Ameriška Domovi ima _ J^,-r _ m— mo MO. 83 AT. AdUCAN IN SPIRIT V K 7/ SN IN UNOUAO« ONKT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 28, 196!) SLOVENIAN MORN1NO NCWSPAKi! ŠTEV. LX VII - VOL. LXVII Obrambni tajnik Laird: ZSSR lahko prehiti ZDA želvin R. Laird je v govoru urednikom listov v Floridi svaril, da Sovjetska zveza lahko poveča število svojih medcelinskih raket do leta 1975 na dvojno sedanje število ZDA. Washington, d. c. — o brambni tajnik M. R. Laird je u rednikom listov v Floridi pre-lekli petek pripovedoval, da bo S°vjetska zveza imela leta 1975 lahko še enkrat toliko medcelin-skih raket, kot jih ima Amerika sedaj in da je zato potrebno, da Amerika poskrbi za povečanje svoje varnosti. Laird je dejal, da )e zato postavitev Safeguard si-stema za obrambo pred raketami “najmanjši nujni korak” za fiašo varnost. Obrambni sistem proti medcelinskim raketam Safeguard, ki Sa je predložil predsednik R. M. Mixon, bi v omejeni obliki stal ^ 6 do 7 bilijonov dolarjev. Negova uspešnost je dvomljiva, ‘er ga ni bilo mogoče preskusiti Zaradi prepovedi atomskih eksplozij v ozračju in nad njim. ako je nastal proti gradnji te-Sa sistema močan odpor v Kongresu in v delu javnosti. Nasprotniki sistema dajejo Prednost domačim potrebam, iz-°ljšanju socialnega skrbstva, °bnovi mest, boju proti revščini, Povečanju podpor šolstvu, svare P1 od nevarnostjo povečanja tekmovanja v oboroževanju in ka-/0j° na generale in admirale, ki c‘a nimajo nikdar dovolj sredstev Za narodno obrambo in v tihem ^ogovoru z vojno industrijo Javnost “strašijo” pred nevarnostmi, ki jih ali ni ali pa ne v akem obsegu. Jedro vprašanja je v tem, ali ovjetska zveza res namerava goditi medcelinske rakete v se-anjem obsegu, za kar je brez ZOlna sposobna, ali pa bo gradil0 0rnejila, ko se je približala in cJansko celo presegla število meriških strateških medcelin-n n raket na kopnem. Razprava v^Ja bolj in bolj zagrizena in j Ca> ko bi bila na mestu mir trezni preudarek. so se za Moskvo premalo brigali £ MNAJ, Avstr. — Aleksander Vor.oek je imel v svojih razgo- hude in prerivanjih z Moskvo Ved*3 ^e^ave> ker ni nikdar prav jjj. f ’ Pri čem je. Zunanje mini-0cjJ Vo v Pragi ni imelo namreč 1^. e ka za Sovjetsko zvezo, ki Po I1111 poskrbeti potrebne w ^tke. Takega oddelka tudi ni k.0,.Slavni odbor Komunistične 1 artije. V ^U^ek Je imel edino prednost p0? rn’ 'la je osebno Rusijo dobro V.inal’vsaj je tam dalj časa ži-ki j ^ aladiral na politični viso-mUt° S ^entralnega komiteta Ko-SebmtiČne Partlje v Moskvi. Po-soov^j.0<^^e^ek W klnkeek začel Črn.a 1 aele po razgovorih v pa de?ad Tiso v lanskem juliju, ti( i ' a ni nikdar mogel konča- čete CsS° S°Vjetske in satelltske Vremenski prerok pravi: še. isj,l?nov’ deževno in hladnej-83 aJvisja temperatura okoli Novi grobovi George J. Martonnik V Holy Family Home je umrl 63 let stari George J. Martoncik z 8118 Korman Avenue, rojen v Barnesboro, Pa., zaposlen k o t kuhar pri Interstate United Co., dvovec po 1. 1965 umrli Gertru-di, roj. Yablenski, brat pok. Johna, Steva, Mrs. Harry Wilkins, Mrs. Charles Fant, Mrs. John Lochen in Mrs. Levo Felice. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E 62 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Filipa Ne-rija ob devetih, nato na Kalvarijo. Pefcr J. Severnic V soboto je bil do smrti povožen pred svojim domom na 1046 E. 79 St. 3 leta stari Peter J. Severnic, sin Petra in Carol, roj. Rowe, brat Deborah Sera, vnuk Pearl Rowe in Josephine Schweitzer. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. na Lake View pokopališče. Kolumbija pregnala katoliškega duhovnika BOGOTA, Kolumb. — Župnik Domingo Lain je deloval v revnem predmestju glavnega mesta Bogota. Videl je toliko revščine in socijalnih krivic okoli sebe, da ni mogel molčati. Je govoril preti takemu stanju v cerkvi in zunaj nje. Seveda ni mogel zamolčati, da je tudi vlada kriva, da je položaj revnih slojev tako obupen. Vlada ga je zato dala naložiti na letalo in ga poslala v Evropo. Podjetja za letos še ne predvidevajo krize Odločila so, da bodo vložila v obnovo in povečanje obratov okoli 72.5 bilijonov, okoli 13% več kot lani. NEW YORK, N.Y. — Naj številke naših gospodarskih strokovnjakov obetajo tak ali tak razvoj našega gospodarstva v letošnjem letu, podjetja ne vpošte-vajo dosti njihovih napovedi. Povpraševanje znanega McGraw-Hill podjetja pri velikih podjetjih naše dežele je namreč dognalo, da bo investicijska konjunktura obstojala še celo leto. Podjetja so se namreč odločila, da bodo letos investirala vsega skupaj približno $72.5 bilijona, torej toliko, kolikor okroglo znaša federalni proračun za narodno obrambo po obračunu najnovejših odbitkov v proračunskem predlogu. Tako bomo letos investirali okoli 13% več kot lani. Ni izključeno, da se bo ta odstotek tekom leta za malenkost zmanjšal. Račun ati moramo namreč s tem, da bo kmalu odpadlo nekaj davčnih olajšav za investicije, da so posojila postala dražja in da jih ni mogoče več tako lahko dobiti kot lani in da imajo stavbena podjetja in tovarne za industrijsko opremo tako konjunkturo, da jim primanjkuje strokovnih delavcev. iVse to bo zavrlo hitro izvrševanje inve- Na letališče ga je spremljala - sUrijskih načrtov. Konec inve-množica mladine. Do spopadov s st^cB I30 torej tupatam moral policijo ni prišlo, čeprav je javnost držala s pregnanim župnikom. De Gaulle je izgubil in odstopil Predsednik Francoske republike Charles De Gaulle je izvršil svoje svarilo in je danes odstopil, ker je včeraj pri ljudskem glasovanju njegov predlog za reformo francoske ustave propadel. Za predlog je glasovalo le 46.85% volivnih udeležencev. PARIZ, Fr. — Danes opoldne je nastopila za Francijo nova doba, De Gaulle, ki je stal na čelu republike od julija 1958, je odstopil. Nasledil ga je začasno predsednik Senata 60 let stari odvetnik in ekonomist Alain Poher, sodelavec pok. Roberta Schumana, znanega odločnega zagovornika združitve Evrope. Začasni predsednik mora najkasneje v teku 35 dni izvesti volitVe za novega predsednika. Pri njih si bosta nedvomno stala nasproti kandidat stranke De Gaul-la in kandidat levice. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil to socialist Mitterand. Prevladuje mišljenje, da bo kandidiral kot DeGaullov kandidat G. Pompidou, ki je skozi šest let predsedoval pod De Gaullom francoski vladi in največ pripomogel lani do tako odločne zmage De Gaulla pri volitvah v narodno skupščino. De Gaui’.e je predložil voliv I biti preložen na prihodnje leto. Odkod tak pogum za investiranje? Strah pred inflacijo, ki je sedaj začela kazati svoje posledice tudi v cenah za industrijsko blago. Vse hiti z nakupi, ker se boji še višjih cen. Tako postopajo vsi, od General Motors do zadnjega upokojenca. torek zasedle zvezne čete, je po izjavi mednarodnih opazovalcev skoro prazno. V njem ni videti dosti sledi, da bi letala bombar- Biafra trdi, da so njene sile zasedle mesto Owerri LAGOS. Nig. — V petek je radio Biafra objavil, da so bi-afranske čete zasedle mesto Owerri, ki ga imajo obkoljenega že več mesecev. Vladno poročilo trdi med tem, da so v mestu še vedno zvezne čete. Glavno upravno središče Bi- dirala civilna središča, kot je iz-afre Umuahia, ki so ga pretekli javila vlada Biafre. cem v odobritev spremembo ustave, ki bi del oblasti, ki je sedaj združena v Parizu, prenesla na 21 pokrajinskih središč evropske Francije in Korzike, pa istočasno vzela tudi senatu njegov sedanji zakonodajni položaj in ga spremenila v izključno posvetovalno telo. Predsednika republike bi v slučaju smrti ali odstopa nasledil začasno predsednik vlade namesto predsednika senata, kot je sedaj določeno v ustavi. Ko je pred dvema tednoma postalo preče} jasno, predlog za te spremembe nima prave opore med volivci, se je De Gaulle osebno zavzel zanj in najprej le namignil, da bo smatral glasovanje o predlogu za izraz zaupanja sebi samemu. Pretekli teden je napovedal jasno, da bo smatral poraz predloga za osebno nezaupnico in bo prisiljen iz tega potegniti zaključek in se odpovedati svojemu položaju. Zadnji petek je pozival volivce, naj vendar glasujejo za predlog in tako omogočijo miren prehod oblasti od njega na naslednika leta 1972. Izjavil je, da tedaj ne bo več kandidiral za predsednika republike in gledal le, da preide vodstvo države mirno v druge roke. De Gaullovi pozivi niso tokrat imeli na javnost tolikega vpliva kot v preteklosti. Volivci mu niso sledili, četudi so se za spremembo ustave odločno gnali tudi vsi člani vlade z De Mur-villom na čelu in tudi bivši predsednik vlade G. Pompidou. Za predlog je glasovalo 10,-439,100 Francozov, proti njemu pa 11,840,463. Razlika v odstotkih je 46.85% za predlog, 53.14% proti njemu. Udeležba pri volitvah je bila preko 80% vseh volivnih upravičencev, kar je sorazmerno veliko, posebno še, če pomislimo, da je bilo zanimanje za predlog ustavne reforme sorazmerno majhno še pred dobrim tednom. Nova doba za Francijo Prvi je objavil izid glasovanja predsednik vlade Couve De Murville malo pred polnočjo z besedami: “Francosko ljudstvo se je v večino izjavilo proti reformam, ki so bile predložene, z vsemi posledicami, ki jih to prinaša. Z jutrišnjim dnem bo obrnjen nov list v naši zgodovini!” Predsednik Charles De Gaulle je v zgodnji jutranji uri podal izjavo: “Jaz preneham vršiti dolžnosti predsednika republike. Ta odločitev stopi v veljavo danes opoldne.” Z odhodom De Gaulla se za Francijo, Ki jo je De Gaulle skoro 11 let trdno vodil po svoji lastni zamisli in načrtih, brez dvoma začenja nova dona. De Gaulle je tekom svoje vlade Francijo rešil “bremena” Alžirije in velike večine vseh kolonij, jo notranje utrdil in ustalil. S tem ji je pomagal do gospodarske obnove in do vrnitve samozavesti in samozaupanja. Francijo je potegnil iz vojaškega dogovora Severno-atlantske zveze (NATO), ji zgradil malo atomsko oboroženo silo, pa se zastonj trudil, da bi jo postavil na čelo svobodne Evrope, ki naj bi postala samostojno odločujoč blok “domovin” med mogočnima svetovnima silama Ameriko in Rusijo. Frav v ta namen je ponovno zaloputnil vrata Angliji v Evropsko gospodarsko skupnost. V njej je videl namreč “ameriškega eksponenta”. Francija je dobila novo vodstvo, toda trenutno ne računa nihče s kakimi večjimi spremembami v njeni zunanji politiki. De Gaullov vpliv preteklih 11 let je še premočan in pregloboko zasidran v vladni politiki in v javnosti, ušsno je kljub temu, da se bodo postopno spremembe pojavile, kot jih bo zahteval mednarodni položaj. Francija bo nemara postala le volj-nejši sodelavec politike svobodnega sveta tako pri povezovanju svobodne Evrope kot pri ustvarjanju atlantske skupnosti. Nixon se pridno pripravlja na pogajanja z Moskvo WASHINGTON, D.C. — Ni-xonova administracija ima trenutno dvojno skrb na vesti. Rada bi čim preje končala vojskovanje v Vietnamu. Pa se je pokazalo, da je tem manj upanja na skorajšen konec, čim večja želja po miru poplavlja Washington. Rada bi tudi čim preje dosegla sporazum o kontroli proizvodnje in rabe atomskega orožja in raket. Glede tega je nabrala že dosti gradiva Johnsonova administracija. Johnson je namreč upal, da bo še pred svojim odhodom iz Bele hiše imel sestanek s Kosyginom in govoril ravno o kontroli strateškega orožja. Moskva ni hotela takrat ničesar slišati o tem. Nixonova administracija ima torej že nekaj gradiva za pogajanja pred seboj, ne ve pa, kako bi ga rabila. Treba je namreč najpreje izbrati pot, kako naj se pogajanja z Moskvo vršijo. Ali naj bodo taka, da bo vse točke sporazuma obsegala ena sama pogodba ali naj bo pogodb več. Vsak način ima svoje svetle in temne strani. Washington se bo najbrže odločil za sistem več pogodb. To bolj odgovarja predsednikovi navadi, da vsak problem razbije na komade in ga tudi rešuje po komadih. Tak slučaj imamo sedaj pri davčni reformi. Dočim so v Kongresu upali in mislili le na eno samo davčno reformo, misli Nixon na večje število davčnih reform, ki bo vsaka med njimi obravnavala le določeno število predmetov. Mislijo, da bo Nixon odredil postopek za pregovore že v maju, tako da bi se v juniju lahko začela predhodna pogajanja z Moskvo. Pribito pa to še ni. Lahko se namreč dogodi kaj tako nerodnega v politiki, da bo začetek zopet preložen na poznejše dni; Saj še ni pozabljeno, kako je lani vdor čet Varšavskega pakta v CSR podrl vse račune in odložil začetek pregovorov najmanj za leto dni. Moramo namreč imeti pred očmi, da je trenutno Moskva v večji zagati kot Washington. Kremlj ima težave s komu ni stičnim svetom od Prage do Peipinga, misli na u-sodo bodočega mednarodnega komunističnega kongresa, se mora na vseh krajih boriti proti pritiskom svobode v najrazličnejših oblikah; skrbi ga tudi, kaj se vse utegne zgoditi ob izraelsko-arabski meji td. Pri vsem tem nočejo ponehati govorice, da v Kremlju ne vlada prevelika sloga med tovariši, ki odločujejo o usodi komunizma. Kdo bi torej mogel pričakovati, da se bodo v Kremlju potrudili, da bi čim preje prišlo do razgovorov? Brez težav seveda ni tudi Nixon. Od vseh strani prihajajo pritiski nanj, naj se odloči za to ali ono pot pri pogajanjih. Ne dajo mu miru ne generali, ne vojna industrija, ne politiki, ne časnikarji, ne strokovnjaki, ne diplomati, ne zavezniki, ne vsi mogoči dobrotniki sveta, ki bi radi pomagali reševati domovino. Odločil se bo najbrže za smer najmanjšega odpora, za istočasna, toda ločena pogajanja o posmeznih predmetih o-boroževanja. To ga bo seveda sililo, da pritegne k sodelovanju veliko strokovnjakov. Kdo jih bo miril, ako se med seboj sporečejo? Kdo jim bo postavljal cilje? Kdo bo skrbel za skladnost v njihovem delu? Nixonova administracija bo zato morala odločati o zapletenih vprašanjih, še predno bo predsednik poslal svoje delegate na pogajanja. Mislijo, da je glavnega delegata že izbral. Bo to ravnatelj federalne agencije za razorožitev in kontrolo orožja G. C. Smith. Je že pustil vse drugo in se posvetil pripravam za pogajanja z Rusi. V federalni administraciji tudi mislijo, da bi bilo dobro, ako bi se Nixon in Kosygin videla še pred začetkom razgovorov. Lahko bi se že naprej dogovorila o tehniki postopanja, kar bi bistveno olajšalo potek pogajanj. Ta ideja še visi v zraku. Ne da se namreč izvršiti brez primernega “ozračja”,kot pravimo. Kdaj ga bomo pa imeli? Pričakovati moramo, da se bodo razgovori o pripravah za postopek za razorožitev začeli prav kmalu. Moramo se tudi sami pripraviti na verjetnost, da se bodo pogajanja vlekla ravno tako počasi kot vojskovanje v Vietnamu ali konferenca v Parizu. Marsikomu bodo osiveli lasje, predno bodo razgovori končani. Zgodi se tudi to lahko, da bodo pogajanja še v teku, v Beli hiši pa bo menjan gospodar. Tudi to je mogoče. V Charlestonu je policija prijela preko sto demonstrantov CHARLESTON, S.C. — Policija je prijela nad sto demonstrantov, med njimi znanega rev. D. Abernathyja, ko je v petek demonstriral pred Medical College bolnišnico, kjer je pomožno osobje že nekaj tednov na štrajku. Demonstracije in pike-tiranje so bile popoldne in zvečer. Policija je prijela skupno 101 demonstranta in piketa. V soboto so se demonstracije ponovile in oblasti so prijele še 70 novih demonstrantov. Rev. D. Abernathy, predsednik Južnokrščanske vodstvene konference, je dejal policaju, ki ga je prejel: Vaša dolžnost je, da gledate na izvajanje zakonov, moja je odreči pokorščino nepravičnim zakonom! Pomožno osobje zahteva pravico organizacije kot temelja v boju za izboljšanje svojega položaja. Bolniška uprava to zahtevo odklanja. Astronavt Glenn se bo ponudil za kandidata za senatorja? COLUMBUS, O. — Politični krogi mislijo, da se bo letos pojavil zopet astronavt Glenn, doma iz New Concord, O., in demokrat, kot kandidat za senatorja pri volitvah 1. 1970. Svojo srečo je hotel poskusiti že 1. 1964, pa si je takrat pri padcu zlomil nogo in se umaknil. Kandidature še ni uradno priglasil, ker čaka, kaj bo napravil sedanj i senator Young. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! Iz Clevelanda in okolice Vesel “Kresov” večer— Na “Večer narodnih in umetnih plesov” Slov. folklorne skupine Kres se je v soboto zvečer nagnetlo toliko ljudi kot že dolgo ne. Program je bil pester, naglo in brezhibno izvajan v splošno veselje in navdušenje nabito polne dvorane. Velika večina je ostala še dolgo po sporedu na zabavi in plesu. Kresu k lepemu uspehu in navdušenemu priznanju, ki ga je žel s svojim nastopom, iskrene čestitke! Romanje v Lemont— G. Anton Jeglič, 1057 E. 68 St., sprejema prijave za romanje v Lemont k Mariji Pomagaj v dneh 5. in 6. julija letos. Kličite tel. HE 1-3084. Metropolitan gostuje— Ta teden gostuje v Clevelandu 44. leto zapored Metropolitan opera iz New Yorka. Prva predstava v Public Auditoriumu nocoj bo “H Trovatore”. V šestih dneh bo skupno podanih 7 oper. Iz slov. naselbin BERWYN, 111. — Iz Ljubljane je prišlo ‘žalostno sporočilo, da je umrl tam na velikonočno ponedeljek g. Josip Kocjan, oče Frančiške Rus in Marije Šušteršič v Berwyn, 111., ter brat Dari Strmšek v Milwaukee, Wis. V Ljubljani je zapustil hčerko Ivico Kramer in druge sorodnike. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Guv. James A. Rhodes je odločno zanikal, da bi bil storil kaj napačnega v pogledu svoje davčne obveznosti, kot mu to očita obsežen članek v časopisu “Life”, ki je izšel danes. Članek trdi, da je Rhodes moral plačati naknadno $100,000 v zveznem dohodninskem davku. V svoje osebne namene naj bi bil namreč uporabil sredstva, ki so bila nabrana v sklad za njegovo izvolitev. HONG KONG. — Iz poročila, ki ga je na začetku 9. kongresa Kitajske Komunistične partije v začetku meseca podal Lin Piao je razvidno, da je doba “kulturne revolucije” minila in da je cilj nove kitajske politike ustalitev razmer in utrditev centralne oblasti, ki jo je “kulturna revolucija” hudo oslabila. VATIKAN. — Papež Pavel VI. je danes slovesno umestil 33 novih kardinalov, med njimi 4 iz ZDA. Skupno ima sedaj kardinalski zbor 134 članov. V njem so zastopani vsi deli sveta. PARIZ, Fr. — Tu se vrši seja vlade pod predsedstvom Couve De Murvillu. Vlada hoče urediti vse nujne posle in poskrbeti, da bo prehod oblast: izvršen v miru in redu v soglasju z ustavo. Ta zahteva volitve novega predsednika v teku 20 do 35 dni. SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnamci so včeraj znova napadli postojanko 25. peh. divizije ZDA blizu meje Kambodže, četudi so bili v soboto pognani nazaj s težkimi izgubami. V roboto so pustili rdeči na bojišču 213 mrtvih, včeraj pa le 13. Ameriška stran pri teh bojih ni imela mrtvih. ' iKMERISKA DOMOVINA, APRIL 28, 1969 Ameriška Domovina /%-(V» * iJICflk IU—»IOIV1F 6117 St. C’.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: fc $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece r Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Ni bilo nezadovoljstva med ljudmi, akoravno je bilo malo tesno. V glasu lepe pesmi in melodij se da pozabiti na vse. suhem, na morju in v zraku. Bomo kmalu tako daleč, da bo .vzeti veselje slovenskemu j ud--lahka vsaka državica tvegala spor z nami in nam z njim jstvu, ko se združi v svoj a or škodovala, naša diplomacija bo pa iskala politična zadošče- k snidenju s svojim prijate jem nja in znancem. Morda si bo kdo hotel domišljevati, da lahko popravimo to stanje z novo politiko odpiranja in kreditiranja tujini. Slučaji, ki se vrstijo kot na tekočem traku v Latinski A-meriki, zgovorno govorijo, da so že naše dosedanje investicije v tujini postale za našo zunanjo politiko pravi Damoklejev meč, ki resno omejuje svobodo naše zunanje politike. Ali ni tipično, da je pred kratkim peruvanski diktator kuhinjo,^ in vsem, ki so njej na poklical na pomoč ves svet v svojem sporu z nami glede nacionalizacije ameriškega podjetja? To je pojav, ki ga pred desetletji še nismo poznali. Vse to govori, da nam je treba pojem o ameriški vsemogočnosti revidirati in ga močno skresati, da ga prilagodimo stvarnosti, ki nam slučajno ni prijetna. ŠPORTNE DROBTINE Posebno hvalo izrekamo gospe Anici Hočevar, ki je prevzela BESEDA IZ NARODA SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO “ j No. 83 Monday, April 28, 1969 Mogočna Amerika? - Smo ravno sredi vsakoletne sezone, ko naša dežela govori veliko o naši vojaški moči. Tisti, ki jo hvalijo, ne delajo tega le iz patrijotizma, akoravno ga na splošno ne moremo zanikati. Večkrat je taka hvala povezana tudi s simpatijami ™ čim večji proračun za narodno obrambo in seveda tudi za čim večja naročila za našo vojno industrijo. To je močno EE3S«*tS0333*8Sai3 Lepo je pogledali mladino kakršenkoli način pomagali. Vsem se lepo zahvalimo, to možem, ženam in dekletom, ki so žrtvovali svoj čas za lepši uspeh tega večera. Brez vaše pomoči bi bilo nam težko doseči tako lep uspeh! odzvali Hvala vsem, ki ste se movanje v B skupini se je vršilo našemu vabilu. Prišli ste od bli- ^ ^ zu in daleč. Vam vsem, dragi razširjena in utrjena navada, velikokrat podobna tipični hinavščini, kar naši levičarji dosledno ponavljajo leta in leta. Tisti, ki bi radi postavili meje našemu oboroževanju, imajo velikokrat ravno nasprotno mnenje o naši vojaški moči. A merika ni vsemogočna, ravno narobe, je zmeraj manj mogočna”. Čim bolj raste proračun za narodno obrambo, tem manj “močni” smo, tako trdijo. Priznati moramo, da jim stvarnost daje marsikje marsikdaj prav. Ozreti se nam je treba le na par izrazitih slučajev! Pred leti smo se spustili v vojno v Koreji. Dvakrat smo tam dosegli reko Jalu, dvakrat smo se od tam umaknili in končno sklenili kompromisno premirje, ki ga pa še danes moramo varovati z našimi divizijami in s slovesom naše vojaške moči. Že takrat' bi nam moralo postati jasno, da se Amerika vkljub vsej svoji tehniki ne more spuščati v konti-iientalno vojskovanje, kjer naš nasprotnik na suhem lahko uživa vse dobrote globokega zaledja, mi pa moramo obviseti z vso našo moderno tehniko ob robu prometnih žil. To je nagnilo Eisenhowerja, da se je čim preje umaknil z Libanona. To je glavni vzrok, da nam ne pride niti na misel, da se bi naši polki mešali v izraelsko-arabsko vojskovanje. Potem je prišla nesrečna državljanska vojna v Vietnamu. Sami nismo vedeli, kako hitro smo se globoko zamešali vanjo. Pri tem nismo hoteli prav nič vpoštevati tistih stališč, ki so trdila, da se Amerika sploh še ne zna vojskovati na partizanski način. Dočim so se vitnamski komunisti vež-bali v partizanskem vojskovanju cela desetletja in šli v gverilsko vojskovanje šele po dobro pripravljeni politični akciji med vietnamskimi domačini, se je Amerika obešala na Diema, potem pa na generale, ki vsi skupaj niso imeli in še danes nimajo posebne zaslombe med revnimi domačimi sloji, ki tvorijo večino prebivalstva v Vietnamu. Tolažba, da smo vojaško nepremagljivi, da pa so naši vietnamski zavezniki politično nesposobni za odpor proti komunizmu, nam malo pomaga. Kvečjemu lahko služi za prikrivanje dejstva, da smo vojskovanje v Južnem Vietnamu začeli na napačnem koncu, česar pa ne moremo več popraviti z vso n~ vojaško močjo, kar jo imamo. Pa je med tem prišla mala in neznatna Severna Koreja in nas poučila, kako malo pomeni ameriška vojaška moč. V znani Pueblo aferi je prvo rundo dobila severnokorejska komunistična vlada in je potem v njenih rokah ostala tudi pobuda, dokler se zadeva ni končala s kompromisom in s preiskavo, kako je do incidenta moglo priti. Preiskava je .udi pokazala, da je naša vojaška moč res velika, zato pa na ».ekaterih mestih zelo pomanjkljivo organizirana. To bi morali vedeti že preje, ako bi kaj prida mislili. V naši narodni obrambi je zaposlenih, tako trdijo, da tri milijone ljudi, ve-i;k odstotek jih sedi v raznih administracijah, vojaških in polvojaških Kdo bi upal trditi, da se tam po sili razmer ni nabralo dosti birokracije? Vsaka obsežna administracija — in taka je čisto gotovo naša narodna obramba — mora vsa aeloma temeljiti na avtomatizmu. Kjer vlada avtomatizem tam j da ta /-ivobt premine . . . Veliko je v naši srenji neizko-jda srca naj Post-anej° kamrice Vprav zategadelj riščenega. morali priti do oblikovanja srenjskega vodstva, da bi posvetilo nekaj skrajnih naporov za ^ in kapelice naše stalne tihe in vztrajne molitve in dela za ohranjevanje našega rodu na tujem, da bo ostal živ s tistim pod trdnejšo povezavo slovenskega Tiiglavom življa v New Yorku. Pravzaprav oživeti bi morali tudi tisto kar zamira, in zbrati ter uravnati bi morali tisto, kar se je preveč Tone Osovnik Pripis: “Imeli smo priliko videti sliko naše Cvetne nedelje. nagnilo na brezčutno in že karT-16?3 Je na^a CV£dna’'mdM.j21, l-16' v naši nekdaj beli Ljubljani. V tej skupini so tekmovali tudi Jugoslovani, lanski prvaki B skupine, ki pa letos niso uspeli kot pričakovano in želj eno predvsem v vrstah športnikov doma. Mala klubaška trenja so raztrgala močne vrste večletnega jeseniškega prvaka, več najboljših hokejistov je pogledalo za boljšimi pašniki doma in v tujini/ kar je seve nujno oslabilo Jesenice. Nekaj jih je celo dobilo povabilo profesionalnih klubov NHL — (National hockey liga) uspelo pa je le močnemu in lovcem), kjer je v letu pred 1936 težjemu Cirilu Klinarju ostati v neugnani športni gradbeni stro-športni obljubljeni deželi Amč- konjak inž. Stanko Bloudek riki. Igra branilca v enem sred- zgradil prvo smuško skakalnico-njemočnih farm klubov in je velikanko in kjer je kot prvi pred tedni nastopil tudi v Cleve- človek poletel 17-letni Avstrijec landu. Kakšne uspehe žanje, ne Sepp-Bubi Bradi 101 m daleč. V vem, biti pa mora dober, sicer ne svet in zgodovino je zapisal svo-bi obstal ob hudi konkurenci. Z je ime in ime Planice v bajno odhodom podobnih najboljših lepi Sloveniji. Naslednja leta hokejistov je bilo oškodovano pred in celo prva med vojno so seve tudi izbrano jugoslovansko na isti, le povečani in strokovni moštvo, ki je letos doseglo v pre- izboljšani skakalnici še in spet cej močni B grupi šele 3. mesto, padali svetovni in slovenski re-prvak te grupe je postala Vzhod- kordi. Skoro vsaka prireditev je na Nemčija, ki si je s tem pri- bila kronana z novimi uspehi in borila vstop v tekmovanja A novimi rekordi. Na njej so seve skupine. vsakokrat padali svetovni rekor- So pa Ljubljančani pred dve- di. L. 1934 sta skočila F. Palme mi leti priredili svetovno hokej- 52 m, Albin Novšak pa 66 m. L-sko prvenstvo, tudi v Ljubljani, 1935 je oba prekosil Bogo Sraga organizacijsko pohvalno iz- mel z 72 m, nato spet Novšak z vedli in jim je bilo prav radi te- mel z 72 m, nato spet Novšak L ga poverjeno letošnje prvenstvo 1936 z 89.5 m. B skupine ... Tudi uspeh! Na p o 1 e t i h — Mednarodna Tekmovanje najboljših šestihhmuška organizacija FIS je reprezentanc pa se je odigralo v orepovedaal skoke na skakalni-Švedski. Moralo bi se v Pragi, cah preko 80 m v službenih tek-pa je avgusta rusko miroljubno rnovanjih seve —, ki so jih pri" osvajanje zlate Prage s tanki, redili v Planici neuradno 1. 1938, primoralo Čehe, da so se prire-lje spet Bradi zaplul in pristal’ janja svetovnega prvenstva od- 107 m daleč. Rastla pa je v teh povedali. Tako so prireditev pre- etih tudi nova skakalna genera-vzeli Švedi, ki itak spadajo v zija slovenskih skakačev, ki so kvarter najboljše svetovne ho- se naučili marsičesa od tujih tek- kejske elite. Favorit je bila seve movalcev. Ko je že nemška roka Rusija, pa so vprav Švedi in posegla po nedolžnih narodih predvsem Čehi njim mešali štre- 5vrope, so še prirejali planiški ne in račune. Tekmovanje se je teden — cel teden treningov na letos vršilo tako, da se je vsaka velikanki — s tekmovanjem P0" država srečala dvakrat z ostali- slednje dni. L. 1941 so bile zad- mi. In obakrat so vprav Čehi, go- nje predvojne skakalne tekme tovo razdraženi radi ruskega po- na Blotidekovi skakalnici. ^eC litičnega nasilja, obakrat prema- preko 100 m skokov je bilo dose- Toronto, Ont. Velespoštova-^ gak odlične Ruse. Nepopisno je Ženih, zmagal pa je nemški vo- ni! Ker mi je spet potekla naioč- ^fjo veselje po drugi zmagi, ker jak Goering, ki je plul 118 je bilo skoro gotovo, da bodo Če- Tega leta je padel tudi NovškoV hi prvaki. Pa jim v poslednji rekord, Rudi Finžgar, poosebil6" tekmi ni uspelo premagati trdo- na gorenjska korajža, je skoči živih Švedov, izgubili so celo, 95 m. Skočil je tudi kot prvi Slo- lo všeč in tudi dosti redno pri-|sicer samo j:0) in pomagali Ru- venec in Jugoslovan — vsi ska haja, vendar bi tudi jaz želel, dajsom ^ zmage racji boljše razli- kači so itak bili sami Slovenci bi bilo v njej nekoliko več ini j^g banih in prejetih golov... vse doslej —, 101 m, a pri dosko Toronto, Ont. — Spoštovani g. urednik! Z zadovoljstvom obnavljam štirinajstič letno naročnino za Ameriško Domovino in velikim veseljem, da me materina beseda iz Vašega lista spremlja skozi življenje, ki je včasih lepo, včasih pa tudi precej trdo. Vesel sem tudi, da z ženo praznujeva na isti dan, ko obnavljam naročnino, desetletnico najinega z a k o n s kega življenja. Seveda sva oba zvesta čitatelja Vašega lista, posebno zadovoljna sva z romani, kot sedaj z “Rotijo”, delo g. Mauserja. Upam, da nama boste list še naprej pošiljali in Vas vse v u-redništvu in upravi, pa tudi vse čitatelje lista prav prisrčno pozdravljam! Vaš naročnik John Cvetko pošiljam nadaljno nina, Vam priloženo denarno nakaznico za naročnino. Ameriška Domovina mi je ze- bolj podrobnih novic iz naše Mencla razočarani nad ruskimi ku podrsal z roko, kar velja za na nedomačo plat. Če bi tu delo-.Pa Je nasa ™ladjna’ Sllka nanJ drage rojstne domovine Sloveni-1 postopki doma na Ceškem) so padec. Tudi Novšak je pristal na vali in če bi tu uspeli, potem bo-.*-° ^eP° pokaže. Sliko je napravil mo imeli še lepe cvetne in veli-,znard 9°e Klun- Kdor želi imeti konočne nedelje in topla ter pri-rieP spomin, si lahko naroči sliko, srčna srečavanja na “Osmi”, ker,Naslov: Joes Photo Service, '90-30 70th Drive, Forest Hills, je, če je le mogoče. češki drsalci oddrsali z ledu, ne 100 črti in tudi podrsal •• • Naši Prav lepo pozdravljam upravo da po tekmi segli v roke z na- skakači so se vrinili v medna in vse sotrudnike in Vam želim Sprotniki kot je to mednarodni rodno skupino izbranih, najbolj nanjo smo po sili razmer priklenjeni in s čustvi moramo biti z njo povezani. Prvi pogled na sliko bi dejal, da se od lani ni nič spremenilo, da se naša srenja ni nikamor premaknila. Pa temu ni tako! Isti prostor je napolnjen. Vseh butaric ni na sliki, kot ni vseh naših malih. Na primer: Klezinovo Helenco je pičila ‘njena muha’ in ni hotela pristopiti! Njen bratec Ko-relček je letos v sredini slike, kot da bi se zavedal, da postaja vodnik, zdaj že male četice sestric in bratov. Za njim jih prihaja že pet. Babnikova Ančica se je že uvrstila v krog naših mladih, ko njena starejša sestri- temdjitve.^^ kaže.o našt.eti slučaji, da Amerika ni vse- ca Tončka že vstopa v skupnost mogočna niti proti malim, zaostalim in revnim državam na.slovenskih mater in drugi dve N.Y. 11375, tel.: BO 8-7359, ali pa v farovžu: OR 4-3442.” Tako nam je v nedeljo oznanil naš župnik p. Richard. “Tabor” se zahvali! obilo božjega blagoslova in lepih običaj bilo uspehov. Vaš Louis Jevnikar Iših. Ponosen sem, da mi je ko sem kot radi3 Na Češkem pa so tisoči v ve- dano, razen 1. 1935, selju vsaj športne zmage nad kaplar v Sarajevu samo po Rusi proslavljali zmago in neza- sledil, tekmam v Planici), biti Wainfleet, Ont. — Spoštovani' dovoljstvo z rusko zasedbo z organizacijskem stroju teh špor Pošiljam Vam denarno nakazni- demonstracijami v mejah in pre- no-zgodovinskih dogajanj, co za celoletno naročnino. Z A- ko teh in s tem dali še športno Vojna se je dotaknila tudi namensko Domovino sem zelo za-'razdraženim Rusom povod, da so|še zemlje, jo zasužnjila in oblHa CLEVELAND, O. — Odziv na napišete. dovoljen. Vse je zanimivo, kar privili s politično silo... še večjs krvjo sovraštva, tujega in/V tankov in nove zasedbene divizi- mačega. Planica je v teh vojm vabilo DSPB Tabora k družab-^ S spoštovanjem Vas pozdrav-je .. . Rusiji so Ijam! nemu večeru na soboto, 19. aprila, je bil zelo razveseljiv. Dvorana Slovenskega doma na Holmes Ave. je bila popolnoma napolnjena. Pripravljalni pdbpr za to veselo družabno noč žal ni imel na razpolago več miz in stolov. Vse vas, bratje in sestre Slovenci, prosimo, da nam oprostite, da nam ni bilo mogoče bolj u-streči. Tu, ob tem času se je vi- zdravljam! delo, da ni moči, ki bi mogla od- Martin Petrič dili Švedi, nato Čehi, tem mlado in neizkušeno moštvo Kanade, tej pa Finska in kot zadnja Ame-St. Boniface, Man. — Spošto- rifca, ki je s tem prvič v zgodo- prvenstvu sle-1 letih propadala, ogrodje je gn| mnogi, ki so pisali zgodovin3 Planice, so odšli... v smrt, a n v pozabo . ... mi pa v svet is a vano uredništvo! Najlepša hvala'vini hokejskih prvenstev zdrsni-za opozorilo, da mi bo potpkla la v drugo skupino, v prvo pa naročnina. Zopet prosim, da' mi vstopila za bodoča tekmovanja jo pošiljate še naprej. Prilagam Vzhodna Nemčija... denarno nakaznico za enoletno * naročnino. Vas najlepše po- Lani sta bila najuspešnejša | smuška tekmovalca olimpijskih Anton Fonda iger in za svetovn pokal Francoz pozabo . .., mi pa . - . svobode. Meni in mnogim je 1 Planica božja pot. Mnogo da^n^-mladih let. L. 1939 smo Zitk" mladci taborili tam, med-ok>^S dr valci je bil tudi pokojni ak(T ^ Rožman, kateremu sem več 1 ministriral v gorah ... ^ozne „ smo Ilirijani imeli tam kras (Dalje na 3. strani) j AMERIŠKA DOMOVINA, flftftOUUUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC JEAN GIONO: ŽETEV **>00000000000000000000000000000000000000000000000000 Človek more misliti tudi na ^ruge stvari in ni prisiljen, da hi se venomer ukvarjal z ravnino in vetrom, ki ga neprenehoma struži. Tudi Arsuia je česen. Njena glava kuka iz trave; opazuje širno planoto, ki je videti pod nebom kakor drugo, prevrnjeno nebo. Gleda goro v daljavi, ki je modra kakor jezer-voda, gleda trave, ki v diru hite v neznane daljave. Gleda in nenadoma vzdihne: “oh! oh!” dvakrat zapored in tako obstane s zaprtimi usti, ki so polne kruha in česna. “Kaj je?” Arsuline oči so velike in bele. “Tam!” In natahno zgane s prstom. “No, pa kaj je tam?” “Napravilo je: kop! Za trenutek se je dvignilo iz trave, potem: hop, pa se je pogreznilo.” “Paj kaj je napravilo: hop, kaj?” “Drevo!” “Drevo? Ali se ti ni malo zmešalo?” - « “Res, drevo. Prav listo, ki se ^etna prikazuje že vse jutro. Tista črna stvar, ki ima po eno vejo zdaj na tej, zdai na drugi strani. Tista črna stvar, za katero sem te že trikrat ali štirikrat vprašala: ‘Kaj je to?’ in si ^i ti dejal: ‘Drevo, naprej.’ Ista stvar je bila zdaj tudi tamle. Napravilo je: hop!” “To tiči samo v tvojih očeh, koza; kako naj drevo napravi: hop?” “Pa je vendar napravilo; morda pa tc ni drevo?” “Kaj pa naj bi bilo po tvojem mnenju, tam doli?” “Jaz ne vem, jaz, toda napra-vii° je: hop, to vem zagotovo in :ie samo v mojih očeh; dobro Sem videla. “Ne začenjaj no znova s svojo Štorijo.” Arsula umolkne, toda jesti ne more več. Oči so ji še vedno ve-hke kot marjetica. Gedemus še 'e in od strani opazuje svojo spremljevalko in, ko vidi, da se ta ne premakne, pravi: ‘Počakaj, bom šel pogledat,” Pa vstane. Napravi ' nekaj korakov po havi, pa se spet vrne in pravi: ‘Prav bi bilo, če bi mi dala hož.” Nato odide z golim nožem v r°ki. Stopa previdno in se ozira vse strani, kakor bi se bal, da 1 ne stopil z nogo na Kačo. Ursula se popolnoma zvije &v°jem travnatem gnezdu. Pa zakliče za njim: Tam doli je bilo!” Cede mu pokaže točno mesto. (( ernus se usmeri tjakaj. C® je bilo tukaj, se ti je sa-^jalo; tu ni ničesar.” Vrne se. Zdi se, da ima zaskr-ien obraz. Kdaj pa kdaj se 0zre okoli sebe. Nož spravi spet v zabojček. ^ Ničesar ni bilo, toda če se ^kaj ne počutiš dobre, se bova aiši dvignila in obedovala med ^0tj°, zvečer pa si bova v La v^mtejn napravila pvavo 1 Vstala sta in nadaljevala pot st° k0tr'ai vidni stezi in znova morala paziti na veter. Pihal •dma je naravnost v obraz in ji-m s svojo veliko, mehko roko tel 1S^a^ usta; kakor bi jima ho-Va. Preprečiti dihanje. Toda na-Jena sta ga že: glavo obrneta kalf0 ^ s*:ran In vdihavata zrak Prid^ ^^ava^ec in na ta način t0l 0'a Precej daleč Seveda, mučno, toda že gre. Potem Velv^ne £>rehsti veter s svojimi Če 1 lrra riohti v oči in jima ho-f vso obleko s telesa 0cjtr°rniUsu ie skoraj že suknjič m 2^ ^rsuIa vleče za jermen ter U ° se ie nagnila naprej. Ve-bil t ^ ^kaja v životec, kakor bi sih u ^°ma. Preliva se ji po pr-’ akor človeška roka se ji spušča do trebuha; dotika se beder; umiva ji stegna kakor kopel. Prsi in boki so ji docela vlažni od vetra. Čuti ga na sebi, svežega, da, in mlačnega in dišečega kot cvetje in zdi se ji, da jo nekdo biča s šopi sena. In nenadoma začne misliti na moške. Ali se ni ta veter nenadoma spremenil v mo.ŠKega. Gedemus je v dveh skokih pri Arsuli: “Ali nisi videla ničesar več?” Zdi se, da je vznemirjen. Arsula ga nežno in toplo pogleda: “Ne, ničesar več.” Njeno telo deluje in kipi kamr miado vino. V trenutku je vse potihnilo in padel je mrak; veter je zginil in zapustil za seboj globoko tišino, poka kakor lubenica. Noč jima prihaja naproti; iz nje mole samo razvaline La Tri-niteja. Tja morata iti. Svoje dni je bila La Trinite naselje ki je samevalo sredi olanote: ducat hiš, stisnjenih ;druga ob drugo. Držale so se imed seboj s hrbtom ob hrbtu in tastavijale okolici široko odprte predvore skednjev in ostre zobe bran. Dobro so se branile. Toda prav na tem kraju kaže planota vso svojo zvijačnost. Razprostira se v nedogled, prostrana in gola tako, tako ravna, da človek nenadoma začuti bolestno željo, da bi \idel kakor stvar moleti v zrak. To je kakor v sanjah. Stiska vam možgane in zapira oči; končno se človek ne more več zdržati, pa začne metati kamenje v zrak, samo da bi zadostil svoji želji, videti, kako se vendar nekaj dviga v višino. Malone na sredi teh razvalin je Gedemus odkril še dokaj ohranjen skedenj. Tukaj bo prebil noč. Treba je samo prekoračiti razvaljene zidove in odstraniti veje divjih smokev, veje, ki so zdaj že popolnoma gole in od nočnega mraza tako hladne, da se človeku ob dotiku zazde kamr kačje telo. Skedenj leži sredi gnezda smo-cvinih dreves. Človek bi ga prej imel za klet, kajti hiša tam zadaj se je zrušila in zamašila okna, spredaj pa je podrta hiša spet na pol zasula vrata in človek, ki hoče vstopiti, se mora skloniti in spustiti navzdol. Ko e že znotraj, je tu prav prijetno. Tudi brusilni stroj ima na dnu svoj prostor. “Oh!” pravi Gedemus, vzdihujoč, “vendar sva dospela. Brez nesreče. Ni malenkost dospeti v enem dnevu od Saulta do sem, in hoditi po planoti ni tako preprosto kot po cesti, ali ne, Arsula?” Arsulina desna roka je popolnoma mrtva. Arsula se dotika kjer je zapustil usnjeni jermen svojo sled, ki boli pod životcem. Zdaj ni več vetra, da bi jo božal; trudna je. In še vedno misli na moške. In kakor da bi še vedno čutila prste vetra na sebi, to veliko vetrovno roko, ki se spušča po njenem golem telesu. “Daj, poglej na dno zaboja; zdi se mi, da sem spravil tja nekaj sveč.” Pred vrati še lebdi poslednji trak dnevne svetlobe. Pri vratih je ostalo še leseno krilo, katero je moči s pažnjo vstaviti v stare lečaje. Zunaj ostane le kos umazanega in sivega neba/ki trepeta v noči; končno smo v zavetju. Luč sveče je kakor rdeč sadež na slami. “Poslušaj,” začne Gedemus, “danes sva krepko hodila, čeprav naju je veter pošteno bičal; odprla bova škatlo sardin in se pošteno pogostila. Potem bova spila nekaj požirkov. Opoldne sva jo pobrisala od tam doli, kakor bi nama gorelo za petami. Daj mi tisto čutaro z vinom.” (Dalje prihodnjič) ŠPORTNE DROBTINE (Nadaljevanje z 2. strani) dom, pravzaprav dva hotela in smo romali nedeljo za nedeljo v planiška naročja. Ko sem od-brenkal 1. 1935 soldaščino, sva s pokojnim Icetom Riharjem, padlim domobranskim udarnikom, preživela celo zimo v Planici. Je čudo torej, če so ji še sedaj posvečene mnoge ure in misli z zdomstvu. Velik krajec moje mladosti je v njej in vseh gorah, ki jo obrabljajo in zvesto čuvajo. In Planico sem odnesel v svet. Po vojni se je seve spet inž. Bloudek posvetil s sodelavci ves Planici in že 1. 1947 so na njej spet skakali. Pomembno je to leto radi tega, ker je Rudi Finžgar obstal kot najboljši na 102 m in celo na 109 m, a v doskoku ni vzdržal. L. 1948 je Švicar Tscha-nen skočil 120 m. Tud naš Janez Polda je skočil 120 m, a spet podrsal, obstal pa je v novem rekordu 109 m. Naslednje leto sta skočila najdlje Finžgar in Polda, oba sta obstala na 114 m. Planici so pričeli v svetu graditi konkurenta. V Kulmu v Nemčiji so zgradili drugo velikanko na svetu in tam je bil postavljen 1. 1950 s 135 m nov svetovni rekord. Planici so vlili betonsko ogrodje in jo tri leta gradili, vmes pa so v Obersdorfu tudi Avstrijci postavili tretjo velikanko. Mednarodna zveza je zato določila, da se bodo poslej vršila mednarodna tekmovanja izmenoma na vseh treh skakalnicah. In vprav za 20. obletnico je bila vrsta spet na Planici. Od ducata skakačev v prvih letih je 1. 1954 skakalo tam 39 najboljših s celega smuškega sveta, prvič tudi Finci in Švedi. Pa dosedanjih meja takrat niso premagali. Šele čez ponovna tri leta, 1. 1957, je padel planiški rekord, ko je Nemec Recknagel zaplul 125 m in isti Recknagel je 1. 1960 skočil nov planiški rekord 127 m. To je bil srebrni jubilej Planice. V naslednjih letih so v Kulmu in Obersdorfu padali rekordi. In med svetovne rekorderje je slovenski fant Jože Šlibar s 141 m zapisal naše ime. Planica ni zmogla konkurence daljav, čeprav so planiške tekme 1. 1966 privabile 51 skakačev in desettisoče gledalcev. 370-krat so skočili raz planiškega mostu in 155-krat čez 100 m. Tudi svojstven dogodek! Inž. Stanko Bloudek, neumorni in nesebični športnik in gradbenik (hotel Ilirija v Planici, kopališče Ilirija v Ljubljani, rajda skakalnic v Planici, nešteto slovenskih skakalnic, igrišč in kopališč so njegova športna zapuščina, kot tudi tenis igrišča in drsališče nekdanje Ilirije pod Cekinovim gradom v Tivoliju so bile njegove zamisli) je 1. 1961 umrl. Vsa leta mu je bil desna roka v Planici požrtvovalni Janez Kerštajn, le delavec po poklicu, a praktični strokovnjak na terenu, posebno na planiški velikanki. Predvsem on je vodil po inženirjevi smrti vsa dela na skakalnicah... Pa športnim delavcem kar ni dalo miru, da so tujci prekosili Planico. Že inž. Bloudek je brskal in iskal pod Poncami možne strmine, kjer bi zgradili novo, največjo velikanko v brk vsem konkurenčnim podvigom bagatejše tujine. Prostor je našel, menda celo skiciral načrte in računal za velikanko, ki bi ponesla skakače nad 150 m. Menda je samo njegov najbližji sodelavec Janez Kerštajn vedel za namenjeno strmino, malo oddaljeno od prve velikanke. Ko je prišlo do odločitve zgraditi največjo skakalnico na svetu, sta za delo prijela dva mlada slovenska inženirja, brata Janez in Lado Gorišek, ki sta bila v mlajših dneh sama skakača na manjših skakalnicah. Po njunih računih in načrtih je v dobrem poldrugem letu zrastla nova velikanka, največja smuška skakalnica na svetu, v Planici. Koncem marca letos so se vršile na njej mednarodne tekme. In spet je Planica postala naš slovenski ponos. Nad 50 najdrznejših in najboljših skakačev iz celega sveta je prišlo, občudovalo in preizkusilo novo športno gradnjo. Vsak dan (tri dni treninga in tekmovanj) 'so padale nove daljine in zmagovalec med najboljšimi Čeh Raška je dosegel tri nad 150 m skoke: 152 m, 154 m in 156 m v konkurenci. Izven konkurence je poletel celo 164 m in postal za kratko dobo nov svetovni rekorder. Med zadnjimi skoki pa je 20-letni nemški skakač Manfred Wolf poletel 165 metrov... čudovito, 11 m dlje kot prejšnja svetovna znamka. za njihove države nove daljinske rekorde, štirje so skočili nad 160 metrov, šest od njih pa nad 150 metrov. Tudi Slovenci so se izredno odrezali, saj je bil postavljen nov slovenski rekord s skokom 150 m, ki ga je postavil Kranjčan Peter Štefančič. Nič manj kot 10 Slovencev je skočilo med 122 m in 150 m. Da je 45.000 TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 NOTRANJE PLESKANJE in barvanje že napravimo SEDAJ. Pokličite nas takoj, da boste na vrsti še pred poletjem. Zunanja in sploh VSA PLESKARSKA DELA, ki jih želite letos pa tudi JAVITE, prosimo, ČIM PREJ, da jih bomo razporedili čim bolj po Vaši želji. Proračuni brezplačni. Dela garantirana. S žalostna posledica prisostvovali edinstvenemu ŠtudeiltOVSkih iZgfedOV športnemu dogodku, ko je bilo( WASHINGTON, D.C. — Štu-ime Planice ponovno vpisano v dentovski izgredi in nemiri na športno smuško zgodovino sveta. ’ univerzah in podobnih učnih u-1 Je ta športna naprava zamisel stanovah imajo nekaj žalostnih in delo slovenskega duha, zg™-[posledic, ki jih pri obilici poročil ditev delo slovenskih žuljev in prezremo. Malo je na pri- menda neprevelikih stroškov. mer znano dejstvo, da nad 70 Ponosni bodimo na Planico in unjverz jn podobnih učnih u-žilavi narod, ki trpi, a živi in stanov nima upravnih voditeljev gradi... PAK kriza se torej še ne plazi okoli naše države. odnosno ravnateljev. Noben kvalificiran pedagog se noče več mešati v godljo, ki jo je ustvarila študentovska brez-— Ta obzirnost do vseh. Najbolj to čutijo voditelji zavodov, ker mo- Kixon obrača, Mills obrne WASHINGTON, D. C. nekoliko spremenjen slovenski pregovor velja tudi zb Ameriko, rajo ,za svoje delo odgovarjati ne Nastopajoči skakači so postavili nega zakona bo torej še dolga.. na primer v politiki. Predsednik Nixon se je odločil, da bo reformiral davčni sistem “po kosih”. Za začetek je nabral nekaj predlogov in jih poslal v Kongres, kjer so jih vsi toplo pozdravili, ali vsaj delali videz, da jih toplo pozdravljajo. Pa se je oglasil demokratski kongresnik Mills, ki je “davčni bog” v Kongresu in rekel, da iz Nixonove moke ne bo kruha. Njegov odbor za pota in nači ne ima namreč že svoj načrt, kako bo reševal davčno reformo v celoti in ne po kosih. Ker je o-bičajna zasliševanja interesen tov že končal, bo prihodnji četrtek že začel na tajnih sejah se stavi j ati besedilo davčne reforme. Mills upa, da bo delo končano do začetka avgusta. Millsov odbor bo seveda tehtal tudi Nixonove ideje o reformi. Koliko jih pa bo res vpošteval, bo pokazal osnutek besedila. Davkoplačevalci bodo morali čakati do avgusta, da zvedo, kaj in koliko bodo federaciji morali plačevati v prihodnjih letih. Seveda pa prvo odborovo besedilo ne bo dokončno, tudi senatorji bodo hoteli imeti svojo besedo. Tako kongresniki kot senatorji bodo pa poskušali uveljaviti svoja stališča tudi na plenumih obeh domov. Pot do davč- le upravnim odborom, ampak tudi profesorskim zborom, sedaj pa študentje zahtevajo, naj bodo ravnatelji še njim odgovorni. Tega pa vodtelji uprav kratko-malo ne zmorejo pri najboljši volji. Saj je na primer ravnatelja S w a r t h m o re College-a Smitha zadela srčna kap, ko je opravljal poklicno delo. Glavno je pa: na univerzah je nastopilo tako razpoloženje, da so vsi nezadovoljni z vsem. Kdo naj pri takem razpoloženju še z veseljem opravlja svoje dolžnosti? To vprašanje prevladuje na večini univerz, nihče pa nanj ne ve pravega odgovora. V Atenah so praznovali obletnico diktature na navaden način ATENE, Gr. — V ponedeljek, 21. aprila, je grška vojaška diktatura praznovala drugo obletnico svojega obstoja. Slovesnosti so trajale tri dni. Zadnji dan je režim nagnal 60,000 študentov na glavni stadion, kjer je ministrski predsednik imel slavnostni govor z običajno jubilejno vsebino. Ko so se zborovalci razhajali, je pa pred poslopjem policijskega ravnateljstva e k s p 1 odirala bomba, ki ni nikogar ranila, par pa napravila nekaj materij alne škode. Policija še preiskuje, kdo bi mogel biti atentator. Opozicija je po mestu trosila letake, ki so pozivali Grke, naj preženo “fašistično kugo” iz dežele politične svobode. V koncentracijskem taborišču na otoku Leros so priporniki začeli gladovno stavko. Tako so proslave potekale deloma po programu, deloma pa mimo njega. Kaj posebnega se tiste dni v Grčiji ni zgodilo. Če alkohol kaj pomeni, imamo v državi Ohiu visoko konjunkturo CLEVELAND, O. — Ne vemo, ali je potrošnja alkoholnih pijač res glavno merilo za konjunkturo in blagostanje, med glavne pa gotovo spada. To trdijo števil-karji v vseh državah po svetu. To merilo pove, da se ohajski državi res dobro godi. Njenih 10,785,000 prebivalcev je namreč lani potrošilo za nakup alkoholnih pijač nič manj kot $334 milijonov ali $31 na osebo. Dve tretjini nakupov odpade na prodaje državnega monopola, eno tretjino pa zapijemo v gostilnah, barih, hotelih in piknikih ter podobnih zabavah. Zastavo nosi seveda okraj Cuyahoga s Clevelandom. Tu je znašala lani potrošnja na osebo kar $54.20 ali več kot dolar na teden! Prve številke za mesečne prodaje v letošnjem času odkrivajo, da bo letos potrošnja verjetno še večja od lanske. Gospodarska Iz malega raste veliko ST. LOUIS, Mo. — Ko je predsednik Jefferson kupil Louisi-no od Francije leta 1803, je imelo mestece Št/Louis le okoli 1000 prebivalcev. ZDA so plačale za vso obsežno Loiusiano Napoleonu le 15 milijonov dolarjev! Vsekakor dober kup! Ženske dobijo delo Iščemo pomočnico izkušeno v hišnem delu za 2 cela dneva ali 3 krajše dni, v Beachwoodu. Dobri pogoji. Kličite 382-4734. (84) Moški dobijo delo Delavce za livarno Plača od ure, dnevno ali nočno delo. Na 865 E. 67 St., vprašajte za Mr. Allen. (87) Male Help VVanied CLERK Feed and seed store. Steady. Across West Side Market. HERMAN-McLEAN CO. 2520 Market Avc. (85) KOMAJ DOVOLJ PROSTORA — V Valetti na Malti imajo največji suhi dok v vsem Sredozemlju, pa je v njem komaj prostora za 96,000 ton obsegajočo norveško petrolejsko ladjo Bergechief. MALI OGLASI Naprodaj Zidana hiša, 4 velike spalnice, Villa Angela okolica. Kličite 486-6906. (83) V NEKDANJI CERKVI — < V starodavni, cerkvi ■ iz 10. stoletja v Ferrari i v Italiji, ki je prenehala služiti svoje-mu prvotnepiu namenu, sedaj popravljajo in perejo avtomobile. ' V najem 3-sobno, sveže prebarvano stanovanje, spodaj, spredaj veranda, za dva človeka. Na E. 61 St. Kličite 475-2644. (MWFX) V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje, kopalnica, furnez. Vse prebarvano. Vprašajte za ključ na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer. (86) Apartment Naprodaj E. 156 St. blizu bulevarda, šest stanovanj, dve trgovini, vse v dobrem stanju. Lahki pogoji. Lastnik vzame prvo vknjižbo iskrenemu kupcu. STREKAL REALTY 481-1100 692-1020 (83) Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOB AGED PRESCRIPTIONS I St Clair Ave. & 68th St: EN 1-42« J AMERIŠKA D0M07INA, KAREL MAUSER: ROTI JA Stara Škovinka ga je potegnila na stran in mu šepnila, naj še počaka, vs^ij en dan, da se ji Marjeta ne zdi prava. “Njena ušiesa in roke poglej. Takole zboljšanje človeka rado premoti. Tako ti povem, še za eno noč ostani, da ti morda ne bo žal. Če to moč preživi, se ji bo pa nemara zboljšalo.” In Jernej je ostal. Po noči so ;pri bolnici po vrsti bedeli. Marjeta jih je sicer podila spat, todia vsem se je čudno zdelo, da je tako nemirna. Niti za trenuteij nii imela rok mirnih in Jerneju ^e |je zdelo, da postaja v obraz vijoličastordeča. In res je pred polnočjo spet nastopila vročina. Dihanje je bilo piskajoče, spremljano z rahlim grgranjem. Marjeti se je pričelo blesti. Jernej, ki je ravno bedel, je poklical Škovinca in staro Škovinko. Ta je šla precej po svečo v skrinjo. Kazalo je, da je z bolnico hudo. Marjeta je pričela klicati Jerneja in Rotijo. Tudi Jurčka in Tineta je mešala med sveje blodnje. Nenadoma se je vzpela in pričela mahajta z roko. “Prisezi!” je vpila. “Tudi če te bo Jernej imel rad. Prisezi!” Jernej je stiskal ustnice in jo miril. Vse zastonj. Skovinc je hotel že stopiti po Rotijo, pa Jernej ni rusttil. “Škodovalo, ji bo, ko je v drugem stanu.” Marjeta se je počasi umirila, le oči so se jji pričele kaliti in dihanje je poslalo globlje in redkejše. Na čelo<| ji je stopal pot. Škovinka jej nažgala svečo in začela moliti. Vsi so ji odgovarjali, le Jernej ne. Z desnico je držal sestro pod glavo in jo ho-teljprivzdigniti. Tedaj je pričela hropsti. Ško-oinka je odrinila Jerneja od postelje in vtaknila CHICAGO, ILL. HOUSE! SOLD HELP JiOUSEKEEPEflR — Full charge -5 days. Must tye exper. with excellent references* Salary open. Ph., 281-6013 (83) CHILD CARE — Lite housekeeping for 2 children. Live in. Pregnant girl welcome. $30 per week. 338-3756 (84) I CHILD CARB and Gen. hskpg., in motherless hejme. 1 boy age 5 — 5 to 5 */4 days a week. Salary $40-45. Own rm. TV. Must be 40 yrs. old or over. Vic. lllth. & Kedzie. Ph. 445-9040 or 378-6351 r , ____________ (85) CHILD CARE — Vicinity Belmont & Broadway. 5 days — 2 PM to Midnight. $30 wk. Care of 3 small girls. Ph. 248-1498 (84) BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER INCOME PROPERTY 2 story cor. brk. 1-6, 1-5 and 1-4 — i=-f PIZZ ARIA w/2 rm. in rr. Upstairs 2 doctors offices. Good N-West Loc. Ph. BE 5-8788. 1_______________________ (85) SCREW MACHINE SHOP — For Sale by owner. Fully equipped, full price $9,500. 889-7170 P ' (83) WISCONSIN, HARSHAW, Beer Tavern. 5 rm. home att. 2 acres, yr. round bus., center of resorts Mino-qua & Rhinelander. Possession by July 1st. $17,900. By Owner. (312)-385-1297 after 6 p.m. i«y» (84) svečo bolnici v roko. Videlo se je, da se nič več ne zaveda. Tudi oči ni premaknila. Hropenje je postajalo piskajoče, koža ob nosu in ušesih je sivela, prsi so se hotele še enkrat dvigniti, toda koj so se sesedle in nobenega glasu ni bilo slišati. “Reva je prestala”, je z veka-vim glasom rekla stara Skovin-ka, Jernej pa je vstal in se sesedel k peči. Škovinka je mrtvi zaprla oči. “Bog se usmili nje in duš v vicah”, je vzdihnila na glas. Tedaj je Jernej šele zavekal. Pri Škovincu ni nihče več legel. Do pogreba se je čas ustavil, ura na steni je molčala in okna v kamri so ostala zagrnjena. Do jutra je ob mrtvi gorela sveča in čudno ozarjala spokojni obraz, ki je bil čez brado prevezan z belim robcem. Zjutraj se je Škovinc odpeljal v Selca k Blažetu po krsto. Mero je nesel s seboj. Blaže se kar načuditi ni mogel in bil še posebej zadovoljen, ker Škovincu navadna krsta ni bila všeč. 'Dovolj je garala, vsaj zadnji dom naj ima bolj čeden”, je bilo Škovincu hudo, ko se je razgledoval po krstah. Odločil se je za čedno belo krsto, z lepo okrašenim križem. “Imaš prav, Škovinc. Vsakemu svoje. Ona se že veseli na drugi strani in prosi zate. Vem, da je Jerneja prizadelo. Dobro, da se je še pravi čas zaletel na Jamnik. Še bolj bi bil potrt, ko bi bil sam.” Škovincu ni bilo do marenj. Plačal je krsto in jo sam zanesel na sani. Do govorjenja mu res ni bilo. Za Marjeto mu je bilo pa žal skoraj bolj kot Jerneju. Ne samo, da je bila pridna, za drugo mater je odlegla. Njej je lahko izročil vse ključe in marsikdaj jo je vprašal za svet. Imela je sicer svoje muhe — kdo jih pa nima — toda do prepira ni nikdar prišlo. Je raje Skovinc odnehal, kakor bi s trdo besedo udaril po Marjeti. Nazaj do Češnjice je bil brž, od Češnjice pa do doma pa je pot pozimi taka, da se ni dobro peljati. Škovinc je nalašč poskusil, če bi mogli mrtvo Marjeto prav do Selc voziti, pa je spoznal, da je bolje, da krsto do Češnjice potegne samotež. Na Češnjici pa bo Anžic rad posodil sani in konja. Tine se je pa tudi sam ponudil, da bo mrliča peljal AFRIŠKA UMETNOST — Slika kaže lesen kip, ki je bil nedavno razstavljen v javni knjižnici v Harlemu v New Yorku. To je primer Makonde rezbarske tehnike, ki je stara več stoletij. ( do Češnjice. Že zavoljo Rotije, ki ga je prosila in pa zavoljo Jerneja, ki se mu je smilil. V beli krsti je bila Marjeta kar pomlajena. Rotiji se je zde: la kakor živa. V kamri ni bilo nobenega smradu, le sveče so napravile zrak cerkven in težak. Kljub zimi je Marjeta ležala v zelenju, Rotija je posodila vse rože, kar jih je imela pri hiši. Pogreb sam je bil lep. da ga Prtovč že dolgo ni videl. Ko so sosedje navezovali krsto na sani, je bila prav pred Škovinčevo hišo zbrana skoraj vsa ^as. Tine v črni obleki je preskušal vrvi, zakaj zgodilo se je že, da se je v bregu krsta zmuznila, se zakotalila in se odprla. Še Škovinc se je spominjal tega dogodka in bil vesel, ko je videl, kako je Tine skrben. Pred vrati so stali vsi Škovin-čevi, Rotija, Jernej, Marička in še nekaj bližnjih sosedov. Ko je bilo vse nared, je Tine potegnil sani izven vasi do znamenja, kjer je Tinetove zmolil nekaj očenašev za verne duše v vicah. Potlej se je Tine s sanmi spustil naprej, skrbno pazeč, da bi ga kam ne zagnalo. Iz snežne odeje je bilo videti samo zlat križ vrh krste, ki je vstajal in padal. Ljudje so se uvrstili v sprevod in tiho kapljali navzdol. (Dalje prihodnjič) ------o------- MA ♦M?! m »5 ^ Hi00 iITplBlIM lip«! mmm ISMili? 22!|23|24 29,30'31 KOLEDAR društvenih prireditev MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket v Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Pevski zbor Korotan poda v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. H. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani ob treh popoldne. 11. — V Slov. domu na Holmes Avenue poda Ed Kenik koncert za Materinski dan. Sledi večerja in ples. Začetek ob dveh popoldne. 30. — Pevski zbor Korotan poda koncert ob osmih zvečer na prireditvi Društva Baraga v cerkveni dvorani na 5607 Massachusetts Ave., Washing-ton-Bethesda, Md. 25. — Slov. narodni dom na St. Clair Avenue proslavi z banketom 45-letnico obstoja. 25. — V SDD na Recher Avenue bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples. 30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne. JUNIJ I. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd. 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 15. — V SDD na Recher Avenue balincarska tekma Začetek ob enih popoldne. 15. — Otvoritev Slovenske pristave. 15. — Otvoritev Zelene doline. 22. — Piknik H. Lobetovega spominskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town of Norway. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. G. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi, 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. ■— Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 3. — Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”. 10. — DSPB Tabor priredi svoj prvi poletni piknik na Slovenski pristavi. 10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 17. — S.K.D. Triglav priredi svoj drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24. — V SDD na Recher Avenue ob enih popoldne balincarska tekma. 23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. SEPTEMBER 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 5. — SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnico obstoja. 5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland pri redi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Materinski dan Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino darilo za Materinski dan na sledeči naslov: kot moje Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ........... NOVEMBER 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob 3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od C pop. do 9. zvečer. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 1884 19 6 9 NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti pa vdani v božjo voljo naznanjamo, je dne 28. marca 1969 v Gospodu preminula naša mama in sestra da ljubljena Dorothy Oražem rojena TURK Pokojna je bila rojena v vasi Velike Lašče, Slovenija, Jugoslavija dne 5. februarja 1884. V Ameriko je prišla leta 1905. Pokopali smo jo dne 31. marca 1969. V pogrebnem zavodu Joseph Schulte na 4090 Mayfield Road je Rev. Steven Towel STD blagoslovil pokojno in molil začetne pogrebne molitve in žalostinke. Nato smo v pogrebnem sprevodu pokojno prepeljali v cerkev St. Gregory the Great na 1545 S Green Road, kjer je bila pogrebna sv. maša. Po svetili obredih v cerkvi je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Kalvarija, kjer zemski ostanki čakajo Vstajenja. Našo iskreno zahvalo naj sprejme Rev. Steven A. Towell, ki je daroval sv. mašo, vodil molitve in svete obrede v pogreb--nem zavodu in v cerkvi, med boleznijo pa mamo obiskal v bolnišnici.. Posebno se mu zahvalimo za čudovito lepe in za nas tako tolažilne misli, ki jih je izrekel o maminem življenju in njenih dobrih delih za božjo čast in v blagor bližnjemu. Prav tako naj sprejme našo toplo zahvalo Rev. Miles T. White STD, ki je spremljal mamo do groba in tam vodil molitve za večno srečo njene duše. Prisrčna hvala velečastitemu gospodu prelatu Alojziju B. Bazniku in častitemu gospodu James P. Kenny, ki sta prišla pokojno pokropit in sta zanjo molila v pogrebnem zavodu, kakor tudi častitim gospodom, ki so mami v Huron Road Hospital, kjer je preživela svoje poslednje dni, podelili sv. zakramente in ji prinašali Najsvetejše. Pokojna je bila članica društev Sv. Marije Magdalene Ameriške Slovenske Katoliške Jednote št. 162 in Maccabees _ Car- niola Tent, članice obeh društev so ob krsti molile skupni sv. rožni venec in se v obilnem številu udeležile pogreba. Obe društvi sta darovali za sv. maše za pokojno. V imenu članstva obeh društev pa sta se v pogrebnem zavodu ganljivo lepo poslovile Mrs. Frances Nemanich in Mrs. Pauline Debevec. Naj prejmejo vsi našo prisrčno zahvalo za vse kar so storili v počastitev naše mame kot preminule članice teh društev. Iz vseh naših src se zahvalimo našim dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za skupni venec in svete maše. Prav tako naj prejmejo našo zahvalo uslužbenci General Electric, Nela Park in Alcoa Co. za krasne vence, ki so jih poklonili. Krsto so nosili: Joseph J. Nemanich, Ludwig Brezar, Raymond Novak, John Poturich, Stanley Ferkul in Frank Bogovich. Najiskreneje se jim zahvaljujemo. Prav lepa hvala tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki so prispevali in pomagali, da smo po pogrebu imeli skupno okrepčilo za udeležence. Naj dobri Bog stotero povrne vsem darove za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali avtomobile na razpolago za pogrebni sprevod. Srčna hvala vsem, ki ste prišli kropit, bili pri sv. maši in spremljali mamo do groba, ter vsem, ki ste nam osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje. Razposlali smo zahvalne kartice vsem kolikor smo imeli naslove, če bi kdo radi kake pomote naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj oprosti. Prosimo, da sprejmete tole našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki ste mami izkazali kako dobroto, posebno v zadnjem času življenja, vsem, ki ste jo ob slovesu počastili, vsem, ki ste nam v dneh največje žalosti kakorkoli pomagali in vsem ki ste kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Hvala, naša dobra mama, rajski mir, nebeška sreča vso ljubezen ste nam dala, bodita z Vami v večnosti, vse moči in vse skrbi kjer duša naj Boga slavi. Žalujoči: ANTHONY J. sin, DOROTHY F. hči, FRANK TURK, brat in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, Ohio, 28. aprila 1969. PEŠ JE PREDALEČ — Velika petrolejska ladja Magdale je dolga 1066 čevljev. Tako se mornar vozi po njenem krovu s kolesom, ker bi bilo peš predaleč.