščata ena štiri, druga tri napreskrbljene otroke. Razprava proti tatinskl družbi »Punto verde« na Reki se nadaljuje. Pokazala je. kako so po vučini zapu-ščeni mladoletni zašli na kriva pota in kako številno so se udeleževali vlomov in tatvin. Obtoženi tatovi tr-dijo, da trgovci, ki so kupovali od njih ukradeno blago, so dobro vedeli, kako blago kupujejo. trgovci pa pra-vijo* da nišo nič vedeli za to. ker so jim ponudniki rekli vedno. da so dobili blago za p!ačilo mesto denarja, ko so delali v skladiščih. Dnevne vesti. — Odlikovanja. ČrnovojniŠki aslstenčni zdravnik 102. pešpolka, dr. Vladimir Vrečko, ki je prej služ-boval pri Rdečem križu na kolodvoru v Ljubljani, je odlikovan z naj-višjim pohvalnim priznanjem in s po-delitvijo mečev. — Srebrno častno svetinjo Rdeče?a križa z vojno dekoracijo sta dobili pomožni strežnici v rezervni fcclnišnici št. 5 v Ljubljani, učiteljici Serafina Hubad in Olga Cvahte. — Odlikovanje. Za zasluge na ruskem bojiSču je bil odlikovan poštar iz Žirovnice, Ivo Svetina. narednik SS. pp. s srebrno hrabrost-no svetinjo. — Odlikovana brata. Narednik Janko Zorko, ki službuje pri nekem vojnem sodišču na jugo - zapadni fronti, je debil za izborno službovanje pred sovražnikom ponovno odlikovanje, tokrat železni križ s krono: fstočasno je bfl odlikovan njegov 17-Tetni brat France Zorko, ki se bori kot prostovofiec pri nekem hrvatskem polku na ruskem bojišču, z veliko srebrno in bronasto kolajno, — Doslužnice za Invalide. C. kr. mfnistrstvo za deželno brambo je z odlokom z dne 13. februarja 1917, Št. 1050 odd. IX. odredilo, d a d o b i-I o invalidi, ki vlečejo pokojnino, doslužnice. Odlnk se glasi dobesedno: »Glede dosluŽ-nic, ki jih dobe invalidi - penzijonisti, se določa sledeče: Invalidi - penzuo-nisti. ki so že bili pri superarbiirauji spoznani, da so »za vsako črnovojni-?5ko službo nesposobni«, ali pa če bodo sele spoznan! kot taki, dobijo vei-no doslužnice, bodisi da vživajo in-validno pokojnino stalno ali pa ramo začasno, ali pa tuđi če pozneje izp'ibe pravico do invalidne pokojnine. laki invalidi - penzijonisti se izbrišejo iz črnovojniške dolžnosti, toda ostanejo Se nadalje v voiaškievidenii, dokler vlečejo pokojnino. Isto vel]a analogno tuđi za one osebe, podvržene voiaški dolžnosti. ki dobijo dos'užni-co po vzorcu 14, oziroma XII, k § 57. W. V. I. del fdodatek). C. kr. črno-vojniško okrajno poveljstvo št. 27 v Ljubljani bo te doslužnice takoj iz* stavilo in potom pristojnih političnih oblasti upravičencem odposlalo. Ker pa doslužnic pred začetkom prebiranja »S« najbrže ne bo megoće pravo-časno dostavit', se upravičenci opo-zarjajo tem potom, da nišo *>reč ped-vrženi dolžnosti prebiranja, da jim torej ni treba več priti k prebiranju »S«. Od c. kr. čmovoiiiiškeRa okraj-nega paveljstva št. 27 v Ljubljani, dne 26. februarja 1917. — N a pole on, m, p. major. — Slovenski topnićarji v lede-nem gorovju pošiljajo top-e pozdrave svojim znancem in vsein cenjenim bralcem »Slov. Naroda«. Obersnel France, četovodja; Cerne France, desetnik; Savrič Jože in Lupše Ja-nez, predmojstra; Janko Ambroz, Trap France, Batič Franc, Trampuž Ludve, Novinec Lojze, Ferlmga in Kokol. Soba Janez, topničarjL — »Na zdar!« — Iz niskega vjetništva nam pi-Šejo dne 1. januarja 1917: Leto je že preteklo, a ne dobim nikakega obve-stila od doma. ^ežko pričakujem od-rešenja. Prijazni pozdrav vsem znancem prijateljem fn želim veselo sreČ-no novo leto vdani Emst £otrata Iz Prevoj, pošta Lukovica, Kranjsko. Naslov: E. P. pri g. Sjergeju Pospe-1ovu, stancija Lihoslavl, Nit icL Tvcrska gubernija, Rusija. — Iz ruskega vjetništva se Je oglasi! Roman F a g a n e II iz Mfrne I pri OoricL Nahaja se v srubemiji Cer- I nigorskoja, i — Sedcai shKrr ie pMtal sa bo- jišče grašćinsk' viničar Šauperl v Lembahu pri Mariboru. Najstarejši Jakob služi pr 20. lovskem bataljo-nu. Drugi Anton je služil pri 7. lovskem bataljonu Bil je ranjen. Odrezali so mu nogo in je umri v Košić ah na daljni tuji ogrski zemlji. Tretji Ivan služi pri 7 lovskem bataljonu Četrti France, ^c' nahaja v vjetništvu v Sibiriji. Peti, Dolfe je ste-žil pri 47. pešpolku. Trikrat je prišel na bojišće. Trikrat je bil ranjen; sedaj je kot železničar opro-Sčen vojaške službe. Šesti Pavle, služi pri 47. pešpolku. Bil je trikrat na bojnem polju. Dvakrat je bil ranjen in dvakrat odlikovan z bronasto hrabrostno kolamo. Najmlajši Av-gust, služi pri domaćem doniobran-skem polku — Vojaška pisma. Vsem Ljub-ljančanom, zavednim Slovencem ter čitateljem »Slovenskega Narjda« po-siljajo prijazne pozdrave z goriške fronte: desetnik Alojzij Šturm; pod-desetnik: Zvonko Kopitar, Franc Ci-jan. Franc Žagar, Ivan Lavrič; in-fanterista Andrej Lombar in Franc Mrzelj. — Vojaška prošnja. Kranjski fantje polka Ce^arjevič št. 17. prosimo za krajšanje naših dolgih veče-rov, da bi nam kdo nakloni! harmo-niko. Korporal Alojzij Zabukovec, Ivan Griipdler. Franc Bedina, Janez Orakek. Franc Stele, Matevž Marja-šič, \alentin Kosir, Ivan Oern. (Vojna pošta se izve v našem uredništvu.) — Danrmo penorščakom na potaplfalnih čolnih! Pooštreno bojno delovanje potapljalnih U - čolnov nalaza njihovim posadkam posebne napore in teiave. Možje na U - čolnih, ki naj vas čim prej reŠijo vojnih gro* zot, pog:re?ajo za dobo njihove plov-be vsakr§nega razvedrila in žive v tesnobi brez vseh tistih ugodnosti, ki jih b'ranilcem domovine na kopnem nudita vsai dnevna svetloba in zrak, so pa pripravljeni, žrtvovati svoje vsak hip iznova o^roženo življenje za nas. ki zremo nan.ie z nemo hva-ležnostjo In občudujoči junaško njihovo požrtvovalnnst. O^ronine^a mo-ra!nes?a dol?:a. ki ga imamo pri teh zaščitnikih naših blaginj. likdar ne bo mogroče poravnati docela. Pi Da jim vsaj nekoliko izpričamo svojo hva-ležnost in na medsebojni zvestobi temelječo ljubezen. iim darujmo. kar-koli jim more Iajšati nepopisne napore njihove službe za dobrobit domovine: knjig. glasbil. družabnlh iger, smotk, svalčič. tobaka i. si.! Darove sprejema. izkaznje z zahvalo ter jih odpremlja neposredno posadkam potapijalnih čolnov tuđi krajevna skupina Avstrijskega momariškega društva v Ljubljani. Pomorščakom na U - čolnih namenjena darila zbira pisama podpredsedn'ka krajevne skupine, g. ces. svetnika Ivana Ma-thiana, na Dunajski cesti. Istotain, kakor tuđi na glavni posti pri blagajniku te skupine, z. oficijalu Levariu (predstojništveni urad), se brezplac-no dobe franko - nakaznice za denar-ne darove, namenjene pomorš^akom na U - čolnih. — Naše flnance po vojni. Znani baron Ereanger te zadnjič v neki du-najski kor^spondenci priobčil dolg članek o uredbi naših financ po vojni. Med drugirai nasveti je podal tuđi ta, nai se opusti misel. da bi država vzela gotove odstntke od vsake-^a premoženja — bosatašf se seveda tegra branijo — ter je predlafca! poleg drugih davkov 5e poseben davek na vse zaslnžke prehival-s t v a. Vsakdo naj bi plačal na leto deset odstotkov od svojih do-hodkov. — Nekaj podobnegra nasve-rtije zdaj jako resnf list »Osterr. Volkswirth«. V tem listu je rečeno: »Vojna je r^še finance izredno po-slab^ala. Čfm dfje bo trafala, tolfko bolj borno prisilan! iskat! vse mosro-Če nove vire davkov. Z direktnim! davki gotovo ne bo lzhajati. Naj bo tudl jako net>rttetno. vendar ne bo preostalo nič drugesa. kakor o b r e-menjenje širokih mas kon-sumentov. Najbolj zanesljivo bi se to doseglo t obdavCcnjcm najpotrebnejšfh ž i v i 1.« — S i t b i 11 je danes že p r i v f Te £ i J — pa se dobe IJudJe, ki se o?lašajo s takimi precPogi m to Uudje, katerih beseda veliko zaleže. — Zaolenfeno premofenfe. De-^elno kot kazensfeo sodfšče na Dnna-ni Je na prediog drfavnega pravdni-štva odredilo raplembo premoženfa dr. Bogumila V o 5 n i a k a, ro^cnetara dne 4. septembra 1882 v Olju in prfstoj*neJ5|^0% Pr^ncfte fn Tt^^n^ ie razvi-detf ;z novela rem'^vfda fvrnne, ki ?c '^^p' *r zal^b' tvr^Ve O. Frcv-ta?<5cBerndt na Oirnaju VTT. Scbattpnfof^rr^^se f\?. Zernl'evid fe n?»t3"^**Ti in kaže iako razločno. ka-ff>ri deli n-»ona so ro podmorsk'h čof-nfh 7-»T>rtf tn katara pota so odnrta. V KamnF^fu je umri včeraj ?osp. Alojzij Komljanc,c. kr. sodnik v Logratcu, po kratki bolezni. Cenjeni rodb;ni naše sožalje! Ponesrečila se Je dekia Franči-ška Tomše. k je služila v Radovljici, in sicer v gozdu, ko je s svojo tovart-šico sekala drva. Odžagano drevo je padlo na njo in jo tako poškodovalo, da je še isti dan umrla. Zakone ie posredovala neka 51-letna vdova Potočnik. Vjela je v Da I nj i vaši neko dckle, kateri je na-tvezila. da ima za njo ženina, nekega kovaškegra pomoćnika. Dekle je ver-jela in dala Potočnikovi sčasoma nad 500 K. Potočnikova )e sedaj v zaporu. Dragfnjske doVIade za vpokoje-no nčlteljstvo na Stajerskem. Dežel-ni odbor štajerski je dovolil vp^k*>-jenim učiteljskim osebam, učiteljskim vdovam in sirotam za leto 1917 sledeče draginjske doklade: Za oženjene vpokojene učitelje 200 K. Za vpokojene očitelje in učiteljice, sam-skega stanu, ki dobivajo do 2400 K letne pokojnine, 100 K, za samske vpokojene učiteljice ročnih del 100 kron. Vpokojene učiteljice, ki so se omožile pozneje, ko so že stopile v pokoj nimajo pravice do draginjske doklade. Na posebne vloge vpokoje-neja učiteljstva za draginjske dokto-de se tuđi letos ne bo oziralo. Vdjve učiteljev z letno pokojnino do 800 K dobe 120 K draginjske doklade, vdo-ve učiteljev z letno pokojnino če2 1000 K dobe 80 K drapfnjske doklade. Vzgojevalnina se zviša za 30% in pokojnine za sirote se zviSajo za 50%. Vdove učiteljev, ki opravljajo učiteljsko službo, dobijo draginjske doklade samo kot učiteljsko službo opravljajoče učiteljske osebe, ne pa tud? kot vdove učiteljev. Draginjske doklade za vpokoieno učiteljsko osobje, za vdove in sirote se bodo iz-plačevale v dveh obrokih in sicer dne 1. marca in 1. jufija 1917. SUrJer5ke dsželn© finance. Ra-čimski skleo, ki ga je tzdelal 5t2ier-skf dež. odbor za upravno leto 1915 Jzkazuje sfedeče ?EtevfJke: Pokrila za redne izdatke je b!o treba 15^!0.611 Icron 77 v. nasnroti nrorjjjn^ki postavki 17.327.099 K. OežeTnr? doVlade na direktne in indirektne davke. na pivo in prjspevki od države (od osebnodohooninskera davk^ ?n d-iv-ta m ifHM to snalait 163^556 k 13 v, dočfm je Izkazai proračun samo 14,769.000 K. Torej znašajo do-dohki več 1,41^944 K 36 v (nasproti v proračunu izkazanem primanj-kljaju 2,558.099 K). Od teh dohodkov se je odplačalo za znižanje dolga 558.148 K 59 v. V proračunu se je določiio za leto 1915, da se najme po-sojilo 2,000.000 K. Od tega kredita se ni porabilo niti vinarja, ampak je iz-kazanega preosialega denarja v blagajni z dnem 31. decembra 1915 1.415.115 K 87 v. Premoženje dežele znaša koncem leta 1915: Vrednost posestev in neprejničnin 35,939.412 kron, vrednost inventarja 5,602.050 kron, vrednostni papirji in posojila 28386.255 K 44 v, torej skupaj 69,927.717 K 44 \, dočim je dolga 60,751.968 K 31 v; čisto premoženje znaša 9 milijonov kron, 5 milijonov kron iz čistega aktivnega premoženja, torej blizu 15 milijonov kron. V nedeljo, 25. svečana 1917, ob 1. uri zjutraj. Je v Gradcu preminul, Keplerstrasse 70, gospod Edvard Kristan, zasebnik, v 74. letu svoje starosti. Truplo pokojnikovo se je do svoječasnega prevoza, ki bo v parte naznanjen, v torek dne 27. fe-beruarja ob pol 5. popoldne začasno položilo na centralnem pokopališču v Gradcu v grob. Velika bitka ob Som mi s svojimi kritičnimi bojnimi momenti je bila posneta uradno od vojaškega oJdelka za izdelavo filmov in ga je dovolilo zastopstvo generalnega štaba HI B za javno vprizoritev. Ta senzacijo-nelni kino - dogod«k se bo predvajal v tukajšnjem Kino - Idealu. Kdaj, o tem borno občinstvo pravočasno opozorili v listu. Kino Ideal. Olaf Fonns, sloviti umetnik, na-stopi v petek, 2. marca v Kino Ideala v petem delu filma »Homunkulus«, nazvanim »LJničenfe človeštva«. Tip homunkula, ki ga je ustvaril ta igra-lec, je nekaj neprekosljivega in feno-menalnega. Jutri prinesemo izvleček tega sen^acijonalnega tilmskega dela. — Danes repriza igrokaza »Sa-moien grob« z rn'Čno Mijo May. Tu* di burka »Poročolk na povelje« je sploŠno ugaiala. Predstave ob 3n 5^ 7. in 9. zvečer. Dotična dama, ki je našla pri druprem koncertu »Glasbene Matice« v »Unionu« (muf perzjanca) z roko-vicami s polnim imenom) na] ga odda pri portirju v »Unionuc — da ne bode imela neprilik. Zgubljena Je bila denarnica s 107 kronami čez ulico na Marije Tereziie cesti od »Novejra sveta« do Kolizeja. Odda naj se v upravništvu »Slov. Naroda« proti dobri nagradi. Izgubljeno. Ivan Klopčič. nsluž-benec pri c. kr državni železnici je zgnbi! v ponedeljek zvečer 26. t m. med 7. in 8. uro od državnega kolodvora do hiSe »Knezove ulice št. 235« železniški naročni trak s številko 071. Kdor ga naiđe, se vljudno prosi, naj ga prinese na kolodvor v transit-no pisarno. Na$lo se jte v trgovini Zibert nekaj denarja. Kdor ga je izgubil ga dobi nazaj istotam. Aprovizacija. -f- Kru§ne fzkaznice se bodo iz-dajale pri vseh desetih komisijah v petek dne 2. marca 1917 od 8. dopoldne do I. popoldne. Kdor ne more priti sam. naj komu drugemu poveri svojo policijsko zglasnico, ker se po komisiji za zamudnike ne bodo izda-iaie izkaznice na magistritu. + Uslužbenci železnic se vnovič opozarjajo, da ne dobe prav nikakih živilskih izkaznic več pri komisijah/ ker morejo dobivati vse bla^o iz že-lezniSkih skladišč. — Železniški uslužbenc! v pokoju In njih rodbine pa dobivajo še nadalje živilske izkaznice. Književnost — »Ljubljanski Zvon« ima v svoji februarski številki sledečo vsebino: Anton Novačan: Oče Mrak. Fran A'breht: Sebi v album. Alojz Kraijrher: Mlada ljubezen. Dr. Jož. Olonpr: Govor ob desetietnici ©re-irorč?čeve smrti. Ivan Cankar: >To so pa rožcf« Ivan Cankar: Tisto v^ra^anle. Fr^n Aibrecht: Vrt blaženi. An.ito'e Franje: Novol^tno danio 300 vagonov. Zdaj pripeljejo po> vprečno na dan 900 do 1000 vago** nov. Največji del tega premoga je p* šel v Oalicijo, kjer je funkcijoniranje petrolejskih rafinerij posebno važno. Tako se je zgodilo, da je s premogont nastala velika kriza. A najhujšf čas! nas še čakajo. Vojna podmorskih čofc nov sili Nemčijo, da mora dajati ne-vtralnim državam še več premogat kakor so ga dobivale doslej, ker jim je dovoz iz Angleške ustavljen. Posledica bo, da bo dobivala Avstro-Ogrska zopet manj premoga iz Nemčije. Ce naj se premog razvozi po ćeli državi, bo treba premagati velike te-žave z vagoni. Vsekako bodo morali Ijudje hiteti z naročevanjem premoga, drugače znajo nastati velike za-* drege. ——--—-——————'——< Pomlađ se bliža« ko blagodejnb vpiivajo v spremembi vsakdanlih Je-dil vsaleovrstne solate. Le pomanjkay nje in dragini? olja pripravlja skrb1 našim gospodinjam. Iz zdravilnega morskega Caraghee mahu si vsaka gospodinja lahko sama pripravi na» domestek, za olfe, ki se po okusu ođ naiboljgega jedilnega olja prav nič ne razlikuje. Ta mah se naroča pri Mat i De^man v Ljubljani, Kopitarleva vi&* I ea it & .i^|CsSiL A kr. EOdziik v Logatcn dne 27 sveč?na 1917 ob eni uri zjutrai, previđen s tolažiti sv. vere, v Kamn.*ušca 1917 ob 8 uri zjutraj v fami cerkvi v Kammku »na Sutni). Blagi pokojnik se pr.poroča v prijazen spomin! KAjMNIK-SKOCJAN, dne 27. svečana 1917. Za Ijube2njivo udtležbo cb t^žki izgubi naše srčnoljubijene matere, gospe I kakor tuđi za darovane vecee in za veliko častno udeleibo na ialosinem potu izrekajo globoko ginjeni najsrčoejšo zahvalo vsi ialuioti ostali. Bogu Vsegamogočnemu je v neskončni previdnosti đopađio poklicati k Sebi našega predobrega, iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda ametnega stifcarja, poteitnika in meiiana, Izđlhnil )« svojo blago dušo v ponedeljek 26. svečana t 1. ob 73A. zvečer, previđen t sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb predragega pokojnika bode v sredo 28. svečana ob 4. uri popoldne iz hi$e ialosti, Šutna it 8-9, na pokopališče na Žaljah. Sv. maie-zadusnice se bodo brale v fami cerkvi na Šutni v Četrtek 1. marca ob 7. ori zjutraj. Đlagega pokojnika priporočamo v blag sponiin in molitev. Veoci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo. 099 KAMNK, 27. svečana 1917. HariU Ettftll roj. ■«d»Utalfev soproga. — Antn K«fel|f c. kr. real. profesor; Ivu Botell, trg. potnik; Jftsfp Katel], kaplan; VUkM* Koiel] u,.,v slikar; sinovi — Marila Slcterl roj. E#iel], Mira Esiai], h.er;. — Marija E*MU roj rtatats, Faal Batol| roj Wwwmk, smahi. — Vrane Slebarl, posujevodja, zet. — Vat onfct ia snkiafa. — Afviljo — boljio moč, veSčo prikrojenju in pomeijanin. Nastop in plača po dogovora. 632 Naslov Dove upravniStvo »Sloven. Naroda«. necženien, izu*en in voi^$*ine prost, aa apreline ta'TCj pri gralč'ni Erii 9. Eaiaik. 6% J3C?" Stalna, m!rna stranka 155a s tremi sohami in critikiinami za t^lto] LJr.bl'aca, jpci^ni ^redii 38. 673 2j let staro, slovenske^a in hrvaSkega jezika ropolnoma zmn2nn, vešča navadne kuhe, ieli slnžbe v ^ostilni ali pri privatni pošteni obitel i v mLStu Zsg:ebu. 688 Na-lovlpove upravništvo »v!ov. Naroda« ===== S^?3^«1^3 ===== Mmmi TISKBRKA*. ^r* Oo!»ro obranjen ?WJ| Impl F. S. Skrabsr v Vinji gori. fi89 na-'bol še k^Uavostl no 8, 10, 12, 14 in 15 !*r37i; ?^s?3 nod?oie in turetice vseh vrst; f.NarllM. barva za Itse *a brado od Dr. Đrallea no 2 in 4 Z lasne vođe in masti; Sanufoonzanmivanfe las, šminko šn puder nonlični i. t- d. priporoča Šiefan Strmoli Ljubi ana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vT*oklic n^a v TO*"»iko sluibOvEire {« lokal ođprt samo za pređaf o bla^a ic sieer vz2ki dan samo od 9 đo ] 21 in w ceđetjo od 9 do 11 ure doioldan. ^^^Ku ^^B^^br ^^^^B SS»*^ ^^^^b ^Qa ^^^^^V dobivate ▼ specijalni frscvlnl zo milo Ljubljana Sv. Petra cesta 28. Istotara svece, krema sa ćovlfa, toaletna mila, pralni praški 1. id. na debelo in drobno. Xopia 8:bro 9krtft;eHcgf ali it troga DagoIfljolGi pokalii PomHbe na: FiaflO Kučl6f Lesoo, 0 prenisko. 662 PIT Sprejme se "VI učenko v manula^turno trgovino. k Ponudhe na itelan Stakala, trgovca v Afdovščlnl. 664 na račun, se spremo. — Naslov po-e iro^pa lfovotny, stašč'6amaf Dan&:s**a cesta, Llubljanau 685 Pridno, pošteno ki je dovršila z d; biim uspehom 6 razredov tiudske sole in ki ima vese'jo do trgovine, teli vstopitl kot nćenka v kaki vetjl trqo-vm. v metu ali na ćežell. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 636 Odda se v mesecu maron več sto cipresnih drevesc- OdcUto se le v većjt množj'iK — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 615 Ma ra?un vzamsm dobro Idofo ooslilno v prometni legi. 666 Naslov pove uprava. »Slov. Naroda«. 3^- se sprejme takoj -^B8 proti dobreniu plačilu, stanovanju ir. hrani v biši Z^lasiti se ie pri AtttOttR Sieiner, Jeranova nlica stev, 13 v Lubrani. 907 Prometna gostffna sprefmo pos! neiodnimi pogojl, izveibano, za« n3šljivo in z dobrim! lzpr«čevali Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 687 iznr}ono v trg. a papirjeni ia sprejme kniiifarna L. Sohirentne? v Li^Mjani. e&s 261iiVgnaoUnsiii vojaščine rrost, želi si. ali 15. sušcem t 1. VS topi ti v večio tr^o^ino, v mestu ali na dtžen. £v. Mnpi ali prevzame dobro idočo trgovino kot vodja, z večjo kavcijo. 657 Ceni dopisi se prosim na ooravo. ^S'ov. N^rnia« pod „Junak iz Like 657». wr kupTm vsako mnoŽtno po najvišjih cenab proti takoj^njemu plačilu po sprejetju bla^a: vse vrst« onu! — stare volnene rute — šale. — Pletene volnene nogavice, — vbinenino. — Od-padke novoga sn*ma — koSčke, staro sukno brez in a podlogo, stare moške in ženske oblake, stare posteljne odeje — koce. Platnene in bombažiste onnle« Nove in stare raztrgane žablje Star papir, časopise, akte knjige. Male pošiljatve sprejmem po DnAi . večje no ž^'eznfTi AlO*Z Am« broacb, Cclovso, Pfarrplatz 1. rfemška korespondenca. 45 AH ste 2e uldeli fantastično senzacijo Joghijeva hiša o,,Kino Central"Helen Htt?i. 0« zomu^it«! 7 m če^Hce B2-* «^b ravtta se S rc;e?ra;o. * ^a/ni klobuci vedno u sclogi. rj£l£ Mala trulima laća xa nafe¥ termla stanovanje ? vrtom. Pismene nonudbe pod Viktor na poitat prađal ftt. 28, L, ubijana 6t>l Pristen dober | ■ i *št i i I J ^af il^'41 se dobi pri 15 L l'mUM v Spol flftL se ohranifo, Se sa na n^v* ali mato do-nclene €ey:jo primilo na^itk2 Iz u~ft?a. Za cm psr e ieblii*** cana ^2 za o^r^e za da;oe in đe6ke sa ••©ar.^de _2S—35_________3$-42__________40 43_ S 120 K 1*50 S l'SO Robe se v za!agl Jav^jev tfPI!■ sbminte piđihtB za! Hk saza rače! iz«le!ovsH na debe'o IaJlusol dna vrdk?: M. Krištofič - Bučar L|«bl;aita, Stari trg 9. Lastea hlaa. Fine otroške oblekce ■i in krafne oprave. 11 Ob Domanikanju mleka in sladkorja fe Hijkoli idrart ii tadi niJcenejJi ^Z- ^rana za dojen-kc Sladili tii mka Mu D*M m pri lakaraarra TnkOlOjr|B « I^|o>> l|aaf vavmi rafcrvta. Glavne catog«: Ra IHraaJi v tekaraili Tnikeczf: Scb9«%macrstrane Idt, Jostf-rtUtvKTUM 25, lt^etrty»Uti 4; ? 0ra«a: tack-•tnmc 4. 2 4^ MF° Vrlika zaloga itajinoilorttejsJIi si a mu I kov. v najnovejših fasonah in v veliki izberi ^A-Prlatni Panama-tlamnui od * K cU 90 K. ^ KP" Kupi se dobro ohranjenlena "W 13 Iv^ Gr^. Ji>5 ^L velik )8t št 2 do 4 in pisalm StTOU 647 Pismene ponudbe na uaravn „Sloe. Naroda" pod ^P. T. S47a. Pri mestni araaUnici v Č^aomlja Je ođdati s 15. apriL U L sloiba fe 1x3 igovc ci j e s katero je združena letna plača 2400 K, potem a ča« vojne po 100 kron mesfčne drapinjake doklade in pa s 3 petletnicami po 200 kron. Z spričevali opicmljcne prošnje vloiiti je do 15. marca t. 1. pri hraail-ničnem ravnateljstvu. Mesfna hranilnica v Černoitiliu, dne 25 ft-bruarja 1917. JBaršun Višek letošnje mode. Hogata izbira v različnih kakovostth in barvah. JI. 4 & Shaberne veletrgovina 3 manufakturnim blagom* 1 Gospodinja mnogo prihrani •ka d umi pripravi natomostok ledilaega olja Is fflorsKesu Carra$h2 mahu ki na raznih solatah po okusu popolaoma nadomeSča niTmejŠe namizno olje io je draeju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne malčobe. Zaritek mahu naTinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1*30, po pošti po>!an K 110, rekomandiraca pošiljatev velja 25 v već. Navodio 'a pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroŠkov, je pri-dejana vsalc mu zavitku. Za poslušnjo pohitam todi posamežne zaritke proti predplačtlu ali pOT-zetiu, sicer se pa priporoća teć zavitkor zajedno naroćati, da se prihrani nettaj poštn ne 605 Prodaja i M. Spenko v Ljubl;a»if Kopitar java ulica. Poitsa urotila Ia dnam poiUlatva n*\ so poiHJaJo ■« Mat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. OflCiJELNO NEŠTO za ZAMENO L in II. vojnega posojila [ v 40letno rento V. vojnega posolila UC*J2HSfU KREDITNA BANKA 9 UDBUA1H " *- """^ l*&Sg£ti S& ■■*•*6or5c' ■ apfliiM - pHJaw k tootI pm orlplnaliiih pogojih. :==^=== I i Tcrrr.jn ken?« <$n* 28. feteruarja 1Pf7.___________ Pojamila %m fMiovin« pri Meaalnah banka na raspolago. I