SLOVENSKI
%
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b. b.
Spominsko obeiežje žrtvam evtanazije
Društvo „Pro mente infirmis" ter iniciativa, zbrana okrog avtorja knjige „Zdravniki, bolniške sestre, eses in smrt", mag. Heige Strombergerja (siika zgoraj), ki je ietos izšia v Zaiožbi „Drava", je s projektom postavitve spomenika žrtvam nacizma v ceiovški dežeini boinici uspela. Že 12. oktobra letos bodo pred psihiatričnim oddelkom deželne bolnice odkrili spominsko obeležje, ki ga je ustvaril koroški kipar Max Gangl. Spomenik bo
spominjal na umor več kot 400 bolnikov v celovški psihiatriji v letih med 1939 in 1945.
Spomenik bo stal okrog 220.000 šil., doslej pa so zbrali le 22.000. Z akcijo bodo nadaljevali med osebjem bolnišnice in koroškimi zdravniki. Iniciatorji pa naprošajo za pomoč tudi koroško prebivalstvo. Nakažete jo lahko na naslov: „Pro mente infirmis", St. Veiter StraBe 47, A 9020 Celovec/Klagenfurt, konto štev. 4201540 Hypo-LKH.

Rieser: Proces z izgredi
Stanje v Innsbrucku ob zaključku redakcije: Sodnik Leo Fritz je Rieserja včeraj opoldne izključil iz obravnave. Hkrati je sodnik s svojimi ukazi skorajda onemogočil delo novinarjev in fotografov - ovire pred in po obravnavi, posegi policije in napoved sodnega procesa proti trem novinarjem, vse to je izzvalo proteste koroškega zastopstva novinarjev.
Šolstvo: učni načrt pomeni korak nazaj
Odstop
Wagnerja?
Koroški deželni glavar Leopold Wagner (slika zgoraj) je v intervjuju v svojem strankarskem listu ..Karntner Tageszeitung" napovedal velike personalne spremembe v vrhu koroške socialistične stranke. Po izjavi predsednika stranke ta „ve-!ika personalna rokada" ne bo zajela samo socialistov v deželni vladi, temveč tudi v deželnem zboru, koroške člane v avstrijskem parlamentu ter člane stranke na občinski ravni.
Wagner ni izrecno izključil tudi svoj odstop, za kar je v zadnjem času vse več znakov. Končne odločitve o spremembah in o svoji osebni politični (ali privatni) prihodnosti je deželni glavar in šef deželne socialistične stranke napovedal za september.
V	primerjavi s sedaj veljavnim učnim načrtom za manjšinsko šolstvo pomeni osnutek učnega načrta za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom korak nazaj. To ugotavlja ZSO v 20 strani obsegajočem stališču za Zvezno ministrstvo za pouk. Ministrstvo je namreč v okviru postopka za ovrednotenje predložilo osnutek, da ga tudi osrednji organizaciji presodita in ocenita.
V	obseženem stališču navaja ZSO vrsto kritičnih pripomb, saj predloženi osnutek razvrednoti vsa pozitivna prizadevanja sicer
veljavnega učnega načrta za ljudske šole. ZSO opozarja na nepremostljiva protislovja in nesoglasja v osnutku. Medtem, ko sicer veljavni učni načrt za ljudske šole z raznolikostjo omogoča pluralizem v šoli in predvsem z novimi oblikami pouka dopušča nove dimenzije pedagoškega dela, je v osnutku učnega načrta za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom komajda kakšna nova pobuda za razvijanje večkulturnosti in večjezičnosti.
Nadalje ZSO opozarja na kratek rok za ocenitev predloženega osnutka. En mesec
v poletnem času je zdaleč premalo in tudi opozorilo na termin, ko naj bi načrt začel veljati, ne more biti argument za prenagljeno postopanje. ZSO ugotavlja, da je ministrstvo klonilo političnemu pritisku koroških strank, osnutek pa da je samo nadaljevanje negativnega ozračja v zvezi z diskusijo o novi ureditvi dvojezičnega šolstva. Zato je komaj verjetno, daje predloženi osnutek učnega načrta osnova za „bolj humano šolo" na dvojezičnem ozemlju. Prej obratno. (Preberite tudi članek na 2. strani).
Pritožba
vojaškega
toziica
Vojaški tožilec Živko Mazič je pri Vrhovnem vojaškem sodišču v Beogradu vložii pritožbo zoper sodbo vojaškega sodišča v Ljubijani proti Janši, Borš-tnerju, Tašiču in Za vriu. Mazič je svojo pritožbo utemeiji s tem, „da so izrečene kazni giede na težo kaznivega dejanja bistveno prenizke". Kot je znano, je vojaško sodišče v Ljubijani zaradi izdaje vojaške skrivnosti obsodiio zastavnika !vana Boršt-nerja na štiri ieta zapora, novinarja Janez Janša in Franci Zavri sta biia obsojena na poidrugo ieto, David Tasič pa na poi ieta zapora.
ZSO: proti izjavam ministrice Haw!icek
PREBEMTE
na
strani
2	Uradna Koroška doižna Poijancu dostojen spomin
3	Mednarodni obzornik
4	Umri je odvetnik dr. Janko VViegeie
5	Diese VVoche im Siovenski vestnik
7	15ietsoiidarnost-nega gibanja
8	„KoioSiavuj" na Koroškem
9	Vestnikov hit 88
10 Horoskop tedna
12 Največji uspeh Jurija Deisingerja
Zvezna ministrica Hawlic-kova je v ponedeljek izjavila, da stene, ki jih vgrajujejo na nekaterih južnokoroških šolah niso ločitvene, temveč da so potrebne zaradi znižanja maksimalnega števila učencev v razredih na 20. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je ministrico v tej zvezi ostro kritiziral in opozoril le na globaški primer: tam je za naslednje šolsko leto vpisanih v prvi razred vsega 20 otrok, od teh je 9 prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Čeprav torej število šolarjev ne presega maksimalnega števila, so kljub temu vgradili ločitveno steno, da hi tako uresničili določila novega zakona, po katerem delijo otroke od števila 9 naprej. „Že ob tem pri-
meru je razvidno, da gre zgolj za ločitvene stene!" je dejal Sturm, hkrati pa je pozval ministrico, naj se prej pride sama na Koroško prepričat o pripravah na izvedbo novega zakona, preden daje javnosti nepravilne prikaze.
Sturm je tudi poudaril, da o kakem pozitivnem ozračju ob pripravah na uresničevanja novega zakona ni mogoče govoriti. „ZSO pa tudi še ni privolila v komisijo za spremljanje šolske reforme, saj smo že kar na začetku postavili jasne zahteve. Le če bo ministrstvo te zahteve tudi upoštevalo, si lahko predstavljamo sodelovanje", je na koncu poudaril tajnik Zveze slovenskih organizacij Sturm.
Spominska prireditev
ob 50-letnici mučeniške smrti župnika Vinka Poijanca,
prve žrtve nacističnega nasilja nad koroškimi Slovenci, elana koroškega deželnega zbora, predsednika Slovenske prosvetne zveze in odbornika koroške kmetijske zbornice
v četrtek, 25. avgusta 1988, v Škocijanu
SPORED:
IH 30 Polaganje vencev na grob in molitve 1900 Maša v farni cerkvi v Škocijanu;
pridiga župnik Tomaž Holmar; sv. mašo sooblikujeta cerkveni zbor in otroški zbor iz Škocijana 2000 Spominska prireditev v dvorani Kassl;
nastopajo moški pevski zbor SPD „Vinko Poljanec" in otroški zbor iz Škocijana, mešani pevski zbor in mlajši mladinski zbor SPD ..Danica" iz Šentvida v Podjuni; govorijo: predstavniki SPD „Vinko Poljanec", ZSO in NSKS
Na spominsko prireditev vabijo: SPI) ..Vinko Poljanec" in otroški zbor iz Škocijana, SPI) ..Danica" iz Šentvida v Podjuni, Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Učni načrt ni v smislu izobraževalnih ciljev!
V prejšu/; šfevJAd 5foveuyhega vc.s;;u'A:a s;;; o poročah, Ja /e očitat'A: učuega načrta za f/uJ.shc šofc z uemšhfh /n .sfovcushu;; učufm /c z; A; or;:. Ati ga /c pre Jfožffo Zvezno nnnatr.stvo za poaAt, /)/.stveno poAna;;/A:fpv. Ojuuteh je na.sta/ zgo/; po po/n/čneo; naročja ArorošhJ; s;ra/;L, avtorp Jr. Nfau<. SatzAre, Jr. VVffhefui lVo// ;n Jr. Dteter zlnton; pa ^o Jo.s/eJno upošteva/; zaAnevopo /očenent pouAru. ZaraJt /očevanja po /ez;'hovu;h Acrfterfph pa o.snateA: p op o/n o An a nasprotuje cJjent v.seav.str;j.sA:ega učnega načrta za AjuJ.s Ae šo/e.
MIHA PASTERK
Dr. Vladimir Wakounig, član komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva in nekdanje zvezne strokovne komisije, je v pogovoru za Slovenski vestnik navedel poglavja, v katerih osnutek ni v skladju s cilji vseavstrijske-
učnega načrta za ljudske šole in je zato popolnoma nesprejemljiv.
Dr. Vladimir Wakounig je še posebej poudaril, da je novi vseavstrijski učni načrt za ljudske šole nastal na osnovi novejših spoznanj v psihologiji. Veliko pozornost posveča učencu samemu, njegovim sposobnostim, ki jih prinese od doma, ter življenjskemu okolju, iz katerega prihaja. V učnem načrtuje predvideno, da se življenjski prostor učenca v šoli ne razlikuje od domačega. Zato je vključeno tudi posebno tesno sodelovanje med predšolsko in prvo stopnjo. Osnutek učnega načrta za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom pa predvideva ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih. Posledica ločevanja je umetno ustvarjeno okolje. ki ne odgovarja resničnosti. Dvojezičen kakor tudi enojezičen otrok iz dvojezičnega ozemlja bi morala dvojezičnost doživljati tudi v šoli. Predvsem enojezičen otrok bi moral biti tudi v šoli s svojim sosedom, torej ga videti in slišati. Namesto tega bo nastala popolnoma umetna situacija.
Dr. Vladimir Wakounig je nadalje opozoril, da vseavstrijski učni načrt posveča veliko pozornost socialnemu
življenjskemu prostoru. Šola mora biti otroku kraj zaščite, kjer ne čuti pritiska in se lahko sproščeno razvija. Ločevanje pa bo povzročalo rivalitetno situacijo med paralelkami, ki jo je treba po novem učnem načrtu preprečevati in namesto tega razvijati oblike sodelovanja.
Po novem učnem načrtu je učitelj učencu zgled, pravi dr. Vladimir Wakounig. Prene-šeno na jezikovno področje pa dodatni učitelj brez znanja slovenčine to ne more biti. Nadalje je učitelj partner, pomočnik in svetovalec v konfliktnih situacijah. Dr. Vladimir Wakounig vidi nevarnost, da enojezični učitelj med otroki, prijavljenimi k dvojezičnemu pouku v konfliktih ne bo mogel posredovati. Tudi ne bo mogel zanje
skrbeti.
Po mnenju dr. Vladimirja Wakouniga je socialno učenje didaktični princip, ki popolnoma nasprotuje ločevalni obliki. Socialno učenje je povezano s sedanjostjo in od njega zavisi tudi ravnanje učenca v prihodnosti. Da je lahko uspešno, mora učitelj poskrbeti za dobro medsebojno zaupanje in odgovornost. To pa brez slovenskega jezika nikakor ne bo možno.
Zaradi načel, ki predpisujejo jasen in življenjski pouk, mora učitelj upoštevati konkretna doživetja otroka. V pouk mora vplesti socialno, kulturno in naravno okolje otroka in šole. Ločen pouk pa bo to onemogočil, opozarja dr. Vladimir Wakounig. Nadalje pravi, da vseavstrijski učni načrt v celotnem bloku o diferenciaciji in pospeševanju nikjer ne omenja diferenciacije po jezikovnih merilih. Zato osnutek učnega načrta za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom ne odgovarja splošnim izobraževalnim ciljem, ki veljajo v ostalih avstrijskih ljudskih šolah.
NSKS, KEL in KSOO: diaiog z nagobčnikom?
V zadnji številki ..nt" štirje EL-odborniki (Urank, Haj-nžič. Wnrasch, Ottowitz) ..nujno pozivajo slovenske občinske odbornike in predsednika KSOO". da naj - v zvezi s šolsko razpravo - pred javnostjo končno molčijo. Temu je očitno povod poročanje SV o občinski seji v Glo-hasniei). na kateri so tudi slovenski odborniki soglašali z gradbenimi ukrepi za ločeni pouk. predvsem pa kritične izjave, ki jih je v zvezi s temi dogodki izrekel sam predsednik KSOO (Fric Kumer: ..Ne moremo postati nosilci ločevanja, pa tudi ne pomagači pri izvedbi tega!"). Odborniki. ki so hkrati tudi funkcionarji NSKS in KEL, z hkratno zahtevo po zboru članov KSOO, .,kjcr sc bomo skupno pomenili ter sklepali o enotni skupni strategiji", nehote izrekajo, da v svojih vrstah (z izjemo nekaterih posameznikov) že dolgo nimajo več strategije v šolskem vprašanju... Poziv v „nt" dejansko ni nič drugega, kot pa zahteva po molčanju. Šolske polomije - in s tem tudi Smollcjevc politike - naj nihče ne kritizira. Nagobčnik za kritične funkcionarje v lastnih vrstah - ..novi dialog"?
L Sth.
Bodočnost kmeta v ES je negotova
Kajžnikov Hanža
Kdo bo vse to še razumel: dialogu s stenami sledi zdaj dialog z nagobčniki...
Bodočnost kmeta ni prav nič rožnata, v zvezi s pristopom Avstrije k Evropski skupnosti pa je naravnost zaskrbljujoča. To se je zelo jasno izrazilo tudi v predavanju Josefa Ertla. Nekdanji minister za kmetijstvo v ZRN je v okviru 55. celovškega sejma spregovoril o „Kmctu in ES".
Iz svojega vidika je obrazložil ..filozofijo" tega združenja in nalogo kmeta v njej. Nakazal je vrsto problemov nemških kmetov in obenem svaril, da utegnejo imeti enake probleme tudi kmetje v
Avstriji, če ne bodo pripravljeni na vstop v ES. Napovedi, da se bo v primeru vstopa Avstrije število kmetij znižalo za eno tretino, niso prav nič spodbudne. Ertl je bil sicer mnenja, da za Avstrijo ni druge izbire kot pristop, opozoril pa je na nekatera dejstva, ki jih je treba prepoznati že vnaprej in se nanje pripraviti.
Po njegovem mnenju problemov kmetijstva ni mogoče reševati zgolj iz agrarnega vidika, temeč samo v sklopu z ostalimi gospodarskimi vprašanji.
M;/ena Grob/acher	Dr. Luka S/enčn/k
Uradna Koroška do!žna Poljancu dostojen spomin
M J v .spoouu.sAreAu /efu 3h-/etu;ce pr;h//uč;';ve A v.strje k uacrsUču; Nemci/; se aJgovorram v ArorošArem Jeze/uem zboru ;u krueU/.sk; zbornic; ni zJeio vreJno, Ja bi se Jo.sto/no oJJofž;'/;' .spominu s/oven.skega po.s/anca in oJbornika Vinka Poi/anca. Ner/ebi/^iovenskioJbornik, ga na usek spominskih prfreJuvah niso nifi omeniii, kaj šefe pouJarifi, Ja /e bi/ prva žrtev nacističnih ziočincev. Pako se torej uraJna NorošAra spominja svojih žrtev iz časa nacizma?
MIHA PASTERK
Za koroški deželni zbor in kmetijsko zbornico še ni prepozno, da se poklonita spominu Vinka Poljanca in tako izkažeta svoje spoštovanje predhodniku.
Na vrlega moža, ki se mu bodo slovenske kulturne in politične organizacije 25. avgusta 1988, na dan 50-obletnice njegove smrti poklonile s spominsko prireditvijo spominja edinole nagrobni kamen v Škocjanu. Sicer pa je danes le še bore malo živečih prič iz njegovega kroga osebnih znancev. V prejšnji številki SV sta bila imenovana dr. Luka Sienčnik in Milena Groblac-her, ki sta Vinka Poljanca oba osebno poznala.
Dr. Luka Sienčnik se spominja prvega srečanja: „Leta 1922 je bila pri Rušu v Samcljšnji vasi predstava. Tudi sam sem bil tam. In tja je prišla alarmna kompanija Volksvvehra iz Tinj. Prav po vojaško so prikorakali. Sicer vsaj vidnega orožja niso imeli, vendar je prišlo do hudega pretepa in tam so župniku Poljancu zlomili roko. Še danes vidim, kako so ga imeli Škocijanarji zakritega v varstvu. Sicer so pretepače zmetali iz hiše, vendar so imeli Poljanca v kotu v popolnem varstvu". Dr. Luka Sienčnik je nada-lejval z dogodkom, ko je bil kancler Schuschnigg v Dob-rli vasi." ,.Z ženo sva stala ravno pred vrati, ko pride župnik Poljanec s celo skupino, bilo je okrog 40 mož. Trije in trije so prikorakali, župnik Poljanec pa spredaj smejaje in je klical, 'pridite, pridite, gremo kanclerja pozdravit.' Tako je rekel
vsakomur in dejansko se je takrat zbralo ljudi, da smo res popolnoma prevladovali. Takšen je bil Vinko Poljanec. Povsod je bi! zraven, kjer je bilo treba. Nastopal je pogumno in samozavestno. Bil je aktiven v vsakem oziru in bil je vedno med prvimi. Ni bil noben kleče-plaznež in tudi idelološko ni bil ozek. Navadno je bil govornik na političnih shodih". O srečanju s Poljancem, ko se je le-ta vrnil iz zapora, pa dr. Luka Sienčnik pravi: „Ko je prišel iz zapora, je bil res, res revež. Videl sem ga nekaj dni navrh, bil je duševno in telesno zlomljen." Mu je Vinko Poljanec pripovedoval o zaporu? „Bil takšen revež, da nisem mogel z njim govoriti o takšnih stvareh. Bil je tako strt, da ga nisem hotel mučiti in siliti vanj". Milena Groblacher je Vinku Poljancu pomagala pri zlaganju aktov v pisarni. O času po vrnitvi iz zapora pa pravi: „Od vsega začetka, ko se je Poljanec vrnil iz ječe, se o njem ni dosti govorilo. Ne vem, ali je bil zasačen, zastrašen ali samo izmučen. Sam ni govoril o tem. Samo v eni izmed situacij - takrat je moral pisati Ariernachwcis - je prvič govoril o zaporu in takrat je dejal tako nekako, da je bilo grozno, če si bil tam. Dobil si juho v skledi brez žlice in mast, tisti loj, dobesedno tak je rekel, je plaval in moral si ga popiti brez žlice, in rekel je, da je bilo takrat tudi nekaj notri. Vinko Poljanec je točno vedel, da je nekaj bilo", je še dodala Milena Groblacher, ki jo bila potem tudi priča ob njegovem umiranju. Pravi, da je zelo dolgo in težko hropel.
SLOVENSKI VESTNIK
KOMENTAR
dr.
MALLEJ7I,
SKUPN/ PREPOZNAVAM ZMMM
FreJjtuva A7/A/ove Zu/e '^7 v //MB//at;jA//; Ke/zat;-AtJ; tnejeca /ut;;/a /etos na/ B/ Mn zaf/n/a, toJa /trese-t;ej/u naj /e vest, Ja t;;J/ Frnnor.s7ra že/; upr/zorJev V/A/o^e Za/c 'J7. /n j/cer Fr/ttiotsAt; v .S/ovet;//; /n zatt;e/jA; Je/ v /fa///7. Za to pogatnno Je/an/e je /e oJ/oA/a oBAtta čežana, A/ // A//;;B tež/:on gojpoJar-jA/tn razttteratt; n/ ža/ /zJatne /nvejt/ct/e v prt J /ca/tarnentn JogoJAa.
Ftptžna, z gra/j/:tnt z/Jotn oBJt;t;t; /tr/tnorjAa vaj/ca Aan/e/ otnogoža en&ratno zgoJoAnj/ro /n /ta/tarno oBe/ež/e za g/eJa-BjAo apr/zor/tev; Jtart graj, o/tran/en v jvo/; oteJ/teranj/:/ ;;rB;7eA/ot:jA; tzvtrnoja, očara o/uj/:o-va/ca, Aer v n/ent /oBAo o/)eat; /n JožJ7/a zgoJo-v/t;jA/ atrtp j/ovettjAega nactona/nega vpra.san/a o/) st/č/jča več An/tamt/t to-gov. /ta/t/an.;/:/. avjtrt/j/:/ /n j/ovenj/J vp/tvt jo oB//-Ztova/t č/oveAa /n /:a/taro, j/;ratna ce/oten projtor.
dpr/zor/tve M//:/ove Za/e '#7 v ce/otnent j/oven-j/tent proj/ora pravzaprav jame prtča/o o tem, Ja /mamo ^/ovenet v jvo/t /:a/tar/ jAuptte prepoznavne znaAe. BoJ/mo tore/ veje//, Ja /e M/Zdova Za/a na.sJa not /z .Svate/; v Ce//e /n pre/o /./a/J/ane na Fr/mors/r;. BoJ/mo zaJo-vo//n/. Ja M/A/ttve Za/e n/jmo zapast;// osame/e ta; j vaten j/:;7; t/e/t. Z n/o Jož/v//amo g/eJa//žče, /d presega jvo/o /o/a/no geo-Xr;;/jAtt /n zgo// g/eJa//7/:o oz/roma /:attarno naravo. Z n/o .s/cažamo razv;/at; taJ/ t;eA;;/ nov//; tn/.s/; o no.f/ t;aroJn; /t; /:a/tarn; pr/BuJttoj/;. .Spraževan/e vej/; o nas; Aa/tarn/ prete-/./o.st/prav o/t M/A/ov/ Za/; '<S7 ot^/t/ra že na Ja//n/e možnost/, Ja Bomo jatttoAt*;-t/čno prever/eno, pretehtano /n ojprto hontantct-ra/; znotra/ /astnega s/o-ven.shega /o/e/f/va na te/ /n onstran me/a.
Aan/e/.sZ./ graj /e zaznamovan j pomem/mtm/ zgoJov/nsA/tta me/n//:/. /Va/pott;ett;/o;e/j'e pr/ tem /e, Ja /e Ao; mogočna atr-J/ta ///ahova/ vsema na.st-
//a zoper pr/mor.s/ce S7o-venee. 7'aat A7///ova Za/a - s/mBo/ j/ovenj/ce naroJne zvejtoBe - /e ZJ/a-Bova/a v.sem ehj/.stene/a/-tt/tn grožn/nm. /n če Bo z /etožn/o apr/zor/tv;/o Je/no nr/pomog/a A po.spe-žen/ onnovt /a/tarnega ž/v-//en/n t;a žtan/e/.sAem grada, Bomo /anAo z zaJo-vo//stvotn agotov/B, Ja nam /e j j/wroA7tto a/taa/no ter attgaž/rano amB/ettta/tto Z/aJ.sAo /gro uspe/o razž/r/t/ razpravo o na.žem Aa/tarttetn ž/v//e-n/;t, Ja smo zmog/; pr/teg-n/t/ /n /zzvot/ A prena.s/eAa 9roA Arog //aJ/ z vje/; Aon-tfv .sAapttega s/oven.sAega Fro.stora.
V Perzijskem zaiivu zdaj viada mir — Jugosiovan poveijnik mirovnih čet
Po uspešno po/čAPA o/trour/tA pogd/T/B/tV/ oAdA vo/B/7/ r/dvpro/B/Aov v Pcrz/jsAF/B zrt/tAo /F gFBF-
rd/Bt SFArc/dr OZ/V PcrFz Je Ct/č/Zdr ozBdB/7 pr/ČF-/Fp prFB7//yd Oč/ 20. dVgd.S/d č/d//F. OZ/V/F Bd VO/BO pOč/rOC/F ZF Oč/pov/d/d 250 Č/dB-S/co FBO/O opdZOVd/-cFv. V prv/V? JBFO prFrBtr/d /F pr/s/o r/o rFrOd/B/O oO/OzO Z o/?F/? S/rdBt, ČF.S Od BF ;/pO.S/Ft'd/d .sA/FB/F-BFgd Oogouord, B/ pd 0/7o VO/dsA/'// po.SFgOV. M/rovBd FBO/d OZ/Vo/FO/Fo? ZF PoB/ro/trd /rdB^&o-/rdsAo ABF/O Bd CF/o/BFB/ poOrOF/B O0 Ad/Z/'.S/dBd 0o
Zd/žvd.
BAGDAD/TEHERAN. Kmalu bodo v Iraku in Iranu v okviru mirovnih čet OZN nastanjeni vojaki iz 25 držav, med njimi tudi Avstrijci in Jugoslovani. Za poveljnik mednarodne mirovne misije je Perez de Cuellar imenoval jugoslovanskega generala Slavka Joviča. Iran in Iran soglašata.
Vojna v strateško važnem zalivu sodi gotovo med doslej najdražje. To dokazuje tudi aktivnost pošiljalcev orožja, ki so po mili volji ali politični in strateški presoji oskrbovali zdaj eno, zdaj drugo stran. Ob tem so imenitno zaslužili, ne meneč se za zakonske prepreke, kakor je razvidno iz tozadevnih Irangate-ov v ZDA, Avstriji, Švedski itd. Spopad se je pričel leta 1980. Leto poprej je revolucija pod vodstvom šiitskega voditelja ajatolaha Homeinija strmoglavila perzijskega vladarja, šaha Rezo Pahlevija. Nova vlada v Teheranu je ustanovila strogi fundamentali-stično-islamski režim ter jasno razglasila, da se bo zavzemala za „svetovno islamsko revolucijo". Poleg zgodovinskih rivalitet med Perzijci in arabskim svetom je kot povod novih konfliktov
nasprotij pa je bila očitno neizbežen dejavnik iransko-iraškega konflikta tudi raz-zaživela stara islamska shi-zma - razcepljenost na sunite in šiite. Poleg teh starih lična družbena ureditev. Medtem ko so novi oblastniki Iranu zavladali s strogimi islamskimi verskimi predpisi („režim mulahov"), je pri sosedu Iraku prevladovala posvetno in socialistično orientirana	ideologija
(BAAKH-stranka predsednika Sadama Husseina).
Vojna je izbruhnila, ko so čete Iraka zasedle iransko provinco Kuzistan. Tamkajšnje pretežno arabsko prebivalstvo naj bi se uprlo Teheranu in priključilo Iraku. Cilj vojaškega posega pa je bil popravek meje v strateško pomembnem Šat el Arabu (skupno ustje rek Evfrat in Tigris, pristop Iraka do Perzijskega zaliva - obmejna pogodba med Irakom in Iranom v letu 1975 ga je delila) ter osvojitev nahajališč nafte v Kuzistanu. Zmaga nad Iranom bi omogočila Iraku tudi vodilno vlogo v zalivu. Vendar Iran proti pričakovanju napadalca po revoluciji ni bil vojaško oslabljen in kmalu so se njegove čete znašle na
ozemlju Iraka. Teritorialni interesi so se kmalu umaknili v ozadje. Homeini je vojaški konflikt proglasil za sveto islamsko vojno in s pomočjo verskega fanatizma naj fronta ne bi branila le islamsko revolucijo, marveč naj bi strmoglavila Husseinov režim v Bagdadu. Vojna je bila neizgledna, za prizadete pa tem bolj neusmiljena: padlo je milijon vojakov, milijon in pol je pohabljenih, tri milijone ljudi je brez strehe nad glavo. V zadnji fazi nasprotnika nista pomišljala niti pri uporabi mednarodno prepovedanega kemičnega orožja. Kajpada so na potek vojne močno vplivale svetovne sile. Američani, ki smatrajo zaliv za strateško in ekonomsko interesno sfero, so nazadnje celo sami posegli v vojno dogajanje. Sovjetska zveza, ki ima skupno mejo z Iranom, je hotela z občasnimi dobavami orožja preprečiti vpliv ZDA v Teheranu. Vendar je pozneje spet podpirala Irak. Dejansko nihče ni bil zainteresiran za zmago Homeinijevih čet. Iran jc nabavljal orožje nazadnje predvsem pri Kitajcih, vendar je proti koncu postalo očitno, da je njegovo vojsko oslabilo splošno pomanjkanje ustreznega orožja.
Osemletna vojna je na obeh straneh napravila škodo v višini 798 milijard dolarjev (10.()()() milijard šilingov). Prizadeti državi in prebivalstvo bodo posledice najbrž čutili še nekaj desetletij. Edini, ki ne bo utrpel škode, je mednarodni kapital. Opu-stošena področja se tako rekoč ponujajo kot idealni teren za investicije.

!zgredi, stavka, podtatna v!ada?
Nemiri v Gazi (slika) in na	izraelskih okupatorjev spet	območjih so tudi že v teku pri-
zahodnem obrežju Jordana se	odgovorilo	z generalno	prave za ustanovitev eksilne
nadaljujejo. Palestinsko prc-	stavko. Po	izjavah PLO in	oziroma podtalne palestinske
hivalstvo je na pritiske	Palestincev	na zasedenih	vlade.
Pakistan brez voditeija
ISLAMABAD. Pakistanski diktator Zia ul Hak je bil pretekli teden žrtev letalske nesreče. Skupaj z njim je v letalu, ki ga je po prvih podatkih raznesla eksplozija, umrlo 15 ljudi, med njimi tudi ameriški ambasador Arnols Raphel ter pakistanski šef vojaškega štaba.
Repubiikanci gredo vvoiitve
NEW ORLEANS. Na strankinem shodu ameriških republikancev je bil pretekli teden George Bush potrjen za predsedniškega kandidata. Za njegovega namestnika je bil izvoljen Dan Quayle, 41-letni senator iz Indiane in skrajno konservativni predstavnik desničarskega krila stranke. Mediji so bili dokaj zaposleni:	medtem ko je
suhoparni Bush blestel z dobro pripravljenim nagovorom, je bil Quayle deležen negativnih ocen, ker se je leta 1969 izognil vojaški službi v Vietnamu.
Predsedniška kandidata republikancev in demokratov, Bush in Dukakis, sta medtem že podala negativno stališče na račun Waldheima ter dejala, da je bila odločitev z „watch list" pravilna.
Suša stoletja v Jugostaviji
Katastrofalna suša, ki prevladuje letos v mnogih predelih sveta, bo povzročila ogromno škodo tudi jugoslovanskemu gospodarstvu, posebej v Vojvodini in Makedoniji. Obe veljata za najbolj žitorodna predela. Zaradi suše pričakujejo letos za 30 do 70 odstotkov manjšo žetev. Največja težava je pomanjkanje vode, posebej še v Makedoniji, ki ima najmanj vode in tudi najmanj padavin v Jugoslaviji. Policija že straži izvire, ker je znanih že 30 primerov kraje vode. Zaradi pomanjkljivosti namakalnih naprav bo škoda še večja. V Sloveniji je suša najbolj prizadela Pomurje in Vipavsko dolino. Oškodovani pa ne bodo zgolj pridelovalci poljščin, marveč tudi živinorejci, saj so se mnogi pašniki posušili še pred drugo košnjo. Tudi vinska trta že črpa vlago za svoj obstoj iz jagod, zato bo pridelek letos najmanj za tretjino manjši.
4 24. avgust ]988
SLOVENSKI VESTNIK
TMBUNA
BRALCEV
Zakaj poziv Fricu Kumru?
Sestanki drž. poslanca Karla Smolleja po naših krajih so pokazali, da se večina rojakov ne strinja z ločevalnim modelom, katerega skušajo prodajati kot novi dialog. Ločevanje ostane ločevanje, dialoga pa v narodni skupnosti manjka! Vsi, ki so hodili na demonstracije na Dunaj, zborovanja in bili pred deželno vlado, so deloma ogorčeni, saj je takrat z nami v prvih vrstah stal tudi Karel Smolle.
Fric Kumer ima prav, če je mnenja, da to ne more biti dobro, če to podpirata tudi Haider in KHD. Poleg tega dobro pozna situacijo in mnenje naših ljudi. Kot izkušen komunalni politik in predsednik KSSO pa ima seveda tudi svoje mnenje in ga ima tudi pravico zastopati.
Poziv podpisanih odbornikov v „nt" je nesramen; če komu kaj ni všeč, se zadeve lahko rešujejo na sejah, ne pa z javnimi pozivi v časopisu. Še bolj nesramna pa je po toči fraza o ..enotni" skupni strategiji, ko je že preveč razbitega porcelana.
Pozivajte raje tiste, ki dejansko razbijajo in ne tiste, ki se skušajo vedno zavzemati za pošteno
enotnost! j^.Nachbar,
EL Pliberk
Pos!anci ZAL niso prišii
Na Libuškcm žegnanju ni prišlo do nastopa vodilnih članov Zeleno alternativne liste, kakršno je napovedal Karel Smolle preko tiskovne službe „nt" še dan pred vaškim praznikom. Sploh je s strani zelenih poslancev poleg Smol-teja prišel le še Wab). Tako je mogoče ugotoviti, da se je spored libuškega žegna-nja zožil na nastope raznih kulturnih skupin, ki pa so udeležence zelo dobro zabavali. Zaradi odsotnosti večine zelenih poslancev v avstrijskem parlamentu tudi ni prišlo do načrtovanega pogovora med nekaterimi slovenskimi občinskimi odborniki in vodstvom ZAL.
Kdaj bodo banke odprte?
Nekatere celovške banke so sicer prejšnji teden že najavile, da bodo imele svoja bančna okenca od 1. septembra dalje odprta neprekinjeno od ponedeljka do petka od S. do 15.30 ure. Na Zvezi-bank pa so nam sporočili, da se tudi slovenska banka ne bo odločila proti interesom svojih strank, da pa se bo pravtako tudi ravnala po sklepih sindikata glede zaščite uslužbencev. Ta sklep pa bo sprejet šele ta teden.
Grenzlandheim ostaja zaprt!
Poleg občinske Neue Burg v Velikovcu je tudi pliberški Grenzlandheim zaprt za vsakršno prireditev koroških Slovencev. Medtem ko v Velikovcu niso smeli nastopiti slovenski otroški zbori, ko koroški radio ni smel izvesti svoje oddaje ..Srečanje z radiom", ker bi bil nastopil tudi slovenski zbor, funkcionarji društva Grenzlandheim v Pliberku nasprotujejo celo prireditvi frakcije EL. Pliberška EL je namreč zaprosila za dvorano, da bi v njej izvedla glasbeno prireditev ob 10. obletnici izhajanja svojega občinskega časopisa.
EL je zaprosila za dvorano že marca letos, prireditev pa je napovedala za 5. ali 12. november. Toda iz Grenzlan-dheima še do danes ni bilo odgovora. Očitno torej vztraja na svoji liniji, torej ne dopušča slovenske prireditve v dvorani hiše, ki stoji še povrhu tega na občinskem zemljišču in za katero društvo Grenzlandheim ni plačalo niti
šilinga. Tako zadržanje društva pomeni vsekakor hud udarec slovenski narodni skupnosti v občini, hkrati pa tudi prezira dejstvo, da je EL Pliberk bistveni sestavni del Pliberškega občinskega sveta.
Kdaj ho v tem primeru ukrepala tudi občina ali njen župan? Nikakor namreč ni mogoče razumeti, da društvo odklanja celo frakcijo, ki je močno zastopana v občinskem in mestnem svetu. In naloga župana bi bila, da zadevo uredi vsaj v tem primeru; da niti ne govorimo o tem, da bi morala občina kot taka izposlovati pri društvu Grenzlandheim tudi pravico do nastopov slovenskih zborov v tej dvorani, ko pa je občina sama omogočila in še omogoča obstoj hiše s prepustitvijo zemljišča v ta namen. Mar Slovenci ne plačujejo dajatev, s katerimi je občina sploh mogla kupiti zemljišče?
Andrej Mohar

'V
Grenzlandheim die erforderlichen RaumhapazitMten auf, veahalb aie dle EL Bleiburg/PLiberk um die ZurverfUgungateliung der LokalltMten
Samatag, 5.11.1988 ab 18.00 Uhr oder Samstag,12.11.1988abl8.00Uhr.
Aua veratMndlichen GrUnden iat dle EL ala Veranatalter verpfllchtet, der unterhaitenden Gruppe den endgUltigen Termin umgehend bekanntzu-
Eaks/m/7e p/sma p/iberške EL Odgovora še do danes n/ b;7o.
društvu Grenz/andde/m.
A DE PROT
Prof/ vroč/n//e pomaga/ /e s/ado/ed.
SMa. Pasferk
Sejem seje konča!
V nedeljo se je končal 55. celovški sejem, s katerim vsaj odgovorni predstavniki sejemske družbe niso bili povsem zadovoljni. Tako je namestnik direktorja dr. Ger-hard Leitner povedal, da je letošnji sejem obiskalo 12 odstotkov manj ljudi kot lani. Leitner navaja predvsem dva vzroka: vroče vreme je bolj vabilo ljudi na jezero kot na sejem, drugič pa je na Koroškem v istem času vse preveč drugih prireditev. Za vnaprej si želi, da bi prišlo do boljše koordinacije.
Tudi razstavljalci niso preveč zadovoljni: prodaja je
jasno zaostajala za pričakovanji. Predvsem so razstavljalci pogrešali tako imenovane impulzne nakupe, kar pomeni, da so ljudje preveč načrtno izbirali in primerjali cene. Kljub temu pa razstavljalci poudarjajo, da se je delitev sejma na celovški in lesni sejem obnesla.
Ostaja le še vprašanje, kdo je na sejmu največ zaslužil. Odgovor je jasen: razstavljalci v zabavnem parku so našteli toliko gostov kot še nikoli, medtem ko je prodaja pijač in jedi - gotovo tudi zaradi visokih cen - močno nazadovala.
ZKP vabi na ogled Dachaua
Zveza koroških partizanov organizira 24. septembra 1988 enodnevni izlet v Dachau in Munchen. Cena po osebi bo znašala 320 šilingov (brez kosila), prijave za potovanje pa so možne do 10. septembra v pisarni ZKP (TarviserstraBc 16), telefon: 514300-60).
Avtobus bo opeljal ob 4.45 uri izpred Posojilnice Pliberk, ob 5.20 uri izpred Posojilnice v Dobrli vasi, ob 6. uri pa izpred Mladinskega doma v Celovcu.
Ponudba je gotovo zelo ugodna, sploh pa Zveza koroških partizanov na to potovanje še posebej vabi mladino, ki bo imela v Dachau možnost, da se seznani z grozodejstvi hitlerjevih rabljev, ki so v tamkajšnjem koncentracijskem taborišču pomorili tudi mnogo Avstrijcev.
Kmetijski sejem Gornja Radgona
V Gornji Radgoni se je 20. avgusta začel 26. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki botrajaldo28. t.m.Vosnov-nem programu prikazujejo poljedelske, živinorejske, sadjarske in vinogradniške proizvode, sladkovodno ribištvo, dosežke s področja kmetijske mehanizacije in reprodukcijske materiale,
hkrati pa sejem izvaja tudi širok program pospeševalno-propagandnih prireditev. To so predvsem živinorejske razstave in demonstracije, predavanja, ogledi usmerjenih kmetij in vzornih družbenih obratov,... V dopolnilnem programu pa so na sejmu razne zabavne prireditve, lovske razstave, tekmovanja, prikazovanje kmečkih navad in običajev. Na sejmu razstavlja nad 1000 proizvajalcev iz 15 držav.
Nenadna smrt rojaka dr. Janka Wiege!eja
V ponedeljek nas je osupnila vest, da je v 55. letu starosti nenadoma umrl naš rojak dr. .Lutko Wiegele. Janko Wiegele, priznan odvetnik in neutrudljiv v svojem prizadevanju za narodno skupnost, je s svojim odhodom zapustil veliko vrzel v naših vrstah. Z njim smo zgubiti dolgoletnega odbornika ZSO, zaslužnega zadružnika, zglednega športnega funkcionarja, predvsem pa tudi dobrega in zvestega prijatelja.
Pokojnega bomo pospremili k zadnjemu počitku v četrtek ob 14.30 uri od njegovega doma na pokopališče farne cerkve v Bistrici na Zilji. Vscnt sorodnikom pa tudi preko našega lista izrekamo iskreno sožalje!
SLOVENSKI VES1N1K
24. avgust 1988 5
„Mau!korb" fur
s!owenische
Gemeinderate
Erstaunen und Befremden unter den slowenischen Ge-meinderaten hat ein von vier slowenischen Gemeindera-ten unterzeichneter und im Organ des Rates der Karnt-ner Slowenen, „naš tednik", veroffentlichter „Aufruf" ausgelost, in welchen die vier Unterzeichneten ihre Kolle-gen und den Obmann des Klubs slowenischer Gemeinderate, Fric Kumer, auffor-dern, „im Zusammenhang mit der Schuldiskussion mit offentlichen Angriffen aufzu-horen". Dem Obmann wird ferner via „naš tednik" mitge-teilt, daB von ihm erwartet wird, daB dieser ehest eine Versammiung aller Mitglie-der des Klubs s!owenischer Gemeinderate einberuft, um nach gemeinsamer Erorte-rung eine „einhetliche ge-meinsame Strategie zu be-schlieBen"...
Miiitar-
Ankiager
beruft!
Der Militaranklager hat beim Obersten Militiirge-richtshof in Belgrad gegen die Urteite gegen die vier im Juli von einem Militargericht in Ljubljana wegen des Verrates militarischer Geheimnisse verurteilten Slowenen beru-fen. Nach Meinung des Mili-taranklagers sei die vom Militargericht ausgesprochene Strafe „im Verhaltnis zur Schwere der Straftat wesent-lich zu gcring" ausgefallen. Wie der Slovenski vestnik ausfiihrlich berichtet hatte, waren Ivan Borštner zu vier Jahten Haft, Janez Janša und Ivan Zavrl zu je eineinhalb Jahrcn und David Tasič zu einem halben Jahr Freiheits-entzug verurteilt worden.
D!ESE WOCHE )M

Die Seite fur unsere deutsehspraehigen Leser/innen
Lehrp!an-Entwurf: Ruckschritt, besonders was die Wertschatzung des S!owenischen betrifft!
„Der k/MnM/// Jej kebrp/aMCj (Jer Uo/kjjc/:M/c/; /NJ Jc///-.scAer MMJ s/orrent.sc/tcr .Sp ra c/: e J /j/ im Verg/eic/t z Mm bc.s/c-bcnJc// Af/MJerbeMeMjcbM//eb/*p/HM ,s'ogar e/M RMck.se/triM; be-jo/; Jcrs tva.s J/c IVcrt.sc/tMtzMMg Jer s/orvctti.sc/teM .Sprac/;c bz/v. Jer Ztvei.sprac/tigkeit betri/j/t".
Diese Position vertritt der Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten in einer 20 Seiten umfassenden Stellungnahme an das Bun-desministerium fur Unter-richt im Rahmen des Begut-achtungsverfahrens.
Jn der Stellungnahme des Zentralverbandes wird unter dem Kapitel „SchluBbemer-kungen" ausgefiihrt, daB der vorliegende Entwurf die posi-tiven Erneuerungen des ei-gentlichen Lehrplans fiir die Volksschulen ins Gegenteil verkehrt. „Zum Teil ergeben sich uniiberbriickbare Ge-gensatze und Widerspriiche. Wahrend der eigentliche Lehrplan die Vielfaltigkeit, den Pluralismus in der Schule hervorhebt und somit neue Dimensionen padagogischer Arbeit eroffnet (bspw. durch neue Lernformen), zementi-ert der Lehrplanentwurf fur das zweisprachige Schulwe-sen die Einfaltigkeit und ent-halt kaum Anregungen fiir die Forderung der Multikul-turahtiit und Mehrsprachig-keit", heiBt es in der Stellung-nahme.
In der umfassenden Stellungnahme wird weiters fest-gestellt, daB sich die Autoren dieses Entwurfes nicht nur
Grenziandheim Bieiburg: Der EL wird der Zutritt verwehrt!
Nachdem der Volkermark-ter Stadtrat die Beniitzung Ber gemeindeeigenen Neuen Burg fiir slowcnische Schii-lerchore verboten hatte, nachdem sogar der ORF aus diesem Gebiiude seinen -Trcffpunkt Radio Karnten" nicht senden durfte, da auch ein slowcnischcr Chor mitge-wirkt hatte, schcint diesem Ncgativbeispicl offensicht-tich auch der Verein Grenz-landhcim in Bleiburg/Plihcrk Lslgen zu wollen. Die Ge-nicindcratsfraktion der Ein-hcitsliste/Enotna lista stellte ^ort schon im Marž cincn An-trag, der Verein miige der EL den Saal fur eine Musikver-nnstaltung anliiBlich des 10-j:ihrigcn Erschcincns der Ce-'tteindezeitung zur Vcrfii-Snng stcllen. Doch his hcute hat die EL kcinc Antwort auf das Atisuchcn erhaltcn...
Damit schlieBt der Verein Orcnzlandheim die sloweni-sche Gemcindcratsfraktion Rus dem Ueini aus, und dies nbsvohl die EL im Stadt- und ^'cmeinderat von Bleiburg stark vertreten ist und ob-^uhl das Crenzlandhcim
selbst auf Gemeindegrund er-richtet wurde. Der Verein Grenzlandheim zahlt fiir die Beniitzung des Grundstiickes nach wie vor keinen Schilling. Somit wiire es sicher auch Aufgabe des Gemeinderates bzw. des Biirgcrmcisters, in dieser Angelegenheit eine positive Ldsung herbeizufiih-ren. Uberhaupt geht es in einer Gemcinde mit - noch.da-zu starkem Anteil - slowcni-scher Bcvolkerung nicht an, daB der slowenischen Volks-gruppe die Beniitzung von Gebiiuden, die von der Ge-meindc gestiitzt wcrden, ver-wchrt wird.
Leserreise '88 nach Rovinj
Slovenski vestnik veran-staltet heuer gemcinsam mit dem Reisebiiro Sommcrcg-ger cine Leserreise nach Ro-vinj-Rdeči otok. Anmeldun-gen utid Informationen erhaltcn sie in der Redaktion, Termine sind der 7.-9. 10. bzw. der 8. 10. Oktober 1988. Preis: L 150 Schilling proPcr-son.
selbst ein denkbar schlechtes Zeugnis ausgestellt haben, sondern der vorliegende Ent-wurf auch Bedingungen schafft, „um die Zweispra-chigkeit in Osterreich noch schneller zu verdrangen". Was der Gesetzgeber durch die neue Schulregelung an Restriktionen fiir die ge-meinsame Unterrichtsarbeit, fiir die Rehabilitierung der Zweisprachigkeit, fiir die Aufwertung der sloweni-schen Sprache und der slowe-nischen Kultur nicht aus-driicklich im Gesetzestext verankert hat, wird durch den neuen Lehrplan vollzogen. !m Sinne der verstarkten
Zweisprachigkeit, der Ak-zeptanz der slowenischen Sprache, ist der Lehrplan kei-ne Maximalvorstellung, sondern eine minimalistische Vorgabe, die sich jederzeit noch reduzieren laBt."
Der derzeit vorliegende Anderungsvorschlag "ird auch als ein „Husch-Husch-Produkt" bezeichnet, der Forschungsergebnisse und und Entwicklungsstufen ein-zelner Fachwissenschaften (wie Zweisprachigkeitsfor-schung, interkulturelle Erzie-hung u. a.) vollig auBer acht laBt. „Es ist zu bezweifeln, daB dieser Anderungsvorschlag „zu einer humaneren Schule" (vgl. Zum Geleit zum „Lehrplan der Volks-schule", OBV, Wien 1988/3, S. 9) im zweisprachigen Ge-biet beitragen wird", heiBt es in der Stellungnahme.
„D/e Trauemde" - Manc/ima/ fur d/e Eufbanas/e-Opfer des Naz/-Reg/mes des Karnfner Bz/dbauers Max Gang/.
St. Kanzian: Gedenken an V. Po!janec
Am 25. August 1938 starb in St. Kanzian am Klopeiner See der Pfarrer, Abgeordne-te zum Karntner Landtag, Vorsitzende des Sloweni-schen Kulturverbandes und AusschuBmitglied der Karntner Landwirtschaftskammer Vinko Poljanec. Vinko Poljanec war das erste Opfer der nationalsozialistischen Ge-waltausiibung an den Karntner S!owenen. AnlaBlich des 50. Todestages findet mor-gen, Donnerstag, dem 25. August 1988, in St. Kanzian eine Gedenkveranstaltung statt, die von den beiden
slovvenischen Zentralorgani-sationen, den beiden sloweni-schen Kulturverbanden, so-wie den ortlichen sloweni-schen Kulturvereinen „Vinko Poljanec" und „Danica" ver-anstaltet wird. Die Gedenk-feier beginnt um 18.30 Uhr mit einer Kranzniederlegung am Grab von Vinko Poljanec, um 19 Uhr findet eine Messe in der Pfarrkirche St. Kanzian statt. Die Gedenkveranstaltung findet ab 20 Uhr im Kultursaal „Kassl" mit An-sprachen und einem von den heimischen Kulturvereinen gestalteten Kulturprogramm statt. Die Bevolkerung ist zu dieser Gedenkveranstaltung herzlichst eingeladen.
Rucktritt
Wagners?
Die von SPO-Landespar-teiobmann und Landeshaupt-mann Leopold Wagner in sei-nem Parteiorgan „Karntner Tageszeitung" gemachte An-kiindigung einer bevorste-henden „groBen Personalro-chade in der Karntner SPO", sowie die AuBerungen iiber seine eigene politische Zu-kunft schlieBen einen vor-zeitigen Rucktritt Wagners nicht mehr aus. Es gebe viel-mehr Anzeichen, die einen Rucktritt Wagners wahr-schcinlich erscheinen lassen, heiBt es im Slovenski vestnik.
Mahnma! fur Opfer des NS-Regimes vor der Psychiatrie des LKH K!agenfurt
/1 M/J/J/c/; Jej 50. Jaf/rejtagej Jej /t//.sY7//;//ie.s G.sverre/r/i.s HM //M/er-DeMt.sc/t/HMJ tv/rJ voMt Vere/M „Pro MteM/e /Mj/r///;.s" MMJ Jer /M/HHHve „/V5-Er/MMerMMgjj/HMeM/Jr A7/r/;/eM" HM/ /2. Oktober /9#<S /M! Ge/JMJe Jej LK/f-K/ageM/Mrt vor Jer Pjyc/M-H/r/e e/Me G' c Je /; k v e ra o j H J/ M Mg /Jr J/e /M JeM JabreM /939 b/j /943 Jber 400 Krar/keM, J/e /M Jer Pjyeb/H/r/e /č/ageM/Mrt voM JeM /Vaz/j erotorJer/ tvMrJeM, JM/;///MJe//.
Fiir die Opfer wird vom Kiirntner Bildhauer Max
Gangl vor der Psychiatrie ein Mahnmal crrrichtet, welches Kosten von rund 220.000 Schilling erfordern wird. Der Verein hat zur Finanzierung des Denkmales schon vor einiger Zeit an alte Rcchts-nachfolgcr der danials Ver-antwortlichen (Stadt Klagcn-furt, Land Karnten, Bund, Kirche, Gcwerkschaltsbund und Arztekammer) Subven-tionsansuchen gestcllt, bisher jedoch lcdiglich vom Land Karnten (20.000 Schilling),
von der Arztekammer (1.000 Schilling) und vom Oster-reichischcn Gevverkschafts-bund (ebenfalls 1.000 Schilling) positive Antworten erhaltcn.
Seitcns der Stadt Klagen-furt, des Bundcs und der Kirche lag bei RedaktionsschluB unserer Ausgabe noch keine Reaktion auf das Subven-tionsansuchen vor.
Die Initiatoren fiir die Er-richtung des Mahnmals, Pri-marius Dr. Thomas Platz als Obtnann der Vereines „Pro
mente infirmis", sowie Mag. Helge Stromberger, der Au-tor des im Drava-Verlag er-schienenen Buches „Die Arz-te, die Schwestern, die SS und der Tod", werden aus diesem Grunde zur Aufbrin-gung vveiterer Geldmittel eine Haussammlung unter dem Personal des LKH-Klagen-furt durchfiihren und weiters eine Bittbrief-Aktion an alte Karntner Arzte starten.
Spcnden aus der Bevolkerung fur das Mahnmal sind jederzeit wiHkommen. Einzah-lungen an den Verein „Pro mente infirmis" (Gesellschaft fiir Sozialpsychiatrie zur Be-treuung psychisch Kranker in Karnten), 9020 Klagenfurt, St. VeiterstraBe 47, Hypo-LKll-Konto 4201540.
MPZ„Mojcej"/zŠen//7/a vod/ M/Vena Kemjak
Ne samo pesmi...
V preteklih letih smo dostikrat vabili goste na večere slovenske kulture, na katerih jim razen slovenske pesmi nismo nudili informacij o slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Vendar so se prireditelji in izvajalci začeli zavedati, da je zgolj folklori-zem premalo in da je treba gostom predstaviti kaj več.
Zanimiv pa je bil tudi večer slovenske kulture v Malem svetu v Celovcu. Kakor je uvodoma dejal direktor Stau-
dinger, prirejata Minimundus in organizacija „Rettet das Kind" vsako sredo kulturni večer za goste. In ker živita v deželi dva naroda, zato tudi večer slovenske kulture. MPZ „Mojcej" iz Šentilja pod vodstvom Milene Kernjak in trio iz Roža sta oblikovala glasbeni spored. V povezavi pa sta Danica Uršič in Simona Rovšek poleg predstavitve posameznih pesmi informirali goste o slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Tržaška deteljica
„11 Trifoglio" (deteljica) je skupni naziv treh umetnikov, ki so se predstavili v okviru 55. celovškega sejma. Luciano Crivellari, Roberto Dambrosio in Giovanni Duiz so bili glavni predstavniki umetnostne galerije „A1 Bastione" iz Trsta, ki je prikazala tržaške umetnike 20. stoletja. Trije umetniki z različnim pojmovanjem umetnosti so enotnega mnenja, namreč „da ima ustvarjanje še vedno svoj smisel". Poleg omenjene trojice je umet-
nostne galerija ..A) Bastione" predstavila tudi dela že umrlih umetnikov- študije ženskih figur in nekaj pogledov na mesto Maddalene Spring-her (1900-1979), obmestne pokrajine, kras in matico Giovannija Zangranda (1867-1941), kmečke pokrajine in nekaj študij s svinčnikom Riccarda Totsija (1910-1986) in dela Gina Parina (1876-1944). Slednji je bil nadarjen umetnik portretov, redkejša pa so dela z religiozno vsebino.
Umetnostna ga/er/ja „A/ Bastione" na ce/ovškem se/mu.
VILENICA1988 Rutar-Center prazni
Društvo slovenskih pisateljev že tretje leto uresničuje svoj projekt mednarodne literarne nagrade VILENICA. Nagrada bo podeljena med dogajanjem VILENICA '88 od 7. do 11. septembra v Ljubljani, v Trstu, v Štanjelu na Krasu in Lipici pri Sežani.
Kot je ..Slovenski vestnik" že poročal je predlansko leto prvo nagrado VILENICA '86 dobil italijanski pisatelj Ful-vio Tomizza, lansko nagrado VILENICA '87 pa je dobil avstrijski pisatelj Peter Handke. Iz letošnjega programa je razvidno, da organizator želi obdržati najvišji intelektualni in umetniški nivo tega mednarodnega kulturnega dogodka.
Ime letošnjega nagrajenca, ki ga je izbrala žirija Društva slovenskih pisateljev ob pomoči mednarodnih konzu-lantov, bo razglašeno med dogajanji VILENICA '88.
Letošnje V1LEN1CE se ho udeležilo približno 90 pisateljev in intelektualcev iz Poljske, Litve, Vzhodne in Zaho-
dne Nemčije, Švice, Češko slovaške, Madžarske, Italije. Avstrije in Jugoslavije, sc pravi iz vseh dežel, ki jih zaobjema projekt VfLENICA Tudi letošnji program soobo gatili z disputom, na katerega so iz vseh teh dežel posebci povabili več najuglednejših esejistov in publicistov, dis put pa bo začel veliki poljski pesnik in Nobelov nagrajenec za književnost Czesla\\ Milosz s svojim prispevkom „Četrta učna ura" - tema letošnjega disputa je: D!A SPORA KOT IZZIV.
Tudi letos bo objavljena publikacija-VILENICA '88 V njej bodo v izvirnikih in prevodih predstavljeni vsi literarni prispevki 35 pisateljev in pesnikov iz omenjenih držav, ki bodo nastopili na dveh srednjeevropskih literarnih večerih in srednjeevropski literarni matineji Na sporedu je tudi predstavitev slovenskega prevoda knjige lanskoletnega nagra jcnca VILENfCE Petra Han dkeja ..Ponovitev".
Lanska otvoritev novega Rutar-Centra v Beljaku je imela senzacionalen odmev. Nad K).()()() ljudi je obiskalo novo prodajalno pohištvo ob Dravi. Septembra bo Rutar-Center v Beljaku slavil svojo prvo obletnico, z njim se bodo veselili številni kupci, ki si jih je pridobil v tem letu.
Rutar-Center še do konca tedna razprodaja vso opremo iz svojih trgovin v Dobrli vasi
in Beljaku ter iz skladišča po senzacionalno nizkih cenah. ..Radikalno praznimo" je njihovo geslo.
In kako dostavlja Rutar-Center? Seveda brezplačno, po vsej Koroški. Kjerkoli stanuješ na Koroškem, ti Rutar-Center naročeno opremo pripelje in montira zastonj. Tudi s tem sije pridobil dobro ime.
Rutar-Čenter se veseli vašega obiska.
B/rgd /n Ma/Jan Ve//k s hčerko Jo/z/o
Dve ,,novi" dektici
Dolgoletni kapetan Slovenskega atletskega kluba in zdajšnji igralec Trcibacha Marjan Velik je zelo zadovoljen: žena Birgit je prejšnji teden rodila 52 centimetrov dolgo in 3,25 kilogramov težko deklico, ki ji bosta zakonca dala ime Julija. K temu srečnemu dogodku so staršema iskreno čestitali tudi Marjanovi kolegi pri slovenskem oddelku celovškega
radia, pa tudi kolektiv Vest-nikovih urednikov je počastil Marjana in njegovo ženo.
Pa tudi iz lastnih vrst lahko sporočimo veselo novico: naš kolega Vinko Wieser in Monika Zeichen imata zdaj že drugo hčerko. Prva, Antonija, je namreč dobila sestrico, kateri bosta dala ime Valentina. Tudi njima veljajo iskrene čestitke vseh urednikov in sodelavcev SV!
SLOVENSKI VESTNIK

KOMEMAR
MARJANA S7URMA
ODLOČUJOČA
SOL/DAKNOS7
TVs/anovi/ev .S'o/iJnrno.s-/nega komi/eja za pravice koroški?/ 5/ovencev prej 73 /eh /er njegovo v.se.s/ra/i.sko Je/o vanje vsekakor po/nenz' ponzenz/zen preo/zra/ vpo/i-/ičnem razvoja s/o venske narodne skzzpno.s/z na koroškem v povojnz/z /e/z/z, .saj Je komi/e Zz/s/veno pripo-znoge/ k /ezna, Ja srno zoče/z presega/z .svojo z'zo/zrano.s/, v ka/ero nas Je po//'.snJ koroški nemški nnciono/i-
zenz.
Če primerjamo in/ormi-rnno.s/ avs/rzjske Javno.s/z o /eznja/z s/oven.ske naroJne skzzpno.s/z prej 75 /e/z zn Jones, /a/zko ago/ovimo, Ja srno koroški .S/ovenei prav na /enz poJročJn še naJ/zo/J napreJova/i. Manjšinsko vprašanje Je preko Jemo-kra/iene Javnos/i Jejansko pos/a/o ponzenz/zno vprašanje avs/rijske no/ronje po/i-/ike.
iVa /ej osnovi Je /a/zko naJa/Jeva/ prej nekaj /e/z ns/anov/Jeni Komne za oZzronrZzo Jvojezične šo/e na Koroškem, ki Je opravi/ ve/iko Je/o pri osveščanji/ avs/rijske Javnos/i g/eJe vprašanja Jvojezičnega šo/-s/va. Tre/za Je ponJari/i, Ja /zrez /ega konzi/eja o/ze osre-Jnji organizaciji ne Zzi nzog/i razvi/i zzz/pzzra pro/i /očeva-njzz na /ako s/rokovnenz nivoja. Za vsaj zaenkra/ izga/z/Jeno šo/sko Zzi/ko so Zzo/J krivi /is/i, ki oma/o-vnžajejo so/iJarnos/no giZzanJe in ki ns/vnrjnjo v/is, Jo se Je avs/rzjska nzanjšin-ska po/i/ika /ako spreme-n/7a, Ja /zo mogoče ojpr/a vprašanja z/a/zka reši/i.
Naša po/i/ika v zaJnJi/z 75 /e/i/z Je izi/a Jejansko Jos/eJna in oJ/očna /e /eJaJ, kaJar smo se opira/i na Jemokra/ično gi/zanje, organizirano v razni/z komi/eji/z, a najs/a/zša /eJaJ, ko smo se z vso našo nena-če/nos/Jo /oči/i oJ /ega gi/za-nja.
Az/ski prinzer za /ako ravnanje Je Jrzovni pos/a-nec .S'mo//e, ki v /zis/va s svojim ravnanjem v šo/-skem vprašanjem n/ samo zaJa/ zzJarec vsem /is/im koroškim .S/ovencenz, ki smo se v zaJnJi/z /eii/z ak/ivno /zori/z pro/i šo/ski segregaciji in se npr. Jva-kra/ na svoje s/roške pe/Ja/i Jemons/rira/ na DanaJ, /emveč /z/Ji vsem /is/im nemško govorečim, ki so se prav /ako izori/i pro/i apar-//zeiJzz poJzz/znema šo/-skenza moJe/a na Koroškem. in ka/erim /zi se mora/ .S'mo//e /aJ/ za/zva/z7i, Ja Je /zi/ izvo/Jen v par/amen/.
DJnos s/o venske nazrzj-ne skapnos/i Jo Jemokrn/ič-nega gi/zanja v Avs/rzji /zo /zis/veno vp/iva/ na aspe-šnos/ oz. neaspešnos/ naše nar;z</n<zs/ne po/i/ike. ,S7o-venski provineia/izem in primi/ivizem nis/a par/ner Jemokra/ičnema gi/zanja.

,,/V<r/,v 6o/ zo noroJng prav/ce 6o	/n
^wogov/E /c /gJa/, če 6oJo /tr/.vc M^rav/čene m JewoAra/Zčne zaAEeve poJp/rtr/Z /MJZ JewoAro/Z večZ/tsAcgrt TtaroJo. AsAt//Z .v/ worr/wo /ore/ zavezn/Ac pr/ več/n^/ceAn ^trroJM, pr/ /ew pa AZ/Z /trJZ .saA?;Z Jo6rZ za^ezaZ/c/."	/ Tc/ZA.s
W^Ze.ser, 9. apr/Za 7976). /?e.v<?J<? LaAra/aega laja/Aa <rZeraoa.s/racZp .S' o/Z J a ra osla ega Aro w/ley'a za prav/ce Aro rov A Z/; .S/o vencev / v r?a<r/a//p/era SO/-/vOAf) v Ce/ovca prej 3.596 a<7e/ežeac/ vo ov/a/e aAriaa/ae v.ve Jo z<r/a). /z ra z a/o oplZaazea;, rea/Z-v/Zč/ro oceao, Za AArra/Z /a/tAro ve//a/o Ao/ poateat^ao ^avot/Z/o za po/ZačaZ zre/o.sLaZ Zzp/E aiaa/č/ae, Ar Z /e ^ve pret/o/go /a<r/Z vaata /aZrofa/a v /zo/acZ/7. BeveeZe o.s/a/a/o ve a apr e/ aA/aa/ae pretAvveai zaraJZ Lega,
Aer s/o^ea.sAa ataa/v/aa vvo/ega „zre/o.s/aega ZzpZ-A?" - A://a6 Jc/.s/vtv, Ja v par/aaveaEa aa Daaa/a že MeAra/ časa veJZ .S/oveaee — a/ op ra v Z/a. To aaa? aa/-Ao/y /asao JoAaza/e .S7ao//e/eta /ZaZ/a v vo/sAera vpra.saa/a, A Z /e prZve<r//a Jo ver/elao a a/6 o// a.soJae razJvo/eaovJ ataa/v/ae po /e/a /955 /er Jo pogaJae o/;roAaZ/ve ožZv//eaega vo//Jarao.s7aega g/6aa/a. /976; Demons/rac/a So//darnosfnega kom/fe/a v Ce/ovcu
Potitični zrelostni izpit - smo ga res že dvakrat zamuditi?
Piše
IGOR SCHELLANDER
1. septembra 1973 je bil v Celovcu ustanovljen Solidarnostni komite za pravice ^oroških Slovencev. Pobudo Je dala slovenska študirajoča mladina, na ustanovni zbor so Pozivali Klub slovenskih študentov na Dunaju, Kladivo in Mladje. Že takrat so se pdzvali avstrijski demokrati 'z vrst katoliške mladine Preko združenja Amnesty mternationa! tja do politične tevice (socialističnih in komunističnih organizacij).
Motor novega akcijskega gibanja
Leta 1976 je v Solkoniu sodelovalo blizu trideset organizacij. Na kratko o takratnem zgodovinskem obeležju: Slovenski osrednji organizaciji sta se 1970 1. s svojo politiko znašli v slepi nlici. Razvoja ni bilo. Študirajoča mladina, ki si je v tem času pridobila nove politične 'zkušnjc pri antiavtoritarni študentski revolti, je dala Pečat novemu gibanju, fsapisne akcije, od katerih se Je slovensko politično vodstvo sprva distanciralo, so ustvarile pritisk in opozorilo "a neizpolnjena določila 7. člena Avstrijske državne Pogodbe. Dejansko je vlada nato sklenila zakon o dvojc-jnčnih topografskih napisih, katerega manjšina sicer ni ^Prejela za popolno izpol-mtev predpisov, ki pa je d organiziranemu nem-,^cmu nacionalizmu jeseni ^'2 povod za podiranje Plavljenih dvojezičnih tabel.
Medtem ko je bila na eni 'ani ustanovljena široka
fronta avstrijskih demokratičnih sil, ki je skupaj s koroškimi Slovenci opozarjala avstrijsko in mednarodno javnost na koroško manjšinsko vprašanje in neuresničeno državno pogodbo, so se na drugi strani strnile pro-timanjšinske sile - na prvi pogled manj očitno, vendar tem bolj učinkovito. Dejansko jim je s svojim vplivom na vodstva deželnozborskih strank in s pomočjo koroških medijev uspelo stopnjevati protimanjšinsko vzdušje v deželi.
Wagncrjevo obdobje
Socialistični deželni glavar Sima je moral zaradi prave toče verbalnih napadov, ki so dosegli višek v plohi gnilih jajc in paradižnikov v Velikovcu, najprej odstopiti kot vodja stranke, nato pa tudi kot deželni glavar. Stranka mu je predvsem očitala, da je zaradi zakona o dvojezičnih napisih odgovoren za slabše volilne rezultate socialistov. Njegovo mesto je prevzel Leopold Wagncr, ki je že
takoj ob svojem nastopu nacionalistične kroge pomiril z izjavo, da je bil sam „izre-den Hitlerjev mladenič/hoch-gradiger Hitlerjunge".
Wagner se je v svoji skoraj 15-letni dobi poslovanja res izkazal kot politični predstavnik dežele, ki skoraj v nobenem oziru ni upošteval ali uresničeval predlogov in želja predstavnikov slovenske manjšine, pač pa se je tem bolj zavzemal za „rešitve",ki so bile po volji heimatdicn-stu, svobodnjakom in drugim dejavnikom protimanjšin-skega tabora. V Wagnerje-vem času je bila uveljavljena vrsta ukrepov, ki so kot to potrjuje tudi letošnje poročilo Avstrijske rektorske konference - bistveno poslabšali položaj slovenske manjšine:
#	1. julija 1976 je bil sklenjen tristrankarski sporazum, po katerem SPO, ČVP in najmanjši skupni imenovalec FPO glede manjšinskega vprašanja sprejemajo samo še skupne sklepe;
*	7. julija 1976je avstrijski parlament sprejel ..sedmoju-
H/agrter se n; zmen/7 za pred/oge S/ovencev /n aysfr;)sk;7i demokratov...
lijsko zakonodajo" - zakon o narodnostnih skupnostih, ki omejuje pravice Slovencev v večjem delu dvojezičnega ozemlja, novelo zakona o ljudskih štetjih ter odpravo določila o usposobljenosti za pouk slovenskega jezika za ravnatelje ljudskih šol;
#	14. novembra 1976 so izvedli „štetje posebne vrste", ki naj bi bilo dejansko ..ugotavljanje" slovenske in hrvaške manjšine, kot ga je vedno zahteval KHD;
#	Nova volilna zakonodaja deli dvojezično ozemlje-kandidatura slovenske samostojne volilne skupine za deželni zbor je postala neiz-gledna;
#	1986 pedagoški model -1988 ločevalne stene za slovenske šolarje.
Pot Solkoma do danes
Ustanovitvi je sledila prva masovna demonstracija 25. oktobra 1973 v Celovcu. L.
1976	so se tudi na Dunaju, v Salzburgu in v Gradcu ustanovili solidarnostni komiteji, ki so sprožili široko informativno dejavnost, predavanja, diskusije, razstave in akcije v teh mestih. 9. aprila spet demonstracija v Celovcu (3.500 ljudi), 31. maja je Sol-kom podprl pogajanja slovenskih predstavnikov v uradu zveznega kanclerja na Dunaju z demonstracijo (2.000 ljudi). Jeseni so se vrstile akcije posameznih Solkomov proti načrtovanemu ugotavljanju manjšin. Velik uspeh je bil bojkot izrednega ljudskega štetja jeseni 1976-na Dunaju se je pojavilo več Slovencev kot na Koroškem. 23. maja
1977	je Sol kom skupaj z osrednjima organizacijama v Celovcu organiziral demonstracijo proti političnim procesom (1.200 ljudi). 1. julija
je dunajski Solkom sprožil akcijo za prijave k dvojezičnemu pouku („Zweisprachig ist besser").
Višek gibanja so Solkomi dosegli v letih 1976/77. Potem je začelo gibanje počasi usihati, čeprav so se akcije še nadaljevale (7. julija so v Šentjakobu prvič postavili privatni dvojezični krajevni napis, sledile so akcije po drugih dvojezičnih občinah) in tradicijo solidarnostnega gibanja so nadaljevali Oktobrski tabori (prvič 9. 10. 1977 v Dvorcu pri Čimžarju). Vendar se gibanje - predvsem zaradi ponavljajoče se neenotnosti v slovenskem taboru in raznih poskusov monopolizacije gibanja (ključno vlogo pri tem je imela KEL s Smodejem) -kljub ideji Oktobrskih taborov in podobnim poskusom Kladivarjev (mitingi) ni več opomoglo. Dejansko je odločilni vzgib za oživitev gibanja vnesla šele šolska razprava. In spet so prvo iniciativo sprožili dunajski študentje, ko so leta 1984 v okviru svoje podpisne akcije ..Poziv proti apartheidu" zbrali 12.000 podpisov ter s svojim nastopom v vseavstrijskem merilu spet mobilizirali „stari" in „novi" spekter avstrijskih demokratov. Poleti 1. 1984 je bil v Celovcu ustanovljen Komite za obrambo dvojezične šole, ki je vsebinsko in organizacijsko nadaljeval delo Solkoma v še nikoli tako širokem svetovnonazorskem in organizacijskem okviru. Se slovenska manjšina res sme spoprija-zniti s tem, da bo do zdaj največje solidarnostno gibanje zaustavljeno zaradi kompro-fnisarstva poslanca Smodeja in srednjeročnih ciljev političnega vodstva Narodnega sveta?
/z /<oreogfraf/)e grad/'ščanl<s/h p/esov
S//ke. Pasferk
Večer v znamenju tesne povezanosti
Folklorni večer s pesmimi in plesi folklorne skupine „Kolo Slavuj" gradiščanskih Hrvatov v kulturnem domu v Ledincah ni bil zgolj zabavnega značaja. Že v pozdravu je Franc Černut poudaril pomembnost povezovanja avstrijskih narodnih skupnosti. Odkar nam hočejo vsiliti ..pedagoški model", pa je solidarnost narodnih
skupnosti še bolj potrebna, je dejal Černut.
V prvem delu večernega sporeda je ..Kolo Slavuj" predstavila pesmi in plese Hrvaške, domovine njihovih prednikov. Drugi del pa je bil v znamenju Gradiščanske in njenih posebnosti. Člani folklornega ansambla so v Ledincah izkoristili priložnost, da so domače in
tuje goste informirali o problemih gradiščanskih Hrvatov. Medtem ko npr. v Nižji Avstriji živi le še malo Hrvatov, pa tudi na Gradiščanskem asimilacija močno napreduje.
Zato člani skupine „Kolo Slavuj" v svoji povezavi nikakor niso olepševali bodočnost gradiščanskih Hrvatov.
S/mpaf/čfM p/esa/k/...
... padajo na ko/ena.
		PR!RED!TVE	
Datum	Kraj		Prireditelj
Četrtek	v Škocijanu	SPOMINSKA PRIREDITEV OB 50-tetnici	SPD Vinko Potjanec,
25.8.		SMRT! VtNKA POLJANCA 18.30 potaganje	otroški zbor iz
18.30		vencev na grob in motitev -19.00 maša v farni cerkvi v škocijanu; pridiga župnik Tomaž Hotmar; mašo soobtikujeta cerkveni in otroški zbor iz škocijana - 20.00 - spominska prireditev v dvorani Kass!. Nastopajo moški pevski zbor SPD Vinko Potjanec in otroški zbor iz Škocijana, mešani pevski zbor in mtajši mtadinski zbor SPD Danica. Govorijo: predstavniki Stovenskega prosvetnega društva Vinko Potjanec. NSKS in ZSO.	Škocijana, SPD Danica, SPZ, NSKS in ZSO
	Župnik Vinko Potjanec je bit prva žrtev nacističnega nasitja nad Koroškimi Stovenci, čtan		
	koroškega dežetnega zbora, Predsednik Stovenske prosvetne zveze in odbornik koroške kmetijske zbornice.		
od 28.8.	Katotiški dom	SLOVENSKE POČITNICE Vodijo: Marija	Sodatitas
do 3.9.	prosvete v Tinjah	Perne, mag. Andreja Vrbinc in Renate Kraut.	
Sobota	Grad v	FESTIVAL LJUDSKE PESMI	Festivat na
3.9. 20.30	Bekštanju		Gradu
Od 4.9.	Sveče	8. SUKARSK! TEDEN Udeteienci:	Stovensko
do 10.9.	Vesetka Šorti-Puc (Ljubtjana), Boni Čeh (Radovtjica), Lorenda Bartok Rassmann (Trst), Boris Zutian (Trst), Martina Gombos (Porovčiče/ Barndorf- Mossburg), Herbert Brunner (Gradnica/Gradnitz-Žretec/Ebenthat). Vsak dan bo Boni Čeh od 14.00 -16.00 uvajat v tehniko keramičnega obtikovanja.		prosvetno društvo Kočna
Nedetja	pri Adamu	ODPRTJE SLIKARSKEGA TEDNA Otvoritveni	Stovensko prosvetno
4.9. 20.00	v Svečah	koncert: Gunda Konig - Dieter Kaufmann: KAKAKANE CHANCONS. Vstopnina: odrasti 40 šit., mtadina20 šit.;	društvo Kočna
Nedetja 4.9. 20.30	Grad v Bekštanju	FESTIVAL LJUDSKE PESMI	Festivat na Gradu
Sreda	pri Adamu v	DOMAČ! VEČER z moškim pevskim zborom	Stovensko
7.9. 20.00	Svečah	Kočna in z duom Tonč in Lojz.	prosvetno društvo Kočna
Sobota	pri Adamu v	PREZENTACIJA DEL SLIKARSKEGA TEDNA	Stovensko prosvetno
10.9. 20.00	Svečah	in zaktjučna družabnost	društvo Kočna
Od 10.9. do 11.9.		GLOBAŠKO ŽEGNANJE Sobota: 20.00-izbor uspešnice meseca, promocija nove kasete Rendezvous - nato ptes - modna revija -avtogrami Bojan Križaj. Nedetja (po pranganju): igra godba na pihata iz Šmiheta. 20.00 koncert domačih zborov pri štoktu - po koncertu ptes z ansambtom Yetti.	
Sobota	Kutturni dom	SREČANJE ob 10-tetnici mtadinske detovne	SPD Danica
17.9. 16.00	Šentprimož	akcije Danica'78	
Nedetja	pri Ogrisu	REDNI OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV povezan	
25.9. 14.00	v Bitčovsu	združabmmsr.č.n,em bivših pregnancev.	
iZLETt, POTOVANJA
Nedetja in ponedetjek 29.8.	tZLET NA TRtGLAV Prevoz z osebnimi avtomobiti. Zbiratišče: „športhotet na Poktjuki Skupni odhod ob 11.00. tnformacije: Franc Kropivnik (tet.: 04227/7269).	Stovensko ptanmsko društvo Cetovec (dovoz Bted-Gorje)
7. do 9.10.	VESTN!KOVH!T'88	Stovenski
a!i	ROVINJ-RDEČI OTOK	vestnik
8. do 10.10.	več o potovanju v posebnem oglasu	
24.9.	IZLET V DACHAU cena 320 šilingov Prijave z	Zveza koroških
	vptačitom prejema Zveza koroških partizanov, Tarviser StraBe 16. Lahko pa se prijavite tudi pri krajevnih predstavnikih ZKP.	partizanov
		
RAZSTAVE		
Grad StraBburg	Razstava ob Heminem jubiteju do 26. oktobra 1988	
Gaterija Tinje	Razstava det Btaia Župančiča (fotografije) Razstava traja do 19. septembra.	
Sete v novih prostorih občine	Kmečka hiša v Setah - Statna razstava	
Gaterija Roiek	OTVORITEV RAZSTAVE VASILIJE ČETKOVIČA v soboto. 27. avgusta 1988, ob 19.30 ur). Razstava je odprta do 18. sept. vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 15. do 18. ure.	
KRrntner Landesgaterie	ONSTRAN REALtZMA (Jenseits des Reati-smus) Razstava umetnikov 11 regij obdobja 1945 - 60. Na razpotago bo petjezični katatog (nemško, itatijansko, srbohrvaško, stovensko in madžarsko), od 7.9. do 2.10.	Detovna skupnost Atpe Jadran
- w		
OBtŠČtTEVSLOVENtJ!		
Sobota	Motet Merx 3.9.	Šentjur pri 16.00	Cetju	Potfinate Ztate harmonike	KUD Ljubečna
Nedetja	Ljubečna pri Cetju 4.9. 10.00	OTVORtTEV RAZSTAVE HARMONtK izdetovatcev iz Stovenije, Avstrije in ttatije	KUD Ljubečna
Nedetja	Ljubečna pri 4.9.	Cetju 14 00	FtNALE ztate harmonike Tekmovanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami.	
VESTNIK
Izdajatelj In založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava:
Celovec,
32/33/34.
'--'ovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/ teleks 42 20 86 ZSO Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c 8/II. p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 18.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
SLOVENSKt VESIMK
24. avgust 1988 9
V iastni zadevi
Cenjen; 6ra/ka, ceH/ert;&ra/ec/
V zvez; z orgaM;'zac;y'o „Vej/u;A:ovegc /;;/;;	v zaJujem &;.su
pr;j/o wekay wapaČMt/; raz/ag o J/oč;7ve, d;; /etojufe potovale wor/e organ/z/ra ;ar;.s;;eaa ageacpa .S'o;a;aeregger ;a a e - Ao; v prpy.s';;y;7: ;tvet: /e;;7? - tarMUčaa ageac;ya Carfraa^.
Z;t; je ;;;;;;; potre^ao, rta aa.sta: /;ra/ce;a poya.sa;a;o, &aA'oyepr;j/o 4o te oJ/oč;tve.* areJatjtvo .S/ovea.sAega ve.sta/Aaye konecyMa;y'a 7 9&S Za „Vejta;^ov /;;7 <5<S" pova/);7o k .sor/e/ovaaya ta/co far/st/eao agea-c;yo Cartraaj ko; tar/; tar;jt;čao ageac;yo .Soaaaeregger. Na o.saovt; o6ek poaartt) (g/ey /;;k.s;7;:;7c jpo^ay) ye /zvrta; or//;or Z.SV7 ko/pr;-^toya; orgaa aa jvoy; jey; r/ae 6. ya/;y'a jpreye/ sk/cy;, rta /etoj tzverttlo Vejtat/rovega /;;ta pover; ageac;y; -Soaaaeregger. Ort/očttev ye 6;k; sprejeta zarart; tega, /cerye poaart/;a ageac;y'e .Soaaaeregger /ajtveao agor/aeyja. tzvrs*a; o rt/? or ye o/; jpreyet/M .sžr/epa tz/taya/ ;'z preprtea-aya, rta y'e fretra t;ra//,'aa; ta /tra/rea: .S/ovea.strega vejtat&a aarttt; r";;a 6o/y agortao poaa Jt?o.
/zvrjat orttror ta arertat.šrvo ^toveaj/rega vestraAa pa o 6 tey orttoet-tvt pojet;ey pra;rtaryata, rta to/rrata; sAtep v Aortst ageac;ye .Soaaae-regger ae prert.stavtya at/ra/rrjatt; ovtr za aartatyaye ptortao jortetova-aye z ageactyo Cartraaj, apaa;o pa aa raztratevaaye ortgovoratt; o.set; ageac;ye Cartraa.s, rta a;ora fartt .StoveasTrt vesta;7r apoitevat; rtoto-čeae cko;;on;.skc /rr;7ertye.
/Vajta; /)rat/;aa; ta /bratr ea;, &atere prt.srčao vat;ta;o aa Vejtat/rov k;7 aa /trtee; o/ok, zagotovtyaato, rta 6 o n; o za Vejtat/rov k;7 ^9 & sortetovaaya spet povatr;t; tart; ageae;yo Cartraas.
Uredništvo Slovenskega vestnika
P. n.
SLOVENSKI VESTNIK
^SlcELOVEC*


^ 30.06.19BB

za Ieto$nji "Vvotnik-Mt"	pcnulbo:
Termin: a) 7.-9.10.
b)	6.-10.10.
c)	7.-10.10.	s

^oiseburo G^attMtt man
CARTRANS
turistična agencija



so
04.07.HM
"*""" S)..vmK)<tV<.*tntt<"Mt!HH"
p.n.
SlOVt-TiSK! VKStNtK
TtitviscrStrnHt if'

PoVai*m<<.nirnim..b!*h<t<lnr24.0''.H"vnM*tnK'-'"'i'"'r ')nna*n[..*ttn)*f(Mt*t<'-at rn.,vnruVn<-r"*"t"""
7tt planiran triet Slovrn-hrgn Vratnica v maafftt "k'"ber HH
r#r*init	07.-09.10.HH	TOOnaeh
0H.-)0.!0.HH )(X!narh

Ho)*):	)t<.ta)iS!MA (via<ti'aAKnH'M<.ri)ti)

ya"*ctn'nam<'*"*"f'v<tv"t"'*!<'!tnt*"t'*	nt.t''",-
,t..tn)rh/nrn")"'a"'t)n"anhn<t'«*vn.'	n* 70,—





iti itt


Anf"4i'j

spfrnus! run anuprENnrisfN


Od 7. do 9. a!i od 8. do 10. okt.
Vestnikov hit 88: Roviti j - Rdeči otok
Uredništvo Slovenskega vestnika tudi letos vabi na tridnevno potovanje z avtobusi in ladjo na prelepo istrsko obalo. Po izredno nizki in mikavni ceni smo ga pripravili skupno s turistično agencijo Som-meregger. Peljali se bomo v Rovinj, od tam pa na izredno lepi Rdeči otok. Tam bomo stanovali v hotelu ISTRA, visoke A-kategorije.
Letos smo pripravili še posebno ugodnost: namreč lahko se odločite, kdaj boste potovali. Na izbiro sta dva termina, namreč Vestnikovo potovanje od petka,
7.	do nedelje 9. oktobra, ali pa od sobote,
8.	do ponedeljka 10. oktobra.
VESTMKOV H!T 88 pa stane po osebi samo
1.150,- šiiingov.
(Dodatek za enoposteljno sobo je dnevno 70 šilingov, otroci do šest let starosti potujejo brezplačno, če spijo s starši v isti sobi).
V ceno so vključene naslednje storitve: avtobusni prevoz s Koroške do Rovinja in nazaj, dva polna penziona in dodatno kosilo v hotelu, lokalni ladijski prevoz obala-otok-obala oh prihodu in odhodu, poldnevni izlet z ladjo.
Vozni red avtobusov za Vestnikov hit 88
Proga I: 6.00 Pliberk, 6.10 Šmihel, 6.15 Globasnica, 6.25 Dobrla vas, 6.40 Velikovec, 7.15 Celovec
Proga 2: 6.00 Šcntlipš, 6.10 Žitara vas, 6.25 Železna Kapla, 6.45 Galicija, 6.55 Grabštanj, 7.15 Celovec
Proga 3: 6.20 Šentvid, 6.30 Škocijan, 6.40 Tinje, 7.15 Celovec
Proga 4: 6.15 Hodiše, 6.25 Škofiče, 6.30 Šentilj, 6.45 Bilčovs, 7.00 Kotmara vas, 7.15 Žihpolje, 7.30 Borovlje
Proga 5: 6.00 Brnca, 6.30 Vrba, 6.35 Rožek, 6.40 Šentjakob, 6.50 Podgorje, 7.00 Sveče, 7.05 Bistrica, 7.15 Šentjanž, 7.30 Kožentavra
Podrobnejše infornraeije vam nudi Slovenski vestnik (telefon: 0463/514300-40), TarviserstraBe 16, Celovec.
Prijave sprejemata Slovenski vestnik (glej zgoraj) ter agencija Sommer-egger, Walter von der Vogelweideplatz 3, Celovec (telefon: 0463/37000).
Turistična agencija
Umag:
3. do 10. 9. - polni penzion, 1.225 ši).
Šmarješke topiiee: 23 do 30. 9.-3.500šil.
Waiter von der Voge!wcidep!atz 3, Ceiovec- tcieton: ()463/370()0
Moravske topiice: 24 9 dol.l0.-2.9S0šM.
Tunis: 10. do M. 10,-
3.700 šii.
Posebno ugodni počitniški ieti
Tajska 26. 10. do 11. 11. -
15.650 šil.
SLOVENSKI VESTNIK
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 22.8.1988 Nakup		Prodaja
din	0.42	0.54
us $	13.405	13.505
can $	10.92	11.02
angl. f	22.55	22.81
irl	18.75	19.01
sfr	835.80	838.20
bfr	33.43	33.63
ff	206.36	208.24
hfl	621.46	624.34
dm	701.88	704.72
lit	0.94	0.958
dkr	183.30	184.70
nkr	191.97	193.43
skr	204.79	206.81
fmk	297.20	299.60
esc	8.50	8.86
ptas	10.67	10.83
yen	10.046	10.076
Posreduje
Zveza/Bank
Valutni tečaji 22.8.1988
Nakup Prodaja
din
us $
can $
angl.f
irl
sfr
bfr
ff
hfl
dm
lit
dkr
n kr
skr
fmk
esc
ptas
yen
0.42
13.10 10.60 22.05
18.50 826.00
32.50 202.00
614.00 694.20
0.92
179.50
188.50
201.50
292.00
8.10 10.40
9.80
0.54
13.70 11.20 23.25 19.50
846.00
33.70
212.00
630.00 710.60
0.97
186.50
195.50
208.50
303.00 9.30
11.10
10.10
12 24 26 17 42 43 (17) brez jamstva!
X2X 212	1X1 UX
brez jamstva!
												
												
												
				(D				(D				
		(D				(D				(D		
			(D						(D			
			(D						(D			
												<
												
Kombinacijska križanka z izrekom
Spodnje besede razvrstite v lik križanke. Polja, ki ločijo besede med sabo, so že vrisana v lik. Po končanem reševanju boste v predzadnji vodoravni vrstici dobili star latinski izrek.
9 črk: AVTOMOBIL GARDEROBA KAR1AT1DA SRHLJIVKA 6 črk: HRONOS RAZLOG ROBERT STATIV 5 črk: AALTO ATILLA GOBBO KOPAL LANAK RAMON RASTO ROKAV SIMON TONJA
4 črke: AKER AMON ATOL BRDO EZOP GAGA LINJ SKAT
3 črke: ARA ERO IME ITA TLA VIT ZOB ZLO 2 črki: DO EM JA NO RO RT	sestavil Jože Petelin
Rešitev križanke iz prejšnje številke
			/	r	c	A/	c	O	r			
			A/	o		Ad		L	/v	o		V
				A/	0	Z?		*r				R
	L		č	Z)	A/		Z?			Z)	L	/
/	F	A/	/		/		r	/	j			
v	/e			6*	A7	T	/		v	ZZ	3	O
		%	/}			4	A/	o		7"	/	T
	D						Z]			Zl		
SLOVENSKI
VESTNIK

RS* ,
vaš !ist s formatom
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23. 7.-23. 8.)
Neki dogodki bodo terjali od vas precejšnjo stopnjo zrelosti. Na prvi pogled bo moralo biti jasno, kdo ste in kaj zmorete. Vaša srečna številka je petinpetdeset.
DEVICA(24. 8.-23. 9.)
^ Neka oseba čaka na priznanje ljubezni, vi ^	pa še kar naprej odlašate z jasnim odgovo-
rom. Pravzaprav se zdi, da še sami ne veste, kako in kaj. Pa vsaj to povejte na glas! TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Bolje drži ga, nego lovi ga. Pa ni tako hudo! Vaše neslutene sposobnosti bodo zopet prišle do popolnega izraza, samo nekoliko več samozaupanja vam je potrebno.
Vaša srečna številka je osemintrideset.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Morje vam bo pripravilo pravo življenjsko presenečenje, vi pa se delajte kakor da vse skupaj ni nič. Nekdo bo trpel zaradi hude nevoščljivosti. Vaša srečna številka je enajst.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Z osamljenostjo pa res ne boste imeli težav! Neka oseba, ki vam že dolgo moti račune, se bo spet pojavila in tokrat bo šlo hudirjevo zares. Ne izgubite pameti!
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Tole dolgo in vroče poletje bo v vašem čustvenem življenju zapustilo posledice, ki bodo še jeseni odzvanjate. To pa bo odvisno tudi od vašega sedanjega razpoloženja.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Nič ni tako skrito, da ne bi bilo kdaj odkrito. Tudi vaše srčne skrivnosti in težave bodo prišle počasi na svetlo. Zberite se in pustite času čas. Bodite bolj ljubeznjivi do prijatelja!
Vaša srečna številka je oseminosemdeset.
RIBI (19.2.-20.3.)
Najlepše je, če sije sonce in če je poletje! Vse to vam je dano. Potrebujete samo še malo dobre volje, malo korajže, in vse bo šlo kakor po maslu. Vaša srečna številka je ena.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Nič ni narobe, če kdaj pa kdaj rešujete situacije z nedolžno lažjo. Pazite le, da ne zajadrate v neresnični svet, v katerem ne boste znali ločiti seme od plevela.
Vaša srečna številka je dvajintrldeset.
BIK (21.4.-21.5.)
Neka zadeva se bo končala s precej drugačnim zaključkom, kot si to predstavljate. Ne nasedajte govoricam, marsikaj je drugače, kot si mislite. Vse je samo igra.
Vaša srečna številka je štiriinštirideset.
-H—H DVOJČKA (22.5.-21.6.)
1 i ] Ne pustite se pregovoriti, da bi storili nekaj,
T y ^ kar je proti vašemu prepričanju! Res lahko sicer pričakujete, da to zlasti eni osebi ne bo preveč všeč, bodite pripravljeni na odziv.
Vaša srečna številka je petindvajset.
RAK (22.6.-22. 7.)
Vaša miselna energija izhlapeva v prazno. Vse preveč kritizirate, sami pa niste pripravljeni dati od sebe več, kot je nujno za vaše ugodje. Bolj se posvetite neki osebi, ki vas Ima zelo rada. Vaša srečna številka je tri.
E3
V gtoboki žalosti sporočamo, da je nepričakovano umri
— dr. Janko Wiege!e
Rajni je bil dolga leta aktiven član našega športnega združenja in je kot naš odbornik kakor tudi kot vodilni funkcionar zahomškega športnega društva dajal pomembne spodbude za napredovanje slovenskega športa na Koroškem. Njegovi družini velja naše iskreno sožalje.
Rajnega bomo v četrtek, 25. avgusta tVHS. ob 14.30 uri pospremili na njegovi zadnji poti . iz domače hiše na pokopališče v Bistrici na Zilji.
Naj počiva v miru!
Ce/uvec, 23. & /<AW .S/rrverr.sAa fpurfna zveza
Globoko pretreseni sporočamo, da je po kratki bolezni v 55. letu starosti nepričakovano šel od nas
DR. JANKO W!EGELE,
odvetnik
Pokojni je bil dolga leta aktiven v slovenskem zadružništvu na Koroškem. Kot dolgoletni podpredsednik in predsednik upravnih odborov Posojilnic Marija na Žili in Bistrica na Žili, ki sta se lani skupaj s Posojilnico Ločilo spojili v Posojilnico-Bank Žila in nazadnje kot predsednik te združene posojilnice si je pridobil za naše zadružništvo neminljive zasluge. Tudi na Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu je od leta I9S2 sooblikoval poslovanje kot član upravnega odbora. Za vse njegovo požrtvovalno delo mu izrekamo prisrčno zahvalo. Njegovi družini velja naše iskreno sožalje. Pogreb dragega umrlega bo v četrtek, dne 25. avgusta 1988, ob 14.30 uri v Bistrici na Žili iz domače hiše.
Odbori Zveze slovenskih zadrug in Posojilnice-Bank Žila so povabljeni na žalno sejo, ki bo eno uro pred pogrebom (ob 13.30 uri) v prostorih Posojilnice-Bank Žila, podružnica Bistrica na Žili.
Naj v miru počiva v domači zemlji!
Ce/nvee, /tc//aA. /b.sfrua na Zib, /.oči/o, dne 23. &
Zveza .doven.sAib zadrug v Ce/ovru	/'rrsrpduira-bauA Zda
M. /tnfonič, predsedniA upravnega odbora	Franz TVufd, podpredredn/A upravnega odbora
L. Ko/eruA, predsedniA nadzornega odbora	Mag. Marjan (7a//ob, pred.sedn/A nadzornega odbora
.Sode/avc; po.sop/nue
24.-30.8.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
10.35 Lovijo Tarzana; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Heat-cliff&Riffraff; 17.25 Lutkovna predstava; 17.30 Pustolovščine Toma Sawyerja in Huckle-berryja Finna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Hol!ywood - intimno in diskretno;21.45Didi;FBI.
10.30 Hollywood - intimno in diskretno; 17.05 Inšpektor Gadget; 17.25 Smrkci; 17.40 Klemens in Klementina; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Jakob in Adela; 21.15 Montreux 1988; 21.45 Loto-studio; 21.55 Videoteka; 22.40 Povej resnico.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Komunikacija in družba; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pan-optikum; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.30 čas v sliki; Kulturni žurnal; 20.15 Dunajski valček; 21.45 Obrazi Evrope;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Dokumentacija; 23.15 Nočni študio; 0.15 Jazz poletje.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Narava pred vrati; 17.15 Lovec sence;
18.00	1-2-X; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dinastija - Denverjev klan; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Vrag morij.
17.20 Videostrani; 17.35 Poletna noč; Sužnja Isaura; Nenavadne zgodbe; 18.45 Uganke med nitkami; 19.05 Risanka; Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Beg iz Alcatraza; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Sužnja Isaura; Informativna oddaja za goste iz tujine; Knjiga šal; 0.55 Videostrani.
17.15 Videostrani; 17.30 Poletna noč; Sužnja Isaura; Knjiga šal; 18.35 Predigra življenja; 19.05 Risanka; 19.15 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Pusta hiša; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Sužnja Isaura; Informativna oddaja za goste iz tujine; Sledge Hammer; Videostrani.
10.30	Vaški advokat; 16.05 Lucky Luke; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest;
19.30	Čas v sliki; 20.15 stari; 21.20 Razvedrila z Dunaja; 22.05 Prekletstvo krvi; 23.25 Aktualno; 23.30 Naslednje jutro; 0.40 Poročila.
10.30	Moj oče klovn; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.35 Pet prijateljev; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 ML 18.30 Nogomet;
19.30	časvsliki; 20.15 Bero-lina'88; 22.00 Šport; 22.30 Zlati časi; 23.25 Mednarodni jazz; 0.50 Blue Suede Shoes; Poro-čila;1.50Exlibris.
10.35Tedenski obzornik; 16.10 Poročila za otroke; 16.20 Frag-glovi; 16.45 Zaklad v nikogaršnji zemlji; 17.35 Prometna vzgoja za otroke; 17.40 X-raz-sežno; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Časvsliki;20.15Poklic: glasbenik; 20.30 Leonard Bernstein; 22.30 Henry Matisse išče luč; 23.25 Aktualno.
10.30	V puščavi ne teče voda;
16.30	Am, dam. des; 17.05 Dennis; 17.30 Kamen Marka Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Časvsliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Magnum; 22.00 Reci da; 23.40 The Mun-sters; 0.05 Aktualno.
10.30	Polkovnik Strogoff;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke;17.05 Viki in silaki; 17.30 Zabava mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč;
18.30	Falcon Crest; 19.30 Cas v sliki; 20.15 Gradnja panamskega prekopa; 21.07 Holiy-wood - intimno in diskretno; 22.40 Vroče poletje; Big Valley.
RAD!0 KOROŠKA



18.10-19.00
4^
Sreda, 24.8.
Narodno-zabavna
gtasba
Četrtek. 25.8.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 26.8.
Valentinu Polanšku v spomin: pesmi iz sončnih grap
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 28.8.
Potovanje v Sovjetsko zvezo (dr. Janko Zerzer)
Ponedeljek, 29.8.
Spominska prireditev ob 50-letnici smrti župnika Vinka Poljanca v Skocijanu
16.05 VVurlitzer; 17.00 Cuore; Dragocenosti Bavarske; 18.00 2X7; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; Kulturni žurnal; 20.15 Življenjski element sladka voda; 21.20 Cigani; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; Šport; 22.50 Se smejijo Hitlerju?; 23.50 Heil Hitler!
15.45 2X7; 16.15 Pogled v deželo; 17.15 Janez v sreči; 18.00 Trailer; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Gori Pariz?; 22.50 Aktualno; 22.55 Upor gladiatorjev; 0.20 Hammer; 0.45 Poročila; 0.50 Exlibris.
9.00	Poročila; 9.30 Henrik VI;
13.00	Športno popoldne; 17.15
Klubseniorjev;18.00Mi;18.30 Avstrijavsliki;19.00 Časvsliki; 19.48	Zakladnica Avstrija;
20.15	Polkovnik	Strogoff;
22.15	Vizije; 22.20 W.W. in Dixie Dance Kings; 23.45 Aktualno; 23.50 Šport; 23.55 čikago 1930; Poročila.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Čudovita Jeannie; 18.00 Linden-straBe; 18.30 Lokalni TV-spo-red; 19.00 Čas v sliki; 19.30 Čas v sliki; Kulturni žurnal; 20.15 Hotel; 21.00 Novo v kinu; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 šiling; 21.50 Pogledi s strani; 22.22 Do meja vesolja; 23.05 Kako prija oblast?.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Čar odra; 17.30 Orientacija; 18.00 Superflip; 18.30 Lokalni TV-spored: 19.00 Časvsliki;19.20 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Domovina ti si; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2.
16.10 Videostrani; 16.25 Tednik; 17.25 Poletna noč; Sužnja Isaura; Sledge Hammer; 18.35 Oliver Twist; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Cagney in Lacey; 21.05 Na krilih vetra; 21.55 Dnevnik; 22.10 Poletna noč; Manhattan bo moj; 0.00 Rose-marijin otrok; Videostrani.
17.05 Videostrani; 17.30 Pamet je boljša kot žamet; 18.05 Manhattan bo moj; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Mednarodno letališče: 22.10Dnevnik; 22.25 Poletna noč; Manhattan bo moj; Informativna oddaja za goste iz tujine; Rožnata nanizanka; 1.25 Videostrani.
9.10 Videostrani; 9.20 Živ žav; 10.15 Oliver Twist; 10.45 Cag-ney in Lacey; 11.30 Domači ansambel-ŠtirjeKovači; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Videostrani; 16.00 W. VVoods - Šefi; 16.50 Prisluhnimo tišini; 17.30 VVichita; Risanka; 19.00 Mernik; 19.20 Okno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Večerni zvonovi.
16.35 Videostrani; 16.50 Naš utrip; 17.05 Zrcalo tedna; 17.20 Manhattan bo moj; 18.35 Mala Nada; 19.05 Risanka; 19,15 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tretje nadstropje; 21.10 Zlate medalje Los Angelesa; 22.15 Dnevnik; 22.30 Poletna noč; Manhatten bo moj; Tudi takšni se rodijo.
16.55 Videostrani; 17.10 Manhattan bo moj; Tudi takšni se rodijo; 18.40 Pamet je boljša kot žamet; 19.05 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.05 Odkos;
21.30	Dnevnik; 21.45 Poletna noč; Manhattan bo moj; Informativna oddaja za gostje iz tujine; Nenavadne zgodbe; 0.45 Videostrani
V!DEO-KASETE
SLOVENSKE ŠTUDtJSKE KNJ!ŽN!CE
Moj ata, sociaMstični kutak
(scenarij Tone Partljič)
Leto 1945, svetovna vojna je končana. V vas se vračajo vojaki, Jožeta Maleka pa najdije ni. Žena Mimika in otroka Tinček in Olga vejo le to, da je pobegnil iz nemške armade v sovjetsko Rdečo armado. Življenje teče na vasi naprej.
Mama hodi na dnino h kmetu Medvedu, ki ji daje namesto plačila kruh in mleko za otroka. In potem sc vrne ata kot odpuščeni vojak Rdeče armade. Družina je srečna. Ata celo preimenuje hči Olgo v Volgo, v spomin na Ruse.
Vanč jih seznani z agrarno reformo in Matekovi dobijo z njo tudi zemljo. Vreči pa morajo vse Kristuse in Marije s sten in smejo več v cerkev in vsak dan morajo vzklikati Titu in Stalin, pa FLRJ in SSSR. Zdaj se Jože Matek povsem spremeni. Dela na zemlji kot nor, postane pohlepen, začne oponašati velike kmete in se imenuje za socialističnega kulaka. Toda naenkrat ni več dobro, če si bil Stalinov vojak, če si dal hčeri ime Volga in če vsak dan vpiješ živel Stalin in živela SSSR
Sobota. 27.8.
Duhovni nagovor (J. Valeško)
Torek, 30.8.
Halo,prijatelji! Partnerski magazin
/z/w.!o/HiMH zrr </) zMa.fa .5//. - (pe/ržesef .fMneovJ .S/ovensAu .čr«r///\Au Anjtžn/ra /w spe/ redno on .sprVcrnbrrr / V## r/u/jr.
/prtu or/ .5.
Cigani: oropani svobode!
Petek, 26. 8. !988, TV A2, 21.20 - V Švici, ki jo preradi imenujemo za zgled, so nad petdeset let nasilno loče vaji ciganske otroke od svojih staršev. Organizacije „Pro Juventute" še danes molči o tem, da je še v sedemdesetih letih pošiljala otroke Ciganov v razne zavode in v psihiatrijo, kjer so jih nasilno „prevzgajali".
V sredo, 24. 8. 1988 pa bo na TV LJ2, 20.00 na
sporedu prvi prispevek šestih oddaj o Romih. Oddajo so pripravile TV Ljubljana in Skopje, RAI Trst, TV 3 iz Katalonije v Španiji in televizijski hiši iz Velike Britanije in Nemške demokratične republike. Prispevki so neke vrste TV črtice z utrinki romskega vprašanja. Namen oddaje pa je osveščanje o problemu, ki ni ne raziskan, ne rešen.
Mreža mami!
Sreda, 24. 8. 1988, TV Al, 10.05 - Za šte vilne ljudi, največkrat mlade, postaja odvisnost od mamil nerešljivi problem. Nevarnost odvisnosti pa ni dana le pri mamilih, marveč tudi pri številnih medi-kamentih, ki so povsem legalni. Dr. Hans Haller in Walter Zupan bosta nudila nekatere nasvete za reševanje danes tako perečega problema.
B. Bette!heim
Sreda, 24. 8. 1988, TV A2. 23.15 - „Otroci potrebujejo pravljice" je ie ena številnih knjig znamenitega otroškega psihiatra Bruna Bettel-heima. Svoje življenje je posveti) raziskavanju otroške psihe in odkril marsikaj do danes neodkritega. Imate priložnost, da mu prisluhnete na televiziji. Pogovarja! se bo s Franzem Kreuzerjem.
D. Siege!: Beg iz A!catraza
Sreda, 24. 8. 1988, TV LJ1, 20.05 - „Beg iz Alcatraza" je zgleden primer žanrskega filma, kjer celotno dogajanje preveva napetost, oziroma pričakovanje uspešnega bega na dolgoletno zaporno kazen obsojenega glavnega junaka. V takšnem konceptu je bilo razmišljanje o vzrokih za prihod v Alcatraz zgolj moteče. Don Siegel, sicer mojster akcijskega filma je opredelil svojega glavnega junaka kot človeka, ki ne mara zapora, saj je že nič-kolikokrat zbežal. Toda Alcatraz je zapor, od koder ni še nihče pobegnil. To izhodišče je seveda zelo enostavno in le na prvi pogled premalo za res dober film. Kljub temu ga filmske enciklopedije vse pogosteje omenjajo, predvsem po zaslugi spretnega dramaturškega stopnjevanja. In prav to mnoge gledalce privlači, da si film vedno znova ogledajo.
Rdeče morje Manhattan
Petek, 26. 8. 1988, TVLJl,21.()5-Osmiin
zadnji del oddaje „Na krilih vetra" prikazuje Aspasio Alpho, ki je dospela do Rdečega morja. Posadka se je potopila do med H. sv. vojno potopljene vojne ladje Umbrije. V razbitninah so še vedno bombe -nevaren tovor. Lepši in bolj slikovit pa je bil izlet h koralnemu grebenu Shambaya.
Petek, 26. 8. !988, TV LJ1, 22.10 Nad aljevanka ..Manhattan bo moj" ima osem delov in je priredba novejše knjižne uspešnice Judith Krantz. Dogajanje je postavljeno v New York med časopisne mogotce, zgodba pa se dogaja tudi v drugih atraktivnih krajih, od Londona in Monte Carla, od Toronta do San Frančiška in je družinska saga.
Po!anski: Rosemarijin otrok
Petek, 26.8.1988, TV Ul, 0.00 - Roman Polanski je zagotovo eden najbolj kontroverznih osebnosti svetovnega filma. Poljak židovske krvi od svojega prvenca dalje filma „Nož v vodi", snema na zahodu, kjer je bil neke vrste „modni režiser". S svojimi filmi pa je modnost vedno znova presegel. Njegovih filmov niso sprejemali le kritiki in intelektualni krogi, temveč so imeli velik odziv tudi pri občinstvu. Pot v Ameriko si je Polanski zagotovil s filmom ..Rosemarijin otrok", s svojevrstno srhljivko, v kateri je nadaljeval raziskovanje zla in nasilnosti v človeku. Bolj kot na vznemirljivosti in grozljivosti nepričakovanega gradi Polanski svoj film na metamorfozah filmskih junakov.
Čm vikend za moštva z dvojezičnega ozemija - Seie, Biičovs, Šentjakob, Žitara vas zgubiii
SLOVENSKE
VESTNIK
ŠPORT
ZcAr/// s Trgom /gru/c/ ne b/ bor/7/ c/o zur/ujcgu, A; n/ v/Arcnr/ por/Zcgc/ no// .SAK. 77/A o pu je o.s'voj/7 T.su; eno /očAo p rcAm/ ,s /uvor/z/ran/m /eAn/ecen/.
Slovenski atletski klub je
ime) v nedeljo v gosteh moštvo, ki je bilo doslej še nepremagano in je v dosedanjem prvenstvu doseglo že 10 golov, medtem ko je prejelo le enega. Torej so imeli slovenski nogometaši dovolj vzroka, da Trga niso podcenjevali. Tako se je lahko razvila izvrstna igra, v kateri so sicer gostje pokazali boljšo tehniko, SAK pa je z izrazito borbeno igro uspel doseči vsaj neodločen izid. Le za kratek hip se je zdelo, da bo Trg zmagal in sicer v začetku drugega polčasa, ko so gostje povedli z 1:0. Toda SAK tudi po tem zadetku ni popustil in je tako dosegel zasluženo izenačenje: v 70. minuti je Rihard Burger, ki se postopoma vrača v najboljšo formo, izenačil in tako slovenskemu klubu zagotovil eno točko.
Že drugi remi je v tem prvenstvu dosegel Pliberk, ki je igral v Magdalenu in šele v 93. minuti iz enajstmetrovke izenačil. Končni rezultat -2:2. Zdaj Pliberčani čakajo na derbi s SAK, ki bo v soboto popoldne. V tem kolu pa je spodletela novincu v koroški ligi, ATUS u Borovlje, ki je na domačem igrišču podlegel Molltalu z 1:0.
Razočaranje v Bilčovsu in Šentjakobu: obe moštvi sta po prvih dveh kolih vodili s štirimi točkami, tokrat pa sta podlegli z 1:4 Biičovs je bil v Wernbergu brez možnosti, tako da je bil zadetek Kuesa edina svetla točka na tej tekmi. Pri Bilčovščanih je bilo opaziti, da jim je manjkal vratar-trener Tone Woschitz,
ki sicer tudi pomaga pri organizaciji igre. Pa tudi Šentjakobu ni šlo in je tako nepričakovano podlegel Treffnu. Po teh porazih je vrh lestvice zelo strnjen: kar pet moštev ima po 4 točke. Še manj uspešni pa so bili Šmi-helčani, ki so doma podlegli celovškemu AS V z 1:2. Sicer so gostje dosegli zmagoviti gol iz nedovoljnega položaja, toda kljub temu bi moral Šmihel tega nasprotnika pravzaprav nadigrati. Podlegla je tudi Žitara vas (0:1 v Šentan-dražu), Dobrla vas (z Rudo 0:0) in Klopinj (2:2 s Frant-schachom) pa sta remizirala.
Črn vikend tudi za Selane: v Železni Kapli jim je sicer spet pomagal Rudi Urban, toda Kapelčani so bili v vsakem oziru boljši. Več so se gibali, imeli so več kondicije, pa tudi pri podajah so bili natančnejši. Tako je bila zmaga povsem zaslužena, s porazom 3:0 so jo Selani v bistvu še dobro odnesli. Zadovoljnejši nad doseženo točko so lahko Globašani, ki so v Podkrnosu dosegli neodločen izid - 1:1 šele po avtogolu Milloniga. Kljub temu pa je to važna točka za Globasnico.
Na lestvici 1. razreda še vedno vodi Žrelec, ki je zmagal v Metlovi s 4:1, pred Velikovcem (1:1 v Grehinju) ter Železno Kaplo. Galicija, kije podlegla Reichenfelsu z 2:1, pa je osma.
Podjunski derbi v drugem razredu F med Rikarjo vasjo in Žvabekom pa se je končal ..bratovsko" z 1:1. Rikarja vas je zdaj četrta, Žvabek pa osmi.
Tud/ Rud/ Urban (7evo) n/ moge/ preprečit/ poraza Se/ano v v Že/ezn/ Kap//.
SMa. Mohar
Uspeh Deisingerja
Jurij Deisinger je na mednarodnem turnirju v Bekšta-
Jur/j De/s/nger
nju dosegel največji uspeh v svoji bogati šahovski karieri. Na zelo močno zasedenem turnirju - poleg velemojstra Janoševiča je igrala še vrsta FIDE-mojstrov in mednarodnih mojstrov-je zasedel senzacionalno 3. do 4. mesto, samo pol točke za zmagovalcem. Kako senzacionalno je igral Deisinger, je razvidno iz tega, da je v teku turnirja kot edini premagal zmagovalca, mednarodnega	moj-
stra Kasanoviča, ter remiziral z drugouvrščenim FlDE-moj-strom Miranovičem. Vsega skupaj je bivši koroški prvak iz devetih kol zbral 7 točk (6 zmag, dva remija, en poraz). Dober rezultat z ozirom na zasedbo je dosegel igralec Slovenske športne zveze/Car-trans Alojz Gallob: zbral je 4,5 točke in med 88 igralci zasedel 45. mesto!
Koroška !iga
1. Matrei	3 3 0 0	7:2 6
2. Trg	3 2 10	10:1 5
3. Molita!	3 2 10	6:3 5
4. ATUS Borovlje	3 2 0 1	6:1 4
5. Lienz	3 2 0 1	7:4 4
6. Breze	3 12 0	6:4 4
7. SAK	3 111	5:4 3
8. SV Šentvid	3 10 2	4:3 2
9. Wietersdorf	3 10 2	4:7 2
10. Pliberk	3 0 2 1	3:6 2
II. ATSVWolfsberg	3 10 2	2:7 2
12. Magdalen	3 0 12	3:8 1
13. VSV Beljak	3 0 12	2:8 1
14. Šmohor	3 0 12	1:8 1
Spodnja tiga-vzhod
I. St. Leonhard	3 3 0 0	11:1	6
2. Mostič	3 2 10	6:2	5
3. Žitara vas	3 2 0 1	7:1	4
4. Liebcnfels	3 2 0 1	5:4	4
5. Klopinj	3 12 0	3:2	4
6. Sentandraž	3 2 0 1	3:6	4
7. Ruda	3 1 1 1	3:2	3
8. ASV Celovec	3 111	3:4	3
9. ASK Celovec	3 10 2	5:7	2
10. Treibach	3 10 2	5:7	2
II. Šmihel	3)02	3:5	2
12. Dobrla vas	3 0 2 1	1:3	2
13. Frantschach	3 0 12	3:5	1
14. SCA Šentvid	3 0 0 3	1:10 0	
TERMtN!
NOGOMET
Sobota, 27. S. 1988: Pliberk -Stovenski attetski ktub (17.30), Wictcrsdorf - ATUS Borovlje (18), Treibach - Šmihel (17), Galicija - Železna Kapla (17.30).
Nedelja, 28. 8. 1188: Biičovs -Lcndort (17.30), ASV Celovec - Klopinj (10.15), Žitara vas -ASK Celovec (17), Tinje-Gre-binj (17.30), Sele - Podkrnos (18), Vovbrc - Rikarja vas (17.15).
KOLESARJENJE
Nedelja, 28. 8. 1188: Medna rodna dirka na Korieo (10).
NAMIZNI TENIS
Nedelja, 28. 8. 1188: turnir Vrhe (9).
Peter Wro!ich
iz Loč je postal avstrijski šolarski prvak v kolesarski cestni dirki. V Pernitzu je na 25,8 km dolgi progi zmagal s časom 46:41,0 in dosegel povprečje 33,1 km/h. Tako se je uveljavil v samem avstrijskem vrhu, saj je ušel vsem tekmecem in kot prvi dosegel cilj.
2X3 = Bogdanovič
Celovška Austria je imela zelo srečno roko, ko je podpisala pogodbo z Jožetom Bogdanovičem. Že v prvi tekmi L avstrijske divizije je proti GAK dosegel tri zadetke in tako celovškemu klubu zagotovil zmago v Gradcu. S svoje najboljše strani se je Jože pokazal tudi v petek na celovškem stadionu: tudi v tekmi z Admiro je dosegel tri zadetke, tako da je Austria kakor v Gradcu zmagala s 4:3. Navijači celovškega moštva si kajpada želijo, da bi na vsaki tekmi dosegel toliko zadetkov, ali pa, da bi postal vsaj najboljši strelec prvenstva (začasno vodi la lestvici). Tudi trener Rath je navdušen:	„ Včasih kako
tekmo zaspi, toda v bistvu je najnevarnejši napadalec L divizije!"
Spodn ja tiga-zahod
1. Wcrnherg	3 2 0 1	10:6 4
2. Irschen	3 12 0	7:5 4
3. Biičovs	3 2 0 1	4:4 4
4. Šentjakob	3 2 0 1	4:5 4
5. Baško jezero	3 2 0 1	3:4 4
6. Lienz	3)11	3:1 3
7. Sachsenhurg	3 111	5:4 3
8. Wci8cnstcin	3 11)	3:2 3
9. Treffen	3 111	6:6 3
10 Rožek	3 111	3:3 3
It. Dellach	3 10 2	3:4 2
12. Lendorf	3 0 2 1	3:5 2
13. Brnca	3 10 2	2:4 2
14 Radenthein	3 0 12	3:6 I
		
1. Žrelec	3 3 0 0	14:3 6
2. Velikovec	3 2 10	6:1 5
3. Železna Kapla	3 2 10	7:3 5
4 Reichenfels	3 2 0 1	8:4 4
5. Met lova	3 2 0 1	4:5 4
6. Sele	3 2 0 1	4:5 4
7. Sinča vas	3 1 1 I	6.2 3
8. Galicija	3 10 2	3:3 2
9. Grebinj	3 0 2 1	4:5 2
10.Šentpavel	3 10 2	7:9 2
11.Podkrnos	3 0 2 1	3:5 2
12. Globasnica	3 0 2 1	3:7 2
13 KAC Celovec	3 0 12	0:3 1
14. Tinje	3 0 0 3	1:15 0